15. MARCA — STEV. 10 STRAN Oraga zelenjavo: »Pomlad ho prišla..." Na celjskem trgu je vedno bolj živaimo. I'UIAIIIĐ prihaja —• naznanjajo jo stoj­ nice s prvo pomladansko zelenjavo, ki zaradi svojih visokih cen dokazuje, da je resnična pomlad res šele pred durmi... ?()4včliiiiiciiili?Z(lrBžcnjnš!if(T]ev CLANI ZDRUŽENJA SO LANI POVZROCiLI NAJMANJ NESREČ Društvo poklicnih šoferjev in avto- mehanikov v Celju deluje že šesto leto. V tem času je zelo razširilo svojo de­ lavnost v okraju. Tako so bili usta­ novljeni klubi in podružnice v Žalcu, Rogaški Slat.ni, Šoštanju, Velenju, Na- zarju ;n Laškem. Letos pa bodo ustano­ vili klub še v Slov. Konjicah in Šent­ jurju pri Celju, seveda če bo med tam­ kajšnjimi šoferji dovolj zanimanja za svojo stanovsko organizacijo. Za boljšo povezavo med podružnica­ mi in klub: je bil pred kratkim v Celju IKSTANOVLJEN Okrajni odbor združenja šoferjev in avtomehanikov. Uspehi teiga mladega društva so zavidljivi, za kar gre zahvala predvsem nekaterim za­ vednim članom društva. Da se je vpliv združenja že močno utrdil med člani, nam pove tudi statistika Lanskoletnih prometnih nesreč^ saj je lani zaibeležila zelo malo nesreč, ki so jih povzročili šoferji, člani združenja. V združenju je včlanjenih že 364 šoferjev v okraju. Za vzgojo svojega članstva je zdru­ ženje pripravilo letos obsežen p^-ogram. Le-ta obsega 8 strokovnih tečajev v vseh klubih, 16 predavanj o prometni disciplini, eno krožno potovanje in eno predavanje s filmom za vse koristnike javnih cest, eno predavanje v 80 šolah o cestnih predpisih, organizacijo Pro­ metnega tedna, eno strokovno ekskur­ zijo, pošiljanje članov na prakso, na­ kup učnih pripomočkov in strokovne literature. Ves ta obsežen program bodo uresničili, seveda če jim bodo pri tem priskočili na pomoč tudi merodajni či­ nitelji. K. P. Celjske ser^jisn^ delavnice pri Stanovaniski upravi slutijo za vzgled vsem ostalim mestom BEOGRAD HVALI VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH HiS V CELJL Na račun celjske Stanovanjske upra­ ve (predvsem glede razdelitve stano­ vanj) smo slišali že mnogo kritike. Manj pa je Celjanom znano delo usluž- nostnega servisa pri celjski Stanovanj­ ski upravi, ki je bil ustanovljen pred dvema letoma in je danes prevzel v mestu že skoro vsa popravila stano­ vanjskih poslopij ter se je pri hišnih svetih zelo uveljavil. O vzdrževanju stanovanjskih hiš v Celju ter o delu imenovanega servis­ nega podjetja sta v letošnji februarski številki beograjska »Komuna« in »Naša skupnost« zelo pohvalno pisala in stav- Ijata celjske servisne delavnice pri Sta­ novanjski upravi za zgled ostalim re­ publikam in mestom. Servis ima gradbeno, kovinarsko, mi­ zarsko, pleskarsko in elektroinštalater- sko delavnico. Vsako delavnico tvorijo obrtniki z ožjo specializacijo. V delav­ nicah je zaposlenih skupno 108 delav­ cev, specializiranih za opravljanje vseh del, ki so potrebna za normalno vzdr­ ževanje stanovanjskih poslopij. Delo vseh delavnic usmerja voditelj servisa, ki je kot strokovnjak hkrati tudi teh­ nični svetovalec hišnim svetom. Cene uslug uslužnostnega servisa Sta­ novanjske uprave so v primerjavi s cenami celjskih podjetij in zasebnih obrtnikov znatno nižje. Ce računamo, da stane v mestnih podjetjih in zaseb­ nih delavnicah ena delovna ura obrt­ nika 160 do 350 din, stane v servisnih delavnicah ena produktivna delovna ura povprečno 95 din — ali v posameznih delavnicah 75 do 120 din. Tako so z nižjimi cenami uslug servisne delavni­ ce prihranile hišnim svetom znatne prihranke, na račun katerih lahko z denarjem od stanarin več popravljajo. Ugotovljeno je, da na ta način hišni sveti v Celju prihranijo okrog 15 mi­ lijonov dinarjev letno. Najbolj pa Beograd hvali preprosto organizacijo odnosa med hišnimi sveti in uslužnostnim servisom. Na poseb­ nem formularju (ki ga posedujejo vsi hišni sveti) izpolni predsednik hišnega sveta nalog za določeno uslugo, ki naj jo izvrši servisna delavnica in tak for- mular dostavijo stanovanjski upravi. Na hrbtu formularja označi knjigovod­ stvo uprave, ali hišni svet razpolaga s finančnimi sredstvi za potrebne usluge, ali ne. Ves postopek je poenostavljen in ga opravijo na enem samem formu­ larju. Ko po potrebi šef Stanovanjske uprave popravilo odobri, postane for- mular obenem tudi izvršilni nalog za servisno delavnico. Obrtnik se takoj odpravi v določeno hišo in opravi po­ trebna dela. Po opravljenem delu za­ stopnik hišnega sveta na istem formu­ larju potrdi, koliko ur je delal obrtnik in vrne formular servisni delavnici. Ta pa spet zaračuna stroške materiala- na isti formular, ga dostavi knjigovodstvu uprave, ki odobri opravljena dela in stroške ter prenese ustrezajoča sred­ stva z računa hišnega sveta na račun uslužnostne delavnice. S takim poenostavljenim postopkom so hišni sveti zelo zadovoljni, saj od­ pade vsaka skrb za iskanjem obrtni­ kov, delo pa je opravljeno dobro, hitro in poceni. Mladi bodo lahko bolje gospodarili Te dni zaključujejo v našem okraju kmetijsko gospodarske šole. V celoti je bilo letos v celjskem okraju 46 kme­ tijsko gospodarskih šol, od teh 3 inter- natskega značaia. Obiskovalo jih je 1650 kmečkih fantov in deklet, vendar sorazmerno več deklet kot fantov. Spričo tega, da se bodo te šole kon­ čale še v tem mesecu, lahko že zdaj ocenimo letošnje uspehe po doslej za­ ključenih šolah. Letos ne samo, da je bilo v našem okraju znatno več šol kot pretekla leta in da je te vrste šol obi­ skovalo največ kmečke mladine, tem­ več je mladina tudi sama spoznala prednosti izobrazbe v takih šolah. Zla­ sti dobro so se obnesle šole internat- skega značaja. V teh šolah je bil str­ njen pouk in zaradi tega tudi boljši uspeh kot v ostalih, hkrati pa se je kmečka mladina prav v teh šolah pri­ vadila na kolektivno življenje. Sicer so stroški za take šole nekoliko^ večji, imajo pa zaradi tega toliko več pred­ nosti. Tako so v Smihelu nad Mozir­ jem že sklenili, da bodo tudi prihodnje leto organizirali intematsko šolo. Ce smo zapisali, da so šole letos do­ bro uspele, vendar ni manjkalo težav. Nastajale so predvsem zai'adi pomanj­ kanja strokovnega predavateljskega ka­ dra. Sicer so pomagali člani Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov, vse­ ga pa le niso zmogli in tako je marsi­ kdaj bilo treba krpati vrzeli. Treba pa je omeniti tudi, da so učitelji požrtvo­ valno opravili svojo nalogo in da so začeli namesto golega teoretičnega po­ uka uvajati pouk, povezan s praktič­ nim delom v kmetijstvu. Dosedanja praksa pri organiziranju kmetijsko gospodarskih šol je pokaza­ la, da je za te šole najbolj dovzetna mladina v starosti nad 17 let. Tega mnenja je tudi mladina sama. Šole se bodo v tem mesecu zaklju­ čile, kmečka mladina pa bo v aktivih mladih zadružnikov nadaljevala s prak­ tičnim delom, kjer bodo izrabili vse pridobljeno znanje v kmetijskih go­ spodarskih šolah. V našem okraju je doslej končalo te šole približno 2000 mladih ljudi. To je že precej lepo število mladih kme­ tovalcev, ki bi lahko uspešno sodelo­ vali v raznih pospeševalnih odsekih kmetijskih zadrug. Vse pa kaže, da naše kmetijske zadruge tega kadra še niso znale pridobiti. V konjiški občini razpravljajo o občinskem družbenem planu OBCINA MENI PODPRETI TUDI KRAJEVNE ODBORE V za'dnjem času se vrstijo v konjiški občini obširne priprave za sestavo le­ tošnjega družbenega plana in proraču­ na. Predvidevajo, da bos^a oba sp-eje- •ta ob koncu tega meseca. Ze pred do­ končnim sprejemom bodo p^ vo'ilnih enotah zbori volivcev, da bi ti lahko dali še svoje pripombe in predloge. Na občini menijo, d\ h'\ bilo p av, če bi že v proračunu določili dva do tri milijone dn za potrebe krajevnih od­ borov, ki jih je v občini 12. Ti so v ve­ čini primerov z dslom že pričeli, toda največkrat ostanejo pred ugotovitvijo, da za to al: ono s'var ni denarja, če­ ravno so volivci dostikrat p"ipravljeni pomaga'd z delom, vožnjami in materia­ lom. Tu gre v prvi vrsti za zunanjo ureditev krajev, manjša komunalna da­ la, popravila lokalnih cest, mostov itd. Krajevni odbori bi s tem lahko rešili marsikatero pereče vprašanje z manj­ šimi sredstvi cd skupnos'i, poleg tega pa bi njihova iniciativa bila lažje iz­ vedljiva. Da bi volivci bili tudi zain- tereisirani na zbiranju njim določenega denarja, p-ei'agajo na občin', naj bi se ta denar črpal iz raznih taiks, občinskih davščin in podcbnega.^ Seveda bodo o tem izrekli zadnjo besedo volivci in ljudski odbor ob upoštevanju mnenj ter predlogov raznih svetov in družbe­ nih organizacij. Sianie v živilskih obratih se zholišuie Komisija za kontrolo predpisov o proizvodnji in prometu z živili pri ob­ čini Mozirje je pretekli mesec zaklju­ čila s kontrolo trgovin, gostiln in osta­ lih živilskih obratov. Pregledala je vse obrate razen 5 planinskih postojank in izdala odločbo o začasni prepovedi obratovanja dvem gostinskim obratom in eni mesariji. Uslužbenci trgovin še vedno pola­ gajo premalo pozornosti razvrščenju in vskladiščenju živil in ostalih predme­ tov, vendar se je stanje glede reda in čistoče napram prejšnjim letom precej izboljšalo. Gostilne imajo predvsem pomanjk­ ljive sanitarne naprave — posamezna gostišča so brez tekoče vode, brez pri­ mernih stranišč in brez primerne opre­ me. Gostirjski kader pa tudi nima do­ volj smisla za kulturno postrežbo. Klav­ nice in mesriice so ponekod zelo nepri­ merne. Zato bo treba resno razmisliti o gradnji nove klavnice za področje Mozirje, Nazarje in Rečice. Pekarne so dobro urejene kljub tesnim prostorom. Kljub pomanjkljivostim, pa lahko trdimo, da so je stanje v živilskih obratih na področju mozirske občine napram prejšnjim letom precej izbolj­ šalo. Z. Delo Ljudske tehnike v Štorahi je treba poživeti Ljudska tehnika v Železarni Štore je bila nekaj let po osvoboditvi zelo ak­ tivna, zadnja leta pa njenega dela sko­ ro ni bilo opaziti. Od komaj 22 članov jo bilo aktivnih le 15 in so bili vklju­ čeni v radio krožku in foto krožku. Na nedavnem občnem zboru so u'^o- tavljaM, da je Železarna Štore nudila LT vso pomoč in je imela organizacija zato dovolj možnosti za svoj napredek. Mladina v tovarni in izven nje pa ima dovolj zanimanja za delo Ljudske teh­ nike, zato je nujno, da odgovorni to organizacijo čimprej znova poživijo. Kljub slabi udeležbi je bil občni zbor uspešen. Udeležila sta se ga tudi di­ rektor Tovarne emajlirane posode in predsednik njihove LT. Ka] je z voJouDdom v Košnici? Menda je malokje potreba po vodo­ vodu tako nujna, kot prav v Košnici, kjer prebivalci že leta in leta uživajo vodo iz potoka. Poleti pa se navadno ŠE potok posuši in morajo vodo preva­ žati od daMnjih sosedov. V spoinjem delu Košnice je nekaj novih hiš, od katerih se odplake, PA tudi f^reznica. zU- vaio v potok, ki sHiži DREBIVA''stvu za kuho. pitje in NAPADANJE. Čudno ie ie, da +od še ni izbruhnila kakšna epide- mi^'a! Pri takem stanju si lahko misMmo, da se vaščani vztraino bore za vodo­ vod. Tako so v lan.skem letu izvoMli kar dober in de'aven pripravljalni od­ bor, ki naj bi prevzel brigo za gradi­ tev nover^a vodovo'''a Te DNI so ra zboru voMvcev domačini zahtevah oi odbora po^asni^o, ZAKAJ se ta pereči problem Ko'.nicn ne DROMAI're-z mrtve točke. Predsednik vodovodnerra odbora, tov, Zerdoner, PA je vedc^ rovor'a'-i. da ?i ie odbor ze'o prizadeva' in da k\jub kakim 50 intervencijam NA pristojnih mestih ni uspe', da bi z gradnjo vodo­ voda vsaj pričeli. letos so v'o'^o ZA gradnio vodo'^^ODA ponovili. Obrnili so se tudi ra Mestni vodovod, ki IIM IE vf^ES'o^i še' ^^A ^N'-O — in kot sMšimo. tudi že pripravi I a načrte in bo VaTpJc tudi opravil vsa stroi'ovra dela rane'j a ve. Tako Kotanci upaio, da bo bitka LE zbojevana in DA bo Svet ZA komu^ano gospodarstvo pri občinskem ljudskem odboru razumevajo'e podprl njihove težnje. Kolikor bodo mo-^li, bodo pre­ bivalci Košnice tudi sami prispeva'! k tej gradnji — kmetje z brezp'a'nimi vožnjami, deavci pa s prostovoljnim delom. Srečanje s Sarhom v prijazni Juhartovi gostilni so se­ deli skomarski fantje in možje. Pri­ jetna toplota kmečke peči in ž'ahtno vince Beškovnikove kleti sta kljubo­ VALA zunanjemu mrazu in pospeševala razgovor. Tudi jaz sem sedel na klop ob peči in poslušal doživljaie skomar- s^^ih partizanov. ^Tovariš Zmago je z BIEPVOM v očeh v napeti tišini pripove­ doval: »Leto 1942. ko se je pojavil na Po- borju prvi Pohorski bataljon, mi bo °sta' v spominu. Partizani so se pogo­ sto oglašali pri meni. Dan se je tistega jesenskega dne že umikal mraku, ko sva z ženo prisluškovala zunanji tišini. Vedela sva, da vsako noč drsijo mimo |}iše nemške patrulje ali partizanske ^esetine, ki so hodile v dolino po hrano. Imela sva občutek, da se bo to noč zgodilo nekaj posebnega. Iz dremavice so naju prebudili ko­ raki težko okovanih čevljev. Nisem še Iztegnil zbrati misli, ko je rahlo po- «kalo na okno. Oddahnil sem se — to Je bil mak naših. Odprl sem vezna vrata in v sobo so pričele vstopati temne postave. Prižgal sem luč in si jih ogledal. Pri vratih je stal moški z dolgo sivo brado, stopil k meni in mi prožil široko dlan, v kateri se je skri'a moja. »Korl, ali me ne poznaš?« Šele ko mi je povedal, da je sosed moje sestre, sem vedel, da je mož s častitlji­ vo brado »pohorski kralj« Sarh. (Sicer sem Šarha že prej poznal, to pot pa ga zaradi dolge brade nisem mogel pre­ poznati). Beseda mi je zastala v grlu, kajti možak je zbujal veličastno grozo. Obrnil se je in pokazal s prstom proti vratom — ob podbojih sta stali dve drobni postavi — Sarhova sinova. Vse tri sem povabil k mizi. Ob šilcu žganja smo se pogovarjali o našem go­ spodarstvu. Sarh, ki je v pohorskih gozdovih zbujal strah in trepet okupa­ torju, je ves čas govoril o borbah, šalil se je in metal pikre na račun okupa­ torja. Ob odhodu mi je še dejal: »Korl, lo drži se in upaj v našo zmago!« Teh besed in tega prvega snidenja s Sarhom ne bora nikoli pozabil. V Sola v barakah Vaienska šo'a za kovinarsko stroko v Celju, znana pod prejšnjim imenom Vajenska šo'a raznih strok II na Deč­ kovi cesti je dobila novo ime lani, ko JG bi'a izvršena zadnia razvrstitev tro- mesečnih ali periodičnih vajenskih šol v Sloveniji. Potem ko je v začetku šolskega leta ta šola izgubila oblačilno stroko, ki je sedaj v Vrhpolju, vzgaja celjska perio­ dična šola samo kovinarje, med kate­ rimi so tudi urar j i, zlatarji, graver j i in optiki, iz vseh okrajev Slovenije, do ene tretjine pa iz celjskega okraja sa­ mega. \'sa''0 tromesečie jo obiskuje 100 do 120, torej letno blizu 400 vajencev. Mastanjena je v razmeroma majhni hiši nekdanjega otroškega vrtca in v treh lesenih barakah, ki propuščajo mra-. in mokroto na vseh koncih in krajih. Najhujši so zimski meseci. Manjši del internata je sicer v zidani stavbi, kjer prezimujejo tudi prehla- jeni vajenci, dokler katerega izmed njih ne prevzame bolnišnica. Takih prime­ rov je čedalje več. Deset let stare ba­ rako so dotraja"e, čeprav so vsako leto deležne popravila z izdatnimi stroški. Za to vajensko šolo se doslej nismo dovolj zanimali, ker je bilo drugih pro­ blemov preveč. Ker prihajajo učenci iz mnogih krajev Slovenije, kjer takih šol sploh ni ali pa nimajo strokovnega po­ uka, je šola iz tega vidika republiškega značaja. Prav za"adi tega je bi'a grad­ nja nove,F?a objekta problematična in se je nista mogla lotiti ne občina ne okraj. Kar se tiče šole kot »šole republi­ škega značaia«, je treba poudariti, da je takih periodičnih šol po vsej Slo­ veniji 22 in da tudi drugi okraji ozi­ roma občine sprejemajo učence iz celj- skekah jf! pouk vajencev brez đv*ma lelo eiežkočen...