257 OCENE IN POROC ˇ ILA Janez Höfler, Ljubljana Med stroko, populariziranjem in znanostjo Milc ˇek Komelj: SvEtNIKI: SLIKARStvO XvIII. StOLEtjA NA SLOvENSKEM Ljubljana: Nova revija, 2008, 198 str., ISBN 978-9616580-30-4 S to knjigo avtor, dolgoletni izredni profesor za zgodovino sloven- ske umetnosti novega veka na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fa- kultete v Ljubljani, esejist in likovni kritik, konËuje svojo trilogijo o slovenskem slikarstvu v novem veku, ki mu jo je v razkošni izdaji omogoËila zaloæba Nove revije, posvetil pa jo je goreËemu srcu prijatelja pesnika Nika Grafenauerja«, urednika zaloæbe. 1 Zgrajena je po standardnem vzorcu: uvaja jo splošen pri- kaz poloæaja umetnosti in slikarstva v tej dobi ( Pogled k nebu v slikarstvu 18. stoletja na Slovenskem«), temu pa sledijo interpretacije 62 slik od Rembove poslikave viteške dvorane gradu v Breæicah do KavËiËeve Porcija poæira æareËe oglje«. Ta del knjige je urejen tako, da je pred vsako reprodukcijo, namešËeno na desno stran, ustrezno besedilo na levi. S tem je bralcu omogoËeno laæje vzporejanje napisanega in upodobljenega. Dodan je − kot neke vrste epilog − ekskurz o likovnem in tematskem motivu goreËega srca v slovenskem baro- ku in poznejših obdobjih, knjigo pa sklenejo kratki æivljenjepisi obravnavanih umetnikov, pregled literature ter povzetek z angleškim, nemškim, francoskim in italijanskim prevodom. Zgradba z uvodnim besedilom, interpretacijami, epi- logom« in æivljenjepisi je takšna kot pri prejšnih knjigah, le da pri prvi (Poteze, 1997) manjkata tako povzetek kot pregled literature, pri drugi (Obrazi, 1999) pa le povzetek. V uvodnem poglavju Komelj izhaja iz institucionalnih, duhovnih in estetskih dejavnikov, ki so oblikovali obdobje baroka na Slovenskem. V glav- nem je to korekten zgodovinski prikaz na ravni, dojemljivi za bralca, ne posebej posveËenega v stroki. ZaËetni vzgib najde v zmagi protireformacije in katoli- ški obnovi, ki sta slovenski kulturni prostor konstituirali kot most med Italijo ter katoliškimi juænonemškimi in sosednjimi avstrijskimi deæelami. Okoli leta 1700 se oËi izobraæencev odloËno uprejo v Italijo in Rim. Academia operoso- rum na eni in ljubljanska škofija s svojimi ordinariji na drugi strani sta bili tisti instituciji, ki sta v osrednji Sloveniji usmerjali okus in podpirali umetnostne projekte, med katerimi prednjaËita gradnja in oprema ljubljanske stolnice. Tem 1 Predhodni Komeljevi, in sicer dvojeziËni publikaciji v tej seriji sta: MilËek Ko m e l j , Poteze: slovensko slikarstvo XX. stoletja = Striche: sloweni- sche Malerei im XX Jahrhundert, Ljubljana 1997, in MilËek Ko m e l j , Obra- zi: slovensko slikarstvo XIX. stoletja = Gesichter: slowenische Malerei im XIX. Jahrhundert, Ljubljana 1999. 258 OCENE IN POROC ˇ ILA se pridruæijo plemstvo z umetnostno zainteresiranimi posamezniki, izobraæena duhovšËina, bogati mešËani. Manj profilirana je v besedilu vloga posameznih cerkvenih redov, od katerih ostajajo jezuiti po herojskem 17. stoletju še vedno pomembni. Zatem obravnava zajame tudi ©tajersko, v kateri je poloæaj v primer- javi s Kranjsko zaradi deæelnega središËa zunaj slovenskega etniËnega ozemlja drugaËen, z jugoslovanskim«, zdaj slovenskim« delom Koroške in Primorsko; beneške Istre v soglasju s tradicijo slovenske umetnostne zgodovine praktiËno ni. Kar zadeva umetnike, je prikazan njihov socialni poloæaj, oblike študija in moænosti zanj, delokrog, njihov odnos do naroËnikov na eni in lastnega poklica na drugi strani. Avtor se tu dotakne problematike tujcev in jih nekatere, kolikor je mogoËe, integrira v slovensko« umetnost, druge pa predstavi le kot obËasne goste, ne izogne pa se niti umetninam, ki so jih naši ljudje naroËili v tujini ali so si jih tam priskrbeli in so danes del našega umetnostnega patrimonija. Estet- ska merila, usposobljenost in inovativnost, osebnostna pokonËnost ali podlega- nje trænim zakonitostim« − to so bila, so in še bodo najzanimivejša vprašanja pri obravnavi posameznega umetnika, ki jih avtor tu in tam ne rešuje povsem objektivno, vselej pa domiselno in duhovito. Uvodno besedilo Komeljeve monografije je, kot je bilo reËeno, korektno in prijetno pisanje, ki kulturno zainteresiranemu bralcu plastiËno in doæiveto predstavi duh baroka z njegovo vehemenco, goreËnostjo, teatraliËno- stjo. Pripoved bogatijo primerjave in citati iz soËasne literature v slovenšËini, posebej iz soËnih pridig Janeza Svetokriškega, iz tekstov slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, anekdote, tudi citati sodobnih pesnikov in pisateljev, ki kaæejo njihovo dojemanje tega umetnostnega sloga. Poznavanje starejše in novejše slo- venske knjiæevnosti je avtorju v tem pogledu v prid, s tem prijemom pa pritegne predvsem bralce, ki jim je literatura glavno torišËe intelektualnega naprezanja. Za nekoga, ki se giblje v zgodovini in kajpak tudi v umetnostni zgodovini, pa besedilo v veliki meri deluje kot nizanje med seboj premalo povezanih ali moti- viranih misli in sodb. Pojave registrira, a jih v bistvu ne izpelje. Malo je govora o šolanju, izobrazbi, druæbeni normi, nenazadnje o poslih in premoæenju ljudi, ki so krojili umetnostni profil svojega okolja. Na veË mestih spregovori denimo o kapucinski pasijonski procesiji v ©kofji Loki, malo o jezuitskem gledališËu, ki je s paleto antiËnih ali antikizirajoËih tem sooblikovalo predstavni svet plemiške in mešËanske mladine, da ne govorim o tem, da so tudi ljubljanski jezuiti imeli svoje optiËno in akustiËno niË manj navdušujoËe pasijonske procesije, le da so bila besedila latinska in se niso ohranila. Ta razdrobljenost, ki mestoma daje vtis neobveznega paberkovanja in tudi prikritega selekcioniranja v prid temu, kar je avtorju slovensko«, pa se najbolj izrazi v tistih odstavkih, ki govorijo o ikonograf- skih temah, bodisi religioznih ali posvetnih. Naj ponovim: za nekoga dobrodošla prva informacija, za drugega nekaj nedoreËenega, kar je obtiËalo na pol poti. Ko Komeljevo uvodno besedilo gledamo kot celoto, mu paË ne mo- remo oËitati kakšnih grobih spodrsljajev. Tu se je avtor mogel opreti na bogat 259 OCENE IN POROC ˇ ILA izkupiËek raziskovalnega dela, ki sta ga zlasti v zadnjem Ëasu opravili srednja in mlajša generacija slovenskih umetnostnih zgodovinarjev. Objave oËitno pozna in jih vgrajuje v besedilo, s tem pa se njegovo obzorje tudi konËa. Upal bi si trditi, da mu barok kot evropski ali vsaj srednjeevropski umetnostni pojav ni prezenten. Ker se s tem obdobjem tudi sam raziskovalno ni ukvarjal, Ëetudi le v slovenskem okviru, je razumljivo, da s Ëim novim, Ëesar v dosedanjih objavah njegovih kolegov ni najti, ne more postreËi. Za zahtevnejšega bralca je malo nerodno le to, da se Komelj − kar je pri njem æe pravilo − ne dræi standardne oblike strokovnega pisanja s sistemom opomb. Ob omembi priostrenega zala- mljanja draperije« pri Bergantu in Francescu Robbi (p. 23) bi ga npr. zanimalo, Ëe je o tem zanimivem pojavu æe kdo pisal, 2 verjetno tudi, od kdaj vemo, da je zagonetni ustvarjalec poslikave v viteški dvorani breæiškega gradu v resnici FranËišek Karel Remb (p. 22), saj se je do pred nekaj leti to le domnevalo. 3 In takšnih zadreg je še. Njihovo naštevanje in komentar bi zahtevala skoraj toliko prostora kot sámo besedilo v knjigi. »e bi obravnavano Komeljevo knjigo vzeli v roke kot prijetno, lepo opremljeno in širšemu bralstvu namenjeno publikacijo z doloËenimi literarnimi ambicijami, kar zadeva slog pisanja, njena ocena v znanstveni reviji, kot je Zbor- nik za umetnostno zgodovino, pravzaprav ne bi bila ne potrebna ne umestna. Problem nastane, ko v povzetku, ki je sicer bolj panegirik avtorju kot povzetek napisanega (pp. 189−190), preberemo, da knjiga sintetizira dosedanje védenje, a prinaša tudi vrsto novih opaæanj, vidikov in pogledov«, predvsem pa, da se s svojim prijemom izogiba zgolj shematiËnim umetnostnozgodovinskim oznakam in usmerja bralËevo dojemljivost na ustvarjalne, Ëustvene, miselne in religiozne 2 Primerjave, ki jih je glede te slogovne poteze opravila Barbara Jaki med Robbo in Metzingerjem, so po mnenju podpisanega enako prepriËljive, a zgodovinsko bolje razloæljive; Barbara ja K i , On stylistic similarity: Fran- cesco Robba, Valentin Metzinger, and Fortunat Bergant. Some observati- ons, Francesco Robba in beneško kiparstvo 18. stoletja: zbornik predavanj mednarodnega simpozija, Ljubljana, 16 − 18. oktober 1998, ed. Janez Höfler, Ljubljana 2000, pp. 155−163 (med literaturo na pp. 185−187 tega Ëlanka ni). 3 Ob interpretaciji« Rembovega breæiškega avtoportreta (p. 38) sicer iz- vemo, da gre zasluga za to Igorju Weiglu, vendar nam pisec ne izda, kje in kdaj je Weigl to odkritje objavil. Kolikor vem, je ta podatek skupaj z dokazilom o Ëasu nastanka poslikave med marcem 1702 in marcem 1703 najti v Weiglovem ljubljanskem magistrskem delu, ki mu je bil Komelj somentor: Igor We i g l , Matija Persky: Arhitektura in druæba sredi 18. sto- letja, Ljubljana 2000, pp. 45−46, n. 142, citirati pa bi bilo treba vsaj še njegov referat na 11. dnevu avstrijskih umetnostnih zgodovinarjev: Igor We i g l , Die Einheimischen bewundern die Gemälde: Graf Ignaz Maria von Attems-Heiligenkreuz als Auftraggeber und Sammler, Osterweiterung − Westerweiterung: 11. Österreichischer Kunsthistorikertag, Wien 2002, pp. 50−55. 260 OCENE IN POROC ˇ ILA razseænosti baroka, ki zaznamujejo dobo in iz katerih prirašËajo osebni svetovi ustvarjalcev«. ©e bolj pa se zaËudimo, ko vidimo, da je v avtorjevi osebni bi- bliografiji v bazi COBISS knjiga uvršËena v razdelek znanstvenih monografij. Koliko njena gornja hvala pomeni, da se Komeljevi kolegi, ki se ukvarjajo z barokom, gibljejo v okviru zgolj shematiËnih umetnostnozgodovinskih oznak«, prepušËam prizadetim, sam pa si dovoljujem podvomiti v to, Ëe je njena katego- rizacija znanstvene monografije upraviËena. Na dejstvo, da ni sistema opomb, ki je conditio sine qua non«, sem æe opozoril, poleg tega pogrešamo kazalo krajevnih in osebnih imen. Pomanjkanja bibliografskih opomb tudi pregled literature na koncu knjige ne more nadomestiti. Izbor naslovov je zelo splošen in nujno pomanjkljiv. Ni vrste Ëlankov po znanstvenih revijah in zbornikih, s katerimi si pisec tu in tam sicer pomaga, a jih ne citira, povsem pa manjkajo tujejeziËni Ëlanki slovenskih avtorjev; za to, da v pregledu literature ni npr. raz- prave Barbare Murovec o stropnem slikarstvu v bavarsko-slovenskem zborniku, posveËenem baroku (naj zadošËa en samcat zgled med številnimi drugimi), 4 ni nobenega opraviËila. Da bi Komelj segel še po kakšni tuji knjigi, ki govori o slikarjih, zlasti štajerskih, ki so delovali pri nas, je æe povsem iluzorno; Berga- minijeva italijanska monografija o Giuliu Quagliu (1994) je paË izjema, ki se ji ni bilo mogoËe izogniti. V tej luËi je posebej zanimiv najobseænejši del knjige, o katerem tu še ni bilo govora, to je del z opisi posameznih umetnin, ambiciozno poimenova- nimi interpretacija«. Najbræ se prav na to nanaša zadnji odstavek v omenjenem povzetku, ko beremo, da knjiga temelji na obËutljivem razbiranju umetnin in skoznje tudi o osebnosti umetnikov,« in dalje, da je njena temeljna privlaËnost ... v kombinaciji celovitega pregleda in pribliæevanja konkretnih umetnin ter v avtorjevem znaËilnem inventivnem prijemu, ki omogoËa globlji uvid v baroËno ustvarjalnost.«. Komelj se vsakega opisa v resnici loti natanËno, upoštevajoË kompozicijsko zgradbo, izdelavo, barve, z opozorili na slogovne znaËilnosti ter tu in tam tudi s kakšnim ikonografskim namigom. Vendar je to v metodološkem pogledu še vedno le opis, to je prva stopnja v interpretativnem procesu, ki še ni interpretacija sama. Prva ovira za kaj takega je æe fiziËna omejitev besedila na eno samo stran v knjigi, kakršne interpretacija, kot se neguje v naši stroki, ne prenese. Opis enega samega dela, najsi bo še tako nadroben, še ne pove do- volj o delu, kaj šele o njegovem ustvarjalcu, Ëe ni opremljen z zgodovinskimi podatki, razËlenjen po razliËnih likovnih, vsebinskih in funkcionalnih vidikih ter osvetljen v primerjavi z drugimi deli istega umetnika kot tudi s slogovno primerljivimi ali tematsko sorodnimi deli drugih umetnikov, ob tem pa sklenjen z bibliografijo. Kar nam tu ponuja Komelj, je vsekakor praktiËno in koristno za 4 Barbara mu r o v e c , Barocke Deckenmalerei in Slowenien und ihre Be- ziehungen zu Süddeutschland, Bayern und Slowenien im Zeitalter des Barock: Architektur, Skulptur, Malerei, edd. Janez Höfler, Frank Büttner, Regensburg 2006, pp. 133−143. 261 OCENE IN POROC ˇ ILA uvajanje v vizualno analizo posameznega umetniškega dela, denimo na ravni študijskega proseminarja, umetnostna zgodovina kot znanost pa to še ni. Takšen opis razglasiti za optimalni cilj stroke, pomeni skoraj toliko, kot jo ukiniti. V knjigi je morda najzanimivejši sklepni ekskurz interpretativne- ga« dela o motivu goreËega srca« z izhodišËem v Metzingerjevi sliki sv. Avgušti- na in Jelovškovem avtoportretu na Sladki Gori (pp. 162−179). Kljub odsotno- sti bibliografskih opomb in emocionalno pogojenemu preskakovanju iz enega pomenskega sklopa v drugega, z ene ravni obravnave na drugo, dobi bralec vtis, da avtor o tej snovi nekaj ve. Ob potrebni organiziranosti in sistematiËno- sti, primerni selekciji in samodisciplini ter seveda ob upoštevanju formalnih standardov bi iz tega lahko nastala zanimiva znanstvena razprava. Tako pa se zdi, kot da nam Komelj s tem eksemplom« − posebej Ëe ga primerjamo z manj ambiciozno zastavljenima epilogoma« obeh predhodnih knjig iz te serije −, 5 æeli kljubovalno dokazati, da je ta njegov naËin diskurza edini zveliËaven v tem, kar ima za umetnostno zgodovino. Vendar dobi pozoren in obËutljiv bralec nehote obËutek, da se med vrsticami tega vroËiËnega pisanja v resnici skriva neka avtorjeva osebna stiska, ki bi jo bilo mogoËe še najbolje razloæiti kot posle- dico razklanosti med literaturo in likovno umetnostjo, med interpretativnim in ustvarjalnim, poslediËno med znanostjo in umetnostjo − najmanj, kar je mogoËe reËi, je to, da razkriva zavestno ali nezavedno nerazumevanje nalog in metod stroke, v imenu katere se oglaša. 5 Ko m e l j 1997 (cit. n. 1), pp. 258−265 ( PrizorišËa, ljudje«); Ko m e l j 1999 (n. 1), pp. 268−273 ( Rembrandtova toæba«).