Humanitarna sporočila Ludvika Esa TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU Zobozdravstvo v privatizacijo ...........Hi«...ii«..........mili...............i...i DiHiiiHUHiHlilHiliHiniUiiUUtlliiniiniiHiiiiilHIiniiiilliiiltülHiHiililliKiliiitlUtnillliilUIHiHa BLAGOVNICA LJUBNO 841-020 Zadruga m ozir j e Mercator - Zgornjeeavlnjaka kmetljaka zadruga Mozirje z. o. o. Cesta na Lepo Njivo 2, 63330 Mozirje Telefon: 063/ 831-521, 831-532, 831-055, 831-594 Telefax: 063/ 832-140, 832-272 ŽELEZNINA LJUBNO 841-505 DISKONT LJUBNO 841-035 SADOLIN CLASIC 1/1 EXTRA 1/1 . 623.00 SIT/I 790.00 SIT/I PIVO# 1.589,00 SIT CVIČEK . 154,00 SIT APNO $...................................1367,00 SIT| MOTORNA ŽAGA HVA 61 FF............... 58.000,00 SIT MOTORNA ŽAGA JONSERED 2040 . 52.553,00 SIT SLADKOR 50/1...............|88,00SIT KEKEC PAŠTETA ............66,10 SIT PERSIL (SUPRA)........... 848,00 SIT PLINSKI GORILNIK ZA KUH. ŽGANJA . |4.158,00 SIT TOALETNI PAPIR 10/1 .... 160,00 SIT ELEKTRIČNI PASTIR HERKULES HS 80 37.044,00 SIT STROJ ZA PRANJE (AVTOMOBILOV, ORODJA) PA VARINI3A.162,00 SIT KORUZA 50/1 ...................... 28,90 SIT/kg JEČMEN 50/1 .................. 21,80 SIT/kg NSK20/1 ...................... 39,00 SIT/kg KRMILO ZA KRAVE MOLZNICE K12. . . 131,90 SIT/kg MOŽNOST PLAČILA NA VEC OBROKOV BREZ OBRESTI! SE PRIPOROČAMO! EPSI Poročno fotografiranje -fotografiranje poročnega obreda; -fotografiranje v studiu; -fotografiranje cerkvenega poročnega obreda; -fotografiranje na poročnem kosilu, večerji... (albumi, okvirji, povečave...) Pokličite nas, da se pravočasno pogovorimo o vseh vaših željah! EPSI d.o.o. Savinjska c. 4 Tel.: 063 831-957 (vsak dan med 7.30 in 14.30) razen sobote, nedelje, praznikov (D P E. TRGOVINA MOZIRJE PRAVA TRGOVINA ZA VAŠ AVTO mmi£iiKiiismsB&8smgN!S8£tmisniiggBissiiiiB£isms3mmsmsmi3ti MGA s hitrimi koraki po poti razvoja V nazarski tovarni malih gospodinjskih aparatov intenzivno uresničujejo zastavljene razvojne projekte "Naše osnovno vodilo je kvaliteta" Pogovor z direktorjem trgovskega podjetja Savinja Mozirje o trenutnem položaju v podjetju in odnosih z zasebno trgovino Brez razprave o lokalni samoupravi Občinska skupčina se je v drugem sklicu le uspela sestati na seji, na kateri pa delegati niso komentirali rezultatov referenduma o občinah Dobra bera zgornjesavinskih želodcev Na Rečici ob Savinji so po tradiciji opravili ocenjevanje zgornjesavinskih želodcev, priznanja najboljšim pa bodo podelili 2. julija 2450 humanitarnih sporočil Pogovor z mozirskim radiomateijem Ludvikom Esom, ki je že več kot 2. leti neposredno vključen v prenašanje humanitarnih sporočil 10 T U zteka se letošnja pomlad, vsak čas bo konec tudi U letošnjega šolskega leta. "Hura, počitnice!" U bodo zavriskali šolarji in dijaki, dodobra , K utrujeni od napornega pouka in željni sprostitve v dneh brez domačih nalog. Šolska torba bo romala v kot ali v omaro, pisala in zvezki v njej pa bodo ostali skriti vse do poznih avgustovskih dni, ko jih bo skrb pred novim šolskim letom znova izvlekla na plan. Cepa je komurkoli od srednješolcev doma brez dela dolgčas in ni prijatelj(ica) peresa samo takrat, ko je to neobhodno potrebno, naj se oglasi pri nas. Morda se bomo dogovorili za zanimivo poletno sodelovanje. Tik pred začetkom najtoplejšega letnega časa in tik pred slovenskim Dnevom državnosti so na Ljubnem pohiteli z uradno otvoritvijo Delovega mostu. V uporabi je sicer že kar nekaj časa, a kot je na otvoritvi povedal glavni in odgovorni urednik časopisa DELO Tit Doberšek, so želeli v simboličnem pomenu preizkusiti njegovo trdnost. Most je bil zgrajen delno s solidarnostnimi sredstvi, ki so se zbrala z akcijo Dela, delno pa s sredstvi, ki jih je prispevala Republiška uprava za ceste. Ker je bila otvoritev minuli torek, več o njej prihodnjič. Z julijem, ki je pred vrati, se začenja tudi obdobje tradicionalnih turističnih prireditev v naši dolini. Prva bo, kot običajno, rečička Od lipe do prangerja, na kateri bodo med drugim podelili laskave nagrade za najboljše letošnje zgornjesavinjske želodce. Zapis o njihovem ocenjevanju lahko preberete v tej številki. Zanimiva športno-turistična prireditev, kije lani ni bilo, se nam letos obeta v Mozirju. Furmanski praznik naj bi po dveletnem premoru znova zasijal v vsej veličini. Ljubitelji narodno zabavne glasbe pa se bodo zbrali že prej, na sam Dan državnosti, v Nazarjah, kjer bo spet potekalo izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne. Veliko obiskovalcev z vseh koncev Slovenije pa lahko pričakujemo že jutri, ko bo v Mozirju prireditev Dan Mercatorja in v Žekovcu motociklistični tabor. Za vljudno dobrodošlico bi lahko popravili vsaj kozolec pri vstopu v dolino... Lep pozdrav do 1. julija! f>o/* «a —• 1 Bralcem Savinjskih novic in občanom občine Mozirje čestitamo ob Dnevu državnosti ! .W.’.W.V.V/J Uredništvo jJ Savinjske novice so štirinajstdnevnik m izhajajo vsak drugi petek. Izdajatelj EPS» d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 063/831-537, teletax 063/632-563. Sofinancer SO Mozirje. Glavni m odgovorni urednik: Franci Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: AleksanderVidečnik, Edi Mavrič, Ciril Sem. Tisk: IGEA d.o.o.. Saveljska c. 2, Nazarje; aro račun EPSIS2610-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostavili v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št, 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, kijih Objavljamo v : rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega odbora. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedit. Objavljenih rokopisov in fotografij rte vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje, t» AKTUALNO SAMOSTOJNA SLOVENIJA § Bliža se praznik državnosti - 25. junij. Tega dne leta 1991 je naš parlament (skupščina) sprejel temeljno ustavno listino o samostojnosti in i I neodvisnosti republike Slovenije. " § Končno je bil uresničen temeljni citj slovenstva : 'sami bomo odločali o svoji nadaljnji usodi. S tem aktom smo se Slovenci združili pod lastno i 1 zastavo in zaključili zgodovinsko zasledovan cilj formiranja lastne države. Do teh zgodovinsko pomembnih dejanj smo bili Slovenci vse preveč i s vpeti pa tudi odvisni od odločanja drugih, sosednjih narodov, ki so bolj ali manj izkoriščali našo pridnost, podjetnost, na drugi strani pa tudi \ s zemeljsko lego naše domovine. Osamosvojitev omogoča samostojno odločanje o razvojnih usmeritvah, o družbeno politični ureditvi, o stopnji ! državljanskih pravic in svoboščin, o oblikovanju in vključevanju v napredne (razvite) ekonomske in druge integracije. Samostojnost pomeni torej \ % več svobode, ki je temeljni zahtevek in cilj vsakega posameznika, kakor tudi naroda. % Vse v življenju pa je relativno, zato tudi svoboda in samostojnost države omogočata, kjer posameznik ima ali pa nima možnosti, vplivnosti. I Tako moramo posamezniki spoštovati sprejele predpise terse ponašati, kot le-ti velevajo. Pomembno pa je, da smo imeli svoj vpliv pri nastajanju \ ! teh predpisov. S tem pa smo prišli do merila demokratičnosti naše družbe. Le demokratična-pluralna notranja družbena ureditev nam bo \ % omogočila, da bomo notranje zdravi, močni in trdni. Le navznoter zdrav organizem lahko dolgotrajno navzven izžareva svojo energijo in svojo \ I vplivnost. V razvitejši svet - kamor si vsi tako želimo - bomo lahko že bolj smelo zakorakali, kolikor bomo znotraj države bolje organizirani, bolj \ I enotni glede temeljnih razvojnih usmeritev pa tudi kako bomo spoštovali mednarodne normativne in druge ureditve. ! Iz tega zgornjega kota gledano pa smo pri konceptu lokalne samouprave zašli. Bolj ali manj smo si enotni, da je lokalna samouprava tretji Ij I najpomembnejši projekt, s katero bo določena notranja organizacijska struktura države. To pa je ključna komponenta našega ponašanja, naše \ I svobode, uveljavljanja demokratičnosti razvoja posameznih okolij itd. Prepričan sem, da bomo tudi tej nalogi kos in da bo tovrstnih napak čim i % manj, kajti tudi lokalna samouprava je zelo pomemben agregat v nastajanju in razvoju naše države. I Ob tem zapisu pa moram oceniti še uspešno delo naše skupščine, saj večina delegatov čuti odgovornost do uresničevanja državotvornosti skozi j % sprejemanje lastnih, t.j. občinskih predpisov, ki bodo, vsaj začasno podlaga, za delovanje novih občin. js Upam, da bomo uspešni vse do novega leta! % Vsem občanom pa v imenu skupščine in izvršnega sveta ob prazniku državotvornosti - 25. juniju - iskreno čestitam! Predsednik SO Mozirje: Franc MIKLAVC, ing. les. ind. j GOSPDARSTVO MGA s hitrimi koraki po poti razvoja Pred nekaj več kot letom dni je MGA postal član skupine BSHG, s čimer so bile podane možnosti za nov razvojni in investicijski ciklus podjetja. Aktivnosti, ki so v tem letu potekale v podjetju, so bile na vseh področjih povezane predvsem s širitvijo asortimana proizvodnje ter z razvojem novih aparatov. Skupne investicije v letu 1993 so znašale 4,8 miljonov mark. Tako je bila v zelo kratkem času zgrajena nova skladiščna hala v velikosti 1600 kvadratnih metrov. V njej je prostora za 1800 paletnih mest, v fazi uvajanja pa je sodobni sistem nadzora nad pretokom materialov. Na ta način je bil rešen problem notranje logistike, obenem pa so se v starem skladišču sprostile površine v velikosti 1100 kvadratnih metrov. Te površine se delno že, delno pa se še bodo, uporabljajo za montažo aparatov, katerih proizvodnja se prenaša v MG A. Do sedaj je že bila osvojena proizvodnja štirih novih univerzalnih kuhinjskih aparatov za mehansko predelavo hrane. Zaradi osvajanja proizvodnje novih aparatov je bilo potrebno tudi razširiti kapacitete za brizganje plastike z nakupom novih strojev. Izvedena je bila tudi preureditev celotnega oddelka za predelavo plastike. S to preureditvijo je bil dosežen prihranek na prostoru, racionalnejša razporeditev strojev ter s tem povezana boljša izkoriščenost za 30-40% , kar pa je bilo seveda povezano z investicijskim vložkom v posluževalne ter transportne naprave. Poleg različnih investicij v proizvodne kapacitete ter razvoj je v fazi realizacije tudi investicija v posodobitev informacijskega sistema, v okviru katere je že bil dobavljen centralni računalnik ter programski paket, ki nudi informacijsko podporo vsem poslovnim procesom. Precejšen poudarek je tudi na varovanju okolja, zato so bila določena sredstva namenjena izboljšanju ekoloških pogojev. V okviru tega je bila izvedena priključitev odpadnih vod na kolektor in zgrajen zaprt sistem hlajenja tehnološke vode, s čimer se je poraba vode močno zmanjšala. Prav tako je bil izdelan in realiziran projekt zaščite pred visokimi vodami, katerega namen je obvarovati podjetje pred poplavami ter obenem tudi obvarovati okolje pred onesnaženjem ob eventuelni poplavi. Z namenom krepitve razvojne funkcije v MGA-ju, saj se celotni razvoj aparatov za mehansko obdelavo hrane prenaša v Nazarje, so bili dograjeni tudi novi prostori za potrebe razvoja, prav tako pa je bila nabavljena tudi dodatna računalniška oprema, kar omogoča kvalitetnejše delo v tem oddelku. Seveda pa je bilo potrebno razvojno službo tudi kadrovsko okrepiti, zato so zaposlili več mlajših inženirjev elektrotehnike in strojništva. V tem času so bile razvite nove generacije plastičnega in kovinskega rezalnega stroja, pri čemer jebil spremenjen design aparatov, povečana je bila njihova zmogljivostter izboljšane njihove funkcije. Poseben poudarek na področju razvoja je bil tudi na zmanjšanju proizvodnih stroškov aparatov, kar pa seveda v nobenem primeru ne sme biti narejeno v škodo njihove kvalitete. Pričakovana kakovost aparatov mora biti vgrajena že v začetno fazo razvoja, pri čemer je vodilo prijaznost aparatov za gospodinjstvo. Zaradi permanentnega zagotavljanja kakovosti aparatov bodo v letošnjem letu tudi pridobi certifikat ISO 9001, za kar pa je predpogoj dograditev sistema zagotavljanja kakovosti na vseh nivojih. S tem namenom sta bila opravljena že dva pregleda obstoječega sistema zagotavljanja kakovosti s strani nevtralnih institucij. Uveljavljeni sistem zagotavljanja kakovosti zajema vse naloge in funkcije, ki kakorkoli vplivajo na kvaliteto. Njegova učinkovitost se nenehno preverja in se prilagaja najnovejšim spoznanjem. Cilj politike kakovosti je zagotavljati proizvode vrhunske kvalitete, ki ustrezajo visokom zahtevam tržišča glede funkcionalnosti, varnosti, zanesljivosti, varčevanja z energijo ter varovanja okolja. Zaradi povečevanja proizvodnje so od 1.3.1993 do sedaj na novo zaposlili 106 delavcev, tako da je sedaj v podjetju zaposlenih 571 delavcev, pri čemer je razmerje med režijskimi in proizvodnimi delavci 1 : 2,3. Poleg neposredne proizvodnje so bile kadrovsko okrepljene tudi nekatere strokovne službe (razvoj, kakovost) in sicer s strokovnjaki za določena področja. Unija univerzalnega kuhinjskega aparata Precej pozornosti je bilo v tem času posvečene tudi izobraževanju zaposlenih, ki poteka tako interno v podjetju, kot tudi v sodelovanju z zunanjimi institucijami. Različni naši strokovnjaki se ves čas dodatno usposabljajo pri sorodnih službah v BSHG-ju, s čimer se prenašajo znanja z vseh področij v MGA. Več kot 70 delavcev je bilo vključenih v različne tečaje tujih jezikov, precej pozornosti pa je tudi posvečene izobraževanju za kakovost. V podjetju je že bil izvoljen in konstituiran tudi svet delavcev, preko katerega se lahko zaposleni obveščajo o dogajanju v podjetju ter participirajo pri upravljanju. Z uvajanjem različnih sodobnih metod dela, kot npr. CIP (kontinuirani proces izboljševanja), se poskuša motivirati sodelavce za permanentno izboljševanje pogojev dela ter s tem v zvezi povezano sproščanje njihovih ustvarjalnih potencialov. Posledica intenzivnega investiranja tako v preteklem kot tudi v tem letu je velik porast proizvodnje za tuja tržišča, ki sedaj znaša okoli 93 % celotne proizvodnje. V letu 1994 se bo v primerjavi z letom 1993 obseg poslovanja povečal za več kot 40 %, kar je povezano z dodatnimi investicijami, ki bodo v letu 1994 znašale 5,5 milijonov mark. Širitev obsega in asortimana proizvodnje poteka predvsem na račun uvajanja zahtevnejših aparatov, s čimer prehajajo njihovi izdelki v višji cenovni razred. Prenos proizvodnje dodatnih malih gospodinjskih aparatov v Nazarje zagotavlja stabilno poslovanje podjetja ter nova delovna mesta. Povečanje proizvodnje ne poteka samo v MGA-ju temveč tudi pri kooperantih, kar pomeni več dela zanje. Prav tako poskušajo čim več tujih dobaviteljev zamenjati z domačimi, pri čemer pa morajo biti le-ti konkurenčni tako po kvaliteti kot tudi cenovno. Tekst: TP, foto: C.Sem Avto plus v novih prostorih Trgovina Avto plus v Mozirju se je minulo soboto iz Grabnerjeve hiše preselila v nove prostore na Savinjski cesti 9, nasproti Turistove slaščičarne. S preselitvijo se je že do sedaj pestra ponudba avto materiala še povečala, še posebej kar se tiče pločevine. Trgovini Avto plus je v letu in pol dejansko uspel prodor na zgornjesavinjski trg, na katerem, kot zagotavljata lastnika, še ni padla zadnja beseda, ampak se bo prodajni spekter v bodoče še širil. Njihov nov delovni čas je vsak dan od 8.00 do 18.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00. Tekst: K F, foto: C.Sem Že v eni zadnijh številk smo pisali o omejevanju plač, oziroma o dodatnih obveznostih za delodajalce, ki izplačujejo plače nad dovoljenim povišanjem glede na povprečje jan. - okt. 1993 in obenem prekoračujejo povprečne plače panoge ali gospodarstvav Sloveniji. Omejitve veljajo za vse subjekte, ne glede na lastništvo. Torej tako za pravne osebe v družbeni in zasebni lasti, kot za zasebnike. Osnova izplačilu plač je Dogovor o politiki plač v gospodarstvu za leto 1994 in Tarifna priloga k splošni kolektivni pogodbi, ki sta objavljena v UL 23/94. V UL 30/94 pa je objavljen Zakon o izvajanju dogovora o politiki plač v gospodarstvu za leto 1994 (ki posega tudi v negospodarstvo) in objavljena povprečja plač po panogah za mesec marec 1994 (UL 30/94). Pravilnik o izvajanju dogovora in zakona pričakujemo te dni. Ne glede na hitrejše povečevanje plač, kot je določeno z dogovorom (16,7 % na povprečje jan. - okt. in ob upoštevanju dodatnih kriterijev), delodajalec ni dolžan plačevati dodatnih davščin, če povprečne plače ne presegajo povprečno izplačanih plačv panogi ali gospodarstvu (osnovo si lahko izbira sam) za mesec marec 1994. Odločitev je enkratna, torej se med letom ne sme spreminjati. Plače delavcev po individualnih pogodbah se obravnavajo po posebnih kriterijih. Dogovor o kriterijih teh plač bo objavljen v UL te dni. Čeprav Dogovor o politiki plač omejuje plače z mesecem aprilom, je zaradi kasnitve izvedbenih predpisov pričetek kontrole izplačila- plač in sankcioniranja mesec maj. Za tiste, ki so plače za mesec maj že izplačali, velja, da morajo sestaviti kontrolni obrazec naknadno. Za vse, ki bodo presegli dogovorjene osnove, bodo morali v odvisnosti od preseganja plač nameniti od 25 % do 100 % presežka plač v proračun, za namene zaposlovanja. Zakon predvideva za kršitelje znatne sankcije in sicer 1.000.000 SIT za delodajalca, ki ne plača v proračun RS sredstev za prekoračitev dogovorjenih plač, za 200.000 SIT pa se ob tem prekršku kaznuje tudi odgovorna oseba pri delodajalcu. Obrazec, ki ga bodo delodajalci predlagali ob izplačilu plač, bo predpisan s pravilnikom. Sam obrazec ni preveč zapleten, je pa zato bolj zapletena pot do potrebnih podatkov, ki se vpisujejo v ta obrazec. Še vesela vest za samostojne podjetnike in majhna zasebna podjetja z do tremi zaposlenimi. Tako prvim kot drugim ni potrebno predlagati obrazcev nadzornemu organu (po zakonu je to SDK) ob izplačilu plač. Da ne bo pomote: družbe s tremi zaposlenimi so že zavezanke za predlaganje obrazcev. Ta "olajšava" pa ne pomeni, da ni potrebno spoštovati določil predpisov, ki veljajo za vse delodajalce, ne glede na velikost in lastništvo, zasebniki in družbe z največ dvema zaposlenima so le oproščeni dostave kontrolnih obrazcev. Glede povračil materialnih stroškov (v zvezi z zgoraj omenjenim dogovorom) pričakujemo v kratkem izenačitev povračil, ki veljajo po Dogovoru za gospodarstvo s tistimi, ki veljajo za negospodarstvo (obratno menda ni mogoče), zato bodo po vsej verjetnosti obveljala kot dovoljena izplačila zneskov, kijih Vlada Republike Slovenije s svojo Uredbo priznava kot stroške, ki se davčno priznavajo. *** V dneh od 7. do 9.6. se je v organizaciji in izvedbi Ministrstva za gospodarske dejavnosti, RZZZ, Območne enote Velenjein podjetij VISING Mozirje in INVEL Velenje, v prostorih Obrtno podjetniške zbornice Mozirje odvijala tridnevna podjetniška delavnica, v katero je bilo vključenih 25 slušateljev, ki se samozaposlujejo ali o tem šele razmišljajo. Glede na odziv in polno zasedbo skozi vse tri dni lahko ugotovimo, da je bila delavnica zanimiva in koristna. Zato bomo o podobnih oblikah še razmišljali. Vzpodbuden je tudi odziv podpornega okolja, predstavnikov Zavoda za zaposlovanje, Občine Mozirje, Obrtne zbornice in SKB banke, ki so pokazali zanimanje in podprli nastajajoče nove enote malega gospodarstva. Posebna zahvala veljagostitelju, Obrtno podjetniški zbornici Mozirje, za možnost brezplačnega koriščenja prostora. Vida Skok j Savinja Mozirje "Naše osnovno vodilo je kvaliteta" Bo Savinja preživela vse hujšo privatno konkurenco? Kako posluje in kakšni so njeni načrti? Kako se bo lastninila? Je res, da bo prodajala tudi avtomobile in da prihaja v njen poslovni prostor nova banka? O tem in še o čem smo se pogovarjali z direktorjem Savinje, Gregorjem Verbučem. SN: G. Verbuč, lansko leto ste dejali, da ste glede razvoja Savinje zmeren optimist. So se vaša pričakovanja uresničila oziroma kaj seje v podjetju dogajalo v minulem obdobju? VERBUČ: Naša glavna naloga glede na stanje je bila uskladiti razmerje med prihodki in odhodki, saj so stroški namreč presegali prihodke. To nam je v celoti uspelo še posebej na račun zmanjšanja stroškov delovne sile. V dveh letih smo vse odhode nadomeščali izključno znotraj podjetja tako v trgovini kot v skupnih službah. Zadovoljni smo, da smo uspeli zadržati enak obseg prometa z manjšim številom zaposlenih. Po drugi plati pa je to žal pomenilo, da iskalcem zaposlitve nismo mogli ustreči. Število zaposlenih se je še posebej močno zmanjšalo v upravi in drugih dejavnostih. Pod kontrolo pa smo uspeli spraviti tudi druge stroške, od najmanjših do največjih. V letošnjem letu smo se na področju maloprodaje, ki je naša osnova, še posebej osredotočili na zagotavljanje kvalitete v vseh ozirih: kvalitete blaga, urejenosti prodajnih prostorov kvalitete izbire blaga in nenazadnje kvalitete pristopa do kupca. Proces teče, zavedamo pa se, da je treba na tem področju še veliko storiti. Pravzato smo pripravili program usposabljanja naših trgovcev, ki se bo začel jeseni. Kar se tiče zagotavljanja boljše izbire posameznih vrst artiklov, se povezujemo v večje verige, to še posebej velja za področje tekstila in konfekcija, kjersmo vtakšnem obsegu praktično edina trgovina v dolini. Ne zanemarjamo niti pohištva niti športnega programa, saj se zavedamo, da skuša človek svoj proti čas vedno bolj aktivno preživeti. Poleg maloprodaje smo precej povečali obseg veleprodaje. Osnova temu je bila v kompenzacijah z Glinom, na račun teh poslov pa smo dobili nekaj rednih kupcev, ki jih sedaj redno oskrbujemo s tem programom. Veliko časa in energije smo posvetili nabavi blaga. Jasno nam je, da se začne zaslužek krojiti ravno v tej fazi, zato smo se z dobavitelji pogajali o prilagoditvi pogojev glede na našo velikost. Uspeli smo in z novimi pogoji lažje shajamo. Naš cilj je, da postopoma pridemo do nižjih maloprodajnih cen, a da pri tem ne ogrozimo lastnega obstoja. SN: Savinja vsako leto na prehodu pomladi v poletje organizira akcijo z naslovom Dnevi Savinje-dnevi ugodnih nakupov. Kako ste to akcijo v skladu s poslovno politiko podjetja zastaviM letos? VERBUČ: V letošnji akciji smo dali priložnost našim dobaviteljem, da v času od 11. junija do 9. julija izkoristijo možnost in se aktivno vključijo vanjo. Da so Dnevi Savinje resnično dnevi ugodnih nakupov, se lahko prepričajo kupci sami. Z obiskom naših prodajaln bodo lahko opazili ugodne cene cele vrste izdelkov, vendar moram pri tem opozoriti na pomembno dejstvo. Primerjati je mogoče le izdelke enake kvalitete, v nasprotnem primeru primerjava ni realna. Gotovo pa so že sami kdaj doživeli, da se je v nizki ceni skrivala slaba kvaliteta. V naših prodajalnah bodo v času akcije potekale različne nagradne igre. Žrebanja bodo letos tudi v srednjih in manjših poslovalnicah. Kar se tiče nagrad, ki so zelo raznovrstne, smo letos njihovo število povečali na račun manjšega števila velikih nagrad. Tako bo sreča lahko našla večje število kupcev. V času Dnevov Savinje bodo večinoma ob sobotah tudi razne pokušine prehrambenih izdelkov in pijač, kot so mesnine, siri, peciva, sokovi itd. Finalna prireditev 9. julija bo popestrena z zanimivo modno revijo, na kateri bo predstavljena letnemu času primerna modna konfekcija, obutev in modni dodatki. Kot po tradiciji se bomo vtem času zaposleni v Savinji srečali na pikniku in del svojega časa po napornem delu posvetili razvedrilu. SN: V javnosti je že dalj časa slišati opozorila in pripombe glede tako imenovane nelojalne konkurence, ki je očitno ena od oblik sive ekonomije. Problem se vleče že nekaj časa, pravih ukrepov pa, kot kaže, ni. Savinja to gotovo boleče občuti... VERBUČ: Najprej moram vsekakor poudariti, da nismo proti konkurenci. Zdrava konkurenca je dobra, saj terja večje angažiranje in spodbuja razvoj. Problematična pa je nelojalna konkurenca, ki se odraža v zaposlovanju na črno in utaji davkov. Če vemo, da moramo državi za vsakih 100 tolarjev, ki jih prejme zaposleni, plačati 128 tolarjev, potem nam je jasno, koliko denarja ostane tistim, ki tega ne plačujejo. Namesto njih moramo plačevati vsi ostali. Opažamo pa tudi, da so nekatere cene ponekod nižje od zneska, ki ga dobimo, če nabavni ceni prištejemo davek. Inšpektorjem tega ne bi bilo težko ugotoviti, očitno pa je, da gre za večjo toleranco v tem prehodnem obdobju na račun socialnega miru. Kot je slišati, naj bi se na tem področju začele zadeve urejati konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. No, k tej problematiki je potrebno dodati še razne prodajne akcije v prostorih, kot so denimo telovadnice, dvorane ipd., ki sploh ne ustrezajo potrebnim tehničnim pogojem. ' .. : : . : . . GOSPODARSTVO I Mmm Kvalitetna ponudba se mora odražati v vseh pogledih SN: in Savinja jutri, pojutrišnjem? Kako ste začrtali njeno perspektivo? VERBUČ: Tudi v bodoče bo naša osnovna dejavnost maloprodaja, ki jo nameravamo izboljšati v vseh pogledih. Eden od ciljev je, da bodo prodajalci dobro poznali blago, ki ga prodajajo. Od tega bo v bodoče gotovo precej odvisna uspešnost prodaje, posebno tehničnega blaga. Bistvenih povečanj prodajnih površin za obstoječe programe ne predvidevamo. Skušali pa bomo vzpostaviti poslovno sodelovanje z zasebnimi trgovci na našem območju. V prodajni program bomo že jeseni začeli vključevati izdelke, ki jih doslej še nismo tržili. Morda bodo med njimi tudi avtomobili. Pri vseh programih pa bo pestrost izbire v ospredju. Veleprodajo bomo v Savinji povečevali predvsem za kupce izven doline. Kooperacija trenutno stagnira, saj so razmere v proizvodnih podjetjih takšne, da skušajo v tej obliki zaposlovati predvsem lastne kadre. Na področju turizma, menjalništva in hranilništva, ki so tudi v sklopu naše poslovne dejavnosti, doslej nismo bili najbolj uspešni. Večji premik glede slednjih dveh dejavnosti načrtujemo v povezavi z bankami, tako bomo že letos ponudili storitve v smislu bančne dejavnosti. Kar pa se tiče turizma, ocenjujemo, da nimamo dovolj osnove za uspešnejši razvoj in da obstaja možnost le v povezovanju znotraj doline. Upamo, da bodo do podobnega spoznanja prišli tudi v drugih podjetjih in novih občinah, kar naj bi po našem razmišljanju privedlo do ustanovitve skupne družbe, ki bo tržila celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Strokovnjaki pravijo, da bo po letu 2000 turizem glavna gospodarska panoga na svetu, od nas pa je odvisno, ali bomo ta proces amatersko spremljali ali pa se bomo vanj aktivno vključili. To najbrž velja tako za Slovenijo kot naše domače okolje in nenazadnje za Savinjo. SN: Za konec morda beseda glede postopka lastninjenja Savinje? VERBUČ: Trenutno opravljamo oceno podjetja po tržni metodi, ki bo zaključena še v tem mesecu. Takrat bo dokončno definirana vrednost podjetja. Ne glede na to imamo v osnovnem programu predviden interni odkup. Do kakšnega deleža bomo prišli, je odvisno od ugotovljene tržne vrednosti podjetja. Seveda se bomo odločali tudi med javno prodajo in dokapitalizacijo. Naš namen je, da upravljanje prenesemo v lastne roke in tako preprečimo državi, da bi podjetje po delih razprodala. Prepričani smo namreč, da bi v tem primeru imelo delo bistveno manjše število delavcev. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA VELENJE TRG MLADOSTI 2, P.P. 45 63320 VELENJE TELEFON: + 386 (0) 63 85 69 20 TEL & FAX: + 386 (0) 63 85 56 45 POSLOVNE INFORMACIJE 1. Od 14. junija do 19. junija 1994 v Mariboru v dvorani TABOR poteka MEDNARODNI TRGOVINSKI SEJEM - MTS 94. Program je na voljo na OGZ Velenje. 2. V Uradnem listu številka 29, dne 31.5.1994, je bil objavljen ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH. 3. Center za mednarodno sodelovanje in razvoj Ljubljana ima na razpolago serijo priročnikov POSLOVATI Z AVSTRIJO, NEMČIJO IN ITALIJO. Priročnike lahko naročite na naslov: CENTER ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN RAZVOJ, Kardeljeva ploščad 1,61109 Ljubljana. 4. Podjetniki iz regije Posavje organizirajo v dogovoru z Območno gospodarsko zbornico Moravske in svojimi partnerji poslovno srečanje, kjer bi na osnovi vnaprej prijavljenih obiskov podjetnikov iz Slovenije organizirali ustrezne poslovne partnerje iz Češke. Srečanje bo 17., 18. in 19. junija v LOŠTICE - Sev. Moravska - ČEŠKA. Program srečanja in prijavnice so na voljo na OGZ Velenje. 5. V DELU dne 18.05.1994 je bil objavljen RAZPIS za zbiranje ponudb razvojnih projektov izumiteljev v letu 1994. 6. Podjetje FIT d.o.o. Velenje (ustanovitelj Ljubljanska Banka, Splošna banka Velenje, d.d.) nudi proizvajalcem, prodajalcem in kupcem opreme ter avtomobilov UGODNE LEASING POGOJE. j Vse podrobnejše informacije lahko dobite na OGZ Velenje. 7. Slovaška gospodarska zbornica je poslala listo slovaških firm, ki se zanimajo za sodelovanje s slovenskimi firmami, kakor tudi spisek slovaških firm, ki so sodelovale na srečanju slovaških in slovenskih firm v Nitri na Slovaškem. Seznami so na voljo na OGZ Velenje. j 8. Iz republiške carinske uprave smodobili navodilo zapoenostavljen postopek izvoznega carinjenja. Navodilo je na voljo na OGZ Velenje. 9. Prejeli smo spisek ponudb in povpraševanj iz BBC centra v Bruslju. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA GZS - OBMOČNI ZBORNICI VELENJE. Prva podjetniška delavnica V prostorih Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice je bil v dneh od 7. do 9. junija tridnevni seminar "Prvi koraki v podjetništvo", ki so ga organizirali velenjska enota Republiškega zavoda za zaposlovanje, Vising d.o.o. Mozirje in Inveì d.o.o. Velenje. Brezplačni seminar, imenovan tudi "podjetniška delavnica", je potekal v okviru skupnega projekta pospeševanja drobnega gospodarstva. 25 udeležencev delavnice, med katerimi so bili tako podjetniki kot tisti, ki o tem šele razmišljajo, se je seznanilo z nekaterimi temeljnimi znanji v zvezi s podjetništvom: pravni temelji podjetništva, trg in strategija nastopa na trgu, SWOT analiza, osebnostne lastnosti podjetnika in osnove komuniciranja, osnove računovodstva, financ in davkov, poslovni načrt itd. V sicer kratko odmerjenem času so predavatelji skušali na kar najbolj nazoren in praktičen način posredovati navedeno tematiko in istočasno opozoriti na najpomembejše segmente. Slušatelji so bili seznanjeni tudi z možnostjo včlanitve v klub novih podjetnikov NOVUS. Ob zaključku seminarja so udeležence prve podjetniške delavnice v občini Mozirje obiskali še predstavniki podpornega okolja. Ocena udeležencev in izvajalcev tega seminarja je bila v skoraj vseh ozirih pozitivna, manjše pripombe so bile le zaradi premajhnega prostora glede na število udeležencev, kar naj bo organizatorjem zadosten razlog, da s podobno obliko usposabljanja v skladu s potrebami nadaljujejo. KF Tekst; KF,foto: C.Sem POLITIKA Zasedanje SO Mozirje Brez razprave o lokalni samoupravi 32. seja Skupščine občine Mozirje je bila prvič sklicana v četrtek, 2. junija ob 13. uri v Delavskem domu v Nazarjah. Kljub čakanju in telefonskim pozivom je do sklepčnosti manjkalo osem delegatov. Predsednik skupščine Franc Miklavc je zato sejo ponovno sklical čez sedem dni. Tudi tokrat je sprva kazalo slabo, a se je po čakanju vendarle zbralo zadostno število delegatov za minimalno sklepčnost. O dvotretjinski sklepčnosti, ki bi bila potrebna za izvedbo volitev podpredsednika, če bi imeli kandidata, ni bilo govora, zato je skupščina obravnavala ostale kadrovske zadeve. Soglašala je z imenovanjem dr. Ane Lenko za direktorico Zavoda za zobozdravstveno dejavnost Zgornje Savinjske doline in z imenovanjem Olge Klemše za direktorico Glasbene šole Nazarje. Imenovan je bil upravni odbor JP Komunala Mozirje v sestavi: Franc Terbovšek iz Radmirja (predsednik), Franjo Steiner iz Mozirja, Marko Ročnik iz Bočne, Jože Štiglic iz Nazarij, Vili Marovt z Rečice, Rajko Prepadnik iz Luč, Janez Cerček iz Solčave, Leopold Supin (na predlog IS) in Andrej Ermenc (na predlog Komunale). Imenovan je bil tudi nadzorni svet Komunale, ki ga bo vodil Janez Pustoslemšek iz Gornjega Grada, in namestnik občinskega sodnika za prekrške - Herman Lichtenegger iz Celja. Tokrat je bilo na dnevnem redu več prostorskih aktov. Delegati so sprejeli Odlok o ureditvenem načrtu Savinjski gaj, Odlok o lokacijskem načrtu Ureditev Savinje skozi Mozirje, Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo z nedovoljenimi posegi degradiranega prostora občine Mozirje in osnutek Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka o ureditvenem načrtu turistično - rekreacijske cone Vrbje na Ljubnem ob Savinji. Sprejet je bil tudi osnutek Odloka o delitvi naselja Homec - Brdo na naselji Homec in Brdo. Meja med njima naj bi potekala po sedanji meji med KS Šmartno ob Dreti in KS Rečica ob Savinji. Predlog, naj se Homec preimenuje v Homce, kar je v vsakdanji praksi že uveljavljeno, bo obravnavan še v javni razpravi. Delegati so po krajši razpravi potrdili predlog odloka o javnem redu in miru v občini Mozirje. Ker je zaradi svojih določil gotovo zanimiv za širši krog bralcev, bomo njegov povzetek objavili v naslednji številki Savinjskih novic. Predsednik skupščine Franc Miklavc je v komentarju rezultatov referenduma o novih občinah povedal, da se je medtem sestala tudi občinska komisija za lokalno samoupravo in ugotovila, da pravih rešitev, glede na to, da se še ne ve, kaj bo z območji, kjer je bil izid referenduma negativen, ne more predlagati. Komisija ne čuti odgovornosti za takšne rezultate, saj je očitno, da je projekt nedorečen na nivoju države. Potrebno bo počakati na odločitev državnega zbora. Ob koncu zasedanja so se delegati zadržali še ob točki vprašanj in odgovorov. Pod točko "razno" je Franc Bezovšek povedal svoje mnenje v zvezi z javno polemiko o proračunskih sredstvih za borčevsko organizacijo. Predstavil je tudi dejavnost društva internirancev, kateremu predseduje. Po odgovoru Mirka Zamernika je Franjo Steiner predlagal, da naj se tovrstne polemike končajo. KF IS SO Mozirje Zobozdravstvo v privatizacijo Izvršni svet SO Mozirje se je v petek, 10. junija, sestal na sedmi redni seji. Pred tem se je pred dnevi sestal tudi že na šesti seji, ki je bila v celoti namenjena dodeljevanju kreditov za drobno podjetništvo. Pri pregledu sklepov pete seje je predsednik IS Jakob Presečnik pojasnil, da Zavod za urbanizem in Geodetska uprava ne moreta pripraviti izključno strokovnega predloga delitve naselja Prihova, saj mora biti le-ta opravljena v skladu z mnenjem krajanov. Izvršni svet se ne bo vmešaval v to zadevo, zato je predlagal krajevni skupnosti Rečica, naj vendarle poišče skupni jezik s krajani. Pomembna točka tokratne seje je bila namenjena obravnavi primarne ravni mreže javne zdravstvene službe v občini Mozirje. O tem je izdelano obširnejše gradivo, pri katerem so sodelovali vsi zdravstevni zavodi naše občine (o njem več v naslednji številki Savinjskih novic). Izvršni svet je po razpravi, v kateri sta sodelovali tudi direktorica zobozdravstevnega zavoda dr. Ana Lenko in direktorica lekarne mag. Gogala, potrdil predlog primarne zdrvstvene mreže in podprl usmeritev v privatizacijo. Kar se tiče zobozdravstva, naj bi zavod in sekretariat za družbene dejavnosti do konca tega meseca pripravila predlog privatizacijskega postopka. Lekarna in sekretariat za družbene dejavnost bosta do konca avgusta pripravila možnosti pokrivanja primarne mreže in možnosti privatizacije. V nadaljevanju seje je IS podprl predlog Komunale, da kontejnerje, ki so jih do sedaj posojali fizičnim in pravnim osebam ter krajevnim skupnostim, odproda ali odda v najem. V primeru, da se koristnik ne bi strinjal z nobeno od ponujenih možnosti, bodo kontejnerje odpeljali. IS je izbral izvajalce del za posamezna dela, za katera je bil izveden javni razpis. Tako bo rekonstrukcijo kotlarne in obnovo parapeta v OŠ Mozirje izvajala firma Navor Celje. Ista firma bo izvršila tudi obnovo tlaka v nazarskem vrtcu. Vodarska dela na Lučnici pa so zaupali podjetju PUH Ljubljana. Člani izvršnega sveta so sejo skupaj s predsedstvom skupščine in predsedniki političnih strank nato nadaljevali v gasilskem domu v Nazarjah, kjer so najprej obravnavali nekatere zadeve s področja obrambe, nakar so prešli na tematiko gasilstva. Pri tej točki sta sodelovala tudi predsednik Občinske gasilske zveze Franc Terbovšek in njen poveljnik Jože Zlatinšek. Tudi o tem več prihodnjič, pomembno pa je povedati, da je IS podprl aktivnosti v gasilski organizaciji, o njeni dejavnosti pa bo spregovorila tudi skupščina. V zaključnem delu seje so opravili še obrambno usposabljanje na terenu. KF KS NAZARJE y OeSTÌTA ob ItRAjEVNEfVI I phaznìkuf 1 2. juNÌju, VSEM SVOji IVI kRAjANOM i ÌN ji IVI ŽeL! f d A bi SE TAko i v kizoqu svojih cIruzìn, pRijATEljEV i N ZNANCEV, I kAkoR Tudi V kRAjEVNi skupNOSTÌ pOČUTili, ScAR NAjboljE ! hek Kf OPRAVIČILO Škratje, pa naj si bodo tiskarski, računalniški in ne vem kakšni še, nikoli ne počivajo. Še posebej vneto pa so se trudili v 11. številki Savinjskih novic. V njej namreč kar mrgoli različnih napak in napakic. Začenjajo se v prvem članku z naslovom "Samo za štiri občine", v katerem ni duha ne sluha o referendumskem območju Gornji Grad, kjer je bil izid referenduma sicer pozitiven (udeležba 60,61%, ZA 51,53%). Ob članku Aleksandra Videčnika "Iz Orožnovih zapisov" je namesto njegove fotografije zijala praznina. V oglasu trgovine En krajcar z Ljubnega so nekateri artikli nosili napačno ceno. Da o pravopisnih napakah ne govorimo. Izgovarjanje na objektivne težave pri računalniškem urejanju je bolj prozorno čeprav resnično. A kaj moremo, dejstva so tu. Vsem, avtorjem, naročnikom in bralcem, se za neljube napake vljudno opravičujemo. Uredništvo PRIHOVA V PRlHOD/dOSTI ?? TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE IN ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE MOZIRJE VABITA NA IZBIRNO TEKMOVANJE ZA ZLATO HARMONIKO LJIJBEČNE ’94 V SOBOTO, 25.6.1994, OB 16. URI, PRED GRAD VRBOVEC NAZARJE. PROGRAM: * nastop godcev z diatonično harmoniko * družina Breznik iz Pameč pri Slovenj Gradcu * razstava likovnih dei članov likovne sekcije " Februar" iz Celja * zabava z Ireno Vrčkovnik * ansambel Vesna * plesna skupina Black Ladies * žrebanje glasovnic V PRIMERU SLABEGA VREMENA BO PRIREDITEV V DELAVSKEM DOMU NAZARJE GLAVNA POKROVITELJA: * ADRIATIC * VIVA Prireditev so omogočili: IS SO Mozirje, Radio Velenje, Igea Nazarje, EPSI Nazarje, Sitotisk Brunet Renato - Prihova, Studio M Mozirje, MVM Mozirje, KS Nazarje, GD Nazarje, ŠD Nazarje, PD Nazarje, RD Mozirje, Smreka G. Grad, M-ZKZ Mozirje, MGA Nazarje, SIP Šempeter, Pivovarna Laško, Rudnik lignita Velenje, Jata Ljubljana, Medex Ljubljana, GG Nazarje, Glin Pohištvo, Glin Žagarstvo, Glin Grif, Glin IPP, Glin Gostinstvo, Elkroj Mozirje, Savinja Mozirje, Turist Nazarje, Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica Mozirje, Rototehnika Firšt Mozirje, Kovinska galanterija Cigale Nazarje, Elektromehanika Remic Heri, mizarstva: Marovt-Rečica d.o.o., časi Nazarje, Kovač Ljubija d.o.o., Prepadnik Nazarje, Fricelj Nazarje, Selišnik Luče, Krznar Brane Nova Štifta, Mizarstvo, žagarstvo in inž. Mikek Ivan - Bočna, Žaga "Bela" Funtek Jure Podvolovljek, Gamit -trg. na veliko - Varpolje, Leskom Nazarje, Input Nazarje, Elektro Vitanc Ljubno, "Diana" Filčič Nazarje, Kalin Nazarje, Telekom Dušič Martin, Bider Rečica, Weiss Rečica, Galvanizacija Hren, Kovinska galanterija Šinkar Jolanda, Mehanizacija Ribežl Šamo Pusto Polje, Tori Gornji Grad, Cvetličarstvo in vrtnarstvo Bider Jelka Nazarje, Vrtnarstvo Krajnc Nazarje, Zlatarstva: Kvas Mozirje, Rožič Mozirje, Davidov Hram Prihova, Mesarija Bogner Prihova, Miš Maš Mozirje, Pekarne: Hribernik Varpolje, Rednak Luče, Cevzar G. Grad, TTS Supin Luče, Turist Biro Šonja, Kemična čistilnica Pečnik A. Nazarje, Trgovine: Pogo’s, Bohač Nazarje, Butique Kramer’s Nazarje, Rivon Niman Mozirje, Polžek Mozirje, Cekin Mozirje, Market Nada, Pavlin Mozirje, Sport tenis Rečica, Tragal Nazarje, Sadje in zelenjava Bekim Nazarje, Gostišča: Vrbovec Nazarje, Markelj Sp. Rečica, Gostilna-Penzion "Raduha" Luče, Gostilne: "Na klancu" Ljubija, "Zmajeva votlina" Nizka, "Atelšek" Dol Suha, Okrepčevalnica Knez Luče, Bistro: "Gams" Mozirje, "Šport" Varpolje, Trsat Prihova, Okrepčevalnica "Kmetič" Kokarje, Pizzerije: Turky Šmartno ob Dreti, Lesjak Sp. Rečica, 902 G. Grad, Gostilne: Trobej G. Grad, Pri Jošku G. Grad, Pevc Ljubno, Izdelovanje cementnih izd. - Polak Gorenje, Elektro trg. Dolman Mozirje, Brane Jazbec G. Grad, Nareks Milan Ljubno, Avtoprevozništva: Miklavc Marjan Nazarje, Pečnik Ivan Nazarje, Basti Dušan Nazarje, Bezovšek Ludvik Nazarje, Čretnik Brane Bočna, Stane Planovšek Kraše, Fricelj Jože Kokarje, Koren Peter Kokarje, Kokovnik Ivan Lačja vas, Bag - Govek Božo Šmartno, frizerski saloni: "Metka" Nazarje, Bojana Škruba Mozirje, "Mojca" Mozirje, "Romana" Nazarje, Vulkanizerstvo Tkavc Nazarje, Slapnik Jože Kokarje, Lift line Kadliček Franjo. HVALA VSEM! ORGANIZACIJE Dobra bera zgornjesavinjskih želodcev V soboto, 4. junija, so v gostilni Štiglic-Čujež na Rečici ob Savinji izbirali najboljše letošnje zgornjesavinjske želodce. Na zbirnih mestih na Rečici, v Lučah, na Ljubnem, v Gornjem Gradu, Šmartnem ob Dreti in v Mozirju so jih dan prej zbrali 44. OCENJEVANJE Ob 9. uri je začela svoje zahtevno delo petčlanska ocenjevalna komisija pod vodstvom dr. Božidarja Žlendra z ljubljanske agroživilske fakultete. Kot so člani komisije povedali med in po zaključku ocenjevanja, so bili letošnji želodci v povprečju boljši od lanskih. Tudi po obliki in velikosti so bili letošnji bolj tipični. Nekaj je bilo netipično začinjenih, še vedno pa se sorazmerno pogosto pojavljajo napake na ovitkih. Tudi glede samega načina zorenja bo potrebno še kaj postoriti, da bo rezultat res vrhunski. Prav v ta namen bo jeseni organiziran izobraževalni seminar za proizvajalce želodcev. BLAGOVNA ZNAMKA Nekajletna prizadevanja članov rečičkega Turističnega društva, da bi se pravi zgornjesavinjski želodec zaščitil z ustrezno blagovno znamko, ki naj bi preprečila nadaljnjo zlorabo tega imena s strani industrije, bodo letos, kot vse kaže, dosegla svoj cilj. V sodelovanju z Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo, ki vidi v projektu lepo priložnost za kmete v smislu dopolnilne dejavnosti, in ob strokovni pomoči dr. Stanka Renčelja z ljubljanske katedre za tehnologijo mesa naj bi bila blagovna znamka zaščitena pi patentnem uradu še do konca letošnjega leta. Kot je omenjeni strokovnjak povedal ob tej priložnosti, bo z blagovno znamko "Zgornjesavinjski želodec” zaščitena specifična tehnologija, ki je potrebna za doseganje ustrezne kvalitete teh proizvodov. Poleg tehnologije bo točno določeno tudi območje, kjer se zgornjesavinjski želodec proizvaja, nenazadnje pa morajo biti znani tudi njegovi proizvajalci. Prav v ta namen je bil v soboto, 4. junija, ustanovljen konzorcij izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca. Blagovna znamka, ki se bo navzven kazala z zaščitnim znakom, bo tudi osnova za razlikovanje med kvaliteto in nekvaliteto ter ceno. KONZORCIJ Ime, ki se sliši nekoliko učeno, je v tujini že uveljavljeno za tovrstna združenja. Izdelovalci zgornjesavinjskega želodca, ki bodo člani konzorcija, bodo kolektivni lastniki blagovne znamke in bodo skrbeli, da jo bodo nosili le tisti izdelki, ki si to zaslužijo. V kozorciju so takoj po ustanovitvi imenovali tudi potrebne organe. Upravni svet, ki je sestavljen po teritorialnem načelu tako, da pokriva celotno občino, bo vodil Silvo Zdolšek, ki je bil v TD Rečica že do sedaj nosilec vseh aktivnosti v zvezi z zaščito blagovne znamke. Nadzorni kolegij bo deloval pod vodstvom mag. Ivana Goličnika, častno razsodišče pa pod vodstvom Stanislave Rozenstein. ZGORNJESAVINJSKEMU ŽELODCU NA POT Odprto je novo poglavje v zgodovini zgornjesavinjskega želodca. Ko se bo končalo s formalno zaščito blagovne znamke, se bo začelo novo - še zanimivejše. Z njim se bo začelo tudi pravo priznavanje kvalitete in pridobivanje imidža tako samega izdelka kakor tudi Zgornje Savinjske doline. In čez čas bo morda ta dolina še kako hvaležna tistim posameznikom, ki so se pred leti prvi lotili tega projekta, pa čeprav so jim "nejeverni Tomaži" takrat očitali, da je njihova želja le, da se do sitega najedo želodcev. Med prvimi se je v konzorcij vključil tudi Matija Petrin Do 2. julija, ko bo Turistično društvo Rečica pripravilo še tradicionalno turistično prireditev Od Lipe do prangerja, je letošnje izbiranje najboljših zgornjesavinjskih želodcev zaključeno. Ostane nam le še podelitev priznanj in plaket, kar bomo slovesno opravili 2. julija na Večeru pod trško lipo. VTurističnem društvu Rečica se zahvaljujemo vsem, ki so nam priskočili na pomoč pri akciji, predvsem IS, pospeševalkam, ki so zbirale želodce, učencem in učiteljem šole Rečica in trgovini Z KZ za vzorno urejenost in spremljanje naše akcije. Istočasno vabimo k sodelovanju na prireditvi Od lipe do prangerja ženske ekipe v malem nogometu, ki lahko pošljejo prijave na TD Rečica. KF Rezultati ocenjevanja zgornjesavinjskih želodcev: Zlato priznanje: Jože Acman (Žnider), Brezje, Mozirje; Ivan Napotnik (Rbeti), Dol, Rečica. Srebrno priznanje: Franc Kramer (Rastočnik), Šmihel; Ivan Poličnik (Kušman), Poljane; Ivan Atelšek (Rženičnik), Šmihel. Bronasto priznanje: Pepca Podbregar (Sprebitnik), Šmartno; Olga Fajmut-Kladnik (Šman), Loke; Pavel Goličnik (Jesevnik), Šmihel; Janez Kuhar (Gložner), Grušovlje; Rudi Krsnik (Hrašan), Sp. Pobrežje; Iztok Podkrižnik, Ljubno. Plakete za kakovostne zgornjesavinjske želodce (po oceni komisije nad 15 točk) pa prejmejo: Jože Prislan, Poljane 33; Ivan Rakun, Poljane 40; Nevenka Veninšek, Rečica 92; Jože Mlinar, Šentjanž 40; Angelca Mlinar, Šentjanž 40; Stanko Gnader, Brezje 38; Peter Jež, Podveža 3; Marija Matk, Logarska dolina 21 ; Jožica Bezovnik, Luče 27; Janko Moličnik, Raduha 12; Ivan Šimenc, Poljane 7; Olga Fajmut-Kladnik, Loke 17; Ivan Žuntar, Zgornje Pobrežje 29; Tone Jeraj, Zgornje Pobrežje 13; Rudi Štorgelj, Dol Suha 20. PRIČETEK PRIPRAV NA FLOSARSKI BAL Z dvema sestankoma v preteklih dneh so se na Ljubnem ob Savinji pričele priprave na letošnji Flosarski bal. Prireditve, ki se bodo odvijale na običajnih prizoriščih, bodo letos bolj kulturno-etnološko in manj komercialno obarvane. Ljubenci obljubljajo, da bo z eno najznamenitejših poletnih prireditev v Savinjski dolini zaživel ves kraj. Praznik ljubenskih upokojencev Ljubenski upokojenci so v četrtek, 2. junija, dokazali, da je lahko starost tako lepa in vesela kot mladost. Po zaslugi prizadevnega odbora Društva upokojencev Ljubno, ki deluje že 42 let, veselili od treh popoldne do enajstih zvečer. V sončnem vremenu in ob nepreglasni domači glasbi so upokojenci poskrbeli za telo in duha. Vsak je dobil bonček, ki ga je lahko zamenjal za porcijo čevapčičev ali pa hrustljavo zapečeno postrv, ki je nato zaplavala še v vinu ali pivu. Družabno srečanje, prežeto s prijetnim klepetom, pesmijo in smehom, pa je popestril srečelov z bogatimi nagradami. Gneča ob nagradah je bila tako velika, da je bilo treba čakati kar precej časa, saj je zadela prav vsaka srečka. Seveda po zaslugi darovalcev; savinjskih podjetij, društev, posameznikov in zavarovalnice Triglav, ki so z veseljem izkazali pozornost upokojencem in prispevali uporabne, a tudi duhovite nagrade. Da na jesen življenja Ljubenci niso od muh, so dokazali ob prihodu godca Ambroža. Ob poskočnih zvokih harmonike so plesali pozno v noč in se zabavali tudi ob "pojštrtancu", čeprav je v društvu od 420. članov večina starejših kot 70 let. Najstarejši med prisotnimi na srečanju pa je bil gospod Ivan Druškovič. Vsem, ki bi radi prijetno srečanje kmalu podoživeli ali pa se tega niso mogli udeležiti, se ponuja še ena priložnost. Društvo prireja 29. junija izlet na Roglo, kjer bo vseslovensko srečanje upokojencev. Prijaviti se je mogoče kot običajno. Tekst: Karolina Grudnik foto: Jože Marovt Skladno sožitje narave in ljudi Že od nekdaj se je človek, morda ravno zaradi svoje majhnosti v primerjavi z naravo, želel približati in istovetiti z njenimi včasih tako nenavadno enkratnimi dejanji. Narava s svojo natančno naravnano ritmiko nikakor ne potrebuje človeka. Je pa v človeški naturi nekaj, kar nas vedno znova vleče v iskanje sobivanja in skladne soodvisnosti, ki jo narava dopušča vse dotlej, dokler človek v svoji preobjestnosti ne poseže pregloboko v njeno srce in s tem posledično sebe samega. Lovci so s svojim specifičnim spogledovanjem z naravo eni tistih, ki se morajo in se tudi zavedajo, daje vse življenje okoli nas del celote, ki more prosperirati le v sožitju. So tudi izjeme. Tako kot povsod. A pravega lovca spoznaš že na daleč. Preprosto veje iz njega del tistega, kar ponazarja že njihova vedno prepoznavna obleka. Zelena narava in spoštovanje življenja v smislu naravne in objektivne selekcije. Obisk pri Lovski družini iz Gornjega Gradu me je prepričal o resničnosti zgoraj zapisanega. V svojem domu v zavetju Gradišča pri Gornjem Gradu imajo urejen ritem kot v mravljišču. Vsak nekaj počne, vse se giblje, vse z določenim namenom in v skupno korist. Njihov predsednik Franc Tevž nam je povedal, da družina šteje devetdeset članov in da imajo skupne lovne in nelovne površine okoli 10.000 hektarov. V njihovih loviščih se zadržuje predvsem avtohtona divjad, h kateri prištevajo srnjad, gamsa, lisico, poljskega zajca, jereba in divjega prašiča. V manjši meri sta prisotna tudi jelen in ris. Prvenstvena lovčeva skrb naj bi bila namenjena gojitvi divjadi in opravljanju del v lovišču, predvsem krmljenje in montaža visokih naprav (prež). Predvem pa je njihova osnovna skrb, po besedah predsednika Tevža, namenjena čistemu okolju. Preveč je posegov v naravo s prehudimi in dolgotrajnimi posledicami. Lovska družina Gornji Grad je že vrsto let pobratena z lovsko družino Ivanovci v Prekmurju. Medsebojna lovska srečanja, prirejanje skupnih lovov in izmenjava lovskih in čisto vsakdanjih človeških izkušenj so prav gotovo korak več pri krepitvi osnovne človeške potrebe. Spoznavanje in razumevanje med ljudmi. Strelišče v Gradišču jim služi za večnamensko dejavnost. Je najsodobnejše in najvarnejše v občini, zato preizkušajo na njem svoje strelske sposobnosti tudi pripadniki TO in policije, kar mu daje širši pomen. Lovci so poznani veseljaki in družabni ljudje, zato so spodnje prostore uredili za interne potrebe, kjer prirejajo družabna srečanja z okusno pripravljeno divjačino. Jože Fedran, eden najstarejših članov zelene bratovščine iz Gornjega Gradu, je zadolžen, da ni nihče, ki ga pot zanese v njihove prostore, lačen in žejen. Tudi sicer je Jože pomemben člen v verigi organiziranosti. Njegovo področje je kultura, razne prireditve in družabna srečanja. Poln elana in zanesenosti, kot dvajsetletni mladenič se je vrtel po "svojih" prostorih. Pa še odličen strelec je, mi zaupajo njegovi kolegi. To ni pri lovcih nič nenavadnega, Jože pa je vendar nekaj posebnega. Je namreč invalid brez ene roke, pa vendar mu puška ne predstavlja nobenih problemov. V okviru družine deluje tudi tako imenovana ekološka komisija, kateri predseduje Franc Bezovšek. Ukvarja se predvsem s problemom divjih odlagališč, katera bi na vsak način želeli odpraviti. Bistvo komisije je v tem, da poskuša evidentirati čimveč teh divjih odlagališč. Žalostna ugotovitev je, razpreda svojo upravičeno zaskrbljenost Bezovšek, da je teh divjih odlagališč vedno več. Kot da se ljudje ne zavedamo, da na ta način delamo škodo predvsem sebi. So pa v lovski družini Gornji Grad vedno bili za sodelovanje z vsemi, ki si skrb za naravo in prijateljske odnose pišejo z veliko začetnico. Gotovo ni naključje, da je njihova predstavitev na vsakoletnem gornjegrajskem prazniku med najatraktivnejšimi. Gotovo tudi letos ne bodo razočarali,ker tega preprosto ne znajo narediti. Skrb za gojitev divjadi in čuvanje narave je njihova osnovna naravnanost in življenski moto. K vsemu zapisanemu jim lahko želimo samo še dober pogled. Edi Mavrič se je zbralo pri Ribiškem domu skoraj tristo starejših krajanov, ki so se ORGANIZACIJE Združenje slovenskih častnikov Zgornje Savinjske doline Takšen naziv ima poslej samostojna, prostovoljna, stanovska in strokovna organizacija vojaških častnikov in podčastnikov na območju občine Mozirje. Sklep o preimenovanju so sprejeli na programski konferenci, ki je bila v petek, 20. maja, v Delavskem domu v Nazarjah. Na konferenci so častniki pregledali delo svoje organizacije v minulem obdobju. Med najpomembnejšimi opravili velja poudariti preobrazbo iz Zveze rezervnih vojaških starešin v Zvezo častnikov Slovenije, izvolitev novega vodstva, evidentiranje članstva (danes je v organizacijo vključenih 105 članov, katerih povprečna starost je 42 let), predavanje mag. Teodorja Gerška, tekmovanje v streljanju s puško, sodelovanje na smučarskem tekmovanju na Golteh in sodelovanje na problemsko volilni konferenci ZČS v Ljubljani. Na tej konferenci se je ZČS z namenom popolne prekinitve kakršnekoli kontinuitete z ZRVS preimenovala v Združenje slovenskih častnikov, sprejela nov statut in izvolila novo vodstvo. Predsednik ZSČ je postal Miha Butara, ki se je tudi udeležil programske konference v Nazarjah. Poleg njega je bil na njej prisoten tudi član predsedstva ZSC Bojan Potočnik, sicer načelnik izobraževalnega centra v Ministrstvu za obrambo, navzoča pa sta bila tudi predsednik IS SO Jakob Presečnik in predsednik SO Franc Miklavc. V letošnjem letu zgornjesavinjsko združenje častnikov načrtuje ogled specialne brigade Moris, predavanje na temo "Partnerstvo za mir in vključevanje Slovenije v NATO" in tekmovanje v streljanju s pištolo. Poleg spremembe imena so častniki sprejeli tudi nov statut, ki je po eni plati usklajen s statutom organizacije na državnem nivoju, po drugi plati pa je napisan tako, da bodo po uvedbi nove lokalne samouprave potrebni le nekateri manjši popravki, častniki so se odločili, da bo nivo organiziranosti nespremenjen tudi po letu 1994, po potrebi naj bi se v novih občinah oblikovali le odbori oziroma sekcije. Zaradi neaktivnosti so častniki izvedli tudi nadomestne volitve petih članov predsedstva zgornjesavinjskega združenja, ki je sedaj sestavljeno tako, da so v njem predstavniki iz vseh bociočih občin. Predsednik ZČS Miha Butara je na konferenci predstavil aktivnosti združenja na nivoju države in pozitivno ocenil delo občinskega združenja. Pohvalil je razumevanje občinskega vodstva za delo te organizacije, ki se poleg članarine delno financira tudi iz proračuna. Bojan Potočnik je pojasnil prizadevanja v mednarodnem povezovanju veteranskih organizacij, nanizal pa je tudi nekaj konkretnih predlogov za tesnejše kontakte in sodelovanje z drugimi občinskimi združenji v Sloveniji. Svoje mesto v aktivnostih ZSČ naj bi v bodoče našle tudi družabne dejavnosti. KF Stalno odprt dom na Menini planini Gornjegrajski planinci so s svojo trmasto vztrajnostjo pred sezono uspeli prenoviti in posodobiti prostore v svojem domu na Menini. S kompletno prenovo vodovodne instalacije in z obnovitvenimi slikopleskarskimi deli je dobil dom podobo urejenega in prijaznega planinskega zavetišča. Preden so dom predali v oskrbo novemu oskrbniku Primožu Kordežu, ki ima v načrtu s pestro gostinsko in zabavno ponudbo privabiti planince, so organizirali celovito akcijo čiščenja prostorov in okolice doma. Prav je tako, podoba doma in okolice je namreč zrcalo gospodarja. Dejavni mozirski upokojenci Na letošnji prvi seji društvene uprave (upravni in nadzorni odbor) je bilo med obširnim dnevnim redom zlasti izpostavljeno delovanje v letu 1993. Ob obravnavi poslovanja, programa dela in finančnega' rezyltata za preteklo leto so se vsi navzoči z zadovoljstvom spominjali zahtevne prireditve 1. maja, ki smo jo poimenovali kar "srečanje članstva". Imelo je vse značilnosti občnega zbora, njegov osrednji del pa je bilo razvitje novega slovenskega društvenega prapora. Program je bil široko zastavljen in je tudi vsestransko uspel. Ne gre pa zamolčati, da so predvideni stroški naraščali hitreje od predvidenih namenskih dohodkov. Ob tej priliki so bila sprejeta nova društvena pravila. Tudi sicer je bila društvena aktivnost prisotna na več področjih. Društveni mešani pevski zbor ni popustil. Nasprotno - z vztrajnostjo napreduje. Izletniška dejavnost se lahko pohvali s štirimi (od šestih članom ponujenih) izleti. Nadzorni odbor se je ob pregledu poslovnih knjig pohvalno izrazil glede celotnega društvenega delovanja. Poročila, ki so bila podana na seji, so bila soglasno potrjena in sprejet zaključni račun. Na predlog Zveze DU Slovenije in drugih institucij je bil sprejet sklep, da se v letošnjo akcijo pomoči upokojencem BiH z zbiranjem prostovoljnih denarnih prispevkov vključi tudi naše društvo. To humano akcijo je sprejel dobršen del našega članstva. Po sklepu društvene uprave ostane zbrani denar do prenakazila uporabnikom na žiro računu društva. Na seji je bil sprejet tudi sklep, da se delovanje sicer obstoječe a zgolj občasne komisije za razvedrilni program ponovno aktivira. Ta komisija je v pomoč društveni upravi, skrbi za program te dejavnosti in organizira njegovo izvajanje. Tako se bomo 29. junija s tremi avtobusi, tako kot pred štirimi leti je prijavljenih 138 udeležencev, podali na srečanje slovenskih upokojencev na Roglo. Program dela za leto 1994 in njemu prilagojen finančni načrt bo predložen in obravnavan na naslednji seji. Tak je bil sklep društvene uprave zaradi nekaterih še nejasnih elementov predvidenih prihodkov društva. Več let obstoječa služba pravne pomoči, ki jo je v korist članov v društvenih prostorih na Savinjski c. 22 brezplačno nudil g. Martin Hajdinjak, dipl. pravnik v pokoju, se zaradi nezanimanja do nadaljnjega ukinja. DU Mozirje je mnenja, da ob primernem interesu ponovna uvedba službe ni vprašljiva. Gospodu Hajdinjaku pa izredna hvala! Po vsakoletni izvršeni akciji šteje naše društvo 595 članov. Pri vzajemni samopomoči, ki je organizirana pri ZDU Slovenije in jo naše društvo vrši brez doplačila poleg letnega prispevka za t.i. posmrtnino, je 220 zavarovancev. Število članov opravičuje ekonomsko plat urejenega poslovanja. Naravni osip smo v lanskem letu beležili v 18 primerih, iz raznih razlogov pa je izstopilo sedem članov. Preseneča pa dejstvo, da so lani trije letos pa že dve zavarovanki odpovedali plačilo vzajemne samopomoči - posmrtnine. Društvo posluje še vedno (že dvanajst let) v najemnih prostorih v stanovanjskem bloku na Savinjski cesti 22, za katere redno plačuje najemnino lastniku - Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Enkrat tedensko je pisarna odprta za dajanje raznih informacij, uslug, storitev predvsem iz naslova včlanjevanja. Pisarna ima svoj lasten poslovni inventar. Edi Mavrič Franjo Steiner, sen. OTCJANI^niH SKRIVNA BITJA IZ GOZDA Ker so živali najbolj privlačen del gozda, je Savinjsko gozdarsko društvo letos razpisalo natečaj "SKRIVNA BITJA IZ GOZDA" za likovna dela, proste spise in stripe. Namenjen je bil učencem 4. in 5. razredov osnovnih šol v mozirski in velenjski občini. Odziv je bil za nas presenečenje! Sodelovalo je 9 osnovnih šol: OŠ Blaža Arniča Luče, OŠ Ljubno, OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad, OŠ Rečica ob Savinji, OŠ Šmartno ob Dreti, OŠ Mozirje, OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki, OŠ Karel Destovnik Kajuh Šoštanj in OŠ Livada Velenje. Prejeli smo 110 pisnih prispevkov, poleg prostih spisov in opisov živali so bile tudi pesmi in uganke. Dragocena je iskrenost opisov doživetij z divjimi živalmi, zlasti strahu in presenečenja, ki se prepleta s preprostim sožitjem z naravo. Gospod Peter Rezman, ki tudi sam veliko piše, pravi, da mu je prebiranje vseh izdelkov vzelo kar nekaj časa, a ta čas je bil lep, pozabil je na vsakdanje skrbi, saj je prav iz vsega pisanja vela otroška iskrenost. S knjigami o živalih smo nagradili 15 prispevkov, naj tri dela so bila: GOZDNI STRAH Erika Remica iz OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad, MEDVEDOV OBISK Sergeje Bevc iz OŠ Rečica ob Savinji, JAZ SEM POLH Jureta Banovška iz OŠ Livada Velenje. Med 144 likovnimi deli v različnih tehnikah je bila prava umetnost izbrati najboljše. Terezija Bastelj, akademska slikarka, je poskusila najti najbolj izvirna in barvno skladna dela. Nagradili smo 15 del, najzanimivejša tri dela so bila: JELEN Draga Rogelška iz OŠ Karel Destovnik Kajuh Šoštanj, SOVA Saša Bandolo iz OŠ Livada Velenje, METULJ Mojce Marovt iz OŠ Rečica ob Savinji- Veliko učencev je, ki radi rišejo stripe, kjer se je treba kar potruditi, saj strip zahteva veliko dela. Izmed 27 smo nagradili 5 naj stripov, glavno nagrado je dobila Tina Krevzel za strip PRIJATELJSTVO iz OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki. Umetnost naših nadebudnežev si lahko ogledate na šolah, kjer bodo vsa dela razstavljena. Na koncu naj se zahvalim vsem, ki so sodelovali v natečaju, posebej tistim, ki so imeli smolo in zgrešili nagrade, vsem mentorjem in mentoricam, ki so znali spodbuditi učence k ustvarjalnemu delu, žiriji, ki je dela ocenila in nenazadnje izvršnima svetoma mozirske in velenjske občine, ki sta nas finančno podprla. Komisija za popularizacijo gozdov Marija Sodja Kladnik NARODOPISJE Iz Orožnovih zapisov v Župnija svete Elizabete na Ljubnem Nekdanja župnija Ljubno je segala nekoč na severu do Koroške, na zahodu do župnije Mozirje in župnije Rečica, na jugu do župnije Gornji Grad in na vzhodu do župnije Luče. Po ureditvi župnije v Radmirju je bilo župnijsko območje zmanjšano za del Savine (desni brez Savinje), zaselka Juvanje (levi breg Savinje) in zaselka Tajne z delom hriba Tir do Gračnice. Od tedaj obsega župnija Ljubno zaselke: Savina, Začnica, Suha, trg Ljubno z Dobrovo, Rosulami in Brdom, hrib sv. Primoža, skupaj z Lipnikom, Jamami,Travnikom, Rastkami (Raztoke), Replami in Krumpahom, dalje zajema Pianino, Tir in Mrzli vrh. Orožen domneva, da je prav župnija Ljubno bila ena najstarejših, nekdanje prafare Gornji Grad. To utemeljuje tudi s tem, da so vikariat od nekdaj duhovniško oskrbovali iz samostana benediktincev v Gornjem Gradu. Že gornjegrajski opat Wuelfing I. je leta 1038 izjavil, da "cerkve na Ljubnem" ne bodo oskrbovali posvetni duhovniki, temveč le menihi, ker je tako že v "stari navadi". Tudi sicer je opaziti, da je Ljubno od ostalih vikariatov prafare Gornji Grad vseskozi bilo nekako pomembno poudarjeno. Tako priviligiran položaj je imelo vse do 16. stoletja, saj je iz urbarja leta 1426 razvidno, da edino ta vikariat ni plačeval običajnega davka, kot ostali, v gornjegrajski prafari. Šele v letu 1541 se pojavi prvi vpis v blagajniški knjigi v Gornjem Gradu, ki izpriča vplačan davek ljubenskega vikariata. Dotlej pa je bila zanj edina gmotna obveza napram gornjegrajskim gospodom dajatev v soli oziroma prevoz soli v Gornji Grad. V glavnem oltarju v Šmihelu je napis, ki priča, da je v letu 1682 na Ljubnem razsajala huda kuga, baje je dotlej bil trg Ljubno od te hude bolezni neprizadet. Za splošno vizitacijo cerkve so bili Ljubenci v Celju, kjer so sestavili zapisnik. Z Ljubnega se navajata Benedikt Šippo, vikar, in Matevž Štampur, trški sodnik. Vizitacijski zapisnik nosi datum 28. junija 1682. Župna cerkev sv.Elizabete Prvotna cerkvena zgradba je bila gotska, baje so rebraste oboke odstranili konec 18. stoletja, ko so odpravljali posledice požara, ki je cerkev močno poškodoval. Orožen pa dopusti možnost, da so to opravili ob prenovi cerkve v letu 1809. Nekaj gotskih oken na koru je zazidanih, tako pa tudi okna v nekdanjih obokih. Vzhodni vhod (portal) je ostal gotski. V času Orožnovega ogleda cerkve je bila pod korom kripta, za katero pisec navaja, da je zelo zapuščena. Posebej pa poudari, da podobne gradnje niso v navadi v gotskih cerkvah. / Vizitacijski zapisnik iz leta 1631 omenja 5 oltarjev, glavni je bil posvečen sv. Elizabeti, stranski pa sv. Miklavžu, sv. Mariji, sv. Florijanu in sv. Ani. Koje Orožen cerkev opisal, je imela poleg glavnega oltarja le še dva stranska in sicer sv. Miklavža in sv. Ano, v dozidani kapeli pa oltar sv. Križa. Kot posebno znamenitost omenja Orožen 158 lotov težko monštranco iz srebra, ki nosi na podstavku letnico 1637 in še dva grba. To dragoceno monštranco sta darovala zakonca Andrej in Helena Reich. Andrej je bil dolga leta cerkveni ključar. Ko sta zakonca izgubila lastne otroke, je Andrej zapisal cerkvi 1000 zlatnikov, ki da ji pripadajo po njegovi smrti. Za ta dar naj bi vsakokratni župnik bral tedensko po eno mašo pred oltarjem sv. Ane. Seveda je cerkev imela še vrsto dobrotnikov, ki jih Orožen delno tudi navaja. Pri cerkvi je obstajala že leta 1426 bratovščina, ki je imela v lasti kmetijo v Kožlaku. Podružnična cerkev sv. Marije na Rosulah Kdaj je bila prvobitna cerkev na Rosulah zgrajena, ostaja neznanka. Očitno pa je, da gre za zelo staro cerkveno zgradbo, ki je v toku časa spreminjala svojo podobo. Vizitacijski zapisnik iz leta 1631 navaja, da so v cerkvi 3 oltarji, poleg glavnega še dva stranska - sv. Hieronim in sv. Jakob. Takšno stanje potrjuje tudi zapisnik iz leta 1641. V času Orožnovega obiska v cerkvi, je našel tri oltarje in sicer Marijino vnebovzetje v glavnem in sv. Neže in sv. Jakoba v stranskih oltarjih. V dozidanih kapelicah pa oltarja sv. Jožefa in sv. Florijana. Za prizidavo obeh omenjenih kapelic smatra Orožen, da sta bili zgrajeni že pred letom 1683. Kot posebnost omenja Orožen kelih, ki seje nekaj časa uporabljal v Rastkah, nosi pa napis: "Kelih pripada naši ljubi gospe na Rosulah 1512". V letu 1835 so na zgradbi opravili obsežna gradbena dela, tako da jo je 18. maja 1873 nanovo posvetil lavantinski škof Jakob Maksimilijan. Novo urejeno pokopališče pa je blagoslovil gornjegrajski dekan Jurij Alič dne 15. aprila 1814. NARODOPISJE Cerkev sv. Primoža in Felicijana Zgradili so jo leta 1481, posvetil pa jo je ljubljanski škof Sigmund pl. Lamberg. Orožen je še videl v ljubenskem župnišču listino o posvetitvi. Vizitacijsko poročilo iz leta 1631 omenja tri oltarje. Ob nekem obisku leta 1857 so opisali cerkev takole: Gotski portal in okna na koru so prvobitna, sicer pa je videti, da je zgradba nekajkrat prezidana in prenovljena. V stranskih oltarjih sta zavetnika sv. Luka in sv. Leopold. Nad vhodom je zelo zanimiv, zgodovinsko pomemben napis v slabi slovenščini "Leta vesha wochia je u letu 1717 skus ogin od hudiga vremena pokonzhana.. V leti od 1781 od meshnerja Felicijana Rieanz poshgana. V leti 1787 je win te weshi svon bek pelan potem je zela soseska v enim terdnim saupaim na Boga ino viski gosposke pervoleine vsi okol svetega Primosha so vsem aifram perstopli posebno Juri Meshner, Clemen Lopst, Franz Detmar zekmeshtri v leti 1794 je ta zerkov unspuvana." Ta napis bi smiselno lahko prevedli tako, da je cerkev leta 1716 uničila strela (požar), v letu 1781 je po nesreči in krivdi mežnarja Felicijana Rijavca spet pogorela. Veliki zvon so odpeljali leta 1787, vsi verniki pa so nato z združenimi močmi cerkev obnovili in jo leta 1794 dogradili. V letih 1874/75 so kor povišali in leta 1875 postavili nov glavni oltar in zgradili orgle. Cerkev sv. Miklavža v Rastkah Zaselek so imenovali Raztoke in je imel svojo malo cerkev. V zapisniku vizitacije iz leta 1631 zasledimo, da je bil v njej lesen strop, da je imela 3 oltarje - sv. Miklavža, sv. Petra in sv. Križa. Zgradba da je bila grobo grajena in na zunaj neugledna. Taki so bili tudi oltarji. Prvi zvon so nabavili leta 1815, drugega pa 1835. leta. Z dnem 10. aprila 1799 so pridobili od deželne gubernije dovoljenje, da se sme v cerkvi vsaj enkrat letno maševati. Staro cerkev je zamenjala nova, ki je bila dograjena leta 1864, posvetil pa jo je gornjegrajski dekan Jožef Florjančič. Duhovniki na Ljubnem Verjetno bi bilo odveč zapisati vse, kot jih je naštel Orožen, toda prve vendarle velja zapisati, da bo jasno, od kdaj so bili na Ljubnem. Franc Raynher- 1308 P. Chunrat -1316 Benedikt Šippo se omenja kot vikar v letu 1541. Že iz navadnega je mogoče razbrati, da evidence po vrstnem redu ni, vsaj v zgodnjem času ne. Matične knjige so na Ljubnem vodili sorezmerno kmalu. Poročno od leta 1651, krstno od leta 1675 in mrliško od leta 1709 dalje. LJUDJE IN DOGODKI Pogovor z radioamaterjem Ludvikom Esom 2450 humanitarnih sporočil Ludvik Es Številni radioamaterji so tako na ozemlju bivše Jugoslavije kakor tudi v Sloveniji že tretje leto vključeni v humanitarno delo - prenos humanitarnih sporočil preko radioamaterskih postaj. Tudi v mozirski občini so bile po prekinitvi vseh drugih zvez tovrstne potrebe zelo velike, saj so pomoč radioamaterjev poleg številnih beguncev in delavcev iz južnih krajev iskali tudi naši občani, ki imajo svojce in prijatelje v raznih krajih bivše Jugoslavije. Tokrat smo se pogovarjali z Ludvikom Esom iz Mozirja, ki seje med vsemi radioamaterji v naši dolini pri tem dobrodelnem poslanstvu vtesnem sodelovanju z občinskim odborom RK Mozirje še posebej predano angažiral. LUDVIK ES: Nerazumljivo bi bilo, če bi ob vseh hudih človeških nesrečah in stiskah člani mozirskega radiokluba stali ob strani. Ne glede na naš kodeks je dovolj, če si človek sebe predstavlja v položaju begunca, ki si je z begom v tujino rešil svoje življenje, ne ve pa ničesar o svojcih in prijateljih, ki so ostali v krajih, kjer divja vojna. SN: Kdaj ste se vključili v to humanitarno dejavnost? LUDVIK ES: Vključil sem se septembra 1991 ob srbskem napadu na Petrinjo na Hrvaškem. Na prošnjo Darinke Marolt iz Mozirja smo s pomočjo hrvaških radioamaterjev obvestili njene sorodnike v Petrinji, naj pridejo v Mozirje. Akcija je dobro in hitro uspela in poslej je bilo vse več prošenj za pomoč, celotna dejavnost pa je tekla v tesnem sodelovanju z organizacijo Rdečega križa. Najtežje obdobje se je pričelo potem s prihodom beguncev iz Bosne. Poleg tistih, ki so bili v naši občini, so prihajali iskat v Mozirje pomoč tudi begunci in delavci iz drugih krajev Slovenije ter celo iz Avstrije in Nemčije. Za pomoč je doslej prosilo tudi 38 občanov iz raznih krajev naše občine pa tudi nekateri, ki živijo drugod po Sloveniji. Mnogo prošenj je prišlo po telefonu tako iz Slovenije, predvsem iz begunskih centrov, kot tudi iz tujine, nekaj celo iz ZDA in Avstralije. Vsem tistim, ki jim nisem zmogel pomagati, sem svetoval, na katere radioamaterje naj se obrnejo. SN: Vzpostavljanje zvez in iskanje informacij je gotovo zelo naporno... LUDVIK ES: Res je naporno, marsikdaj tudi dolgotrajno. Ob postaji je bilo treba presedeti prenekatero noč, saj je bil "naval" na nekatere postaje tolikšen, da tudi po večurnem čakanju podnevi nisem prišel na vrsto. Zaradi prekinitev električnega toka so postaje pogosto prekinjale svoje delovanje. Na naših SKRIVNA BITJA IZ GOZDA Ker so živali najbolj privlačen del gozda, je Savinjsko gozdarsko društvo letos razpisalo natečaj "SKRIVNA BITJA IZ GOZDA" za likovna dela, proste spise in stripe. Namenjen je bil učencem 4. in 5. razredov osnovnih šol v mozirski in velenjski občini. Odziv je bil za nas presenečenje! Sodelovalo je 9 osnovnih šol: OŠ Blaža Arniča Luče, OŠ Ljubno, OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad, OŠ Rečica ob Savinji, OŠ Šmartno ob Dreti, OŠ Mozirje, OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki, OŠ Karel Destovnik Kajuh Šoštanj in OŠ Livada Velenje. Prejeli smo 110 pisnih prispevkov, poleg prostih spisov in opisov živali so bile tudi pesmi in uganke. Dragocena je iskrenost opisov doživetij z divjimi živalmi, zlasti strahu in presenečenja, ki se prepleta s preprostim sožitjem z naravo. Gospod Peter Rezman, ki tudi sam veliko piše, pravi, da mu je prebiranje vseh izdelkov vzelo kar nekaj časa, a ta čas je bil lep, pozabil je na vsakdanje skrbi, saj je prav iz vsega pisanja vela otroška iskrenost. S knjigami o živalih smo nagradili 15 prispevkov, naj tri dela so bila: GOZDNI STRAH Erika Remica iz OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad, MEDVEDOV OBISK Sergeje Bevc iz OŠ Rečica ob Savinji, JAZ SEM POLH Jureta Banovška iz OŠ Livada Velenje. Med 144 likovnimi deli v različnih tehnikah je bila prava umetnost izbrati najboljše. Terezija Bastelj, akademska slikarka, je poskusila najti najbolj izvirna in barvno skladna dela. Nagradili smo 15 del, najzanimivejša tri dela so bila: JELEN Draga Rogelška iz OŠ Karel Destovnik Kajuh Šoštanj, SOVA Saša Bandolo iz OŠ Livada Velenje, METULJ Mojce MarovtizOŠ Rečica ob Savinji- Veliko učencev je, ki radi rišejo stripe, kjer se je treba kar potruditi, saj strip zahteva veliko dela. Izmed 27 smo nagradili 5 naj stripov, glavno nagrado je dobila Tina Krevzel za strip PRIJATELJSTVO iz OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki. Umetnost naših nadebudnežev si lahko ogledate na šolah, kjer bodo vsa dela razstavljena. Na koncu naj se zahvalim vsem, ki so sodelovali v natečaju, posebej tistim, ki so imeli smolo in zgrešili nagrade, vsem mentorjem in mentoricam, ki so znali spodbuditi učence k ustvarjalnemu delu, žiriji, ki je dela ocenila in nenazadnje izvršnima svetoma mozirske in velenjske občine, ki sta nas finančno podprla. Komisija za popularizacijo gozdov Marija Sodja Kladnik im NARODOPISJE jmmm __ h Orožnovih zapisov \s Župnija svete Elizabete na Ljubnem Piše: Aleksander Videčnik Nekdanja župnija Ljubno je segala nekoč na severu do Koroške, na zahodu do župnije Mozirje in župnije Rečica, na jugu do župnije Gornji Grad in na vzhodu do župnije Luče. Po ureditvi župnije v Radmirju je bilo župnijsko območje zmanjšano za del Savine (desni brez Savinje), zaselka Juvanje (levi breg Savinje) in zaselka Tajne z delom hriba Tir do Gračnice. Od tedaj obsega župnija Ljubno zaselke: Savina, Začnica, Suha, trg Ljubno z Dobrovo, Rosulami in Brdom, hrib sv. Primoža, skupaj z Lipnikom, Jamami, Travnikom, Rastkami (Raztoke), Replami in Krumpahom, dalje zajema Pianino, Tir in Mrzli vrh. Orožen domneva, da je prav župnija Ljubno bila ena najstarejših, nekdanje prafare Gornji Grad. To utemeljuje tudi s tem, da so vikariat od nekdaj duhovniško oskrbovali iz samostana benediktincev v Gornjem Gradu. Že gornjegrajski opat Wuelfing I. je leta 1038 izjavil, da "cerkve na Ljubnem" ne bodo oskrbovali posvetni duhovniki, temveč le menihi, ker je tako že v "stari navadi". Tudi sicer je opaziti, da je Ljubno od ostalih vikariatov prafare Gornji Grad vseskozi bilo nekako pomembno poudarjeno. Tako priviligiran položaj je imelo vse do 16. stoletja, saj je iz urbarja leta 1426 razvidno, da edino ta vikariat ni plačeval običajnega davka, kot ostali, v gornjegrajski prafari. Šele v letu 1541 se pojavi prvi vpis v blagajniški knjigi v Gornjem Gradu, ki izpriča vplačan davek ljubenskega vikariata. Dotlej pa je bila zanj edina gmotna obveza napram gornjegrajskim gospodom dajatev v soli oziroma prevoz soli v Gornji Grad. V glavnem oltarju v Šmihelu je napis, ki priča, da je v letu 1682 na Ljubnem razsajala huda kuga, baje je dotlej bil trg Ljubno od te hude bolezni neprizadet. Za splošno vizitacijo cerkve so bili Ljubenci v Celju, kjer so sestavili zapisnik. Z Ljubnega se navajata Benedikt Šippo, vikar, in Matevž Štampur, trški sodnik. Vizitacijski zapisnik nosi datum 28. junija 1682. Župna cerkev sv.Elizabete Prvotna cerkvena zgradba je bila gotska, baje so rebraste oboke odstranili konec 18. stoletja, ko so odpravljali posledice požara, ki je cerkev močno poškodoval. Orožen pa dopusti možnost, da so to opravili ob prenovi cerkve v letu 1809. Nekaj gotskih oken na koru je zazidanih, tako pa tudi okna v nekdanjih obokih. Vzhodni vhod (portal) je ostal gotski. V času Orožnovega ogleda cerkve je bila pod korom kripta, za katero pisec navaja, da je zelo zapuščena. Posebej pa poudari, da podobne gradnje niso v navadi v gotskih cerkvah. Vizitacijski zapisnik iz leta 1631 omenja 5 oltarjev, glavni je bil posvečen sv. Elizabeti, stranski pa sv. Miklavžu, sv. Mariji, sv. Florijanu in sv. Ani. Ko je Orožen cerkev opisal, je imela poleg glavnega oltarja le še dva stranska in sicer sv. Miklavža in sv. Ano, v dozidani kapeli pa oltar sv. Križa. Kot posebno znamenitost omenja Orožen 158 lotov težko monštranco iz srebra, ki nosi na podstavku letnico 1637 in še dva grba. To dragoceno monštranco sta darovala zakonca Andrej in Helena Reich. Andrej je bil dolga leta cerkveni ključar. Ko sta zakonca izgubila lastne otroke, je Andrej zapisal cerkvi 1000 zlatnikov, ki da ji pripadajo po njegovi smrti. Za ta dar naj bi vsakokratni župnik bral tedensko po eno mašo pred oltarjem sv. Ane. Seveda je cerkev imela še vrsto dobrotnikov, ki jih Orožen delno tudi navaja. Pri cerkvi je obstajala že leta 1426 bratovščina, ki je imela v lasti kmetijo v Kožlaku. Podružnična cerkev sv. Marije na Rosuiah Kdaj je bila prvobitna cerkev na Rosuiah zgrajena, ostaja neznanka. Očitno pa je, da gre za zelo staro cerkveno zgradbo, ki je v toku časa spreminjala svojo podobo. Vizitacijski zapisnik iz leta 1631 navaja, da so v cerkvi 3 oltarji, poleg glavnega še dva stranska - sv. Hieronim in sv. Jakob. Takšno stanje potrjuje tudi zapisnik iz leta 1641. V času Orožnovega obiska v cerkvi, je našel tri oltarje in sicer Marijino vnebovzetje v glavnem in sv. Neže in sv. Jakoba v stranskih oltarjih. V dozidanih kapelicah pa oltarja sv. Jožefa in sv. Florijana. Za prizidavo obeh omenjenih kapelic smatra Orožen, da sta bili zgrajeni že pred letom 1683. Kot posebnost omenja Orožen kelih, ki se je nekaj časa uporabljal v Rastkah, nosi pa napis: "Kelih pripada naši ljubi gospe na Rosuiah 1512". V letu 1835 so na zgradbi opravili obsežna gradbena dela, tako da jo je 18. maja 1873 nanovo posvetil lavantinski škof Jakob Maksimilijan. Novo urejeno pokopališče pa je blagoslovil gornjegrajski dekan Jurij Alič dne 15. aprila 1814. NARODOPISJE Cerkev sv. Primoža in Felicijana Zgradili so jo leta 1481, posvetil pa jo je ljubljanski škof Sigmund pl. Lamberg. Orožen je še videl v ljubenskem župnišču listino o posvetitvi. Vizitacijsko poročilo iz leta 1631 omenja tri oltarje. Ob nekem obisku leta 1857 so opisali cerkev takole: Gotski portal in okna na koru so prvobitna, sicer pa je videti, da je zgradba nekajkrat prezidana in prenovljena. V stranskih oltarjih sta zavetnika sv. Luka in sv. Leopold. Nad vhodom je zelo zanimiv, zgodovinsko pomemben napis v slabi slovenščini "Leta vesha wochia je u letu 1717 skus ogin od hudiga vremena pokonzhana.. V leti od 1781 od meshnerja Felicijana Rieanz poshgana. V leti 1787 je win te weshi svon bek pelan potem je zela soseska v enim terdnim saupaim na Boga ino viski gosposke pervoleine vsi okol svetega Primosha so vsem aifram perstopli posebno Juri Meshner, Clemen Lopst, Franz Detmar zekmeshtri v leti 1794 je ta zerkov unspuvana." Ta napis bi smiselno lahko prevedli tako, da je cerkev leta 1716 uničila strela (požar), v letu 1781 je po nesreči in krivdi mežnarja Felicijana Rijavca spet pogorela. Veliki zvon so odpeljali leta 1787, vsi verniki pa so nato z združenimi močmi cerkev obnovili in jo leta 1794 dogradili. V letih 1874/75 so kor povišali in leta 1875 postavili nov glavni oltar in zgradili orgle. Cerkev sv. Miklavža v Rastkah Zaselek so imenovali Raztoke in je imel svojo malo cerkev. V zapisniku vizitacije iz leta 1631 zasledimo, daje bil v njej lesen strop, daje imela 3 oltarje - sv. Miklavža, sv. Petra in sv. Križa. Zgradba da je bila grobo grajena in na zunaj neugledna. Taki so bili tudi oltarji. Prvi zvon so nabavili leta 1815, drugega pa 1835. leta. Z dnem 10. aprila 1799 so pridobili od deželne gubernije dovoljenje, da se sme v cerkvi vsaj enkrat letno maševati. Staro cerkev je zamenjala nova, ki je bila dograjena leta 1864, posvetil pa jo je gornjegrajski dekan Jožef Florjančič. Duhovniki na Ljubnem Verjetno bi bilo odveč zapisati vse, kot jih je naštel Orožen, toda prve vendarle velja zapisati, da bo jasno, od kdaj so bili na Ljubnem. Franc Raynher - 1308 P. Chunrat -1316 Benedikt Šippo se omenja kot vikar v letu 1541. Že iz navadnega je mogoče razbrati, da evidence po vrstnem redu ni, vsaj v zgodnjem času ne. Matične knjige so na Ljubnem vodili sorezmerno kmalu. Poročno od leta 1651, krstno od leta 1675 in mrliško od leta 1709 dalje. LJUDJE IN DOGODKI Pogovor z radioamaterjem Ludvikom Esom 2450 humanitarnih sporočil Ludvik Es Številni radioamaterji so tako na ozemlju bivše Jugoslavije kakor tudi v Sloveniji že tretje leto vključeni v humanitarno delo - prenos humanitarnih sporočil preko radioamaterskih postaj. Tudi v mozirski občini so bile po prekinitvi vseh drugih zvez tovrstne potrebe zelo velike, saj so pomoč radioamaterjev poleg številnih beguncev in delavcev iz južnih krajev iskali tudi naši občani, ki imajo svojce in prijatelje v raznih krajih bivše Jugoslavije. Tokrat smo se pogovarjali z Ludvikom Esom iz Mozirja, ki seje med vsemi radioamaterji v naši dolini pri tem dobrodelnem poslanstvu vtesnem sodelovanju z občinskim odborom RK Mozirje še posebej predano angažiral. LUDVIK ES: Nerazumljivo bi bilo, če bi ob vseh hudih človeških nesrečah in stiskah člani mozirskega radiokluba stali ob strani. Ne glede na naš kodeks je dovolj, če si človek sebe predstavlja v položaju begunca, ki si je z begom v tujino rešil svoje življenje, ne ve pa ničesar o svojcih in prijateljih, ki so ostali v krajih, kjer divja vojna. SN: Kdaj ste se vključili v to humanitarno dejavnost? LUDVIK ES: Vključil sem se septembra 1991 ob srbskem napadu na Petrinjo na Hrvaškem. Na prošnjo Darinke Marolt iz Mozirja smo s pomočjo hrvaških radioamaterjev obvestili njene sorodnike v Petrinji, naj pridejo v Mozirje. Akcija je dobro in hitro uspela in poslej je bilo vse več prošenj za pomoč, celotna dejavnost pa je tekla v tesnem sodelovanju z organizacijo Rdečega križa. Najtežje obdobje se je pričelo potem s prihodom beguncev iz Bosne. Poleg tistih, ki so bili v naši občini, so prihajali iskat v Mozirje pomoč tudi begunci in delavci iz drugih krajev Slovenije ter celo iz Avstrije in Nemčije. Za pomoč je doslej prosilo tudi 38 občanov iz raznih krajev naše občine pa tudi nekateri, ki živijo drugod po Sloveniji. Mnogo prošenj je prišlo po telefonu tako iz Slovenije, predvsem iz begunskih centrov, kot tudi iz tujine, nekaj celo iz ZDA in Avstralije. Vsem tistim, ki jim nisem zmogel pomagati, sem svetoval, na katere radioamaterje naj se obrnejo. SN: Vzpostavljanje zvez in iskanje informacij je gotovo zelo naporno... LUDVIK ES: Res je naporno, marsikdaj tudi dolgotrajno. Ob postaji je bilo treba presedeti prenekatero noč, saj je bil "naval" na nekatere postaje tolikšen, da tudi po večurnem čakanju podnevi nisem prišel na vrsto. Zaradi prekinitev električnega toka so postaje pogosto prekinjale svoje delovanje. Na naših IH-.: .. ... .. f . : || . ; LJUDJE IN DOGODKI : : " MA frekvencah pa je bilo tudi zelo mnogo motenj, namernih in nenamernih. Prav tako je bilo potrebno mnogokrat čakati na povratna sporočila zaradi prekinjenih lokalnih ali medkrajevnih telefonskih zvez več dni, včasih celo več tednov. SN: Verjetno ste si sproti vodili evidenco svojega dela. Nam lahko poveste nekaj najbolj značilnih podatkov? LUVIK ES: V nekaj več kot dveh letih in pol je bilo sprejetih oziroma oddanih iz-Mozirja preko KV postaje blizu 2400 sporočil. Ob tem pa sem sodeloval z radioamaterji v 114-ih mestih oziroma krajih na ozemlju vseh republik in pokrajin bivše Jugoslavije. Za prenos sporočil in poizvedb, za katere so me zaprosili drugi radioamaterji, sem doslej zavrtel preko 1250 telefonskih številk ne samo v Sloveniji ampak v nujnih primerih tudi v Avstriji, Nemčiji, Švici, Italiji in češki. Povratna humanitarna sporočila so bila doslej posredovana v devet evropskih držav. Že 15 mesecev poteka posredovanje sporočil med Sarajevom in Arizono v ZDA, nekaj sporočil iz Sarajeva pa je bilo preko ZDA posredovanih tudi v republiko Jemen in obratno. SN: S katerim področjem na ozemlju bivše Jugoslavije ste imeli največ kontaktov? LUVIK ES: Največ sporočil je bilo doslej izmenjanih z radioamaterji na področju Gračanice, saj je bila od tam večina beguncev in bosanskih delavcev v naši občini. Več kot leto dni smo imeli z Gračanico pogoste dogovorjene zveze, sedaj le še po potrebi. Mnogo sporočil je bilo izmenjanih s Sarajevom pa tudi s Tuzlo, Zenico, Travnikom, Kaknjem, Kladnjem, Bugojnom, Goraždem, Banoviči, Živinico, Dubrovnikom, Beogradom, Kragujevcem, Kotorjem, Podgorico... Marsikje so radioamaterji delovali in še delujejo v izredno težkih razmerah: v kletnih prostorih, pozimi v mrazu, sestradani, z električno energijo iz akumulatorjev ali agregatov. Kolikokrat sem med sprejemanjem sporočil iz nekaterih mest slišal tudi eksplozije granat! In vendar so fantje in dekleta vztrajali pri svojem delu! SN: Kakšne informacije so pravzaprav prevladovale v tej masi sporočil, o kateri ste govorili? LUVIK ES: Večina sporočil je bila resnično humanitarnega značaja: ali so svojci oz. prijatelji živi in zdravi, kje se nahajajo, alf potrebujejo pomoč ipd. Tudi večina odgovorov je bila bolj ali manj ugodna, niso pa manjkala niti sporočila o porokah in rojstvih otrok. Žal je bilo treba prenašati tudi sporočila o mrtvih, ranjenih, ujetih in pogrešanih, o požganih in porušenih. V zadnjih mesecih sem posredoval več prošenj in podatkov v zvezi z odhodom ranjenih otrok na zdravljenje v ZDA, bilo je tudi nekaj tovrstnih sporočil za ljubljanski Klinični center in bolnišnico v Mariboru. V zadnjem obdobju se precej sporočil nanaša na potrebno ali poslano humanitarno pomoč, včasih je treba spremljati potovanje konvojev v Bosno. Preko radijske zveze so prihajale prošnje za pomoč v zdravilih in sanitetnem materialu ter hrani, prav preko nje pa je bilo možno za šest pošiljk zdravil, ki so bile doslej zbrane in poslane preko občinskega odbora RK na območje Gračanice, preveriti, če so prišle na pravi naslov. SN: Vsa sporočila pa gotovo niso bila uspešna... LUDVIK ES: Ja, človeku je težko, kadar prizadevanja niso uspešna. Bilo je tudi nekaj primerov, ko so poizvedovanja ostala brez odgovorov. Še mnogo težje je bilo to seveda za tiste, ki so nanje nestrpno čakali. Pri tem moram še navesti, da gre v večini primerov za resnično korektno in prijateljsko sodelovanje med radioamaterji na celotnem prostoru bivše federacije. Zaradi prekinitve drugih zvez prenašamo mnogokrat tudi druge vrste sporočil. Med obleganjem Dubrovnika sèm, na primer, posredoval sporočila za letalsko družbo Adria in letališče Brnik, iz Bosne pa pozneje tudi za tovarno Gorenje in nekatera druga podjetja. SN: Vaše humanitarno delo seveda ne bo nikoli poplačano z ozirom na to, koliko dobrega je prineslo ljudem. V imenu vseh, ki ste jim pomagali, zato iskrena hvala. LUDVIK ES: Tudi sam sem dolžan zahvalo vsem tistim sostanovalcem, ki so pokazali razumevanje za moje delo in za nekaj časa kar precej povečano število obiskovalcev v našem bloku. Ludvik Es ob tem še dodaja, da bi lahko o vsem tem, kar je doživel, napisal celo knjigo. V prihodnji številki Savinjskih novic bomo objavili nekaj najbolj zanimivih pa tudi pretresljivih zgodb, v katere je bil vključen kot posredovalec informacij. Tekst: KF,foto: C.Sem Dan Mercatorja v Mozirju Poslovni sistem Mercator, v katerega je vključena tudi Zgornjesavinjska kmetijska zadruga, vsako leto organizira enodnevno srečanje zaposlenih, na katerem poleg podelitve nagrad zaslužnim potekajo tudi različne športne igre in razvedrilne aktivnosti. Upravni odbor poslovnega sistema je sklenil, da bo letošnji Dan Mercatorja, kot ga imenujejo, v soboto, 18. junija, v Mozirju. Od 9. do 13. ure bodo potekala finalna tekmovanja v malem nogometu, košarki in odbojki, izvedeno pa bo tudi tekmovanje v krosu in vlečenju vrvi. Ob 13. uri bo sledil uradni del s pozdravom gostitelja, govorom predsednika PS Mercator Živka Pregla in podelitvijo nagrad za leto 1993. Med njihovimi dobitniki je tudi poslovodkinja zadružne trgovine v Mozirju z dvajsetletnimi izkušnjami Zdenka Bind. Po uradnem delu bosta udeležencem srečanja, ki se bodo okrepčali z golažem, za dobro razpoloženje igrala ansambla Gaj in Mix Max, razglasili pa bodo tudi končne rezultate športnih tekmovanj. Dan Mercatorja je odlična priložnost za medsebojno spoznavanje kolektivov in utrjevanje poslovnih odnosov. Po pričakovanjih ga bodo udeleženci letos izkoristili tudi za ogled Logarske doline in Savinjskega gaja ter drggih zanimivih turističnih točk v dolini. Organizator pričakuje 2.000 do 3.000 udeležencev, za katere bo poskrbljeno v vsakem vremenu. Vse stroške v zvezi z organizacijo nosi v celoti poslovni sistem Mercator. KF Šport center Prodnik Juvanje Otvoritev nove čolnarne V tem mesecu praznuje Šport center Prodnik iz Juvanja svoj prvi rojstni dan. Ob tej priložnosti je bila v soboto, 4. junija, otvoritev nove čolnarne. Gotovo se še spominjate lanskoletne otvoritve (o njej smo obširno poročali tudi v Savinjskih novicah) zanimivega športnega centra, ki je nastal kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. Center je hitro zaživel, ljubitelji kajakaštva, kanuistike in raftinga pa tudi drugi so postali njegovi redni gostje. In potem... In potem je prišel 2. september, čolnarna z opremo vred je praktično izginila v ognjenih zubljih. Predčasen konec sezone in veliko vprašanj, kako naprej. A zmagala je delovna zagnanost, dobra volja in podeželska neposrednost. Direktor centra, Edi Jurjevec, je premore več kot dovolj. Otvoritev nove (zidane) čolnarne, ki je letos spomladi zrasla ob glavnem objektu, je tokrat sicer zmočil dež. Nekaj ljubiteljev vodnih športov se je tega dne kljub temu spustilo po bistri Savinji in tudi folklorna skupina Rožmarin iz Vnanjih Goric ter ansambel Gaj sta se trudila pregnati sivino težkih oblakov. Če ta simboličen začetek letošnje sezone ni bil ravno najlepši, bo pa konec toliko bolj. Med nasmejanimi obrazi pred novo čolnarno sta bila tudi zakonca Podobnik O PROFESORJU JOŽETU ŠLANDRU, NJEGOVEM PEDAGOŠKEM DELU IN POMENU ZA SLOVENSKO GOZDARSTVO Letos mineva 100 let, od kar se je v Zgornji Savinjski dolini, v Gornjem Gradu, 10. marca 1894 rodil Jože Šlander, prvi profesor za varstvo gozdov, gozdno entomologijo in lovstvo na gozdarskem oddelku FAGV Univerze v Ljubljani. V Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU in Slovenskem entomološkem društvu Štefana Michielia smo sklenili, da primerno počastimo spomin na prof. Šlandra. Pri tem so nas soglasno podprli kolegi iz Savinjskega gozdarskega društva Nazarje in vodstva Biotehniške fakultete oddelka za gozdarstvo v Ljubljani. Skratka, vsi, ki smo jim omenili misel o odkritju spominskega obeležja profesorju Jožetu Šlandru na njegovi rojstni hiši ob 100 letnici rojstva, so bili odločno za to. Prof. Jožeta Šlandra se mnoge generacije študentov gozdarstva spominjajo kot odličnega in zanimivega predavatelja, univerzitetnega učitelja, ki nam je znal vcepiti napredno biološko gledanje na gozd kot biocenozo, njegovo varstvo in sploh na dogajanje v naravi. Bil je znan kot velik Zahvalno somaševanje V nazarski cerkvi je bilo v ponedeljek, 6. junija, zahvalno somaševanje, pri katerem so sodelovali Johann Weber, graški škof, Franc Kramberger, mariborski škof, in ostali duhovniki. Po maši je bila procesija v Dom duhovnih vaj, kjer je bil blagoslov večnamenske dvorane. Sledilo je še srečanje v samostanski obednici. Ciril Sem zagovornik in izvajalec številnih bioloških metod pri zatiranju gozdnih škodljivcev v praksi. Kot vnet in odločen zagovornik, predvsem preventivnih ukrepov proti pojavom gozdnih škodljivcev, je bil prof. ŠLANDER iniciativni vodja akcije za zaščito in pomoč ptic pevk, kije zajela vso Slovenijo. Vedno in povsod je tolmačil in utemeljeval izredno pomembno in koristno vlogo ptic pri uničevanju gozdnih škodljivcev. Njegovi izredni življenjski moči se moramo zahvaliti, da akcija ni bila le kratkotrajna, temveč je prešla v gozdarsko tradicijo. V njegovo zgodnje obdobje šteje tudi originalna zamisel o spremljanju poteka razvoja lubadarjev in njegovih generacij s pomočjo entomoloških zabojev, ki jih je praktično preiskusil šele po vojni v Kamniški Bistrici. Tako je prof. Jože ŠLANDER opravljal razen pedagoških obveznosti tudi raziskovalno dejavnost in dokazal, da prezimujejo lubadarji kot imago tudi v zemlji, sicer pa v vseh drugih razvojnih stadijih pod lubjem in je izletavanje (rojenje) hroščev neprekinjeno, zato je v ogroženih smrekovih sestojih, §sti v nižjih legah, potrebno vse leto nadaljevati zatiralno akcijo. ziskoval je tudi možnost biološkega zatiranja gobarja s pomočjo parazitov gobarjevih jajčec in larv in dognal, da v progradacijah tega škodljivca ne moremo bistveno zmanjšati populacij gobarja in s tem v zvezi tudi škode ne. Nadalje je izvajal kolonizacijo gozdnih mravelj in pri tem dosegel spodbudne rezultate. Nikoli ni mogel dovolj poudariti svojim slušateljem odločilen pomen gozdnega reda na sečišču in kot preventivni proces snovanja mešanih sestojev. Še in še bi lahko naštevali primere, ko je svoje bogate izkušnje in znanje iz prakse prenašal v študijske, raziskovalne in operativne namene. Poudariti moramo odločno odklonilno stališče prof. Šlandra do množične uporabe kemičnih sredstev v gozdovih. O pravilnosti njegovega stališča imamo v zadnjem času vedno več oprijemljivih dokazov, saj se priznani gozdarski strokovnjaki o zaščiti gozdov po vsem svetu preusmerjajo oz. iščejo manj nevarne pa tudi naravnejše čiste biološke ali biokemične metode pri zatiranju raznih gozdnih škodljivcev. Ne moremo mimo še ene njegove osebne zasluge, namreč, daje s pomočjo zunanjih sodelavcev in študentov zbral in uredil bogato entomološko zbirko, zbirko ptic ter zbirko malih glodalcev, kar so vse dragocena učila še danes, pri vzgoji mladih študentov gozdarstva. Naj omenim le, da se še dandanes slovenski mladi rod študentov gozdarstva uči iz skript, ki jih je napisal prof. Jože Šlander. To dejstvo nam pove, kako sodoben in daljnoviden je bil naš učitelj, če povzamemo teh nekaj besed o profesorju Jožetu Šlandru, menim, da lahko rečemo, da je utemeljil biološko misel oz. biocenološko dojemanje pri varstvu gozdov v Sloveniji. Menimo, da bi tako na primeren način počastili stoletnico rojstva našega rojaka in njegove zasluge za napredno in sodobno varstvo gozdov v Sloveniji. Spominsko obeležje (ploščo) bi odkrili jeseni v Gornjem Gradu, ki ga je imel rad, kakor tudi Zgornjo Savinjsko dolino in sploh Slovenijo, kjer pa mu zaradi njegove razgibane življenjske poti ni bilo dano dalj časa živeti in ustvarjati. Dr. Ivo PUNCER, dipl. ini gozd. znanstveni svetnik Inštitut za biologijo ZRC SAZU ROBIJU IN DEJANU V SLOVO Ko bi vidva slutila, ko bi vedela le del tega, kar sta storila, ko sta odšla in kaj vse sta pustila v nas... Samoto. Neskončno gorje in trpljenje. Praznino. Žalost, ki ubija vse izmed nas. Rane, kijih zacelil ne bo niti čas. Nihče ni slutil, da vaju bo sreča izdala. Nihče ni verjel, da usodna bo pot ,ki sta jo poznala. Neizmerno rada bi čas zavrtela nazaj. Da bi izbrisala kraj, ki ga je usoda izbrala; da lahko bi živela življenje, ki sta ga šele spoznala. A kaj je ostalo? Le rože na grobu. Zal ovenijo Sveče, ki vse dogorijo. In nešteto spominov, ki pa ne obledijo. Toda jaz ne verjamem. Ne morem dojeti, da vaju več ni. Naj le teče kri, naj tudi moje srce krvavi! Ne bom skrivala solz. Naj vidijo vsi, kako me boli! Anita Atelšek LJUDJE IN DOGODKI frekvencah pa je bilo tudi zelo mnogo motenj, namernih in nenamernih. Prav tako je bilo potrebno mnogokrat čakati na povratna sporočila zaradi prekinjenih lokalnih ali medkrajevnih telefonskih zvez več dni, včasih celo več tednov. SN: Verjetno ste si sproti vodili evidenco svojega dela. Nam lahko poveste nekaj najbolj značilnih podatkov? LUVIK ES: V nekaj več kot dveh letih in pol je bilo sprejetih oziroma oddanih iz Mozirja preko KV postaje blizu 2400 sporočil. Ob tem pa sem sodeloval z radioamaterji v 114-ih mestih oziroma krajih na ozemlju vseh republik in pokrajin bivše Jugoslavije. Za prenos sporočil in poizvedb, za katere so me zaprosili drugi radioamaterji, sem doslej zavrtel preko 1250 telefonskih številk ne samo v Sloveniji ampak v nujnih primerih tudi v Avstriji, Nemčiji, Švici, Italiji in Češki. Povratna humanitarna sporočila so bila doslej posredovana v devet evropskih držav. Že 15 mesecev poteka posredovanje sporočil med Sarajevom in Arizono v ZDA, nekaj sporočil iz Sarajeva pa je bilo preko ZDA posredovanih tudi v republiko Jemen in obratno. SN: S katerim področjem na ozemlju bivše Jugoslavije ste imeli največ kontaktov? LUVIK ES: Največ sporočil je bilo doslej izmenjanih z radioamaterji na področju Gračanice, saj je bila od tam večina beguncev in bosanskih delavcev v naši občini. Več kot leto dni smo imeli z Gračanico pogoste dogovorjene zveze, sedaj le še po potrebi. Mnogo sporočil je bilo izmenjanih s Sarajevom pa tudi s Tuzlo, Zenico, Travnikom, Kaknjem, Kladnjem, Bugojnom, Goraždem, Banoviči, Živinico, Dubrovnikom, Beogradom, Kragujevcem, Kotorjem, Podgorico... Marsikje so radioamaterji delovali in še delujejo v izredno težkih razmerah: v kletnih prostorih, pozimi v mrazu, sestradani, z električno energijo iz akumulatorjev ali agregatov. Kolikokrat sem med sprejemanjem sporočil iz nekaterih mest slišal tudi eksplozije granat! In vendar so fantje in dekleta vztrajali pri svojem delu! SN: Kakšne informacije so pravzaprav prevladovale v tej masi sporočil, o kateri ste govorili? LUVIK ES: Večina sporočil je bila resnično humanitarnega značaja: ali so svojci oz. prijatelji živi in zdravi, kje se nahajajo, ali potrebujejo pomoč ipd. Tudi večina odgovorov je bila bolj ali manj ugodna, niso pa manjkala niti sporočila o porokah in rojstvih otrok. Žal je bilo treba prenašati tudi sporočila o mrtvih, ranjenih, ujetih in pogrešanih, o požganih in porušenih. V zadnjih mesecih sem posredoval več prošenj in podatkov v zvezi z odhodom ranjenih otrok na zdravljenje v ZDA, bilo je tudi nekaj tovrstnih sporočil za ljubljanski Klinični center in bolnišnico v Mariboru. V zadnjem obdobju se precej sporočil nanaša na potrebno ali poslano humanitarno pomoč, včasih je treba spremljati potovanje konvojev v Bosno. Preko radijske zveze so prihajale prošnje za pomoč v zdravilih in sanitetnem materialu ter hrani, prav preko nje pa je bilo možno za šest pošiljk zdravil, ki so bile doslej zbrane in poslane preko občinskega odbora RK na območje Gračanice, preveriti, če so prišle na pravi naslov. SN: Vsa sporočila pa gotovo niso bila uspešna... LUDVIK ES: Ja, človeku je težko, kadar prizadevanja niso uspešna. Bilo je tudi nekaj primerov, ko so poizvedovanja ostala brez odgovorov. Še mnogo težje je bilo to seveda za tiste, ki so nanje nestrpno čakali. Pri tem moram še navesti, da gre v večini primerov za resnično korektno in prijateljsko sodelovanje med radioamaterji na celotnem prostoru bivše federacije. Zaradi prekinitve drugih zvez prenašamo mnogokrat tudi druge vrste sporočil. Med obleganjem Dubrovnika sem, na primer, posredoval sporočila za letalsko družbo Adria in letališče Brnik, iz Bosne pa pozneje tudi za tovarno Gorenje in nekatera druga podjetja. SN: Vaše humanitarno delo seveda ne bo nikoli poplačano z ozirom na to, koliko dobrega je prineslo ljudem. V imenu vseh, ki ste jim pomagali, zato iskrena hvala. LUDVIK ES: Tudi sam sem dolžan zahvalo vsem tistim sostanovalcem, ki so pokazali razumevanje za moje delo in za nekaj časa kar precej povečano število obiskovalcev v našem bloku. Ludvik Es ob tem še dodaja, da bi lahko o vsem tem, kar je doživel, napisal celo knjigo. V prihodnji številki Savinjskih novic bomo objavili nekaj najbolj zanimivih pa tudi pretresljivih zgodb, v katere je bil vključen kot posredovalec informacij. Tekst: KF,foto: C.Sem Dan Mercatorja v Mozirju Poslovni sistem Mercator, v katerega je vključena tudi Zgornjesavinjska kmetijska zadruga, vsako leto organizira enodnevno srečanje zaposlenih, na katerem poleg podelitve nagrad zaslužnim potekajo tudi različne športne igre in razvedrilne aktivnosti. Upravni odbor poslovnega sistema je sklenil, da bo letošnji Dan Mercatorja, kot ga imenujejo, v soboto, 18. junija, v Mozirju. Od 9. do 13. ure bodo potekala finalna tekmovanja v malem nogometu, košarki in odbojki, izvedeno pa bo tudi tekmovanje v krosu in vlečenju vrvi. Ob 13. uri bo sledil uradni del s pozdravom gostitelja, govorom predsednika PS Mercator Živka Pregla in podelitvijo nagrad za leto 1993. Med njihovimi dobitniki je tudi poslovodkinja zadružne trgovine v Mozirju z dvajsetletnimi izkušnjami Zdenka Bind. Po uradnem delu bosta udeležencem srečanja, ki se bodo okrepčali z golažem, za dobro razpoloženje igrala ansambla Gaj in Mix Max, razglasili pa bodo tudi končne rezultate športnih tekmovanj. Dan Mercatorja je odlična priložnost za medsebojno spoznavanje kolektivov in utrjevanje poslovnih odnosov. Po pričakovanjih ga bodo udeleženci letos izkoristili tudi za ogled Logarske doline in Savinjskega gaja ter drugih zanimivih turističnih točk v dolini. Organizator pričakuje 2.000 do 3.000 udeležencev, za katere bo poskrbljeno v vsakem vremenu. Vse stroške v zvezi z organizacijo nosi v celoti poslovni sistem Mercator. KF Šport center Prodnik Juvanje Otvoritev nove čolnarne V tem mesecu praznuje Šport center Prodnik iz Juvanja svoj prvi rojstni dan. Ob tej priložnosti je bila v soboto, 4. junija, otvoritev nove čolnarne. Gotovo se še spominjate lanskoletne otvoritve (o njej smo obširno poročali tudi v Savinjskih novicah) zanimivega športnega centra, ki je nastal kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. Center je hitro zaživel, ljubitelji kajakaštva, kanuistike in raftinga pa tudi drugi so postali njegovi redni gostje. In potem... In potem je prišel 2. september, čolnarna z opremo vred je praktično izginila v ognjenih zubljih. Predčasen konec sezone in veliko vprašanj, kako naprej. A zmagala je delovna zagnanost, dobra jÄa in podeželska neposrednost. Direktor centra, Edi Jurjevec, je premore več kot dovolj. Otvoritev nove (zidane) čolnarne, ki je letos spomladi zrasla ob glavnem objektu, je tokrat sicer zmočil dež. Nekaj ljubiteljev vodnih športov se je tega dne kljub temu spustilo po bistri Savinji in tudi folklorna skupina Rožmarin iz Vnanjih Goric ter ansambel Gaj sta se trudila pregnati sivino težkih oblakov, če ta simboličen začetek letošnje sezone ni bil ravno najlepši, bo pa konec toliko bolj. Tekst: KF.foto: C.Sem Med nasmejanimi obrazi pred novo čolnarno sta bila tudi zakonca Podobnik LJUDJE IN DOGODKI O PROFESORJU JOŽETU ŠLANDRU, NJEGOVEM PEDAGOŠKEM DELU IN POMENU ZA SLOVENSKO GOZDARSTVO Letos mineva 100 let, od kar se je v Zgornji Savinjski dolini, v Gornjem Gradu, 10. marca 1894 rodil Jože Šlander, prvi profesor za varstvo gozdov, gozdno entomologijo in lovstvo na gozdarskem oddelku FAGV Univerze v Ljubljani. V Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU in Slovenskem entomološkem društvu Štefana Michielia smo sklenili, da primerno počastimo spomin na prof. Šlandra. Pri tem so nas soglasno podprli kolegi iz Savinjskega gozdarskega društva Nazarje in vodstva Biotehniške fakultete oddelka za gozdarstvo v Ljubljani. Skratka, vsi, ki smo jim omenili misel o odkritju spominskega obeležja profesorju Jožetu Šlandru na njegovi rojstni hiši ob 100 letnici rojstva, so bili odločno za to. Prof. Jožeta Šlandra se mnoge generacije študentov gozdarstva spominjajo kot odličnega in zanimivega predavatelja, univerzitetnega učitelja, ki nam je znal vcepiti napredno biološko gledanje na gozd kot biocenozo, njegovo varstvo in sploh na dogajanje v naravi. Bil je znan kot velik zagovornik in izvajalec številnih bioloških metod pri zatiranju gozdnih škodljivcev v praksi. Kot vnet in odločen zagovornik, predvsem preventivnih ukrepov proti pojavom gozdnih škodljivcev, je bil prof. ŠLANDER iniciativni vodja akcije za zaščito in pomoč ptic pevk, kije zajela vso Slovenijo. Vedno in povsod je tolmačil in utemeljeval izredno pomembno in koristno vlogo ptic pri uničevanju gozdnih škodljivcev. Njegovi izredni življenjski moči se moramo zahvaliti, da akcija ni bila le kratkotrajna, temveč je prešla v gozdarsko tradicijo. V njegovo zgodnje obdobje šteje tudi originalna zamisel o spremljanju poteka razvoja lubadarjev in njegovih generacij s pomočjo entomoloških zabojev, ki jih je praktično preiskusil šele po vojni v Kamniški Bistrici. Tako je prof. Jože ŠLANDER opravljal razen pedagoških obveznosti tudi raziskovalno dejavnost in dokazal, da prezimujejo lubadarji kot imago tudi v zemlji, sicer pa v vseh drugih razvojnih stadijih pod lubjem in je izletavanje (rojenje) hroščev neprekinjeno, zato je v ogroženih smrekovih sestojih, zlasti v nižjih legah, potrebno vse leto nadaljevati zatiralno akcijo. Raziskoval je tudi možnost biološkega zatiranja gobarja s pomočjo parazitov gobarjevih jajčec in larv in dognal, da v progradacijah tega škodljivca ne moremo bistveno zmanjšati populacij gobarja in s tem v zvezi tudi škode ne. Nadalje je izvajal kolonizacijo gozdnih mravelj in pri tem dosegel spodbudne rezultate. Nikoli ni mogel dovolj poudariti svojim slušateljem odločilen pomen gozdnega reda na sečišču in kot preventivni proces snovanja mešanih sestojev. Še in še bi lahko naštevali primere, ko je svoje bogate izkušnje in znanje iz prakse prenašal v študijske, raziskovalne in operativne namene. Poudariti moramo odločno odklonilno stališče prof. Šlandra do množične uporabe kemičnih sredstev v gozdovih. O pravilnosti njegovega stališča imamo v zadnjem času vedno več oprijemljivih dokazov, saj se priznani gozdarski strokovnjaki o zaščiti gozdov po vsem svetu preusmerjajo oz. iščejo manj nevarne pa tudi naravnejše čiste biološke ali biokemične metode pri zatiranju raznih gozdnih škodljivcev. Ne moremo mimo še ene njegove osebne zasluge, namreč, da je s pomočjo zunanjih sodelavcev in študentov zbral in uredil bogato entomološko zbirko, zbirko ptic ter zbirko malih glodalcev, kar so vse dragocena učila še danes, pri vzgoji mladih študentov gozdarstva. Naj omenim le, da se še dandanes slovenski mladi rod študentov gozdarstva uči iz skript, ki jih je napisal prof. Jože Šlander. To dejstvo nam pove, kako sodoben in daljnoviden je bil naš učitelj. Če povzamemo teh nekaj besed o profesorju Jožetu Šlandru, menim, da lahko rečemo, da je utemeljil biološko misel oz. biocenološko dojemanje pri varstvu gozdov v Sloveniji. Menimo, da bi tako na primeren način počastili stoletnico rojstva našega rojaka in njegove zasluge za napredno in sodobno varstvo gozdov v Sloveniji. Spominsko obeležje (ploščo) bi odkrili jeseni v Gornjem Gradu, ki ga je imel rad, kakor tudi Zgornjo Savinjsko dolino in sploh Slovenijo, kjer pa mu zaradi njegove razgibane življenjske poti ni bilo dano dalj časa živeti in ustvarjati. Dr. Ivo PUNCER, dipl. ini. gozd. znanstveni svetnik Inštitut za biologijo ZRC SAZU Zahvalno somaševanje V nazarski cerkvi je bilo v ponedeljek, 6. junija, zahvalno somaševanje, pri katerem so sodelovali Johann Weber, graški škof, Franc Kramberger, mariborski škof, in ostali duhovniki. Po maši je bila procesija v Dom duhovnih vaj, kjer je bil blagoslov večnamenske dvorane. Sledilo je še srečanje v samostanski obednici. Ciril Sem ROBIJU IN DEJANU V SLOVO Ko bi vidva slutila, ko bi vedela le del tega, kar sta storila, ko sta odšla in kaj vse sta pustila v nas... Samoto. Neskončno gorje in trpljenje. Praznino. Žalost, ki ubija vse izmed nas. Rane, ki jih zacelil ne bo niti čas. Nihče ni slutil, da vaju bo sreča izdala. Nihče ni verjel, da usodna bo pot ,ki sta jo poznala. Neizmerno rada bi čas zavrtela nazaj. Da bi izbrisala kraj, ki ga je usoda izbrala; da lahko bi živela življenje, ki sta ga šele spoznala. A kaj je ostalo? Le rože na grobu. Zal ovenijo Sveče, ki vse dogorijo. In nešteto spominov, ki pa ne obledijo. Toda jaz ne verjamem. Ne morem dojeti, da vaju več ni. Naj le teče kri, naj tudi moje srce krvavi! Ne bom skrivala solz. Naj vidijo vsi, kako me boli! Anita Atelšek ' v \v\. ■ ' " ■: ~ LJUDJE IN DOGODKI Zlata maša v Mozirju Častni kanonik Alojz Žagar je imel v nedeljo, 12. junija 1994, v mozirski farni cerkvi zlato mašo. Svečanosti je prisostvovalo veliko število drugih duhovnikov in vernikov. Slavja ni zmotilo niti nekoliko slabše vreme. Ciril Sem Urejanje nazarske samostanske knjižnice O tem, da nameravajo frančiškani spet obnoviti svojo knjižnico, smo že poročali. Nekoč imenitna knjižnica je bila prvič na udaru uničenja ob prihodu okupatorja leta 1941 ko so slovenske knjige množično sežigali. To so počeli na samostanskem dvorišču. Očitno so Nemcem bodle v oči slovenske leposlovne knjige, tako je vsaj nekaj nekdanjega knjižnega bogastva in posebnosti ostalo. Toda že leta 1944 je spet prišlo'do razdejanja dela samostana in knjige so bile domala brez strehe... Tedaj seveda v samostanu ni bilo nekdanjih čuvarjev kulturne dediščine in knjige so bile povsem nezavarovane. Jasno, veliko njih je našlo svoje mesto v zasebnih zbirkah, nekaj so jih tudi prepeljali drugam, tako je samostanska kronika sedaj v Mariboru, nekatere pomembne knjige pa tudi v raznih ustanovah. Obstaja torej verjetnost, da bodo spet našle pot nazaj v Nazarje! Frančiškani so pripravili ustrezne in strokovno utemeljene načrte za preureditev oziroma ureditev sodobne knjižnice. Prava sreča pa je, da je urejanje samo prevzel ugledni slovenski strokovnjak, prof. Jaro Dolar, ki že dela na prebiranju knjižnega fonda. Že na samem začetku je našel primerek Dalmatinove biblije, kar daje slutiti, da je med množico knjig še marsikaj zanimivega in redkega. Kot nam je povedal gvardian p. Bernard Goličnik, je prof. Dolar že pri sedanjem delu naletel na nekaj inkunabul (prvotisk). Ta najdba nas navdaja z upanjem, da skrivajo police še marsikaj, morda celo edinstvenega kulturnega bogastva. Posebno obetavno je odkritje lekarniških zapisov, saj je v Nazarjah delovala frančiškanska lekarna, upati pa je tudi na kakšne listine, ki bodo osvetlile beg frančiškanov iz Bosne, ko so se umikali pred prodirajočimi Turki. Seveda bodo tudi zanimivi zapisi o samostanski šoli in še kaj. Vsekakor je za prebivalce doline zanimivo urejanje frančiškanske knjižnice. Lahko bo postala vir znanja in dokumentov za raziskovalce, pa tudi kaj lahko se zgodi, da bo preteklost ljudi in krajev v naši dolini bolje osvetljena. Treba je pač vedeti, da so prav samostani nekoč skrbno beležili dogajanja in bili v vsakem pogledu luč kulture. Urejanje samo je dolgotrajno in naporno delo, tembolj ker so vojni dogodki uničili sezname knjižnice in bo treba sedaj vse na novo urediti. A.V. MLADI DOPISNIKI PLANINSKI IZLET NA MENINO PLANINO V soboto, 21. maja 1994, smo se mladi planinci iz OŠ Ljubno ob Savinji odpravili na že dolgo načrtovani izlet na Menino planino. Za večino izmed nas (bilo nas je osemindvajset in štirje odrasli) je bil to sploh prvi obisk te planine, ki na Vivodniku doseže nadmorsko višino 1508 m. Markirana pot nas je vodila od kmetije Semprimožnik nad Bočno čez Ovčji stan do planinske koče na Menini planini. Medtem, ko je bilo v dolini še lepo, sončno jutro, se je proti cilju naše poti dodobra skisalo. Megla, ki je visela nad planino, se ni razkadila ves dan. V planinski koči, ki nas je presenetila po svoji velikosti, je vladalo prijetno vzdušje, krušna peč je koristila svojemu namenu. Toda na toplem nismo uspeli dolgo zdržati. S seboj smo imeli več žog, zato smo lep rekreacijski prostor pred kočo izkoristili za igro. Igrali smo nogomet in odbojko. Megla, čedalje bolj gosta, nas ni motila. Popoldne smo izlet popestrili še z obiskom Jespe, ledeniške votline, kjer se led ne stali celo leto. Z nami je bil naš novi znanec, Gugi iz Planinskega društva Gornji Grad. Obisk jame se nam je zdel res super, čeprav je nekatere med nami bilo malce strah. Izlet smo zaključili v Gornjem Gradu, kjer smo v gostilni " Pri Jošku" pokupili še ves sladoled. Med potjo nazaj je nastala tale pesmica o našem dnevu na Menini: 0,0,0, Menina planina je to Danes lepo vreme bo, v planino se odpravljamo. Ko na planino pridemo, zagledamo meglo. Vseeno nam je lepo, odbojko špilamo, ko z odbojko nehamo, se k nogometu spravimo, vsi premraženi smo, zato se v kočo odpravimo. V koči se pogrejemo, nato se v dolino odpravimo. Pesem veselo pišemo, mi planinci pravi smo, zato nam je lepo. Sestavili: Janja Robnik in Valentina Marovt, OŠ Ljubno!Savinji Planinski svet Nad planino sinjino, je modro nebo, hodim med drevjem, čudovito je to, pri srcu mi je prijetno, lepo. Iz sanj zbudi me mali kalin, ki prileti iz skalnih strmin. Najlepši med drevjem bil je macesen, ki šumel je v vetru kot lepa pesem. Vitko Remšak 4. razred OŠ Rečica MLADI DOPISNIKI Raziskovalni tabor v Solčavi Učenci 4.r. Režica ob Savinji smo prve junijske dni raziskovali Solčavo in njeno okolico. Grelo nas je izredno toplo sonce in zelo prijazni gostitelji. Vse, kar smo se učili o alpskem svetu, smo tam v resnici doživljali. Prekrasne doline in gore smo občudovali s Panoramske ceste. Raziskovali smo poseljenost in se povzpeli v Potočko zijalko. Pri raziskovanju rastlinstva in živalstva smo še posebej hvaležni Mariji in Tonetu Kladniku, saj sta nam znala približati vsako še tako neopazno rastlino in na videz še tako čudno žival. Iz Olševe smo vlekli polne žepe kamnov, saj se tam kameninska podlaga večkrat spremeni. Najbolj pa so nas navdušili ostanki življenja ljudi in njihove iznajdljivosti. Kako pameten in vsestranski je moral biti nekdaj kmet v tako oddaljenih hribih, smo se prepričali pri Macesniku, kjer še vedno delujejo vsi leseni stroji. Žal nam je bilo, da se tak kulturni spomenik ne obnovi in izkoristi za turizem. V čem je posebnost kamnite, s šinklni (lesene late) krite solčavske hiše, sta nam prikazali Marija Knezova in Barbara Robanova. Do kdaj bo še črna kuhinja, prečni drog v hiši za obešanje, stara javorjeva miza...? Tudi zapeli smo lahko ob zvokih citer gospoda Lipnika in Barbare Roban. Hvala tudi učencu Martinu, učiteljici Romani, Ireni, Roziki in Zinki. Solčava nam bo ostala vedno v spominu kot sončna alpska vas. GOZDNI STRAH ŠPORT Nekega poletnega popoldneva sem se igral ob vodi. Delal sem si ladjice in sem skakal po vodi. Ko sem bil že ves moker, me je poklicala mama. Dejala je: "Nesi očetu kosilo v gozd. Pazi, da se ne spotakneš in razliješ juhe." Poslušno sem vzel v roke skodelo, v kateri je bilo kosilo in odšel v temačen gozd. Stopal sem po raz-hojeni poti. Zdelo se mi je, da me nekdo zasleduje. Delal sem se pogumnega, vendar sem le čutil v srcu tesnobo. Ko sem plašno kot zajec stopical po poti, se je iz grma pognal zajec, stisnil svoj beli repek med noge in zbežal kakor srna. Smejal sem se njegovi plašnosti, vendar sam nisem bil nič boljši. Odhitel sem po gozdu naprej. Prišel sem do nekega debelega drevesa. Zaslišal sem lomastenje. Kar zona me je oblivala in sem si predstavljal gozdne strahove. Zbežal sem proti domu, ki se je že videl iz gozda. Na domačem pragu sem se ves zadihan ustavil. Šele takrat sem se spomnil, da mi nekaj manjka. Takrat je prišel oče in prinesel skodelo od kosila. Vprašal sem ga: "Kje pa si to našel?" A se je tako smejal, da ga je bolel trebuh. Šele sedaj mi je postalo jasno, da je bil oče tisti gozdni strah. Smejala sva se še potem, ko je sonce zašlo. Remic Erik, 5b, OŠ Fran Kocbek Gornji Grad Mednarodni nogometni turnir BSHG-ja Podjetje MGA Nazarje je letos gostitelj tradicionalnega nogometnega turnirja ekip podjetij, ki sodijo pod okrilje Bosch-Siemensa. Turnir bo v soboto, 18. junija, na igrišču NK Rudar v Velenju. Turnirja se letos ne udeležujejo ekipe iz Grčije in Španije, kljub temu pa bo nastopilo 7 ekip "mladih" (do 35 let) in 8 ekip "starih" (nad 35 let). Tudi podjetje MGA bo imelo, kot se spodobi, svoji ekipi, ki sta se na turnir dovolj resno pripravili. Svoje podjetje in Slovenijo želita v mednarodni konkurenci dostojno zastopati, kako pa jima je to uspelo, preberite v naslednji številki Savinjskih novic! Tekst: KF,foto: Zlatko Pajk Ekipi juniorjev in seniorjev MGA Nazarje ŠPORT Mali nogomet v Bočni Pred nedavnim so krajevno ligo v malem nogometu zaključili v Bočni. V ligi so sodelovale ekipe: Čeplje, Otok, Kropa, Šutna, Center, Bočnica, Delce, Farof. V vsaki ekipi je 12 igralcev, ki domujejo v Bočni ali pa so iz Bočne doma njihovi starši. "Inozemcev" v tej ligi ne poznajo. V sedmih kolih je bila najboljša ekipa čepelj, v play offu pa se je najbolj izkazala ekipa Otoka, ki je tako osvojila naslov prvaka. Liga je naletela tudi na ugoden odziv gledalcev, že jeseni pa naj bi se pričel novo prvenstvo. KF STRELSKO TEKMOVANJE Z MK PUŠKO V nedeljo, 5.6.1994, je bilo na strelišču v Mozirju izvedeno občinsko strelsko tekmovanje z MK puško, katerega se je kljub zelo slabemu vremenu udeležilo 13 strelcev iz strelskih organizacij v občini. Prvo mesto je s 166 krogi dosegel Pavel Petrin iz OSO Mozirje, drugo mesto s 157 krogi je dosegel Drago Poličnik iz OSO Mozirje in tretje mesto je s 149 krogi dosegel Ciril Kolar iz sekcije Bočna. Kljub temu, da se je tekmovanje izvajalo zaradi dežja v zelo slabih razmerah, je leto v celoti uspelo pod strokovnim vodstvom republiškega strelskega sodnika Marjana Ermenc. Stane Miklavžič. Tekmovanje v streljanju s pištolo Zgornjesavinjski častniki in strelci so se v soboto, 11. junija, na strelišču v Gornjem Gradu pomerili v streljanju s pištolo M-70 kalibra 7,65 mm. Zanimivega tekmovanja se je udeležilo 33 članov Združenja slovenskih častnikov Zgornje Savinjske doline in Občinske strelske zveze Mozirje. Obe organizaciji sta v sodelovanju pripravili in izpeljali tekmovanje, v katerem so streljali v krožno tarčo 1 x 1 m na razdalji 25 m. Kot najboljši seje tokrat izkazal Dušan Praznik (ZSC) z 38 krogi od 50 možnih. Drugo mesto je pripadlo Cirilu Kolarju (OSZ) z istim številom krogov, vendar je bil Praznik boljši po posameznih krogih. Tretji je bil Pavel Petrin z 37 krogi. Kot običajno so se strelci in častniki po tekmovanju zadržali še v sproščenem pogovoru, za boljše razpoloženje pa so poskrbeli prijazni gostitelji - gornjegrajski lovci z odličnimi klobasami. KF Krajevna liga malega nogometa v Nazarjah Konec maja smo v Nazarjah zaključili že deseto sezono zapovrstjo krajevno ligo v malem nogometu. Spet se je vseh 20 kol bil trd boj za vsako točko, tako da so lahko uživali tudi gledalci, katerih prav gotovo ni bilo malo. Čeprav se sedaj že skoraj v vsaki vasi organizirajo takšne ali drugačne lige smo lahko ponosni, da naša spada v sam vrh leteh, tako po sami organizaciji kot po prikazani igri. Letošnja sezona je minila v pravem športnem duhu in ambientu, najpomembnejše pa je, da ni prišlo do nobenih resnejših poškodb, kar potrjuje, da se je igralo fair in športno. Glede kvalitete moram poudariti, da sta dve ekipi sicer malo izstopali, vendar pa so bila vsa srečanja zelo zanimiva, posebno še za preostala mesta, saj se vrstni red ni vedel prav do zadnjega kola. Pa si poglejmo končni vrstni red krajevne lige v sezoni 1993/94:1. Kokarje 37, 2. Mladost 32,3. Sp. Nazarje 18, 4. Zg. Nazarje 15, 5. Bloki 14, 6. Odpisani 4. Tudi strelci so bili zelo učinkoviti, saj je najboljši med njimi Leon Cajner zatresel mrežo kar 41- krat, sledita pa mu Basti in Acman z 21 goli. Vse te ekipe se bodo v nedeljo, 19. junija, pomerile še v prijateljskem PLAY-OFF-U z ekipami "TOLKAC" lige iz Mozirja, kar bo pomenilo zaključek uspešne sezone 1993/94. Predsednik tekmovalne komisije Franjo PUKART Letna liga v košarki Mozirje 94 V tradicionalni letni košarkarski ligi v Mozirju letos nastopa osem ekip, izmed katerih jih je pet iz domače doline, ena iz Šoštanja, ena iz Polzele in ena iz Prebolda. Doslej so odigrali šest kol, trenutna lestvica pa je naslednja: 1. Proces PDF Mozirje 2. TVD Partizan Mozirje 3. Pizzeria 902 4. Rekreacija Dudektrans 5. ŠD Nazarje 6. Smreka 7. Polzela 8. TVD Partizan Prebold (Opomba: Pizzeria 902 in Smreka sta 12 točk (+138) 12 točk (+132) 11 točk (+34) 10 točk (+59) 8 točk (-77) 8 točk (-78) 7 točk (-75) 7 točk (-133) že odigrali tekmo 7. kola) Na listi strelcev vodi Peter Goltnik s 111 točkami pred Jožetom Goltnikom s 84 točkami (oba Proces PDF Mozirje), tretji je Roman Vodlak z 80 točkami (TVD Partizan Mozirje). Najuspešnejši strelec trojk je po šestih kolih Matej Zavolovšek (Smreka) 9, drugi je Primož Jelšnik (Pizzeria 902) 7 in tretji Roman Vodlak (TVD Partizan Mozirje) 6 trojk. Sedmo kolo bodo ekipe igrale prav danes, ob 20. uri bo na sporedu derbi prvouvrščenih ekip. Prve štiri ekipe po rednem delu lige pa se bodo v nadaljevanju pomerile še v play offu. Peter Goltnik ? ' , ‘ SPORT — |§§§ i I KRONIKA HIMALAJSKI DNEVNIK Avgust Robnik - Rubi je doma iz Krnice pri piše: Avgust Robnik Lučah. Z alpinizmom se ukvarja enajst let. Opravil je preko 500 plezalnih vzponov v domačih in tujih gorah. Obiskal je francoske Alpe, trikrat znameniti Verdon v Provanci, bil je član odprav v ameriški park Yosemite (88’ in 90’), kjer je kot prvi Slovenec, v navezi z Dušanom Debelakom, preplezal smer z najvišjo tehnično oceno A5. Lansko leto pa se je udeležil slovenske himalajske odprave Kumbakarna 93’. Tričlanska odprava (v njej sta bila še Dušan Debelak in Tomaž Žerovnik) je poskušala splezati na še neosvojeni vrh Kumbakarna East (7468 m). (nadaljevanje iz prejšnje številke) 30.sept. Sedim v šotoru na 6400 m. Ogrevam si noge. Dušan in Tomaž sta že odšla, jaz pa zjutraj nisem čutil nog. Palci so zagotovo pomrznjeni. Po dveurnem masiranju mi uspe nekoliko "zakuriti" stopala, krenem za prijateljema. Najbolj kritičnih je prvih sto metrov. Hoče mi raznesti glavo, kolena pa mi kar naprej klecajo, potem pa se stanje čudovito popravi, ujamem ritem, hodim dvajset korakov, se nadiham, pa spet dvajset korakov, tako v neskončnost. Bela planjava Kabruja IV se mi zdi brezmejna. Na 7000 metrih se obrnemo in oddričamo po širokem žlebu navzdol. Žleba naenkrat zmanjka, znajdemo se do pasu v snegu in megli, ki se noče dvigniti. Ne preostane nam drugega, kot da postavimo šotor in bivakiramo. Zbudi nas jasno, lepo jutro. Smo na višini 5800 m. Skuhamo si vitaminski napitek in nadaljujemo sestop. Dve uri kasneje stojimo na ledeniku Yolung. Dovolil sem si nekoliko objestnosti, na ledenik sem se pridričal kar '£o ta zadnji". Sledi še mukotrpna hoja po ledeniku, po treh urah pa že okušamo dobrote Žurove kuhinje v baznem taboru. Topli stiski rok v hladni pušči, 4. okt. Iz Ghunse sta se vrnila Švicarja Erhard Loretan in J.B.Troillet. V tej vasi sta bila na okrevanju. Oba sta zbolela pri naskakovanju Kančendzenge (8598 m). Iskreno smo se razveselili drug drugega. Troillet, ki je tudi zdravnik, si ogleduje moje omrzline. "Ni tako hudo, prav lepo pa tudi ne", pravi. Svetuje mi, naj počakam s plezanjem kakšen dan. Zdaj imam malo privilegijev v taboru. Sedim pred šotorom, z nogami v slani topli vodi, vse mi nosijo k "riti", meni pa tudi kar nevarno ugaja takšno razvajanje. 5. okt. Sam sem v bazi. Duš in Tomaž sta odnesla opremo pod steno Kumbakarne, Žur in Pemba pa sta šla v švicarsko bazo. Obdaja me tišina, ki pa tokrat ni nič prijetna, želim si, da bi bili okoli mene ljudje. Smešno, vedno si želim tišine, zdaj, ko bi jo lahko užival, mi pa preseda. Mogoče je preveč intenzivna, v preobilju je je tukaj. Kabru IV 7.453m (loto: A. Robnik) (Se nadaljuje) 30.5.1994 ob 8.15 uri je voznik Jožef P. (60) z Rečice ob Savinji vozil osebni avto v Sp. Rečici. Svoje vozilo je ustavil v križišču za Rečico za drugim vozilom. Enako je storil tudi voznik osebnega avtomobila Ivan G. (43) z Mute, tega pa ni mogel storiti Jože E. (23) iz Šmiklavža. Ta je namreč trčil v zadnji del osebnega avtomobila Ivana G., tega pa je odbilo v zadnji del vozila Jožefa P. Pri trčenju je nastala materialna škoda. 1.6.1994 je ob 15.07 uri vozila osebni avto na relaciji Ljubno ob Savinji - Luče Berta V. (38) iz Strmca. Zaradi neprimerne hitrosti vožnje je trčila v vozilo, ki ga je vozil Franc F. (57) iz Ljubnega ob Savinji, nato pa še v vozilo Vesne F. (29) iz Luč. Nastala je materialna škoda. 3.6.1994 je ob 01.35 uri Muhamed V. (41) z Rečice ob Savinji vozil kolo v Nazarjah. Zaradi močne vinjenosti je izgubil ravnotežje in padel po vozišču. Pri tem seje lahko telesno poškodoval. 3.6.1994 ob 22.10 uri je voznik Janez B. (26) z Ljubnega ob Savinji vozil osebni avto iz Mozirja proti Ljubnemu. V Varpolju je začel prehitevati pred seboj vozeče vozilo v trenutku, ko sta se iz nasprotne smeri z motornim kolesom pripeljala Dejan V. (19) in Robert S. (17), oba z Ljubnega ob Savinji. Po izjavah očividcev naj na motornem kolesu ne bi gorela luč za osvetljevanje vozišča. Prišlo je do silovitega trčenja, v katerem sta se Dejan V. in Robert S. smrtno ponesrečila, voznik osebnega avtomobila Janez B. pa je dobil lahke telesne poškodbe. 7.6.1994 je ob 21.05 uri Pavel P. (53) iz Lepe njive vozil traktor v Lepi njivi. Iz neznanega vzroka je med vožnjo zapeljal skrajno desno in trčil v obcestni kamen. Pri tem je padel s traktorja in se telesno poškodoval. 9.6.1994 je ob 17.00 uri Andrej O. (29) iz Mozirja vozil osebni avto v Mozirju. Zaradi neprimerne hitrosti je trčil v pred njim vozeči osebni avto, ki ga je vozil Mihael M. (37) iz Letuša. Pri trčenju je nastala materialna škoda. 12.6.1994 je ob 12.10 uri Štefan G. (28) iz Slovenj Gradca vozil osebni avto v Florijanu pri Gornjem Gradu. Hitrosti vožnje ni prilagodil stanju in lastnostim vozišča, zaradi česar je zapeljal obcestni jarek. Nastala je materialna škoda. Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE Zavod za urbanistično načrtovanje in razvoj OBJAVLJA informativni razpis za najem oziroma odprodajo prostorov v osnovni šoli na Rečici ob Savinji. Objekt bo možno po izselitvi šole predvidoma v letu 1996 z ustrezno rekonstrukcijo preurediti v štiri enote po 150 m2 poslovne površine ali pa cca 600 m2 netto površine. Poslovni prostori bodo namenjeni predvsem mirni obrti ali podjetništvu. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe na naslov: SO Mozirje - Zavod za urbanistično načrtovanje in razvoj, Savinjska cesta 7, MOZIRJE do 30.6.1994. Podrobnejše informacije interesenti lahko dobijo tudi po telefonu 831-511 ali 832-526 (g. Leopold SUPIN). Konzorcij izdelovalcev zgornjesavinjskih želodcev razpisuje javni natečaj za izdelavo osnutka zaščitnega znaka za označitev kakovosti oziroma zaščito geografskega porekla zgornjesavinjskih želodcev. Idejni osnutek naj: - simbolizira čisto okolje, zdravo prehrano (bio kakovost) in zadovoljnega potrošnika, - vključuje napis (zgornjesavinjski želodec), - bo čimbolj enostaven za izvedbo v različnih grafičnih tehnikah. Osnutke pošljite do 25. junija na naslov M-ZKZ, Cesta na Lepo njivo 2, Mozirje. Izbrani osnutek bo ustrezno nagrajen. MOTO KLUB Mozirje vabi na 3. MEDNARODNI MOTOCIKLISTIČNI TABOR MOZIRJE *94 17.-19. 6.1994 PETEK: sprejem udeležencev, družabni večer SOBOTA: okrogla miza o motorizmu, panoramska vožnja, spretnostna vožnja in družabne igre, zabavni večer NEDELJA: zaključek OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO MESAR - SEKAČ ZA NEDOLOČEN ČAS POGOJI ZA ZAPOSLITEV SO: T*Mu MV Ht-144. OT-IR splošni: posebni: - poklicna šola IV. stopnje s poklicem MESAR - SEKAČ - delovne izkušnje: 6 mesecev - dodatno znanje: pasivno znanje enega tujega jezika in opravljen higienski pregled - poskusno delo: 2 meseca Kandidati naj prijave pošljejo v roku 15 dni po objavi v Savinjskih novicah, to je do 2. julija 1994. O izbiri bodo kandidati obveščeni najpozneje v roku 15 dni po preteku roka objave. t - Turistično društvo Žalec Vabi ob 100-letnici društva na tradicionalno prireditev ŽALSKA NOČ od 23. do 25. junija 1994 Žajec ni daleč! V Žalcu bo največja pivnica na prostem! SmREUfl Smreka d.o.o. Gornji Grad OBJAVLJA možnosti za počitniško delo študentov in dijakov Možnost počitniškega dela bo od 27. junija do 31. avgusta 1994. Potrebovali bomo kandidate za delo na skladišču žaganega lesa in manj zahtevna dela v tesarstvu. Delo se bo opravljalo predvidoma v dveh izmenah. Pogoj za delo je starost 15 let in urejeno zdravstveno zavarovanje. Kandidati naj vložijo prošnje za delo do 24. junija 1994 na naslov podjetja. Kandidati bodo o odobritvi in razporeditvi dela pravočasno obveščeni. Prednost bodo imeli starejši dijaki in študentje. »% S ft S: * * * ft * S S ft « S S * ft X S ft « S ft ft ft X S S ft X S ft * S ft ft S S ft * S » S ft « S S * « S S S ft X a ss » » » i LEPA NEDELJA « » pri SV. URBANU na Dobrovljah » » v nedeljo, 19. junija’94 * I ob 10. uri sv. maša l » po maši telovska procesija » I VABLJENI! S » K fttft K » * * X « ft « X ft * * X ft ft! ft X ft ft ft: X ft ft ft X ft ft ft X ft ft ft X ft ft ft X » ft ft X ft ft ft X ft ft ft X ft ft ft X $8 OGLASI 1 AVTO ©ŠOLA 1 IVOIIAN d.o.o. ) I Šalek 24, Velenje, tel:854-212 I s svojim sedežem Šalek 24, Velenje, že od sedmega | I meseca 92. leta uspešno deluje na vašem področju. Naša f I šola je registrirana za poučevanje vseh kategorij vozniških | I dovoljenj. Predavanja prometnih predpisov izvajamo v | I G.D. Nazarje in OŠ Ljubno, na vašo željo pri zadostnem I številu kandidatov pa tudi v Lučah ali G. Gradu. I I Tečaj prometnih predpisov se prične v petek 24. junija | 1 ob 17. uri v GD Nazarje. (Po dogovoru so predavanja | I lahko tudi dopoldan) I Uradne ure v pisarni so: ponedeljek, sreda, petek od 8.00 f I do 10.00 in od 16.00 do 18.00, kjer nas dobite na tel. f I 854-212, lahko pa pokličete tudi na tel. 713-368 | I (stanovanje) vsak dan, med 9.00 in 21.00 uro. Predavanje | I CPP izvaja z dolgoletnimi izkušnjami Franjo Kartuš, | I vožnjo pa poučujejo: Matjaž Kartuš, Anton Benda, Janez | I Napotnik, Marjan Jus, Vlado Bovha in Franc Port. I Možnost plačevanja naših uslug nudimo tudi na tri čeke j: I brez obresti, dijaki imajo popust. Organiziramo tečaje prve | I pomoči in uredimo vse ostalo, kar je potrebno za vozniški | TURIST BIRO SONJA Grad Vrbovec Nazarje Tel. 831-316 Del. čas: 9.00-17.00, sobota 9.00-12.00 SLOVENIJA - hoteli: polpenzion 7 dni po osebi od 178 DEM dalje ISTRA - hoteli: že od 189 DEM dalje, otroci do 50% popusta, najem apartmajev 1/4 že od 286 DEM dalje ŠPANIJA -10 dni polni penzion od 345 DEM dalje DALMACIJA - OTOKI - organizirani prevozi že od 161 DEM dalje OSTALO: Grčija, Ciper, Tunizija, Turčija ter veliko drugih izletov LETALSKE KARTE, VIZE, ŽELEZNIŠKE KARTE PLAČILA NA OBROKE! Se priporočamo in vas lepo pozdravljamo. Ob boleči izgubi bHžrJega nudimo po konkurenčnih cenah: ' prevoz z avto furgonom (vključno na upepelitev) ■ dekoracije sobe, postavitev odra na domu . izkop grobnih jam • postavitev žarnih niš , ureditev kompletne dokumentacije • odštejemo pogrebnino v višini 86.000 STT Štiglic Jožica Radmirje 10. 63333 Ljubno ob Šavliji Tel. 063/841-029 f rGOÉA • EN KKAJCar Adria 3 kg Oskar . . 299.00 SIT 449.00 SIT Weisser Riese Persil .... 699,00 SIT .... 849,00 SIT Ariel . . . 1.095,00 SIT Mehčalec 4 I .... 319,00 SIT Detergent za posodo 4 I .... 299,00 SIT Toaletni papir 10/1 . . . . . . 149,90 SIT Vložki una bU,UU bl I Vložki Always .... 499,00 SIT Plenice Pampers . . . . . . . 1.599,00 SIT Olje Zvezda .... 169,90 SIT Moka T 500 25 kg Moka T 850 25 kg Sladkor 50 kg 44.90 SIT 37.90 SIT 87.90 SIT Vinski kis ....................... 109,00 SIT Radenska#................ 550,00 SIT Jeruzalemčan 259,90 Sli Cviček 155,00 SIT Namizno belo 129,90 SIT Šum 1,5 1 79,90 SIT Skodelice za kompot 6 kom Posoda za kislo mleko . . Kozarci od............... BEKI .................... Kil...................... TL PIT . . .............. NSK 25 kg................ Pesni rezanci ........... Koruza.................. Bovisal.................. Kostomin................. . . 920,00 SIT . . 220,00 SIT 48,00 SIT dalje . . . 37,40 SIT . . . 33,10 SIT . . . 33,90 SIT . . . 39,90 SIT . . . 27,90 SIT . . . 29,50 SIT . . 599,00 SIT . . 344,00 SIT Ponudba tedna: samokolnica............ 3.835,00 SIT Pri nakupu nad 3.000,00 SIT vam zamaknemo ček za 14 dni ali podarimo 10 dag kave, če pa nakupite nad 6.000,00 SIT raznovrstnega blaga, vam omogočimo nakup na 2 čeka ali 20 dag kave. Nudimo brezplačne prevoze na dom! Tel. 841-512 Šentjanž 40 Rečica ob Savinji Tel. 841-255 ‘ - Prevozniške storitve z gradbeno mehanizacijo. - Sejan gramoz vodni, primeren za vsako betonažo, dostava na dom UGODNO! Od najcenejšega je še vedno cenejši HEUOS - IZOLES. Saj ni res. AKCIJSKA PRODAJA od 5.6. dalje Stol PVC 799,00 PVC miza 2.999,00 Pralno sušilni stroj 74.999,00 Pomivalni stroj 59.990,00 Barvna keramika komplet 4/1 (modro, bež, siva) 23.999,00 Bela keramika 4/1 19.999,00 Kompletni proizvodi Heliosa po tovarniških cenah! Tel. & Fax: 832-011 in 841-287 SERVIS HLADILNIKOV IN ZAMRZOVALNIKOV VSEH VRST ČE VAM SKRINJA TOČI, LEDENI, MENJAMO IZOLACIJO. V ČASU POPRAVILA ZAMRZOVALNIKA GA NADOMESTIMO Z DRUGIM. SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO PO KONKURENČNIH CENAH SE PRIPOROČA TERGLAV MILAN POLZELA 137/A TEL. EAX 063-720-406 MMWM VODILNI ŠKOF KAKE SPREMLJEVALCI EROSA DEŽELE POGORJE V BURMI RAZTEGO VANJE GOSPOD (DALMATIN.) AFRIŠKO LJUDSTVO PRIPADNIK LJUDSTVA POD URALOM PIJAČA STARIH SLOVANOV POLOŽAJ PRI JOGI VOJAŠKI NASIPI AMERIŠKI BOKSAR ( LOUIS ) OJDIPQVA MATI GLAVNO MESTO AZERBAJDŽANA SORTA PŠENICE ZUNANJI IGRALEC PRI ROKOMETU VISOKA KARTA NASPROTJE ZMAGE Z06A ZUNAJ IGRIŠČA KOS CELOTE MEDNAROD LETALSKA ORGANIZAC AFRIŠKO DREVO S CENJENIM LESOM AMERICIJ OTOK PRED KITAJSKO, FORMOZA PREKUCNI TOVOR- NJAK BRZICE NA REKI VUOKSI NA FINSKEM ŠOLSKE POTREB- ŠČINE REŠITEV KRIŽANKE IZ ZADNJE ŠTEVILKE: Stalin, vapiti, atoli, ritina, Luče, Er, In, Kere, Erevan, Taras, municija, vrt, Idol, jasli, lilija, tonka, Sašo, E, pav, IV, degustatorka, alinea, Ural, Mijot, primas, Žiga, estakada, ČO, orka, anis. MINI SLOVARČEK : AVODIRE: Afriško drevo s cenjenim lesom J O KASTA: Ojdipova mati in žena RAIS: Češki pisatelj (Karel. 1 859 - 1 926) STARE: Slovenski zgodovinar (Josip. 1 842 - 1 907) IME IN PRIIMEK: NASLOV: OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami iz 11. številke smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (blago ali storitev po izbiri v vrednosti 5.000 SIT): Gašper Kreti, Sp. Rečica 44, Rečica ob Savinji; 2. nagrada (blago ali storitev po izbiri v vrednosti 3.500 SIT): Mitja Štiglic, Volog 25, Šmartno ob Dreti; 3. nagrada (blago ali storitev v vrednosti 2.000 SIT): Simona Bitenc, Dobletinska 7, Nazarje. Nagrade koristijo dobitniki osebno iz ponudbe Steklarstva Budna z Ljubnega ob Savinji. Čestitamo! Križanko s kuponom iz 12. številke vložite v kuverto in jo do ponedeljka, 27. junija 1994, pošljite na naslov: EPSI d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje s pripisom "nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade, ki jih je prispevala trgovina En krajcar z Ljubnega ob Savinji: 1. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 5.000 SIT, 2. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 3.500 SIT, 3. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 2.000 SIT. Nagrada zvestemu naročniku Za zvestobo Savinjskim novicam, je žreb tokrat namenil nagrado v znesku 3.500,00 SIT Marti VERBUČ iz Sp.Rečice 33. Nagrajenka lahko koristi nagrado iz ponudbe trgovine En Krajcar z Ljubnega ob Savinji Čestitamo! OGLASI ' »V Tr®000 POSLOVNE KNJIGE Vodim poslovne knjige za podjetja in obrtnike. Tel.: 832-633, zvečer. ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE Izdelujemo rolete, žaluzije in lamelne zavese po konkurenčnih cenah. Tel.: 061-711-676. TRGOVINA DIANA Ribiški škornji, ribiški pribor, šotori HIGH PEAK, spalne vreče FERRINO, čutare; tel.: 831-757. MASAŽA NA DOMU Zelo ugodno nudim masažo na domu. Dodatne informacije na tel.: (063) 832-351. ELEKTRIČNE OMARICE Električne omarice, zunanje ter notranje, kompletno opremljene, ugodno prodam. Izvajamo tudi vsa elektroinstalacijska dela po solidnih cenah. Tel.: 061 -751 -432 ali 751-425. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave. Zagožen, Ljubija 121, tel. 831-109. ANTENE Ste slabe volje zaradi slabe slike na vašem TV sprejemniku? Antenske instalacije, meritve in montaža ter RTV servis na vašem domu! Prašnikar, tel. 845-194. RTV SERVIS Hitro in kvalitetno popravljam vse vrste TV sprejemnikov, radioaparatov in satelitskih anten. Purnat, tel. 843-424. PROTIVLOMNE KLJUČAVNICE Izdelujemo in montiramo dodatne protivlomne ključavnice. Sedušak Nande, Kolovrat 1, Ljubno ob Savinji. TRGOVINA "TADI" Tajnšek Diana Gornji Grad, Tlaka 32 Vam nudi: tel.:843-633 - rezervne dele Zastava, Golf, Lada, R-4, mot. žage Husqvarna - olja za osebna vozila, kmet. mehanizacijo, mot. žage - dodatni asortiman ZELO UGODNE CENE AKUMULATORJEV TOPLA! Pri nakupu nad 6.000 SIT možnost plačila na 2 čeka. Pri gotovinskem plačilu nad 5.000 SIT 5% popusta, nad 10.000 SIT 10% popusta. Del. čas: 8.00 - 15.00, sobota 8.00-12.00. 831-957 MALI OGLASI OBVESTILO OGLAŠEVALCEM! S 1. januarjem 1994 smo ukinili možnost komercialnega oglaševanja v rubriki MALI OGLASI. Ta rubrika je sedaj namenjena izključno relaciji "bralci - bralcem". Zato pa smo kot novo možnost oglaševanja uvedli novo obliko po vzorcu Delove VROČE LINIJE z nazivom MORDA IŠČETE PRAV TO... Cena 1 cm visokega stolpca širine 8 cm je 1.100,00 SIT. Vabimo obrtnike in podjetja, da izkoristijo ugodno možnost oglaševanja! Mali oglasi do 10 besed, poslani na kuponu iz zadnje Številke Savinjskih novic, so brezplačni. Vsaka nadaljnja beseda 110,00 SIT. Mali oglas v okvirju 1.100,00 SIT. Prodam dvosobno stanovanje 52 m2 v Lučah. Kličite zvečer 844-569. Ugodno prodam peč Emo Special 25 kW (nafta/plin). Tel.:831-613. Prodam kombiniran otroški voziček Dino kot nov, cena ugodna. Tel.: 831-809. Vijolično gorsko kolo, staro 2 leti, 18 prestav, prodam. Tel.: 831-740. Pujske stare 9tednov, BMX16 cd prodam. Tel.: 831-484. Prodam sekular domače izdelave. Sekular je kombiniran za rezanje in skoblanje. Cena po dogovoru. Zakrajšek Jurij, Šmartno ob Dreti 15. Kravo, sivo rjave pasme, tretjič brejo - 8 mesecev - prodam. Tel.: 841-500. Fotoaparat Panasonic z bliskavico, avtomatsko previjanje in nastavljanje, 9900 SIT. Tel.: 843-424. V Nazarjah ali okolici vzamem v najem garsonjero. Tel.: 841-373. Prodam pianino "Aupfeld". Irena Rihter, Bočna 54, Šmartno ob Dreti. Prodam traktorske vile za seno. Tel.: 841-176. Prodam 12 knjig tehnične enciklopedije Leksikografskega zavoda v Zagrebu, za tri, ki bodo še izšle, pa odstopim naročniško številko. Informacije: 063-831-601 do 10. ure dopoldne. Prodam otroško posteljico (kinderpet) z jogijem. Tel. 831-938 od 7.-15. ure. * Iščem d.o.o. z olajšavami s sedežem na demografsko ogroženem območju. Tel. 832-543. Kokošji gnoj prodam. Tel.: 831-472. SUZUKI MARKETING d.o.o. 63311 Polzela 38 Tel. & Fax. 063/721-052 izjemno ugodni krediti STARO ZA NOVO 5 % GOTOVINSKI POPUST SWIFT 1,0 GL cena za got. 16.871 DEM polog 5.328 DEM - OBROK48 x 321 DEM SWIFT SEDAN 1,3 GL servo cena za got. 21.581 DEM polog 6.815 DEM - obrok 48x410 DEM SAMURAI LX cena za got. 24.089 DEM polog 7.607 DEM - obrok 48 x 458 DEM VITARA LX cena za got. 34.025 DEM polog 10.745 DEM obrok 48 x 647 DEM SUBARU - UGODNI KREDITI na 48 mesecev. Znižane cene modelov Legacy L. LIMUZINA 2,0 GL/PX 31.850 DEM na 28.800 DEM L. KARAVAN 1,8 DL 4WD 36.120 DEM na 32.850 DEM L. KARAVAN 2,0 GL/PX 4WD 42.100 DEM na 38.220 DEM npr. KREDIT 10.000 DEM 48 X 274 DEM FIAT UNO 1,0 i.e. SCIONERI UNO 45 SCIONERI UNO 1,1 i.e. SCAT TIPO 1,4 I.E. SCAT SCIONERI TIPO 1,6 i.e. SX MAQ CAT TEMPRA 1,6 i.e. SX CAT SCIONERI TEMPRA 1,6 S MAQ DAIHATSU CHARADE TS 1,0 CUORE CAT APPLAUSE Xi FEROZA EL II cena do reg. 14.490 DEM 14.490 DEM 17.770 DEM 19.990 DEM 23.490 DEM 25.630 DEM 23.460 DEM 15.280 DEM 16.800 DEM 27.500 DEM 35.950 DEM Posredujemo pri prodaji rabljenih vozil. Avto akustika Blaupunkt. Avto alarmi GT. Al. platišča že od Sončne strehe FARMONT že od 12.000. 00 SIT 24.000. 00 SIT TRAFFIC TRAFFIC TRAFFIC TEČAJ za voznike motornih vozil se prične v PETEK in PONEDELJEK 24.6. in 27.6.1994 (ob 17. uri ) v prostorih Gasilskega doma Mozirje. AVTO ŠOLA TRAFFIC ZELO UGODNE CENE KOLES Prodaja na kredit ali čeke na šest mesecev brez obresti Ob plačilu z gotovino nudimo 10% popusta Titcovinn - fCRvif Porižlje 8/ci, Bro/lovče (pri mo/tu čez fctvinjo) ° Prodaja iti seruis hompletnega programa: o BOS « JOnSCRGD « STIHL ° ila zalogi rezerum’"deli: «neme « LomenRomi « m R g UabLieni! Informacije na tel. 063/721-137 Odprto: vsak dan od 7.00 do 18.00 ure soboto od 7.00 do 12.00 ure Celje - skladišče D-Per S 7/1994 rr PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIF 5000001673 12 %N£V9 SAVÌNjZ - ZNZV9 VCjfàNÌJ NAKUPOV AKGUjSKZ PMZAjZ - PPZ^AVmZ NOVOTEKS - 15% POPUSTA UNIVERZALE - 10% POPUSTA MASER - BOGATA PONUDBA IZDELKOV IZ STEKLA IN PORCELANA ADIDAS - OD 24.6. do 9.7. akcijska prodaja celotnega programa iz uvoza SERGIO TACHINI, Dl ADORA - akcijska prodaja športnega programa ZLATARNE CELJE - 10% POPUSTA ZA VSE IZDELKE FOTO TEDEN OD 17.6. DO 24.6. - brezplačno razvijanje filmov - praktične nagrade - foto albumi - ugodna prodaja filmov AGFA in KODAK DEGUSTACIJE, nagradna žrebanja, MODNA REVIJA COBISS © OBVESTILA ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. VETERINARSKO DEŽURSTVO 13.06. do 19.06. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609-616-978 20.06. do 26.06. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Ljubija, tel. 0609-616-978 27.06. do 03.07. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609-616-978 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE tel. 831-017, 831-418, 0609-616-978 IZDAJA ZDRAVIL: vsak dan od 7.00 do 8.30 ure. Osemenjevanje ob nedeljah je po osemenjevalnih punktih. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 13.06. do 19.06. JERAJ FRANC, Prihova, tel. 831-910 20.06. do 26.06. LEVER PETER, Paška vas, tel. 885-150 27.06. do 03.07. TRATNIK FRANC, Pusto polje, tel. 831-263 V primeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441-242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. MATIČNA KRONIKA ZA MESEC MAJ 1994 ROJSTVA: Rodilo se je 8 deklic in 8 dečkov. POROKE: 1. Korpnik Marko, 1968, Loke pri Mozirju 56 A in Jeraj Alenka, 1970, Primož pri Ljubnem 79; 2. Fric Gorazd, 1959, Vitanje 116 in Zager Sabina, 1968, Vitanje 116; 3. Brezovnik Martin, 1968, Šmartno ob Dreti 80 in Konečnik Nada, 1971, Mozirje, Podvrh 12; 4. Bind Renato, 1970, Ljubija 111 in Stanko Ida, 1972, Dolenja vas 84; 5. Herman Jože, 1971, Trbovlje, Novi dom 9 A in Tepič Vanja, 1975, Mozirje, Aškerčeva ulica 57; 6. Mavrič Anton, 1966, Bočna 45 in Bastelj Polonca, 1967, Velenje, Cesta IX 20; 7. Poljanšek Edi, 1967, Bočna, Bočna 63 in Novak Saša, 1969, Okonina 49;8. Atelšek Ivan, 1959, Ter 61 in Tostovršnik Marija, 1966, Primož pri Ljubnem 57; 9. Pangos Marjan, 1971, Lucija, Kogojeva 24 in Potočnik Karmen, 1973, Lucija, Kogojeva 24. SMRTI: 1. Praznik Anton, 1908, Potok 17; 2. Zavolovšek Anton, 1911, Potok 9; 3. Volovšek Genovefa, 1903, Šmiklavž 11; 4. Zajc Frančišek, 1928, Bočna, Podhom 12; 5. Prodnik Stanislav, 1948, Solčava 16; 6. Tisovnik Peter, 1915, Podvolovljek 30; 7. Urh Matilda, 1911, Mozirje, Nove Trate 44; 8. Žagar Frančišek, 1909, Loke pri Mozirju 34; 9. Hlastec Marija, 1934, Spodnja Rečica 40; 10. Boršnak Jožef, 1915, Prihova 4. SPORED FILMOV KINO LJUBNO OB SAVINJI 18.06. IN 19.06. PLEZALEC - ameriški film - akcijski 25.06. in 26.06. TRIJE MUŠKETIRJI - ameriški film - avant, komed. KINO "JELKA" NAZARJE 18.06. in 19.06. NUNE POJEJO II. DEL - ameriški film - zabavni 25.06. in 26.06. ŽIVI - ameriški film - letalska drama, ki je šokirala svet KINO "DOM" MOZIRJE 18.06. in 19.06. PLEZALEC - ameriški film - akcijski 25.06. in 26.06. VAŠKI MILIJONAR - ameriški film - komedija EPSI Pogled za obzorje