Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52, 1997, s. 251 - 278 
GDK 48: 160.201 : 114.26 (497.12) 
Prispelo/ Arrived: 22. 2. 1997 
Sprejeto / Accepted: 24. 3. 1997 
PRESKRBLJENOST GOZDNEGA DREVJA Z MINERALNIMI HRANILI NA 16 X 
16 KM MREŽI 
Primož SIMONČIČ. 
Izvleček: 
V l. 1995 smo na 16 x 16 km mreži jemali foliarne vzorce gozdnega drevja (39 ploskev). 
Analizirali smo dušik, fosfor, kalij, kalcij, magnezij, žveplo in težke kovine. Ocena 
preskrbljenosti drevja s hranili v l. 1995 na 16 x 16 km mreži je pokazala razmeroma 
slabe razmere glede vsebnosti dušika, magnezija in fosforja, razmere glede kalija in 
kalcija pa so bile optimalne. Razmerja med posameznimi hranili v iglicah in listju kažejo 
na večinoma harmonično prehranjenost drevja, vzorčenega na mreži. Rezultati analiz 
skupnega žvepla v smrekovih iglicah v l. 1995 so pokazali, da se je glede na rezultate iz 
let 1991 in 1993 zmanjšalo število ploskev, kjer so povečane imisije žvepla (-33%), 
povečalo pa število ploskev, kjer so imisije zmerne (+26%), ter število ploskev v območjih 
z močno povečano imisijo S02 (+7%). 
Ključne besede: mineralna prehrana, 16 x 16 km bioindikacijska mreža, Slovenija, 
gozdno drevje, vsebnost skupnega žvepla, 
MINERAL NUTRITION $TATE OF THE FOREST TREES IN THE 16 X 16 KM 
NET 
Abstract 
In 1995 foliar samples of forest trees were sampled in the 16 x 16 km net (39 p/ots). The 
ana/yses as to nitrogen, phosphorus, potassium, calcium, magnesium, su/phur, and 
heavy meta/s were performed. The estimate as to the nutrition state of forest trees in 
1995 in the 16 x 16 km bioindication net showed relative/y bad results as to nitrogen, 
magnesium and phosphorus state yet the conditions regarding potassium and calcium 
were optimal. The ratios between the individua/ nutrients in needles and /eaves primari/y 
indicated harmonious nutrition state in the trees sampled in the net. The results tram 
1991 and 1993, the number of plots where trees grew in the areas of increased su/phur 
emission was on the decrease (-33%) and the number of those where emissions were 
moderate and in the areas with extreme/y increased emission of S02 it had increased 
(+26% in the former case and 7% in the latter one). 
Key words: mineral nutrition, 16 km x 16 km bioindication network, Slovenia, forest trees, 
tata/ sulphur content 
Dr., dipl. inž. les., Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 
252 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 
KAZALO 
1 UVOD/ INTRODUCT/ON ... ............................................................................... 253 
1.1 RAZISKAVE PRESKRBLJENOSTI GOZDNEGA DREVJA Z 
MINERALNIMI HRANILI/ RESEARCH OF MINERAL NUTR/TION STA TE 
OF FOREST TRE ES ......................................................................................... 253 
2 METODE DELA/ WORKING METHODS ......................................................... 260 
2.1 TERENSKO DELO/ FIELD WORK. ........... ....................................................... 260 
2.2 LABORATORIJSKO DELO/ LABORATORY WORK ........................................ 262 
3 REZULTATI FOLIARNIH ANALIZ IN RAZPRAVA/ RESULTS OF 
FOLIAR ANAL YSES AND DISCUSSION ................... ...................................... 263 
4 OCENA PRESKRBLJENOSTI GOZDNEGA DREVJA Z MINERALNIMI 
HRANILI I ESTIMATE OF MINERAL NUTRITION STA TE OF FOREST 
TREES .............................................................................................................. 270 
5 POVZETEK ....................................................................................................... 272 
6 SUMMARY ....................................................................................................... 274 
7 VIRI/ REFERENCES ........................................................................................ 275 
1 UVOD 
253 
Simončič P.: Preskrbljenost gozdnega drevja, ... 
Raziskave preskrbljenosti drevja z mineralnimi hranili na 16 x 16 km mreži smo v 
l. 1995 izvedli zato, da bi spoznali prehranske razmere gozdnega drevja v 
Sloveniji. Želeli smo ugotoviti, ali je prišlo do sprememb v prehranskih razmerah 
za drevje glede na rezultate raziskav v obdobju 1987-1993. Poleg analiz 
vsebnosti dušika (N), fosforja (P), kalija (K), kalcija (Ca), magnezija (Mg) in 
žvepla (S) smo l. 1995 v raziskave vključili tudi analize težkih kovin (KALAN 1997) 
kot kazalce imisij onesnaženega zraka v gozdnem prostoru. Raziskave mineralne 
prehrane na 16 x 16 km mreži obsegajo več sklopov. Prvi predstavlja pomen 
raziskav mineralne prehrane, metodologijo vzorčenja ter rezultate analiz vzorcev, 
nabranih na mreži v l. 1995. V naslednjem prispeveku, bomo primerjali rezultate 
foliarnih analiz (analize listja in iglic drevja) z rezultati talnih analiz in drugimi 
rezultati popisa propadanja gozdov 16 x 16 km mreže v l. 1995. 
1.1 RAZISKAVE PRESKRBLJENOSTI GOZDNEGA DREVJA Z 
MINERALNIMI HRANILI 
Hranila se v gozdnem ekosistemu kopičijo počasi z zelo nizkim vnosom (dotokom) 
iz ozračja in preperevanjem mineralov. Majhen dotok in odtok snovi v sistem 
povzročita počasno obračanje (turnover) snovi v sistemu - združbi. Hranila so v 
gozdnem ekosistemu porazdeljena na različnih nivojih: v tleh, v rastlinah, v 
posameznih rastlinskih organih - listih oz. iglicah in v organski plasti tal (po 
TARMANU 1992). Med nivoji poteka izmenjava hranil - vnos in iznos. Nivoja oz. 
podsistema neživega dela gozda, ki vsebujeta največ vezanih hranil, sta 
nerazkrojena organska snov in nepreperele kamnine. Poleg tega so hranila še v 
talni raztopini, adsorbirana na površini koloidnih delcev tal, v sestojnih padavinah itn. 
Stopnjo sproščanja elementov v tleh določa razpoložljivost hranil rastlinam. 
Dostopnost hranil uravnavajo interakcijski procesi, ki vplivajo na stopnjo obračanja 
snovi znotraj na in med nivoji. Ti so: mikroklima, kemična sestava in kemizem 
organske plasti tal ter mineralnega dela tal, aktivnosti pedofavne, sestava padavin 
itn. (BINKLEY 1986). Samo majhen del vseh hranil ekosistema kroži vsako leto 
(interni ciklus hranil: razkroj organske snovi • sproščanje hranil v talno raztopino 
• sprejem skozVpreko korenin • poraba v rastlini • vračanje hranil v tla z 
opadom, ki ga lahko vključimo v izračun letne masne bilance). 
254 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 
iznos s sokovi - N, P, K, Mg 
Outflux with sap - N, P, K, 
vnos s transpiracijskim tokom 
K M Ca Fe Mn N CI S Si 
lnjlux with transpiration jlow 
K, Mg, Ca, Fe, Mn, N, CI, S, · 
~ iz atmosfere 
H+,S,NH•+ 
injlux from the 
atmosphere 
H+, S,NH4 
iznos s spiranjem K, Mn, Ca, Mg 
outjlux with washing away 
K, Mn, Ca, Mg. .. 
t ansport - del kroženja N, P, K, Mg, ... 
Slika 1: 
Figure 1: 
t - a part oj circulation oi , K, Mg, S ... 
Opis toka - kroženja nekaterih elementov v listu (prirejeno po 
ULRICH-u 1986). 
Description of flow - circu/ation of some e/ements at the example 
of a leaf (modified after ULR/CH 1986). 
Raziskave mineralnih hranil delimo na: 
raziskave mineralnih hranil v tleh; 
raziskave, ki obravnavajo vsebnosti posameznih hranil v iglicah in listju 
drevja; 
raziskave, ki povezujejo foliarne analize s tlemi - kemizmom tal, talnimi 
raztopinami, sestojnimi padavinami in so del ekosistemskih raziskav ter 
gnojilni poskusi na prostem in v rastlinjakih. 
Hranila v listju in iglicah drevja so po Landmanu (LANDMAN / BONNEAU 1995) 
kazalec kemičnega stresa, npr. pomanjkanja hranil, toksičnega vpliva prisotnega 
AI oz. Mn v koreninah drevja, akumulacije žvepla, klorida in fluora antropogenega 
izvora v listju in iglicah drevja, idr. Velike vsebnosti elementov v listih in iglicah 
(žveplo, svinec, kadmij itn.) ali pomanjkanje nekaterih (magnezija) so lahko dobri 
kazalci njihove imisije v gozd (LANDOL T et alf. 1989, ANON. 1993). Rezultati 
255 
Simončič P.: Preskrbljenost gozdnega drevja, ... 
foliarnih analiz kažejo v primeru povečanih vsebnosti nekaterih elementov (S) na 
neposredni vnos (npr. SO2) v iglice in listje oz. na kopičenje na površini listja in 
iglic drevja (težke kovine, prah). V primeru vnosa kislih odložin v gozd ali pa 
naravnega procesa zakisovanja so lahko prehranske razmere drevja zaradi 
spiranja hranil v gozdnih tleh (Ca, Mg) v določenem obdobju boljše, kakor bi bile v 
primeru t.i. normalnih razmer. 
Poleg vsebnosti hranil v iglicah in listju drevja sta pomembni tudi njihova 
medsebojna uravnoteženost in optimalna koncentracija (SCHULZE et alf. 1989, 
H0TTL 1991, H0TTL 1992). 
Interpretacija rezultatov talnih analiz je po Landmanu (LANDMAN / BONNEAU 
1995) na splošno zahtevnejša kot interpretacija analiz listja in iglic drevja. V 
študijah, v katerih so obravnavali povezave med talnimi in foliarnimi analizami, so 
raziskovalci našli malo značilnih zvez med analiznimi rezultati tal, listja in iglic 
drevja, čeprav se praviloma kaže vpliv matične kamnine. Probleme pri 
povezovanju rezultatov talnih in foliarnih analiz lahko razlagamo z raznovrstnostjo 
tal in koreninskega sistema, uporabo različnih ekstrakcijskih sredstev pri analizi 
tal, s katerimi simuliramo procese v rizosferi idr. Zaradi takšnih in podobnih 
vzrokov so v preteklosti za ugotavljanje preskrbljenosti drevja s hranili uporabljali 
predvsem foliarne analize. Kadar so spremljali procese zakisovanja gozdnih tal, 
so pogosteje našli grobe korelacijske povezave med razmerji izmenljivih kationov 
v tleh in odgovarjajočimi elementi v listju in iglicah drevja (LANDMAN / 
BONNEAU 1995). Analize talne raztopine naj bi omogočile dodatna spoznanja o 
hranilih v tleh. Takšen pristop k proučevanju mineralne prehrane gozdnega drevja 
pa je mogoč le na omejenem številu raziskovalnih ploskev s potrebno 
raziskovalno opremo (gravitacijski lizimetri in lizimetri s podtlakom) in je običajen 
v okviru ekosistemskih monitoringov (SMOLEJ et alf. 1~96, SIMONČIČ 1996). 
Na osnovi številnih izkušenj raziskovalcev mineralne prehrane gozdnega drevja 
prevladuje mnenje, da predstavljajo analize hranil v listju in iglicah drevja 
primerno metodo za oceno rastiščnih razmer glede preskrbljenosti drevja s 
hranili in tudi za ugotavljanje obremenjenosti gozda z onesnaženim zrakom 
(LANDMAN / BONNEAU 1995). Pri vzorčenju in interpretaciji foliarnih analiznih 
rezultatov je potrebno vedeti, da različni abiotski in biotski dejavniki (geološko-
petrografske in podnebne razmere, voda, toplota, svetloba, biološka aktivnost, 
zračnost tal itn.) ter antropogeni dejavniki (imisije odpadnih plinov) moteče 
256 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 
vplivajo na preskrbljenost gozdnega drevja s hranili. Po Hi.ittlu (HOTTL 1991) in 
metodologiji vzorčenja ter analiziranja listja in iglic (ANON. 1993) gozdnega 
drevja imajo na vsebnost hranil velik vpliv način, mesto, čas vzorčenja, izbira 
dreves (npr. poškodovanost gozdnega drevja), mesto odvzema vzorca na 
posameznem drevesu in socialni položaj drevesa v sestoju (potreba po 
standardni metodologiji vzorčenja - REEMTSMA 1964, KNABE 1984). Na 
rezultate foliarnih analiz vpliva tudi količina padavin pred vzorčenjem iglic in 
listja gozdnega drevja. Za natančnejše ocene preskrbljenosti drevja s hranili pa 
bi morali poleg foliarnih in talnih raziskav opravljati še dedrometrijske meritve. 
Za raziskave so primerni tudi gnojilni poskusi, kjer v kontroliranih razmerah 
(rastlinjak) ali pa v naravnem okolju spremljamo odzive rastlin na vnose dušika, 
kalija, fosforja in drugih hranil (BAULE / FRICKER 1978). 
Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo v preteklosti namenili posebno 
pozornost letnemu poteku vsebnosti hranil v smrekovih iglicah v bolj in manj 
onesnaženem okolju z dvoletnim mesečnim vzorčenjem. Na osnovi analiznih 
izsledkov smo ugotovili, da se vsebnosti dušika, fosforja, kalija, kalcija, 
magnezija in žvepla v iglicah tekočega letnika zmanjšujejo in povečujejo glede 
na rast mladih iglic. Vsebnosti hranil so velike spomladi, nato padejo, v avgustu 
naraščajo (velja za dušik, fosfor in žveplo, ne velja za kalcij) (HOHNE 1964). V 
času mirovanja vegetacije pa so vsebnosti hranil ustaljene, zato je takrat 
najustreznejši čas za jemanje foliarnih vzorcev. Vpliv onesnaženega zraka 
(prisotnost SO2 in NOx) smo zaznali predvsem zaradi izrazito povečanih 
vsebnosti žvepla v smrekovih iglicah (SIMONČIČ / KALAN 1996). Poseben 
problem za vzorčenje in vrednotenje rezultatov foliarnih vzorcev predstavljajo 
velike razlike v vsebnostih hranil, zlasti kalija in kalcija, v iglicah in listih drevja, 
ki so bili nabrani na rastiščno homogenih ploskvah (preglednica 1, SIMONČIČ 
1996, str. 64). Po Gussonu (1964) naj bi odvzeli foliarne vzorce z najmanj osmih 
do petnajstih dreves, kar pa je v monitoringu na 16 x 16 km mreži Slovenije 
preobširno in predrago. Mednarodna metodologija ekspertne skupine za 
foliarne analize ICP-ECE Forests predvideva vzorčenje z najmanj treh dreves 
oz. vzorčenje s petih do osmih dreves ter nato združitev vzorcev v mešani 
vzorec za kemijsko analizo (ANON. 1994a). 
257 
Simončič P.: Preskrbljenost gozdnega drevja, ... 
Preglednica 1: Vsebnosti hranil v bukovem listju in iglicah smrek ter koeficienti 
variacije v odstotkih (KV%}, vzorci so bili nabrani na Prednjem 
vrhu in Osankarici (povprečne vrednosti , n = 5) jeseni 1994 
(SIMONČIČ 1996). 
Table 1 : Content of nutrient in beech leaves and current year spruce 
need/es and % of correlation coefficients, samples are from 
Prednji vrh and Osankarica (average, n = 5), autumn 1994. 
Kraj vzorč. Dr. vrsta Teža N p K Ca Mg s 
1000 ig. 
Samp. plot Tree spec. (mg) (mg/g) (mg/g) (mg/g) (mg/g) (mg/g) (mg/g) 
Prednji vrh, bukev/ 14.8 0.89 7.98 8.71 1.44 2.59 
pl. B beech 
KV¼ 
.·, ·,, . ,' 
18 · .. 7 ' 9 28 23 7 
Prednji vrh, smreka/ 4.384 11.1 1.40 3.90 4.09 1.54 2.4 
pl.A spruce 
KY:% . ' ' . •·.·,, , .... :>• i 16 .·' 19 ·;,38 // '· 29'•r: . ,,s:- • ·,.,; 10 21 
Osankarica smreka/ 3.820 9.3 1.12 2.89 2.99 1.25 1.00 
spruce 
KX1%' •. • ,,::9 12 " :•':' 280 ' J6, ' .. 1.3 .. 13 .,.::, .. ;i· ,Q'. ; ' , .. .,.i 
Domače raziskave mineralne prehrane gozdnega drevja 
V Sloveniji je bilo v preteklosti izvedenih le nekaj foliarnih analiz za preučevanje 
prehranskih razmer sadik gozdnega drevja v gozdnih drevesnicah (KALAN 
1980) in nekaj študij mineralne sestave smrekovih iglic v odraslih sestojih 
(KALAN 1980, KRAIGHER 1991, URBANČIČ 1993). V zadnjih desetih letih so 
potekale predvsem raziskave onesnaženosti gozdov z žveplom v asimilacijskih 
delih gozdnega drevja na 16 x 16 km bioindikacijski mreži Slovenije (KALAN 
1990, KALAN 1991, KALAN et a/1. 1995). Z vpeljano metodologijo so v različnih 
raziskavah za oceno obremenjenosti gozdov z žveplovim dioksidom analizirali 
iglice glede na skupno vsebnost žvepla (KALAN et ali. 1989). V tem času so 
analizirali makrohranila pri preučevanju prehranskih razmer gozdnega drevja z 
bioindikacijske mreže in v posameznih ekosistemskih oz. problemskih študijah v 
povezavi z onesnaženim zrakom ter njegovim vplivom na gozdna tla 
(SIMONČIČ 1992, KALAN / SIMONČIČ 1994, SMOLEJ et ali. 1996, JURC et 
a//. 1996, SIMONČIČ 1996). 
258 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 
Obravnavana mineralna hranila 
Več kot 95 % biomase sestavljajo ogljik, kisik in vodik. Ostanek predstavljajo 
ostali bistveni elementi: dušik, fosfor, žveplo, kalij, kalcij in magnezij 
(makrohranila) ter elementi, prisotni v manjših količinah: mangan, železo, klor, 
baker, cink pa tudi bor in molibden (BINKLEY 1986). 
Pomen obravnavanih elementov (BINKLEY 1986, BOHN / McNEAL / O'CONNOR 
1985, TEIZ / ZEIGER 1991 ). 
Dušik 
Osnovni vir dušika (N) za rastline kopenskih ekosistemov so amonijevi (NH/) in 
nitratni (N03-) ioni, raztopljeni v padavinah, in biološka fiksacija dušika. Dušik v 
reducirani obliki je sestavni del aminokislin, beljakovin, nukleinskih kislin, 
organskih baz in številnih sekundarnih snovi. Značilna vsebnost N v listih drevja 
je 0.9 - 2.0 %. 
Po Bredemeierju (BREDEMEIER 1992) povzročajo veliki vnosi dušika v gozdne 
ekosisteme motnje v prehrani gozdnega drevja in zakisovanje tal. V Nemčiji in na 
Nizozemskem so letni vnosi dušika z mokrimi in suhimi usedlinami ponekod večji 
kot 100 kg/ha, v neobremenjenem okolju naj bi bil vnos dušika nižji kot 5 kg/ha. 
Fosfor 
Fosfor (P) se v ekosistemih nahaja kot fosfatni ion (PO4 
3
-). V rastlinah je vezan 
na sladkorje, ATP, fosfolipide, nukleinske kisline. 
Kalij 
Kalij (K) je prisoten v matični podlagi, s preperevanjem kamnine pa postane 
dostopen rastlinam, ki ga sprejmejo kot kation K+. Nujen je pri osmoregulaciji in 
pri encimskih reakcijah kot kofaktor. Koncentracija kalija v foliarnem delu rastlin 
je ponavadi 50 - 75 % koncentracije dušika. 
Kalcij 
259 
Simončič P.: Preskrbljenost gozdnega drevja, ... 
Kalcij (Ca) je eden najpomembnejših elementov v kamninah. Njegova oblika v 
ekosistemu je Ca2+. Vezan je na organsko snov in na kationsko izmenjalnih 
mestih v tleh. Kot sestavni del celičnih sten (npr. protopektina) je torej pomemben 
za njihovo strukturo. V obliki organskih soli je prisoten tudi v vakuolah. 
Koncentracije Ca v rastlinskih celicah so običajno nižje kot koncentracije kalija. V 
tleh, ki so se razvila na kamninah z visokim razmerjem Mg : Ca (serpentin, 
Mg3Si3O5(OH)4), manjka kalcija in drugih kationov zaradi delovanja magnezija. 
Magnezij 
Magnezija (Mg) je v kamninah ponavadi polovico vsebnosti kalcija, tudi v rastlinah 
je razmerje podobno. Je sestavni del klorofila in osrednje lamele celične stene ter 
koencim nekaterih encimov. 
Žveplo 
V ekosistemu se žveplo (S) nahaja v železovem sulfidu in vodikovem sulfidu. 
Večina organskega žvepla se nahaja v treh aminokislinah: cistein, cistin in 
metionin, nekaj pa v sulfolipidih in drugih žveplovih spojinah. žveplo je esencialno 
hranilo, če pa presega potrebe rastline, se kopiči v listih in iglicah. Rastline 
sprejemajo žveplo skozi korenine v obliki sulfatnih ionov sot, v obliki SO2 skozi 
liste (FIEDLER 1985) ali pa se v obliki različnih soli useda ter veže na površino 
rastlin. Velike koncentracije SO2 v zraku vplivajo na manjšanje fotosinteze, 
preprečujejo nastajanje ATP itn. 
Akutne poškodbe naj bi se pojavile, če je nekajurna koncentracija SO2 v zraku 
večja kot 0.5 mg m-3 ali če so koncentracije za daljše obdobje večje kot 0.15 mg 
SO2 m-
3
. žveplo vsebujoče aminokisline predstavljajo le 2 - 3 % aminokislin v 
rastlinah, tako da je število S atomov približno 3 % od števila dušikovih. Glede na 
razliko v masi predstavlja koncentracija žvepla v foliarnem delu rastlin 7 - 1 O % 
koncentracije dušika (SCHULZE et a/1. 1989). 
260 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 
2 METODE 
V obdobju 1985-1993 smo odvzeli vzorce iglic (predvsem smrek) na 86 točkah 16 
x 16 km bioindikacijske mreže Slovenije. V iglicah tekočega letnika in enoletnih 
iglicah smo za potrebe bioindikacije onesnaženosti gozdov z žveplom analizirali 
skupne vsebnosti žvepla (KALAN et ali. 1995). V vzorcih iz let 1987-1991, smo 
analizirali hranila dušik, fosfor, kalij, kalcij in magnezij. V l. 1994 smo devetletno 
nabiranje foliarnih vzorcev in njihovo analizo (skupna vsebnost žvepla) zaradi 
različnih vzrokov prekinili (neusklajen način vzorčenja, ukinjeno financiranje). Leto 
kasneje je stekel usklajen popis poškodovanosti drevja ter gozdnih tal na 43 
vzorčnih mestih 16 x 16 km mreže (URBANČIČ 1997, KALAN 1997) in mineralne 
prehrane drevja na 39 vzorčnih mestih (od 43) 16 x 16 km mreže Slovenije 
(KALAN 1997). Celotno metodologijo smo uskladili z zahtevami monitoringa 
gozdov Mednarodnega programa sodelovanja za oceno in sledenje učinkov 
onesnaženega zraka na gozdove (lnternational Co-operative programme on 
Assessment and Monitoring of Air Pollution Effects on Forests, ICP Forest, 
ANON. 1994a), tako da obstaja možnost primerjave naših in tujih rezultatov. 
2.1 TERENSKO DELO 
Nabiranje foliarnih vzorcev 
V bližini mesta vzorčenja tal na eni od ploskev na ogliščih trakta ( slika 2 ) 16 x 16 
km mreže, na kateri so popisali poškodovanost drevja, smo v bližini ploskve 
poiskali tri drevesa tiste vrste, ki prevladuje na izbrani ploskvi. Izurjen plezalec je 
vzorčil z zgornje tretjine krošenj vzorce iglic (sedmo vreteno) oz. listja ( slika 3 ). S 
takšnim načinom jemanja vzorcev smo se izognili drevesom, ki so že vključena v 
popis poškodovanosti in tistim, ki bodo lahko v popis vključena v prihodnjih 
snemanjih. 
261 
Simončič P.: Preskrbljenost gozdnega drevja, ... 
t: mesto odvzema talnih vzorcev (3 vzorčna mesta) 
p: mesto odvzema foliamih vzorcev (3 drevesa) 
Slika 2: 
Figure 2: 
Izbira dreves 
Prikaz dreves (p}, s katerih smo vzorčili veje - foliarne vzorce ob 
ploskvi na izbranem oglišču trakta mreže. 
Presentation of trees (p) from which branches were sampled - foliar 
samples in the selected vertices of the 16 x 16 km network tracts. 
Drevesa, s katerih odvzamemo vzorce naj bi bila reprezentativna za povprečne 
ekološke pogoje, v kakršnih so bili izvedeni popisi poškodovanosti gozdnega 
drevja. Pri izbiri dreves upoštevamo naslednje kriterije: 
v sestojih izberemo drevesa vladajočega oz. sovladajočega socialnega 
položaja; 
vzorčena drevesa morajo biti reprezentativna za izbrano ploskev glede na 
osutost in tudi zdravstveno stanje (insekti, glive). 
Pri vzorčenju iglic in listja (foliarni vzorci) smo se ravnali po že vpeljani 
metodologiji za vzorčenj smrekovih vej za potrebe določevanja žvepla v iglicah 
smrek in bora na 16 x 16 km bioindikacijski mreži Slovenije (KALAN 1990, 
KALAN 1991) in po mednarodni metodologiji, ki jo priporoča Strokovna skupina 
za mineralno prehrano (ANON. 1994a, ANON. 1994b). Pomembno je, da so listje 
in iglice s tistega dela zgornje tretjine drevesnih krošenj, ki je najbolje osvetljen. 
Za presojo stopnje vsebnosti hranil v gozdnem drevju so najprimernejše enoletne 
iglice in listje. Za nekatere elemente pa je zanimiva primerjava koncentracij 
starejših in enoletnih oz. listja in iglic tekočega leta (S). Listavce smo vzorčili pred 
262 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 
rumenenjem (hrast, bukev, javor, gaber - konec avgusta, začetek septembra), 
iglavce oktobra in novembra 1995, ko vegetacija miruje (REEMTSMA 1964, 
KNABE 1984, ANON. 1994a). 
Slika 3 : Mesto vzorčenja iglic in listja. 
Figure 3 :Place of needle and leaf sampling. 
2.2 LABORATORIJSKE ANALIZE 
Veje z iglicami smo razrezali, ločili enoletne in dvoletne iglice, jih posušili na zraku 
in jim odstranili primesi. Pri listavcih smo odstranili liste z vejic in jih sušili na 
zraku. Posušene iglice in listje smo zmleli in presejali. Homogenizirane vzorce 
smo shranili v plastičnih prahovkah. 
Tako pripravljenim vzorcem določamo: 
maso 1000 iglic oz. 100 listov, 
vsebnost skupnega dušika (N) po modificirani kjeldahlovi metodi z aparaturo 
VAPODEST-5, 
vsebnost skupnega žvepla (S) konduktometrično z aparaturo SULMHOMAT 
12-ADG, 
263 
Simončič P.: Preskrbljenost gozdnega drevja, ... 
vsebnosti fosforja (P) kolorimetrično z metodo molibden modro in s 
spektrofoto-metrom, kalija (K) s plamenskim fotometrom, kalcija (Ca), 
magnezija (Mg) z atomsko absorpcijsko spektrometrijo (AAS); ekstrakt, v 
katerem smo določili fosfor, kalij, kalcij in magnezij, smo dobili tako, da smo 
vzorce sežgali po mokrem postopku z raztopino dušikove (V) in perklorne 
kisline. 
Uporabljene metode ustrezajo metodologiji, ki jo priporočata strokovna skupina 
za mineralno prehrano gozdnega drevja mednarodnega programa ICP-ECE 
Forests (Forest Foliar Expert Panel in Forest Foliar Co-ordinating Centre ) ter 
IUFRO skupine za mineralno prehrano gozdnega drevja (ANON. 1994a). 
Kakovost izvedbe analiz smo spremljali z vključevanjem testnih vzorcev v serijske 
analize, občasnim preverjanjem dela z analizo standardnih referenčnih materialov 
(BCR) ter z rednim sodelovanjem v mednarodnih krožnih analizah (ICP-ECE in 
IUFRO). 
3 REZULTATI FOLIARNIH ANALIZ IN RAZPRAVA 
Preglednica 2 predstavlja rezultate vzorčenj v l. 1987 in 1991 na bioindikacijski 
mreži (85 vzorčnih mest) in rezultate vzorčenja na 16 x 16 km mreži v l. 1995 (39 
vzorčnih mest). V obdobju 1991-1995 je prišlo do sprememb v metodologiji 
vzorčenja. V prvih dveh letih smo vzorčili z dveh dreves, v l. 1995 pa s treh. V l. 
1995 je bilo vzorčenje prvič izvedeno tako, da je možno povezovati popis stanja 
drevja z mineralno prehrano in tudi z rezultati talnih analiz na izbranih ogliščih 
popisnih traktov mreže. V preteklosti smo uporabili kot bioindikacijska drevesa 
smreko ter črni in rdeči bor. Zaradi upoštevanja predpisane metodologije in želje 
po povezovanju rezultatov pa smo morali v l. 1995 nabirati vzorce drevesnih vrst, 
ki prevladujejo na ploskvah in ne ob popisnih mestih oz. v njihovi bližini (več deset 
metrov od ploskev na ogliščih traktov). V preteklosti je bila narejena velika večina 
raziskav ter ocen preskrbljenosti drevja s hranili predvsem za smreko (Nemčija, 
Avstrija, švedska, Finska, Slovenija, Hrvaška), zato so nastali problemi pri 
vrednotenju analiznih rezultatov zlasti za listavce. 
264 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 
Preglednica 2: Povprečne vsebnosti makrohranil v iglicah tekočega letnika in 
listju. Vzorci so bili nabrani v l. 1987, 1991 in1995 na točkah 
bioindikacijske oz. osnovne 16 x 16 km mreže Slovenije. 
Table 2: 
Leto 
vzorčenja 
Sampling 
year 
1987 
1991 
1995 
A verage content of mineral nutrition in needles and leaves from y. 
1987, 1991, 1995 from bioindication network or. basic 16 km x 16 
km Slovenian net. 
Drev. štev. N p K Ca Mg s 
vrsta/ plosk. 
Tree Sampl. mg/g mg/g mg/g mg/g mg/g mg/g 
species plots 
;,~lllr~i<a .;:zet'· 1,j;2F 1.40,: F 6.40,,; r'š'.oo. ( ;;ff:,ffP ., 1.13 ,; 
č.bor 7 12.1 0.90 5.10 3.50 1.30 
r. bor 2 12.5 1.50 5.90 4.20 0.90 
''Siiiteka ,;ta ; "'.<· .. ,;' 1.4Q;;r 1e:, 6.QQ,u/! )5.90 .; 11:1!:),:i.f' L' 122 ··•· ,. ,a3:1 
č. bor 7 11.5 0.90 4.50 3.60 1.40 1.10 
r. bor 2 10.4 1.60 6.10 3.20 1.00 1.49 
smreka 
. ,., ''1'.26 "'i:i:55 .. 6.18 
. ... , 
1.Y1 30 1.2.7Ji', ., ;. .; 1.23 · 
č. bor 1 15.30 0.98 6.73 1.72 1.96 1.07 
maces. 1 21.60 0.98 7.84 3.58 1.18 1.59 
bukev 3 20.09 0.86 6.56 15.92 1.59 1.43 
-~~d~r:._ 2 21.2 1.62 10.19 10.89 2.80 1.60 1----- -----1-----------1------1------1------
hrast* 11 24.6 1.85 8.65 8.99 1.97 1.61 
b.gaber 1 23.8 1.05 7.69 11.84 1.83 1.70 
javor 1 19.4 0.65 7.89 5.26 0.89 2.30 
legenda / legend: smreka - Picea abies Karst, č. bor - Pinus nigra, r. bor - Pinus 
sy/vestris, macesen - Larix decidua, graden - Quercus petrea, g. 
Gaber -Carpinus betulis, javor - Acer pseudoplatanus 
* hrastovo listje, vzorčeno na ploskvah projekta Propadanje hrasta ( 9 : 
Quercus robur, Q. petrea, Q. cerris) 
* oak leaves were sampled on slovenian Oak decline research plots ( 9 
: Quercus robur, Q. petrea, Q. cerris) 
265 
Simončič P.: Preskrbljenost gozdnega drevja, ... 
Povprečne vsebnosti hranil v smrekovih iglicah tekočega letnika. Med 
povprečnimi vsebnostmi posameznih hranil v smrekovih iglicah tekočega letnika 
(na preglednici so označene s sivo barvo) ni večjih razlik med vzorčenji v letih 
1987, 1991 in 1995. 
Za ugotavljanje zadostne oz. pomanjkljive preskrbljenosti gozdnega drevja s 
hranili uporabljamo mejne vrednosti za foliarne analize smrekovih in borovih 
(rdeči in črni bor) iglic (GUSSONE 1964, STEFAN 1991, H0TTL 1991 ). 
Preglednica 3 so prikazuje razrede preskrbljenosti s hranili glede na foliarne 
analize smrekovih in borovih iglic (GUSSONE 1964, ANON. 1994b, SIMONČIČ 
1995). 
Preglednica 3: Mejne vrednosti za preskrbljenost s hranili za smreko (vsebnosti 
elementov v iglicah tekočega letnika, iglice so posušene pri 60°C, 
SIMONČIČ 1996). 
Table 3: Limit values as to nutrition state of spruce (element content in 
current-year spruce needles, needles have been dried at 60° C). 
preskrba s hranili razred 
nutrition status class 
pomanjkljiva* 1 
zadostna** 2 
legend : * deficiency, ** adequate 
N p 
mg/g mg/g 
;()13~0 1.30 
K 
mg/g 
Ca 
mg/g 
Mg 
mg/g 
Kot pomoč pri vrednotenju analiznih rezultatov iglic in listja gozdnega drevja je 
strokovna skupina FFCC (Forest Foliar Co-ordinating Centre) predlagala razrede 
vsebnosti hranil v iglicah smrek in bukovem listju (preglednica 4) (ANON. 1995). V 
preglednico so vključene mejne vsebnosti hranil različnih avtorjev. Za klasifikacijo 
rezultatov foliarnih analiz smo uporabili vrednosti iz literature tistih raziskovalcev, ki 
so preučevali večinoma smreko v Avstriji, Nemčiji in Franciji. Poleg takšnih mejnih 
vrednosti smo upoštevali tudi tiste, ki jih je za Evropo predlagal FFC center. 
266 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 
Preglednica 4: Vsebnosti hranil v smrekovih iglicah tekočega letnika, v bukovem 
in hrastovem listju za razvrščanje analiznih rezultatov v 
vsebnostne razrede glede na prehranjenost drevja nekaterih 
avtorjev in FFC centra. 
Table 4: Nutrient content in spruce needles of a current year, in beech 
and oak leaves tor the classification of ana/ysis results into 
content c/asses as to tree nutrition status by some authors and 
the FFC Center. 
Element Vsebnost hranil 
Element Nutrient content 
(mg/g) 
N 
p 
K 
Ca 
Mg 
lngestad Huttl 
1959* 1986* 
Bonneau 
1988* 
12.0 
17.0 
1.0 
2.0 
3.5 
9.0 
1.5 
6.0 
0.6 
1.5 
FFCC 
bukev hrast 
beech oak 
18.0 14.0 
19.0 
25.0 24.0 
1.0 1.2 
1.8 
1.7 2.4 
5.0 4.8 
7.2 
10.0 9.6 
4.0 1.4 
3.1 
8.0 4.8 
1.0 0.8 
1.5 
1.5 1.9 
poudarjene in podčrtane so vrednosti, ki naj bi predstavljale kritične vsebnosti 
hranil za smreko v tekočem letniku iglic/ 
* vir - LANDMANN / BONNEAU 1995 
** vir- ANON. 1994b, ANON. 1995 (te vsebnosti ne predstavlajo mejnih vrednosti 
za pomanjkljivo, zadostno in optimalno vsebnost hranil, so namenjene 
predvsem v pomoč pri razvrščanju analiznih rezultatov) 
267 
Simončič P.: Preskrbljenost gozdnega drevja, ... 
Preglednica 5: Odstotni deleži odvzemnih mest na 16 x 16 km mreži , na katerih 
v smrekovih iglicah primanjkuje hranil in odstotni deleži mest, kjer 
so vsebnosti hranil pod kritično vsebnostjo hranil (v letih 1987, 
1991 in 1995 je število vzorčnih ploskev za smreko 30). 
Table 5: The share of the sampling spots in the 16 x 16 km net where the 
nutrition status in spruce needles of a current year is deficient 
and the share of spots where nutrition content is below the critical 
limit value. 
leto vzorčenja št. vzor. vsebnost hranil N p K Ca Mg 
sampling year samp.n. nutrient content (%) (%) (%) (%) (%) 
1987 30 pomanjkljiva/ deficient 87 37 7 17 47 
kritična / critical 23 13 3 o 3 
1991 30 pomanjkljiva / deficient 59 50 2 5 55 
kritična / critical 9 18 o o o 
1995 30 pomanjkljiva / deficient 63 57 10 17 70 
kritična / critical o 13 o o o 
Preglednica 5 prikazuje rezultate samo za tista odvzemna mesta na mreži (smrekove 
iglice), ki so bila vključena v raziskave v vzorčenjih l. 1987, 1991 in 1995. Glede na 
vzorčenja v l. 1987 in 1991 so se razmere poslabšale pri vsebnosti fosforja, kalija, 
magnezija, v obdobju 1991-1995 pa tudi pri vsebnosti dušika. Odstotek ploskev, na 
katerih imajo drevesa nižje vsebnosti hranil, kot je kritična meja, opozarja predvsem 
na slabo preskrbljenost smrek s fosforjem (slaba petina ploskev mreže). Drevje je 
slabo preskrbljeno tudi s dušikom (63 %) in magnezijem (70 %), stanje glede 
preskrbljenosti drevja s kalijem in kalcijem pa je optimalno oz. zadovoljivo. 
Pri analizi in vrednotenju rezultatov foliarnih analiz je pomembno poznati razmerja 
med hranili v iglicah in listju drevja. Nekatere teorije o propadanju gozdov se 
navezujejo prav na porušena razmerja med hranili, ko prihaja do neharmoničnih 
razmerij zaradi različnih antagonističnih procesov pri sprejemu hranil v rastline ali 
zaradi vnosa hranil skozi iglice oz. listje (SO2). Na preglednici 6 lahko vidimo 
razlike med razmerji N/P za smreko in bore ter listavce. Po H0ttlu (1991) naj bi 
bilo harmonično razmerje N/P za smreko med 6 in 12. V takšnem razmerju se 
nahajata povprečna vrednost N/P za smreko na mreži ter večina rezultatov za 
posamezne ploskve mreže (97 %). Za druge drevesne vrste pa takšno razmerje 
ne velja. Za nas so pomembni rezultati razmerja N/S, ki naj bi bili po Zechu 
(HOTTEL 1991) za smrekove iglice večji od 8. To razmerje pa je v Sloveniji 
porušeno za smreko in bukev predvsem v bližini velikih emitentov SO2, npr. na 
Prednjem vrhu v okolici TE Šoštanj (N/Ssm » 5, N/Sbu < 6, SIMONČIČ 1996). 
Razmerja med vsebnostmi dušika in kalija ter dušika in magnezija so v večini 
268 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 
primerov znotraj tistih vrednosti, ki naj bi nakazovale harmonične prehranske 
razmere za smreko (N: K» 1-3, N: Ca » 2-20, N: Mg» 8 - 30, HOTTEL 1991). 
Preglednica 6 : Povprečna razmerja med vsebnostmi makrohranil v iglicah 
Table 6: 
Leto 
vzorčenja 
Sampling 
vear 
1995 
tekočega letnika oz. listju v 1.1995 na osnovni 16 x 16 km mreže 
Slovenije. 
Mean ratios between macro-nutrient content in the needles of a 
current year or /eaves in 1995 on the basic 16 x 16 km 
Slovenian net. 
Drev. IStev. N/P N/K N/Mg P/Mg Ca/K N/S 
vrsta/ plosk. 
Tree Sampl. 
species 10/ots 
smreka 30 10.5 2.1 12.1 1.2 1.0 10.5 
č. bor 1 14.4 2.3 13.2 0.9 0.3 14.5 
maces. 1 24.9 3.3 21.7 0.8 0.5 13.4 
,__ g_r§!..d~'l. 2 14.6 2.1 14.5 1.1 1.1 13.5 ---------- fw----- ~-------------- ----
hrast* 9 12.9 2.9 14.9 
bukev 3 24.4 3.1 13.9 0.6 2.4 13.8 
b.Qaber 1 22.7 3.2 13.2 0.6 1.6 14.2 
javor 1 29.9 2.5 22.3 0.8 0.7 8.4 
legenda / legend : smreka - Picea abies Karst, č. bor - Pinus nigra, macesen - Larix 
decidua, graden - Quercus petrea, g. Gaber -Carpinus betulis, javor -
Acer pseudoplatanus 
* hrastovo listje vzorčeno na ploskvah projekta Propadanje hrasta (9: 
Quercus robur, Q. petrea, Q. cerris) 
* oak leaves were sampled on slovenian Oak decline research plots (9 : 
Quercus robur, Q. petrea, Q. cerris) 
Vsebnosti žvepla so prikazane na preglednici 7 hkrati s skupnimi razredi 
vsebnosti žvepla v smrekovih iglicah za l. 1991, 1993 in 1995 za tista odvzemna 
mesta na mreži, na katerih je bilo vzorčenje izvedeno kljub spremembam 
metodologije. Povprečne vsebnosti skupnega žvepla v iglicah tekočega letnika in 
enoletnih smrekovih iglic so v obravnavanem obdobju podobne. Iz skupnih 
vsebnosti žvepla lahko izračunamo skupne razrede žvepla. Uporabljamo jih za 
oceno imisij žvepla v gozdove: l. razred pomeni najmanjše imisije, IV. pa največje 
imisije žvepla v gozdu (KALAN et alf. 1995). Pri primerjavi deležev ploskev mreže 
glede na skupne razrede žvepla v smrekovih iglicah vidimo, da so razmerja med 
razredi v l. 1991 in 1993 podobna (grafikon 1 ), v l. 1995 pa ne. Zmanjšalo se je 
število ploskev, kjer raste drevje v območju povečane imisije žvepla, povečalo pa 
število ploskev, kjer raste drevje v območju zmernih imisij žvepla (+ 26 %), ter 
število ploskev, kjer so močno povečane imisije žvepla in zato poškodbe zaradi 
žvepla pogostejše (+ 7 %). če pogledamo posamezne ploskve, vidimo, da so 
razmere slabše na ploskvah Lubnik, Kavšak in Gruškovje, izrazito pa so se 
izboljšale na ploskvah Remšnik, Svetina in Kolačno pri Ločah. 
269 
Simončič P.: Preskrbljenost gozdnega drevja, ... 
Preglednica 7: Vsebnosti skupnega žvepla v smrekovih iglicah tekočega letnika 
in enoletnih iglicah smrek v l. 1991, 1993 in 1995 na 
bioindikacijski oz. osnovni 16 x 16 km mreži Slovenije s skupnimi 
razredi vsebnosti žvepla. 
Table 7: Tota/ sulphur content in spruce needles of a current year and 
one-year spruce needles in 1991, 1993 and 1995 in bioindication 
points or the basic 16 x 16 km S/ovenian net with the common 
su/phur content classes. 
Z.št. Mesto vzorčenja 1991 1993 1995 
S_91 S_90 El!Q~i s_~, j s_~ S_94 ~~v,~1 No. Sampfinq plot mg/g mg/g mg/g · mg/g mg/g 
1 Martuljek 1.08 1.13 1.12 1.33 1.13 1.24 2 '. 
2 Fužinske pl. 1.05 1.07 'f:,2 .·•· 1.31 1.29 1.18 1.02 i,ž;' 
3 Gor.trebuša 1.12 1.11 !!] fl~::;;, 1.19 1.07 bb' • 1.39 1.11 "'.h t,d:l• 
4 Zajama 0.96 1.08 r:::i 1.13 1.35 -1.iL 1.07 1.21 tC• 5 Ljub.na Gor. 1.20 1.27 ''. 2 c< 1.34 1.34 N'j -1.05 1.35 2 6 Lubnik 1.03 1.03 (!Y.12, 1.09 1.17 1.25 2.08 ,·b/,4 . 7 Ravnik 1.10 1.09 ~2 1.16 1.10 .. 2'2\l 1.36 1.18 :,,·,3 .... , 
8 Rakitna 1.06 1.09 i'.UJ':lfX:. 1.04 1111,~ 1120 0.84 if<2 9 Križna jama 1.18 1.21 ,.''27:W 1.37 1.26 · 1.29 1.05 "dZ i:i:t. 
10 Snežnik 1.28 1.25 t;i/; b 1.18 1.15 1.31 0.99 2 
11 Podvolovjek 1.00 1.11 \/Si; tli 1.13 1.14 . 1.35 1.36 
T]~~ 
12 Rafolče 1.19 1.17 L·,<• ,.,"''' 1.37 1.21 < .. ~ki. 1.13 1.06 
13 Kavšak 1.30 1.44 ?fVL~J;C 1.38 1.30 3'.rlff 1.41 1.98 1:t::oi::4 ··· 
14 Okonina 1.21 1.40 T2Jr,~ 1.21 1.26 i9!. 2 •• 1.08 1.14 !;;f;'gi;:;; 
15 Trojane 1.33 1.63 „ 3+'%i 1.29 1.41 /B 3 1.15 1.29 ',/2'1ftč 
16 Jelša 1.26 1.24 - 1.32 1.19 . ':~i:.:;: 1.16 1.16 •';,,..2.'' 17 S.p.Sumberku 1.42 1.64 1.51 1.45 ,.1.25 1.35 č\3 18 Stojna 1.06 1.11 E 1.07 1.20 1.20 1.04 '' J ••.. 19 Gortina 1.55 1.60 1.46 1.64 :3··•·;, 1.46 1.92 t., 
20 Andraž 1.39 1.52 E 1.29 1.36 1, J3.'. 1.59 1.28 It 21 Ceče 1.42 1.64 1.32 1.62 :3,tD 1.32 1.31 
22 Gradišče 1.30 1.37 
<rEl-:l 
1.31 1.32 ,LJ 3·.,.,,. 1.28 0.93 u,,_, 
23 Drag.sela 0.88 0.94 1.29 1.21 !.(,f 3 .•· 1.18 1.12 • ! 24 Remšnik 1.37 1.38 1.49 1.61 !3' 1.10 1.14 25 Komisija 1.42 1.45 ;Sv!;Xil 1.53 1.52 [!;<;,3 ' 1.13 1.40 ; ;\; 
26 Svetina 1.31 1.40 vr ·"1 , 1.41 1.58 xp~~l',~ 1.02 1.38 k 
, .. 
27 Ledina 1.37 1.47 .,. 1.20 1.16 .;z1cr 0.94 1.04 ;)! li 28 K.p.Ločah 1.54 1.79 ;c !1'011 1.52 1.56 . !3' 1.28 0.99 ,;ry 29 Drav.dvor 1.39 1.32 / ~•.•··· 1.37 1.21 '.\)9: .\ 1.46 1.20 •··• 
30 Gruškovlje 1.03 1.08 ".' .i,·. 0.90 0.95 ;\.,:IJ,}"i 1.65 1.23 1 .. ';)Yi);; 
Povorečie / Averaqe 1.22 1.29 ?tLlC2, 1.27 130 •·wsr;,;1 1.24 1.25 l!.';/3 · 
270 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 
70% 
60% 
50% 
40% 
30% 
20% 
10% 
0% 
Grafikon 1: 
Graph 1: 
1991 1993 1995 
III. sr_S 
1111.sr_S 
• III.sr_S 
• IV.sr_S 
Grafični prikaz odstotnega deleža ploskev mreže s l., II., III,., in IV. 
skupnim razredom vsebnosti žvepla v iglicah tekočega letnika in 
enoletnih smrekovih iglicah za obdobje 1991 - 1993 - 1995 (l.sr_ S 
- prvi skupni razred vsebnosti žvepla, .. , KALAN et alf. 1995 ). 
Graphical presentation of net plot share with the first, second, third 
and fourth common c/ass of sulphur content in needles of a current 
year and one-year spruce needles in 1991, 1993 and 1995 in 16 x 
16 km Slovenian net with the common sulphur content classes. 
4 OCENA PRESKRBLJENOSTI GOZDNEGA DREVJA Z 
MINERALNIMI HRANILI - UGOTOVITVE 
Ocena preskrbljenosti drevja v l. 1995 na 16 x 16 km mreži je ob uporabi mejnih 
vrednosti, prikazanih v preglednici 3, pokazala razmeroma slabe prehranske 
razmere glede vsebnosti dušika, magnezija in fosforja, razmere glede kalija in 
kalcija pa so optimalne. Primerjave foliarnih analiznih rezultatov iz l. 1995 z 
rezultati iz obdobja 1987-1991 na bioindikacijski mreži so zaradi različnih 
metodologij vzorčenja otežene. Preglednica 5 predstavlja rezultate raziskav v l. 
1987, 1991 in 1995. Kaže, da so razmere glede preskrbljenosti drevja (smreka -
število ploskev je 30) s kalijem in kalcijem v preučevanem obdobju podobne, le 
malo je primerov, da so vsebnosti hranil kritične (za K na treh ploskvah v l. 1987). 
Razmere glede dušika so v l. 1991 in 1995 podobne, najslabše so bile l. 1987, ko 
je kar na 87 % ploskev primanjkovalo dušika, na 23 % pa so bile vsebnosti nižje 
od kritičnih vsebnosti. Našteti podatki veljajo za ploskve 16 x 16 km mreže, kjer 
271 
Simončič P.: Preskrbljenost gozdnega drevja, ... 
smo vzorčili smrekove iglice. Rezultati analiz listja drevja (na 7 ploskvah) in iglic 
bora (1 ploskev) ter macesna (1 ploskev) pa se v l. 1995 nahajajo v območju, ki 
kaže zadovoljivo prehranjenost drevja. 
Za oceno preskrbljenosti drevja smo uporabili mejne vrednosti, s katerimi 
opredelimo le dva razreda. Prvi razred predstavlja slabo preskrbo drevja s hranili, 
drugi razred pa optimalno. Zato smo v rezultate vključili tudi kritične vsebnosti 
hranil (preglednica 5), ki naj bi glede na podatke iz literature kazale na izrazito 
pomanjkanje. Pri uporabi kritičnih mejnih vrednosti vidimo, da je drevje na mreži v 
l. 1995 kritično preskrbljeno le s fosforjem ( smreka). Pri oceni prehranskih razmer 
smo uporabili tudi razmerja med posameznimi hranili v iglicah in listju. Ugotovili 
smo, da so kljub nizkim vsebnostim posameznih hranil njihova medsebojna 
razmerja v večini primerov ugodna in kažejo na harmonične prehranske razmere 
gozdnega drevja (preglednica 6). 
Skupne vsebnosti žvepla v smrekovih iglicah tekočega letnika in enoletnih iglicah 
na točkah 16 x 16 km bioindikacijske mreže (1985-1993; 86 odvzemnih mest) 
smo uporabljali za spremljanje imisij SO2 v slovenske gozdove. Povprečne 
vsebnosti žvepla v smrekovih iglicah tekočega letnika in enoletnih iglicah drevja 
na mreži so v obdobju 1991 - 1993 - 1995 podobne (1.22/1.29 mg/g T 1.27/1.30 
mg/g T 1.24/1.25 mg/g). Rezultati analiz iz l. 1995 so pokazali, da se zmanjšuje 
število ploskev, kjer raste drevje v območju povečane imisije žvepla (- 33 %). 
Povečalo se je število ploskev, kjer so imisije zmerne(+ 26 %), ter število ploskev 
v območjih z močno povečano imisijo SO2 (+ 7 %). Za ostale drevesne vrste 
(macesen, listavci) nimamo delitve na razrede vsebnosti žvepla. Zaradi tega ne 
moremo oceniti imisij za vse ploske na 16 x 16 km mreži. 
Preglednica 8 predstavlja nekatere rezultate analiz smrekovih iglic drevja 
evropske 16 x 16 km mreže, predvsem v državah srednje Evrope. Prikazana so 
povprečja in minimalne ter maksimalne vsebnosti hranil. Rezultati kažejo, da so 
prehranske razmere v Sloveniji zelo raznolike, saj so območja foliarnih vsebnosti 
največja za fosfor, kalij, kalcij in žveplo. Smrekove iglice z drevja na 16 x 16 km 
mreži Slovenije imajo največje povprečne vsebnosti kalija, kalcija ter žvepla. 
Podobno velike vsebnosti žvepla imajo tudi foliarni vzorci na Slovaškem, kjer pa 
so vzorčili predvsem bukovo listje ter druge listavce, tako da njihovih rezultatov 
nismo mogli vključiti v preglednico 8. 
272 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 
Preglednica 8: Minimalne in maksimalne ter povprečne vsebnosti makrohranil v 
smrekovih iglicah tekočega letnika 16 x 16 km mreže Slovenije 
(primerjava z nekaterimi srednjeevropskimi državami), vzorčenih 
l. 1995 (STEFAN/ F0RST / HACKER 1997). 
Table 8: The minimum, maximum and average content of macro-nutrients 
in spruce needles of a current year in the 16 x 16 km Slovenian 
net (comparison with some results of countries of Central 
Europe) sampled in 1995 (STEFANI FORST / HACKER 1997). 
Država n 
Country 
Šl611enij~, ;3(j 
Avstrija 72 11.32-17.04 0.96-2.44 
13.60 1.53 
Češka 34 11.45 - 18.43 1.30-2.18 
15.17 1.60 
5 POVZETEK 
2.63-9.68 1.69 -10.61 
6.33 4.93 
2.89-9.44 2.29- 7.30 
6.27 4.23 
0.77 - 2.49 
1.36 
0.57-1.51 
0.99 
0.78-1.45 
0.98 
0.75-1.53 
1.04 
V obdobju 1985-1993 smo odvzeli vzorce iglic (predvsem smrek) na 86 točkah 16 
x 16 km bioindikacijske mreže Slovenije. V iglicah tekočega letnika in enoletnih 
iglicah smo za potrebe bioindikacije onesnaženosti gozdov z žveplom določili 
skupne vsebnosti žvepla. V foliarnih vzorcih, zbranih v l. 1987-1991, so bile 
narejene še analize hranil: dušika, fosforja, kalija, kalcija in magnezija. L. 1994 
smo devetletno foliarno vzorčenje prekinili. Leto kasneje je stekel usklajen popis 
poškodovanosti drevja, gozdnih tal na 43 ploskvah 16 x 16 km mreže (KOVAČ 
1997, URBANČIČ 1997) in mineralne prehrane drevja ter folarnih vsebnosti 
težkih kovin (KALAN 1997) na 39 vzorčnih mestih (od 43) ob izbranih ploskvah 
na ogliščih traktov 16 x 16 km mreže Slovenije. Celotno metodologijo smo 
uskladili z zahtevami monitoringa gozdov Mednarodnega programa sodelovanja 
za oceno in sledenje učinkov onesnaženega zraka na gozdove (ANON. 1994a). 
Ocena preskrbljenosti drevja v l. 1995 na 16 x 16 km mreži je pokazala 
razmeroma slabe prehranske razmere glede vsebnosti dušika, magnezija in 
fosforja, razmere glede kalija in kalcija pa so optimalne. Rezultati raziskave 
mineralne prehrane gozdnega drevja v l. 1987, 1991 in 1995 kažejo, da so 
razmere glede preskrbljenosti drevja (smreka; število odvzemnih mest je 30) s 
273 
Simončič P.: Preskrbljenost gozdnega drevja, ... 
kalijem in kalcijem v preučevanem obdobju podobne in optimalne. Razmere 
glede dušika so bile za drevje v l. 1991 in 1995 podobne. Najslabše so bile l. 
1987, ko je bilo kar na 87 % ploskev bioindikacijske mreže prisotno pomanjkanje 
dušika, na 23 % pa so bile vsebnosti nižje od kritičnih vsebnosti hranila. Rezultati 
analiz listja drevja in iglic bora ter macesna na mreži v l. 1995 pa se razlikujejo od 
rezultatov za smreko in se nahajajo v območjih, ki kažejo zadovoljivo 
prehranjenost drevja z makrohranili. 
Pri oceni prehranskih razmer smo uporabili tudi razmerja med posameznimi 
hranili v iglicah in listju. Ugotovili smo, da so kljub nizkim vsebnostim posameznih 
hranil njihova medsebojna razmerja za drevje v večini primerov ugodna in kažejo 
na harmonične prehranske razmere. 
Skupne vsebnosti žvepla v smrekovih iglicah tekočega letnika in enoletnih iglicah 
vzorčenega drevja na 16 x 16 km bioindikacijski mreži smo v obdobju 1985 -1993 
uporabljali za spremljanje imisij S02 v slovenskih gozdovih. V obdobju 1991 -
1993 - 1995 so povprečne vsebnosti žvepla v smrekovih iglicah tekočega letnika 
in enoletnih iglicah drevja podobne. Rezultati analiz iz l. 1995 pa so pokazali, da 
se zmanjšuje število ploskev, kjer raste drevje v območju povečane imisije 
žvepla. Povečalo se je tudi število ploskev, kjer so imisije zmerne, ter število 
ploskev v območjih z močno povečano imisijo S02 . 
če rezultate raziskav mineralne prehrane v Sloveniji primerjamo z rezultati 
podobnih raziskav v srednji Evropi, vidimo, da so prehranske razmere v Sloveniji 
zelo raznolike. Območja foliarnih vsebnosti so v primerjavi z npr. avstrijskimi in 
češkimi največja za fosfor, kalij, kalcij in žveplo. Tudi povprečne vsebnosti hranil 
kalija, kalcija ter žvepla so večje kot v sosednjih državah. 
Raziskave mineralne prehrane na 16 x 16 km mreži bomo združiti z ostalimi 
raziskavami, ki smo jih izvedli v l. 1995. V pripravi je primerjava rezultatov 
makrohranil v foliarnih (listje, iglice drevja) in talnih vzorcih z drugimi talnimi 
lastnostmi, primerjava z vsebnostmi težkih kovin v tleh in foliarnih vzorcih ter 
rezultati popisa propadanja gozdov 16 x 16 km mreže v l. 1995. Takšno sintezno 
delo naj bi dalo skupaj s tujimi ugotovitvami nekatere nove poglede na povezavo 
med vzroki in posledicami stanja gozdov ter izhodišča za razmislek o bodočem 
monitoringu gozda na 16 x 16 km mreži Slovenije. 
274 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 
6 SUMMARY 
In the period from 1985 to 1993 samples of needles (primarily spruce ones) were 
taken in 86 points of the 16 x 16 km Slovenian bioindication net. Far the purpose 
of bioindication of forest pollution by sulphur, total sulphur content was 
established in the needles of a current year and one-year needles. Additionally, 
nutrient analyses of nitrogen, phosphorus, potassium, calcium and magnesium 
were performed in foliar samples sampled in the period 1987-1991. In 1994 the 
nine-year foliar sampling continuity was interrupted. The next year a co-ordinated 
inventory of tree damage, forest soil in 43 sample spots of the 16 x 16 km 
network (KOVAČ 1997, URBANČIČ 1997) and tree mineral nutrition and heavy 
metals (KALAN 1997) status was started in 39 sample spots ( out of 43) of the 16 
x 16 km network. The entire methodology has been co-ordinated with the 
standards regarding forest monitoring by the lnternational Program of co-
operation far the estimate and assessment of air pollution's impact on forests. 
The estimate as to tree nutrition status from 1995 gave relatively bad nutrition 
status as to nitrogen, magnesium and phosphorous in the 16 x 16 km net; the 
status as to potassium and calcium were optimal. Forest tree mineral nutrition 
analysis results from 1987, 1991 and 1995 showed that tree nutrition state 
(spruce; 30 plots) as to potassium and calcium were similar and optimal in the 
period investigated. The status as to nitrogen was in 1991 and 1995 similar. The 
worst status was established in 1987, when in 87% of plots of the bioindication 
net deficiency of nitrogen could be established and in 23% the content was below 
the critical nutrition content. The results of foliar analyses, the analyses of pine 
and larch needles from the net in 1995 differed from those far the spruce and 
moved within the range of sufficient tree macro-nutrient status. 
In the estimate of nutrition status the ratios between individual nutrients in 
needles and leaves were also applied. It was established that in most cases -
despite a low content f individual nutrients - the relations between them were 
favourable far trees and indicated a harmonious nutrition state. 
In the period 1985-1993 total sulphur values in spruce needles of a current year 
and one-year needles of the 16 x 16 km bioindication net were employed to 
assess the S02 emissions in Slovenian forests (KALAN et a/1. 1995). In the 
period 1991-1993-1995 the average sulphur content in spruce needles of a 
275 
Simončič P.: Preskrbljenost gozdnega drevja, ... 
current year and in one-year needles of the trees of the net was similar. Based 
on the analyses from 1995 it was established that the number of plots where 
trees grew in an area of increased sulphur emission was on the decrease. The 
number of lots where emissions were moderate and those in the areas of 
extremely increased SO2 emission increased. 
lf the results of mineral nutrition in Slovenia are compared with those of similar 
investigations in Central Europe, it can be established that nutrition status greatly 
varies in Slovenia. The areas of foliar content are - compared with Czech and 
Austrian ones- the highest for phosphorous, potassium, calcium and sulphur. The 
average potassium, calcium and sulphur content values are also higher than in 
the neighbouring countries. 
The investigations of mineral nutrition status in the 16 x 16 km bioindication net 
will be combined with other investigations carried out in 1995. A comparison of 
the results of macro-nutrients in foliar (tree leaves, needles) and soil samples as 
well as with other properties, a comparison with heavy metals' content in soils and 
foliar samples and results of forest decline inventory in the 16 x 16 km net in 
1995 are in preparation. Such synthetic endeavours, together with foreign 
establishments, should open new aspects as to the relation between the causes 
and consequences of forest status and offer the concepts regarding the future 
implementing of forest monitoring in the 16 x 16 km Slovenian net. 
7 VIRI 
ANON., 1993. Foliar Analysis Expert Pannel. Bruxelles, 12-13. Januar 1993, 
ICP - Forests. 
ANON., 1994a. Manual on methods and criteria for harmonized sampling, 
assessment, monitoring and analysis of the effects of air pollution on forest.-
PCC WEST, BFH, Hamburg, PCCe East, Jiloviste-Strnady, 177 s. 
ANON., 1994b. Foliar Analysis Expert Pannel.- As, March 6-7. 1994, ICP-
Forests. 
ANON., 1995. Minutes of the 3rd Meeting of the Foliar Expert Panel Vienna, 7-8th 
November 1995, 6 s. 
ANON., 1996. 4th Meeting of the Foliar Expert's Panel, Meeting Document, 2nd 
1Interlaboratory Test. LUA, Nordrhein-Westfalen, 36 s. 
276 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 
BAULE, H. / FRICKER; C., 1978. Oubrenje šumskog drveča.- Beograd, 
Jugoslovenski poljoprivredno-šumarski centar, služba šumske proizvodnje, 
223 S. 
BINKLEY, D., 1986. Forest Nutrition Management.- New York, John Wiley & 
Sons, 290 s. 
BOHN, L. H. / MCNEAL, B. L./ O'CONNOR, G.A., 1985. Soil Chemistry.-
Second Edition, New York, John Wiley & Sons, 341 s. 
BREDEMEIR, M. / ULRICH, B. 1992. lnput/output -Analysis of lons in Forets 
Ecosystems. Response of Forest Ecosystems to environmental changes.-
Proceedings of the First European Symposium on Terrestrial Ecosystems: 
Forest and woodlands. Florence, ltaly, 20-24 may 1991. Elsevier Science 
Publishers L TD, Oxford, s. 229-243. 
FIEDLER, H.J. / THAKUR, S.D., 1985. Wirkungen von Schwefeldioxid und 
Sauren Niederschlagen auf Bodenfruchtbarkeit und Pflanzenernahrung in 
Waldokosystemen.- Beitrage tor die Forstwirtschaft 19, 1, s. 25-34. 
GUSSONE, H.A., 1964. Faustzahlen fur D0ngung im Walde.- M0nchen, 
BLV Bayerischer Landwirtschaftsverlag, 98 s. 
HOHNE, H., 1964. Untersuchungen 0ber die jahreszeitlichen Veranderungen des 
Gewichtes und Elementgehaltes von Fichtennadeln in j0ngeren Bestanden 
des Osterzgebirge. Archiv f0r Forstwesen, 13, 7, s. 747-774. 
HOTTL, R.F., 1991. Die Blattanalyse als Monitoring - Instrument im 
Waldokosystem. IUFRO and ICP-Forests workshop on monitoring, 
Prachatice, CSFR. lmpacts of Lang-Range Transboundary Air Pollution, 
1992. Geneva, EC, Air Pollution Studies, 8, s. 47-52. 
HOTTL, R.F., 1992. Die Blattanalyse als diagnose- und Monitoringinstrument in 
waldokosystemen.- Freiburger Bodenkundliche Abhandlungen, heft 30. 
Institut tor Bodenkunde und Waldernahrungslehre, Universitat Freiburg, 
Freiburg im Breisgau, s. 31-59. 
JURC, M. / JURC, D. / GOGALA, N. / SIMONČIČ, P., 1996. Air Pollution and 
Fungal Endophytes in Needles of Austrian pine.- Phyton 36 (3), s. 111-114. 
KALAN, J., 1980. Foliarna vsebnost hranil smreke na nekaterih najbolj 
razširjenih rastiščih v Sloveniji na različnih geološko - petrografskih 
podlagah.- Ljubljana, IGLG, 38 s. 
KALAN, J. et ali., 1989. Vpliv TE Šoštanj na tla in vegetacijo, l. Faza.- Ljubljana, 
IGLG, 57 s. 
KALAN, J., 1990. Obremenjenost gozdov z žveplom leta 1989.- Zbornik 
gozdarstva in lesarstva, 36, s. 183-198. 
277 
Simončič P.: Preskrbljenost gozdnega drevja, ... 
KALAN, J., 1991. !misija žvepla leta 1990 na točkah 16 x 16 km bioindikacijske 
mreže Slovenije.- Ljubljana, GV, L XLIX, 5, s. 240-247. 
KALAN, J. / SIMONČIČ, P., 1994. Vpliv onesnaženega zraka na gozdna tla.-
Zbornik s posvetovanja Varstvo zraka. Stanje in ukrepi za izboljšanje stanja 
v Sloveniji. Bled, 28.- 30. 3. 1994 ZTI - Zavod za tehnično izobraževanje 
Ljubljana, s. 14/1-14/13. 
KALAN, J. / KALAN, P. / SIMONČIČ, P., 1995. Bioindikacija onesnaženosti 
gozdov z žveplom na osnovi vsebnosti žvepla v asimilacijskoi delih 
gozdnega drevja.- Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47, s. 85-116. 
KALAN, P., 1997. Vsebnost kovin v gozdnih tleh ter iglicah in listju gozdnega 
drevja na ploskvah 16 x 16 km mreže v Sloveniji. Ljubljana.- Zbornik 
gozdarstva in lesarstva, 52, s. 351-364. 
KNABE, W., 1984. Merklblatt zur Entnahme von Blatt- und Nadelproben 
f0r chemische Analysen. Allgem. Forst Zeitschr. 33/34, s. 847-848. 
KRAIGHER, H., 1991. Mineralna prehrana mikoriznih smrek na Pohorju.-
Magistrsko delo, Biotehniška fakulteta, Oddelek za Biologijo, Ljubljana, 
126 s. 
KOVAČ, M., 1997. Dosedanji koncept popisa propadanja gozdov in razvoj 
celostnega ekološkega monitoringa.- Ljubljana, Zbornik gozdarstva in 
lesarstva, 52, s. 23-52. 
LANDOLT, W. / GUECHEVA, M./ BUCHER, B., 1989. The spatial Distribution of 
Different Elements in and on the Foliage of Norway Spruce Growing in 
Switzerland.- Environmental Pollution 56 (1989), s.155-67. 
LANDMAN, G. / BONNEAU, M., 1995. Forest Decline and Atmospheric 
Deposition Effects in the Frech Mountains.- Springer-Verlag, Berlin 
Heidelberg, 461 s. 
REEMTSMA, B., 1964. Untersuchungen an Fichte und anderen Nadelbaumarten 
0ber den Nahrstoffgehalt der lebenden Nadeljahrgange und Streu. 
Gčttingen, Hann. Monden. 
SCHULZE, E.D. / LANGE,O.L. / OREN, R., 1989. Forest Decline and Air 
Pollution.- Berlin, Springer-Verlag, 475 s. 
SIMONČIČ, P., 1995. Preskrbljenost gozdnega drevja z mineralnimi hranili na 16 
km x 16 km bioindikacijski mreži.- Ljubljana, Zbornik gozdarstva in lesarstva 
47, s. 117-130. 
SIMONČIČ, P., 1996. Odziv gozdnega ekosistema na vplive kislih odložin s 
poudarkom na preučevanju prehranskih razmer za smreko (Picea abies (L.) 
Karst.) in bukev (Fagus sy/vatica L.) v vplivnem območju TE Šoštanj.-
278 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 
Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za gozdarstvo, 
Ljubljana, 156 s. 
SIMONČIČ, P. / KALAN, P., 1996. Annual Pattern of Sulphur Content in Spruce 
Needles from Heavily and Less Polluted Areas.- Phyton (Horn, Austria) 36 
(3), S. 81-84. 
SMOLEJ l. / KUTNAR, L./ URBANČIČ, M., 1996. Izbor in priprava predela za 
celostni monitoring vplivov onesnaženega zraka na ekosisteme v Sloveniji.-
Ljubljana, Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49, s. 161-186. 
STEFAN, K., 1991. Hinweise zur Ernarungssituation der Fichte in č>sterreich. 
Zusammenfassende darstellungder Waldzustand-inventur Waldzustandsinventur 
Mitteilungen der Forstlichen FBVA.-Wien, FBVA, 166, s. 225-249. 
STEFAN, K./ F0RST, A. / HACKER, R., 1997. Forest Foliar Condition Report, 
Survey 1995/1996, Proposal of draft report.- Vienna, FFCC, 144 s. 
TARMAN, K., 1992. Osnove ekologije in ekologije živali. Ljubljana, DZS, 547 s. 
ULRICH, B., 1986. Stoffhaushalt von wald-okosystemen bioelement-haushalt.-
Gottingen, Institut fur Bodenkunde und Waldernahrung der Universitat 
Gottingen, 343 s. 
URBANČIČ, M., 1997. Temeljni izsledki pregleda gozdnih tal na Slovenski 16 x 
16 kilometrski bioindikacijski mreži.- Ljubljana, Zbornik gozdarstva in 
lesarstva, 52, s. 223-250.