G LAS I LO
LETO IX	PETEK, 13 JULIJ 1979	ŠTEVILKA 7
Vstaja Slovencev
Usmerjevalni barometer iz Kölna
»Vojskovali so se v hosti, sredi gmajn, peli so pesmi pogumne,
vesele.
Domovine niso nikdar
nehali ljubiti, trdno so verjeli, da zmaga mora priti.«
(B. J.)
22. julija praznujemo v Sloveniji vstajo našega naroda. V prvem letu narodnoosvobodilne vojne je na ta dan šmarnogorska skupina okrog Tacna napadla okupatorjevega pomočnika. Kmalu zatem se je že formirala rašiška četa.
Moramo se posebej zavedati, da je pobudo za upor v naši ožji kakor tudi v širši domovini dala komunistična partija. V Ljubljani so organizirali centralno tehniko KPS, ki je razširjala mnoge publikacije Komunistične partije in Osvobodilne fronte. Partizanske čete so z oboroženimi akcijami pokazale narodu, da je edina možna pot upor in to
v organiziranih oblikah in v enotnem borbenem razpoloženju.
Centralni komite KPS je 22. 6. 1941 izdal borbeni poziv svojemu narodu: »Ne položite orožja prej iz rok, dokler ne bo fašistični tlačitelj popolnoma razbit in uničen, dokler ne bo osvobojena zadnja ped slovenske zemlje...«
Varnostno obveščevalna služba — VOS je delovala kot aktivna ilegalna organizacija. Izvedla je precej borbenih akcij, napadala nemške vojake in obračunavala z domačimi izdajalci.
Pogoji za oboroženo vstajo so bili pogosto zelo težavni in tvegani. Vzroki za nastanek čet in drugih oblik oboroženega odpora so se kazali tudi v gosti naseljenosti, prometnih zvezah in v naglem zasledovanju hitler-janske propagande. V mestih pa je buržoazija ovirala podvige in akcije.
Sovražniku ni nikoli uspelo uničiti ali razbiti parti-
zanske enote na določenih ozemljih. Ogenj je nekje ugasnil, a takoj se je še v večji razvnetosti prižigal drugje.
Uspehi in zmage so se pokazale v hitrih premikih čet in sovražnika so udarjali tam in tak čas, kjer je najmanj pričakoval.
Mnogo je napisanega o hrabrosti in iznajdljivosti naših borcev. Tisti, ki smo se rodili po vojni se vprašamo: Kako so mogli vzdržati v tako težkih pogojih bojevanja?
Odgovor je preprost: Poznali niso nobenih dvomov in omahovanja, popolnoma so verjeli v zmago. Le tako so lahko vzdržali štiri leta, ko je bila zemlja spet v rokah pravega gospodarja.
Kaj pričakujemo in hočemo od jutrišnjega dne? Želimo in hočemo živeti v mirni in svobodni domovini, kjer bo vsak marljivo ustvarjal zase in za vso družbo, kjer bo vsakdo spoštoval človeka in ljubil zemljo, na kateri živi.
V mesecu maju je vsako drugo leto sejemska prireditev IN-TERZUM, Iki je zaradi reprezentančnega prikaza izdelkov in materialov za notranje opremljanje ter soočanja strokovnih mnenj pridobila ime usmerjevalni barometer. Gre za ugotavljanje stanja .in iskanja novih materialov ter prikaz razvojnih tendenc pri izdelkih, ki tvorijo bivalni prostor. Predvsem najdemo tu, kar pride na steno (vrata), pod in strop, povezano s tehnologijo, arhitekturo, funkcijo, svetlobo in barvo. Zaradi tega značaja prireditev obiskujejo skoraj izključno strokovnjaki (letos jih je bilo 36.000 iz Nemčije in 10.200 iz drugih dežel), ki v medsebojnih srečanjih, bodisi na razstavnem prostoru, bodisi na posvetih izmenjujejo podatke o razvoju in gledanjih na trende. Da je temu tako, govori podatek, da je bilo na sejmu 5 posebnih razstav, 9 prikazov v okviru posameznih specialnosti ter 4 strokovna posvetovanja.
Vrata
Nas so zelo zanimale tehnične rešitve in likovni izgled vrat. Vsi pomembnejši proizvajalci so predstavili isvoj standardni program s številnimi obogatitvami, ki menjajo zunanji izgled. Močno se izraža smer stilnih oblik pri notranjih vratih. Gladka furnirana vrata so opremljena z najrazličnejšimi nalepki v obliki plošč ali profiliranih letvic. Mnogo je tudi vrat, ki so zgoraj zaokrožena in tako izražajo obo-kainost. Tudi vrata s polnili so dobro zastopana, kjer je zapaziti kombinacije lesa, tekstila ter sintetičnih materialov. Okrog 20 % vrat je luženih na različne načine v modernih in arhaičnih tonih.
Ker se je frontalni izgled vrat in pohištva v osnovi zamenjal, so morali tudi proizvajalci okovja prilagoditi izgled nasadil, kljuk in ščitnikov ter postaviti na tržišče nov izbor. Kombinacija lesa, metala, tekstila in sintetičnih materialov je pripeljala k nadaljnji individualizaciji opremljanja bivalnega prostora. Vendar naj poudarimo, da so te zunanje obogatitve grajene na serijskih, standardnih izdelkih, in tako, da je izločen občutek masovnega produkta.
Glede na funkcionalnost vrat je zapaziti povečan izbor izvoč-noizolacijsteih vrat, kjer prednjači tovarna Westag-Getalit ter močno poudarjanj e modelov vloma varnih vrat. Zadnje čase se vsa zapadna Evropa zaradi številnih vlomov v zgradbe zelo prizadeva za razvoj varnih vrat in je graditelj stimuliran tudi pri zavarovalnih premijah, če izbere testirano konstrukcijo vrat v svoji hiši.
Izdelava podbojev je konstrukcijsko enaka kot prejšnja leta; pretežno bazira ina ivarki, izrezani na »folding« sistem. Ocenili smo, da s strani konstrukcije kril in podbojev še vedno ustreza naša lastna rešitev in da ni potrebno izvršiti kakšne večje spremembe, pač pa da bi bilo potrebno iskati obogatitev pri kljukah in nasadilih ter izbrati talka tesnila, ki
se po tonu prilegajo barvi osnovnega furnirja (to posebej velja za lužena vrata).
Vzidava vrat poteka v glavnem s pomočjo poliuretanske pene. V tej smeri bi bilo treba tudi pri nas napraviti korak naprej, posebno še, ker je sedaj ustrezna pena v dozah že na našem tržišču.
Na sejmu smo vzpostavili kontakt s firmo Lesco (Lesnina) za eventuelno prodajo vrat v Nemčiji preko firme Moderne Bauelemente.
Furnirji
Izdelki ter izvedba furnirja kažejo že kar znano usmeritev prejšnjih let. Hrastov furnir je daleč najbolj uporabljen furnir pri vseh elementih notranjega opremljanja vključno .z vrati. Zabeleženo je, da je uporabljeno vse več atnerilkanskega hrasta, dočirn je nemški hrast in rdeči hrast ostal v istih mejah. Za hrastom ise še v večjih količinah uporabljajo mahagomi, teak, jesen, češnja in palisander. Zaradi dekorativnega efekta je ipri furniranih vratih zelo priljubljen Rionpalisander, ki ga zadnje čase nadomešča Santos-palisander. Pri vratih pridobivajo na pomenu še furnirji: wen-ge, lati in bossimé.
Laminati, plošče
Širok je bil prikaz laminatov, ki razvojno prav ‘tako napredujejo še z novimi površinskimi dekorji in posebnimi efekti. Kot novost pri površinski obdelavi laminatov lahko navedemo fine enobarvne velurne materiale in materiale, ki ponazarjajo optične efekte usnja ter materiale iz tuha, ki dajejo Občutek mehkega dotikanja; vse navedene površine laminatov so vzbudile izreden interes, kajti to je trend oddaljevanja od hladnega in nenaravnega občutka, ki so ga dajale prejšnje površine laminatov.
Pri ivernih ploščah 'beležimo nekaj novosti. Tovarna Kunz je prvič predstavila iiverko, 'lepljeno z isocyanatom, kjer je praktično popolnoma izločen formaldehid ter prav tako ne vsebuje alkalnih soli. Ta nova sestava odpravlja številne nevšečnosti, ki so bile prisotne v izdelavi pohištva kot neprijeten duh ter določeno mehurjenje na površini. S sektorja iverk smo opazili vse več raznovrstnih rešitev, ki preprečujejo gorenje. Predstavljena je bila srednje gosta vlaknena plošča s svojimi dobrimi lastnostmi površine in možnega profiliranja. Izdelek, ki je sicer že nekaj časa znan, se sedaj še izboljšuje s specialnimi vlakni ter smolnimi impregnacijami. Podoben izdelek smo dobili pred kratkim tudi na jugoslovanskem tržišču — nov proizvod tovarne Lesonit iz Ilirske Bistrice.
Deli za pohištvo
Zadnji dve leti je zelo porast-la ponudba posameznih pohištvenih elementov za omare, ki so sestavni deli končnega izdelka. Največ tega predstavljajo frontalni deli omar in omaric za kuhinje, predsobe in dnevne sobe. Tržišče je orientirano na
VESNA
Začetek gradnje
0 tem, daibomo v TO Rečica gradili skladišč no lopo, smo že brali v našem glasilu. Medtem smo se že odločili za velikost in tip zgradbe. Izdelavo zgradbe je prevzelo Gradbeno podjetje Gradis. Z izkopom smo začeli v začetku junija, dograditev objekta pa je po pogodbi predvidena do 15. septembra.
Približno 900 m2 prostora v skladišču bo ipo izgradnji izkoriščenega predvsem za skladiščenje suhega žaganega lesa, namenjenega za proizvodnjo oblog. Del prostora pa bo izkoriščenega :za širinsko sortacijo desk za proizvodnjo oblog.	Tand
Usmerjevalni barometer iz Kölna
Krojilnica v TO Tomaž Godec
V tem oddelku se odvija kompletna priprava decimiranega lesa za nadaljnjo obdelavo — obloge, pohištvo, opažne plošče.
Kar pri paranju lesa za pohištvo le-tega odpade, se ta uporablja za izdelavo srednjega sloja za opažne plošče.
Boljši pogoji dela v TO Podnart
(Nadaljevanje s 1. strani)
tri vrste kooperantskih frontalnih plošč: najbolj so razširjene fronte s sintetično obdelanimi površinami, dalje se zelo uporabljajo fronte iz masivnega lesa najrazličnejših stilnih obdelav, dočiim je tretja vrsta front s furnirji še manj razširjena zaradi težav s poškodbami pri transportu.
Povsem jasno je, da ta način kooperiranja s posameznimi pohištvenimi elementi zahteva poleg poslovnih še posebno mnogo naporov v teh ničn o-o rganizac ij -skam področju. Da se elementi brezhibno sestavljajo pri drugih kooperantih, je pomembna .točna izdelava dn končna kontrola. Razen tega pa nastajajo problemi pri dispozicijah, velikosti serij, terminih odpreme, načinu pakiranja, skladiščenju itd., to-
Za varno življenje in varno delo moramo skrbeti sami
Akcija nič nas ne sme presenetiti nam je že dobro znana, vendar menim, da ne bo odveč, če ise spomnimo, da smo si svobodo morali priboriti sami in da smo prav tako sami odgovorni za naš nadaljnji samoupravni sooialistični družbeni razvoj.
V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela delovni ljudje na podlagi določil ustave in zakona o združenem delu organizirano razkrivajo samozaščitne aktivnosti ter ugotavljajo, preprečujejo lin odpravljajo pojave ogrožanj ustavne ureditve, različne oblike vznemirjenosti, ogrožanje vseh oblik, politično, moralno ali materialno škodo in ogrožanje življenja ali zdravja delovnih ljudi.
Citirana določila nas obvezujejo, da se moramo or-
Komisija za idejno politično usposabljanje pri komiteju OK ZK Radovljica je na zadnji junijski seji razčlenila potek, vsebino in organizacijo vseh oblik idejnopolitičnega usposabljanja komunistov, mladine, učencev osnovnih in srednjih Šol iter delegatov. V preteklem izobraževalnem letu 1978/79 je bilo po oceni komisije navzlic številnim občasnim in stalnim oblikam usposabljanja, ki sta jiih izvajala Delavska univerza Radovljica in Medobčinsko študijsko središče za Gorenjsko, še precej pomanjkljivosti. Gre predvsem za ne dovolj načrtno kadrovanje slušateljev v daljše oblike usposabljanja, kjer je bil zaradi delovnih obveznosti njilhov osip večji kot so pričakovali. To velja zlasti za trimesečne seminarje iz teorije in prakse marksizma, občinsko partijsko, politično in mladinsko politično šoloi. Čeprav .ne gre prezreti, da so bili izidi na vseh teh oblikah izredno spodbudni.
Ugodno so ocenili uspešnost in udeležbo kandidatov za sprejem v članstvo ZK na uvajalnih seminarjih, ki jo je v spomladanskem času opravilo 64 slušateljev. V občini namreč že nekaj let uveljavljajo prakso, da v te seminarje vključijo slehernega kandidata, po sprejemu v članstvo ZK pa nadaljuje uspo-
da kljub tem težavam je kot že omenjeno porast ponudbe evidenten.
V kooperantske posle so se v prvi vrsti vključile obrtne mizarske delavnice, ki tudi sicer postajajo stalen dobavitelj pohištvene industrije. Sodelovanju obrti z industrijo je bdi na sejmu posvečen poseben razstavni prostor, kjer so prikazali številne oblike tehničnega .in poslovnega sodelovanja. Ugotavljamo, da še vedno traja .trend pohištvenih izdelkov in drugih elementov notranjega opremljanja s poudarjanjem naravnih materialov. Prav zato so iskani naravni materiali iz lesa, ustrezajoče, prilegajoče okovje in ostali pripadajoči material. K .tem potrebam se vključujejo tudi posamezni elementi kooperantov, ki lahko izdelajo oblike s
ganizirati tako, da si zagotovimo celotno varnost v najširšem .smislu. Učinkovito in uspešno uresničevanje družbene samozaščite pa je mogoče le ob ustrezni stopnji družbene zavesti, solidarnosti med ljudmi ter ustrezni organiziranosti in usposobljenosti. Vse to pa bomo dosegli s stalnim političnim delom zveze komunistov, sindikatov ter vseh ostalih družbenopolitičnih organizacij in društev.
Nenehno se moramo vprašati, ali .smo celovite varnostne probleme pravilno ocenili. Ali smo natančno opredelili določene pojave, dejanja ali aktivnosti, ki bi nas utegnile motiti pri vsakdanjem delu ali celo ogroziti naš normalni družbeni razvoj, varnost in zdravje ljudi ter vse druge pojave, ki hi nam lahko škodovali. Zavedati se moramo, da družbena samozaščita obsega celoten splet
sabljanje v nadaljevalnih seminarjih. Razmeroma dober odziv je bil tedi na občinski politični šoti ZK, ki jo je rv preteklem obdobju 1979 opravilo 35 slušateljev. Nekaj podobnega bi se lahko reklo tudi za mladinsko politično šolo na kateri .se usposabljajo vodstveni kadri za osnovne organizacije ZSMS. Letos so se močno uveljavile tudi oblike usposabljanja na javnih tribunah in okrogle mize. Mlade so usposabljali tudi na mladinskih .delovnih akcijah ter v marksističnih krožkih v Šolskem centru Radovljica. Posebno so pohvalili dejavnost klubov OZN v osnovnih šolah na Bledu, v Radovljici in na Lipnici pri Kropi. Hkrati pa so nekaterim mentorjem zamerili, da učence še vse premalo spodbujajo za idejno politično izobraževanje.
Ponovno .so opozorili tudi oa potrebo, 'da sindikati čimprej Ustanovijo klub .samoupravljal-cev, za kar se pripravljajo že dobri 'dve leti.
Pri ocenjevanju metod uspo-.sabljianja je komisija zavzela stališče, da morajo organizacije ZK, sindikata in ZSMS z večjim posluhom kadrovati slušatelje po izobrazbeni stopnji, da bi zmogli slediti1 razmeroma za-
čimbolj obrtniškim izgledom obdelave. Industrija in obrt si torej dobro podajata roke.
Obloge
Stenske in stropne obloge še naprej dominirajo v leseni izvedbi. Tu je potrebno posebej podčrtati, da je 98 % ponudb kompletnih, kar pomeni, da so obloge finalizirane in se sestavljajo po določenem montažnem sistemu z vsemi .pripadajočimi deli. V primerjavi z našo in sploh jugoslovansko prakso je razviden ogromen razkorak ter se ponujajo številne možnosti za osvajanje izpopolnjenih izdelkov. Stropom, stenam in podom je bila prav tako posvečena posebna razstava, .na kateri je bilo poleg lesa videti tudi mnogo tekstila.
Uradni podatki sejma so taki, da so dobili glede novih izdelkov in glede prodajnih možnosti oceno — dobro.
E.	P.
organizacijskih ukrepov, aktivnosti in nalog za zagotovitev celotne varnosti v najširšem smislu, kar pa je mogoče le, če družbeno .samozaščito organizirajo .in uresničujejo vsi delovni ljudje.
Pravočasni preventivni ukrepi so najboljše zagotovilo, da nas ne bo nič presenetilo. Vse negativne pojave ali aktivnosti je treba takoj analizirati, opredeliti in pod podvzeti ukrepe, da se take akfkivnosti odpravijo. Torej, budnost vselej in povsod.
V človeku sem nakazal le okvirne naloge in področja družbene samozaščite. Varnostno oceno razmer in ukrepov za odpravo negativnih pojavov pa morajo delovni ljudje konkretizirati vsak v svoji sredini.
Navedeno naj bo vzpodbuda za večjo aktivnost sindikatom in ostalim družbenopolitičnim organizacijam za dosledno izvajanje akcije NNNP.
Predsednik IOK
htevni tematiki zlasti v poglobljenih .izobraževalnih oblikah.
Največ kritik pa je po pričakovanju letelo na račun izredno slabe udeležbe na seminarjih za delegate ter na samostojne oblike usposabljanja članstva v osnovnih organizacijah. Pohvalili pa so prizadevnost izvajanju programa obveznih tem v osnovnih organizacijah Veriga Lesce, Hotelskega podjetja Bled, GG Bled, LI.P Bled in še nekaterih. Komisija je .dala tudi več pobud za uspešnejše uresničevanje programov usposabljanja v naslednjem šolskem letu 1979/80. Med drugim je predlagala, da bi se program za novo-sprajete člane ZK skrčil od dosedanjih 40 v bodoče na 24 ur, glede na to, .da se iste teme ponavljajo v nadaljevalnih seminarjih. Predavateljem priporoča, da naj predvsem na nižjih stopnjah usposabljanja in na seminarjih za delegate posredujejo praktična vprašanja, s katerimi se udeleženci srečujejo na svojih delovnih mestih, v organizacijah .in v delegacijah.
Prav tako bo potrebno ponovno organizirati usposabljanje predavateljev in povečati njihovo .število.
Po letošnjem programu usposabljanja bodo v občini pripravili vse dosedanje oblike od študijskih razprav v OO ZK, do seminarjev, občinskih političnih šol in dopisno šolo marksizma. Program je že potrdil tudi občinski komite ZK.
BL
Investicijska dela v TO Podnart gredo počasi h kraju, to pa pomeni, da bodo delovni pogoji tudi za ostale delavce, ki se še niso mogli preseliti v .nove prostore zaradi nedokončanih del, kmalu postali boljši.
Večina delavcev že sedaj dela v modemih delovnih prostorih, le delavci iz oddelka »zaboj ar-na« in deloma .iz oddelka »obloge« še delajo v obratu Lancovo. Tam so pogoji dela neprimerno slabši, poleg tega pa v zadnjem času niti nimajo tople malice. Vendar pa lahko upamo, da se bodo lahko itudi iti v najkrajšem času preselili v nove prostore.
Novozgrajena delovna hala v Podnartu je prostorna in svetla, poleg tega pa so v njej montirani v glavnem novi modemi stroji, kar vse vpliva na boljše delovne pogoje. 'Tudi kuhinja, jedilnica, garderobni prostori in sanitarije so novi in zelo lepo urejeni, le da ise kuhinja in jedilnica še ne uporabljata, ker še nista opremljeni.
Tudi žagalnica, ki je bila že prej zgrajena, je precej adaptirana. Tako ima na novo zgrajeno razsvetljavo, pa tudi ostala
električna instalacija je adaptirana. Poleg žagalnice pa smo zgradili prizidek, v katerem imamo brusilnico in delavnico. Brusilnica je povsem opremljena, za delavnico pa ibo potrebno nabaviti še nekaj strojev, ki so nujno potrebni za uspešno vzdrževanj e.
Vse do letošnje zime so bili prostori v Podnartu neogrevani, sedaj pa v mrazu že .steče skozi radiatorje in klimate topla voda, ki nam ogreva prostore. Pred kratkim pa .smo spravili v pogon tudi koimipresorsko postajo, iz katere bomo po ceveh vodili komprimirani zrak na posamezne stroje in naprave.
Žal pa zaključna dela ne potekajo po predvidenem programu, .kar je v veliki meri krivda nekaterih dobaviteljev opreme, ki se ne držijo rokov dobave.
Precej nevšečnosti pa nam povzroča tudi tračna žaga za razrez hlodov (brenta), ki je dotrajana in je potrehno na njej izvesti popoln remont, za kar pa so potrebna velika finančna sredstva. Vendar pa upamo, da se .bodo tudi ita kmalu našla.
Zapisal Repe Anton
Družbena samozaščita
Ocenili idejno-politično usposabljanje
Sklepi samoupravnih organov
Delavski svet DO (13. 6. 1979)
1.	Sprejel je sklep o razpisu referenduma za sprejem spremembe 23. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke v DO za temeljno organizacijo Lesna predelava Tomaž Godec Boh. Bistrica.
Referendum bo 9. julija 1979.
2.	Sprejel je ocenitve del in nalog v TO Rečica in DSSS
z veljavnostjo od 1. 6. 1979:
TO Rečica
—	lepiilec robne vezane plošče	135	točk
—	lapilec robnega furnirja na obloge '	158	točk
—	upravi j alee stroja za vrtanje utorov za prijemnik 129	točk
—	odlagalec oblog pri robnem furnirju	111	točk
—	ilepilec oblog in itesnila na prečnik	126	točk
—	lužilec robov na krilih	123	točk
—	upravljalec dvojne prirezovalke (gibiani)	158	točk
—	brusilec podbojev	129	točk
DSSS
— operater sistema Iskra—Data 18—20	214 točk 3. Na osnovi pripomb na ocenitev del in nalog je dal v
15-dnevno javno ohravnavo spremembo ocenitve DM
TO Tomaž Godec
— nanašalec lepila	iz 135 na 141 točk
— upravljalec krpalnika	iz 129 na 132 točk TO Rečica
—	sorter na kanalu	iz 144 na 150 točk
4.	V skladu s spremembo 45., 46. in 83. člena pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD v TO Tomaž Godec, Rečica, Mojstrana in Podnart je predlagal 'vplivnost meril uspešnosti dela neposrednih delavcev v obratih, kjer je obračunskega dela po normativu manj kot 50 %:
—	doseganje časovnih normativov v TO	50%
—	doseganje meril posrednih del v SM	50%
Predlog je posredoval v 15-dnevno javno obravnavo.
5.	Sprejel je spremembo samoupravnega sporazuma o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoiza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1979
6.	Sprejel je samoupravni sporazum za medsebojno sodelovanje z združevanjem dela in sredstev z
—	GIP Beton Zasavje, TOZD Grad Metal Litija in
—	Helios Domžale
7.	Samoupravni sporazum o združevanju deviznih sredstev med temeljnimi organizacijami LIP Bled za obdobje 1979 — 1983 je posredoval v obravnavo in sprejem DS TO.
8.	Sprejel je samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev na dohodkovni osnovi za gradnjo salona pohištva Alples v Splitu in izgradnjo Skladišča pohištva izdelkov Tomaž Godec Boh. Bistrica.
8. Dolgoročno stanovanjsko posojilo Rafka Šolarja je zaradi prekinitve delovnega razmerja spremenil v kratkoročno, z odplačilom 10.000 din letno in 4% obrestno mero.
9. Obširno je razpravljal o poročilu o varstvu pri delu, delovnih pogojih in poškodbah v letu 1978 in predlagal DS TO, da poročilo temeljito obravnavajo in sprejmejo predlagane ukrepe.
DS TO Rečica (27. 6. 1979)
1.	Na podlagi posredovanih odločitev samoupravnih delovnih skupin je bil sprejet sklep, da se s 1. 7. 1979 do konca leta 1979 popoldansko delo v sobotah ukine. Izmena, ki bi prvo soboto morala delati v popoldanskem času, opravi dnino naslednjo soboto v dopoldanskem času.
Posredne službe se morajo prilagoditi zahtevi proizrodnje tako, da tudi del teh služb dela drugo soboto v mesecu. V kolikor bo tak način dela pokazal pozitivne rezultate se predlaga, da se v naslednjem letu, ko se bo obravnaval in sprejemal terminski koledar, tak način dela že predvidi s terminskim koledarjem.
2.	DS TO je soglasno imenoval za direktorja TO Rečica dipl. ing. Jožeta Kastelica.
3.	Potrdi se sistemizacija idei in opravil »kleparja I« ter ukinitev del in opravil »kleparja II« rv oddelku za vzdrževanje in investicije TO. Sklep velja od 1. 5. 1979.
4.	Sprejme se program dela za pripravo srednjeročnega plana in SS o temeljih plana za obdobje 1981—1985.
5.	Sprejme se SS o ugotovitvi deleža TO podpisnic sporazuma o skupno določenih deviznih pravicah za plačevanje uvoza surovin, reprodukcijskega materiala in rezervnih delov za tekoče vzdrževanje ter nekaterih drugih plačil v tujini za obravnavo. Za podpisnika se pooblašča Jožeta Kastelica.
6.	Sprejme se SS o združevanju devaznih sredstev v okviru DO LIP Bled za obdobje (1978—1983 >v besedilu kot je bil predložen v obravnavo. Za podpisnika se pooblašča Jožeta Kastelica.
7.	Sprejme se SS o izvajanju skupnih nalog s področja ljudske obrambe in 'družbene samozaščite med TO Rečica in KS Bled v besedilu, kot je bil predložen v obravnavo. Podpiše ga predsednik odbora za LO in DSZ.
8.	Potrdi se cenik za stavbno pohištvo z veljavnostjo od 1. 7. 1979 dalje.
9.	Potrjeni so bili novi normativi v oddelku lakirnica z veljavnostjo od 1. 6. 1979, v oddelku B 4 in iSM z veljavnostjo od L 7. 1979 ter korigirani normativi komisijskega snemanja v oddelku montaža z veljavnostjo od 1. 1. 1979.
10.	Potrdi se nabava naslednjih osnovnih sredstev in gradnje:
—	večvretenske vrtalke Buzollato
—	pneumatske brizgalke za lak Wagner
—	razno orodje za proizvodnjo (režkar, električni ročni sfcobelnik)
—	podaljšek mehanične delavnice — nabava črpalke za gorivo
11.	Prošnja Vzgojno varstvenega zavoda Radovljica — Enota Bled je bila ugodno rešena Iter se jim brezplačno odstopi 4 kom desk dolžine 2 m.
DELAVSKA UNIVERZA Radovljica
Informacija
o imožnostih in pogojih izobraževanja in usposabljanja ob delu za izobraževalno leto 1979/80
1.	Osnovna šola za odrasle:
Vpisovali bomo v 5., 6., 7. in 8. razred. Pogoj za vpis v 6., 7. in 8. razred je uspešno dokončan prejšnji razred. Za razred, ki ga je kdo že obiskoval, pa ne uspešno dovršil, so mu priznane vse pozitivne ocene.
Šolanje za en razred traja eno polletje in je organizirano v obliki. seminarjev. Skupno delo, It.j. pouk, je dvakrat tedensko v popoldanskem in večernem času.
2.	Oddelki srednjih šol za odrasle:
Izobraževanje ob delu želimo oblikovati sistematsko', vsebinsko, organizacijsko in didaktično metodično.
V	šolskem letu 1979/80 bomo vpisovali v tele oddelke: TEHNIŠKO ŠOLO ZA STROJNIŠTVO
Vpišejo se lahko kandidati, ki so uspešno končali poklicno kovinarsko ali sorodno šolo in se želijo izobraževati in izpopolnjevati ob delu.
DELOVODSKO ELEKTRO ŠOLO
Vpišejo se lahko absolventi poklicnih eJektro šol z najmanj 3-letnimi delovnimi izkušnjami- v stroiki. Šolanje poteka po prilago-
ŠOLSKI CENTER Radovljica
Informacija
o izobraževanju odraslih ob delu v šolskem centru Radovijica
V	šolskem iletu 1979/80 organizira Šolski center Radovljica izobraževanje ob delu za odrasle:
1.	Poklicna kovinarska šola
organizira izobraževanje ob delu za poklice: strugar, rezkalec, strojni mehanik, orodjar, ključavničar.
Pouk poteka trikrat tedensko v intenzivni obliki tri semestre, vsak letnik po en semester. 'Pogoj za vpis je končana osnovna šola.
2.	Gostinska šola Bled
a) Pdklicna gostinska šola organizira izobraževanje ob delu za poklic natakarja im kuharja
3.	Ekonomska srednja šola Radovljica
organizira izobraževanje ob delu za odrasle, in sicer 'Izobraževanje ob predavanjih
Pouk bo potekal trikrat tedensko v tečajno 'seminarski obliki vse šolsko leto. Po končanem tečaju so izpiti.
Pogoj za vpis v 1. razred je končana osnovna šola.
Pouk itraja štiri leta, po zalkiljučeni 'šoli dobi kandidat poklic ekonomskega tehnika.
jenem učnem načrtu za elektro delovodjo v tečajno seminarski obliki in traja 2 leti.
KOMERCIALNO SREDNJO ŠOLO
Vpišejo se lahko absolventi poklicnih šol za prodajalce z najmanj 3-letnimi delovnimi izkušnjami v strdki. Šolanje poteka po prilagojenem učnem načrtu za (komercialno šolo in traja dve 'leti.
UPRAVNO ADMINISTRATIVNO ŠOLO
Vpišejo se lahko kandidati, ki so že končali poikliono administrativno šolo in si želijo pridobiti popolno srednješolsko izobrazbo. Šola usposablja za poklic administrativni tehnik.
POKLICNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA
za odrasle usposablja pisarniške delavce za opravljanje delovnih nalog strojepiscev, administratorjev, arhivarjev in drugih profilov v gospodarstvu in upravi.
POKLICNO ELEKTRO ŠOLO
(Poklicna šola Kranj) je namenjena delavcem v elektro stroiki,
ki imajo zaključeno osnovno solo.
0 pogovornem in
Dobro vemo, da je uradniški način pisanja zapleten in pogosto nejasen. V pisanem jeziku bolj kakor v pogovornem zasledimo precej dolgoveznih stavkov brez jasnih glagolov. Kadar obveščamo koga, moramo skoraj vedno uporabiti glagol »biti« ali »vršiti« (slednji se vse bolj opušča). Zmeraj se ne moremo izogniti ponavljajočim in ustaljenim besedilom, vendar pa lahko bolj pazimo, da bo uradni jezik veliko bolj zanimiv in manj suhoparen.
Če je gradivo zelo dolgočasno, ga pogosto bralec odloži ali pa ga ne prebere. Če pa ga je prebral, si zelo malo zapomni.
V knjižnem jeziku pravilnosti narekuje splošna raba jezika, to pa bomo našli vse v slovnici, slovarju ali v pravopisu.
■Dalje lahko trdimo, da se govorjeni- jezik loči od pisanega, zelo redki so, ki govorijo lep knjižni jezik.
Pri pisani besedi moramo poleg slovničnih pravil upoštevati logičnost in konkretnost besed. Tu bi morali povedati, da mar-
knjižnem jeziku
sikdo uporablja tujke, ki jih niti sam ne zna prav razložiti. Prav smešno se je zdelo, ko sem ondan prebrala kratko sporočilo precej izobraženega moža, ki je narobe pisal neko tujiko. Zbodla me je v oči in takoj sem pomislila, da bi lahko namesto tujke uporabil lepo slovensko besedo, stavek oziroma kratko sporočilo pa bi lahko precej skrajšal.
Jedrnata besedila, povezana v stavkih sploh pogrešamo pri uradnih spisih in gradivih. Besedičenje daje bralcu ali poslušalcu vtis nelagodnosti in naveličanosti.
Lažje se je izražati v širših oblikah. Pa se sprašujemo: koliko govoriti? Toliko, da je ravno prav. Seveda pa to ni vedno lahko.
Če nam kdo piše ah govori v živih Oblikah, pritegne našo pozornost. Tako je itudi, kadar beremo zanimivo knjigo ali kadar obiščemo zanimivo kulturno predstavo.
Manjka nam vsakdanje, preproste govorice. Takšno — vsak-
Obletnico orgunizirune obrambne vzgoje mladine
Jubilejno 30-letnico organizirane obrambne vzgoje mladine so v radovljiški občini počastili z več priložnostnimi prireditvami, ki sovpadajo tudi v akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Razen številnih predavanj in pohodov za šolsko mladino in člane ZSMS, vsakoletnega Partizanskega tabora heroja Tončka, so pripravili tudi izredno uspelo razstavo pod naslovom Trideset let obrambne vzgoje mladine v radovljiški občini. V začetku junija so razstavo najprej postavili v dvorani radovljiške graščine, takoj za tem pa tudi v domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici.
Številni obiskovalci, predvsem osnovno in 'Srednješolska mladina, rezervne starešine in občani, v Bohinju pa tudi šolske ekskurzije iz drugih krajev, so si lahko ogledali izvirne fotografske posnetke, prvotne dnevnike s streljanj, drugo dokumentarno gradivo in učne pripomočke od samega začetka še fakoimenovane predvojaške vzgoje in celotnega poteka te dejavnosti v občini do današnjih dni. Razstavljena je bila tudi zbirka prvih vojnih pušk, drugega orožja in opreme, do najsodobnejše pehotne oborožitve in opreme s katero se urijo mladi danes.
Da je razstava tako dobro uspela gre zahvala predvsem požrtvovalnim delavcem oddelka za ljudsko obrambo občinske skupščine, ki so zbrali in tudi postavili razstavno gradivo.
V Sklopu proslave tega jubileja je bilo v Radovljici tudi srečanje nekdanjih rezervnih starešin — učiteljev obrambne vzgoje. Ob tej priložnosti je občinska skupščina podelila 42 predavateljem posebna priznanja.
danjo bi bralcu čim bolj približali.
Npr.: »V soboto so imeli zbor člani gasilskega društva iz vasi Podreke.« Ali ni lepše prebrati: »V soboto so zborovali naši gasilci iz Podreke.«
ali:	»Pri organiziranju tega
objekta je lahko pričakovati, da bo delo res izvršeno v določenem roku, po drugi strani pa je upati za širšo sodelovanje.«
Ali ni boljše? Z delom bodo pričeli s skupnimi močmi.«
-Nekateri zelo radi- pišejo s pomočjo tujk. Uporabljali naj bi le tiste -tujke, katere imamo v domačem jeziku manj razumljive in pomensko manj jasne.
Lepota pisanega in tudi govornega jezika je v jasnosti, živahnosti in nezapleteni obliki. Seveda je osnova pravilna slovnična tvorba stavkov. Lepota je v preprosti in naravni izpovedi.
S trudom in voljo lahko popravimo naš govorni stil. Sleherni dan se srečujemo z viri informiranja, govorimo z ljudmi v družbi ali doma. Zakaj naj bi se nas poslušalec ali bralec naveličal in prijateljem rekel: »Tega pa zares težko poslušam!«
Vesna
Tobor heroja Tončka
Načelnik oddelka za LO tov. Rozman Janko v razgovoru z mladinci o vojaških šolah in poklicih
»Partizanski tabor heroj Tonček«
Ta tabor prirejajo vsako leto za sedme razrede radovljiških osnovnih šol v počastitev spomina heroja Antona Dežmana-T ončka.
Tudi letos smo se zbrali v taboru, ki je na sotočju Save Dolinke tin Save Bohinjke.
Vsi učenci smo bili razdeljeni v štiri čete in v vsaki četi so bili štirje vodi. Učenci OŠ dr. J. Mencingerja smo bili v tretji četi, in sicer prvi in drugi vod. Jaz sem bila politdelegat prvega voda.
Ob 835 smo se zbrali ob dviganju prapora in petju himne. Zatem nam je Slavko Starover-ski govoril o NOB na Gorenjskem, opisal nam je tudi lik Tončka Dežmana, ki je že kot mladinec 1. 1941 odšel v partizane.
V naslednjih točkah so nam vojaki razlagali o orožju, da bi se lahko v primeru vojne pravilno ravnali. Razstavljano je bilo raznovrstno orožje: od pušk, polavtomatskih pušk, avtomatskih pušk, .mitraljezov, min, topov, minometov, pištol in drugega sodobnega orožja do sredstev prve pomoči in ABH zaščite. Medtem smo imeli še malico. Strelci smo odšli na strelišče in tam streljali in se spet vrnili k pouku.
Po kosilu, ki je bilo ob eni uri, nam je tovariš Janko Rozman govoril o vojaških poklicih in možnosti za izobraževanje. Vmes nas je presenetil dež, a smo nadaljevali, ko je prenehalo deževati.
Na koncu smo priredili miting, na katerem so mladinci recitirali in peli. Za konec mitinga smo vsi skupaj zapeli in zaplesali kozaračko kolo, kot so ga včasih partizani, ko so se vračali iz bitke.
Miljana Rejec
7.	a OŠ dr. J. Mencingerja
Bohinjska Bistrica
ZRVS in ZSMS občine Radovljica sta dne 8. 6. 1979 organizirali »Partizanski tabor heroj Tonček« za učence sedmih razredov osnovnih šol vse občine na sotočju Save Bohinjke in Save Dolinke. Tabora se je udeležilo 460 učencev, 40 rezervnih vojaških starešin in 20 vzgojiteljev.
Pripravil in vodil ga je štab odreda pod vodstvom rezervnega kapetana Rozman Draga.
Za pomoč pri vodenju je bil imenovan tudi štab odreda iz vrst učencev. Poveljnik tega štaba je bil učenec Buhor Zvone iz Osnovne šole Radovljica. Program se je pričel ob 7.00 uri s prihodom učencev do bodeške-ga mostu, formiranjem enot in odhodom na mesto taborjenja.
Učenec — poveljnik odreda je podal raport predsedniku sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito pri skupščini občine Radovljica ing. Per-nuš Leopoldu.
Predsednik je pozdravil vse navzoče v imenu vseh družbenopolitičnih organizacij občine. Posebej pa še prisotna ženo in sina pokojnega narodnega heroja Dežman Antona-Tončka, ki je bil pred 5 leti pobudnik partizanskega tabora.
Razgovor o zgodovini NOB na Gorenjskem je vodil Staroverski Slavko, rezervni polkovnik.
Pouk je potekal na osmih točkah, kjer so se učenci seznanili z različnim sodobnim orožjem.
Ves čas pouka pa je potekalo strelsko tekmovanje posameznih ekip z malokalibrsko puško. Ekipo so sestavljali trije učenci in tri učenke. Najboljši rezultat 49 od 50 možnih točk je dosegla učenka Babič Marjana iz Osnovne šole Lipnica.
Načelnik oddelka za ljudsko obrambo Rozman Janko je predaval o vojaških šolah in vojaških poklicih.
Pred zaključkom so učenci organizirali partizanski miting. Vsaka šola je pripravila lOnmi-nutni kulturni program.
Ob 17.00 urii so si učenci pri bodeškem mostu ogledali planinsko opremo in demonstracijo plezanja pripadnikov JLA iz Bohinjske Bele.
(Namen tabora je bil, da se učenci seznanijo s sodobnim orožjem, obujajo spomine na NOB ter se spoznajo z vojaškimi šalami in vojaškimi poklici.
Tabor je bil dobro pripravljen. Učenci so bili disciplinirani in na vseh mestih so pokazali veliko zanimanja.
Blaževič
Radovljica je gostila mlade iz vse Jugoslavije
Zvezi* organiacij za tehnično kulturo naše občine je bila zaupana naloga organizirati 15. srečanje mladih tehnikov Jugoslavije v okviru katerega je bilo tudi 8. srečanje mladinskih klubov Ljudske tehnike in 'VI. občinsko prvenstvo brodarskih modelov pri Šobcu. Srečanje je bilo posvečeno partijskim in sindikalnim jubilejem, mednarodnemu letu otroka in 125. obletnici rojstva Mihajla Pupina. Prav njemu igre zasluga, da je kot prijatelj takratnega predsednika ZDA Wilsona dosegel, da del naše ožje domovine Slovenije, in to prav Bled in Bohinj, nista bila odcepljena od Jugoslavije.
Mladi tehniki proslavljajo te obletnice z delovnim prikazovanjem v klubih, sekcijah, krkož-kih v šolah in drugih organizacijah, kjer se jih zbira približno
360.000.
Srečanja se je udeležilo 320 najboljših tehnikov iz vseh na-
Pogled v
Človek že celih 20 let raziskuje vesolje, odkriti hoče čim več skrivnosti naših sosednjih planetov.
Znanstveniki so prepričani, da se zemlja oziroma celotno vesolje razvija. Slišali smo, da bo nekoč celo moč sonca ugasnila. Zemlja je le delček vesolja, je le mala zvezda v galaksiji.
Nekoč se je vesolje začelo, odkrili so, da se sedaj širi. Lahko da se bo nekoč skrčilo in izginilo. Vse to pa je odvisno od gostote (koliko mase in energije je v prostominski enoti). Poznamo kritično gostoto vesolja, s katero je v zvezi zaključenost in odprtost vesolja. Tako v vesolju ne moremo postaviti meje (če svetlobni žarek pošljemo od sebe v ravni črti, se bo vrnil iz te smeri). Vesolje ni zaključena celota, kakor tudi na Zemlji ne moremo najti kraja in reči, da je konec sveta. Zelo zanimivi so znanstveno dokazani podatki o naših sosednjih planetih.
Na VENERI so temperature kar okoli 500 stopinj C, vsepovsod so oblaki prepojeni z žveplom, tam so ogromni pritiski. Odeta je z neprosojnim ozračjem. Saturn, Uran, Jupiter in Pluton imajo svoje satelite, ki jih spremljajo. MERKUR enkrat obkroži Sonce, leto na tem pla-
šili republik in pokrajin, njihovih mentorjev in številnih uglednih gostov. Stevan Bezdanov, predsednik Ljudske tehnike Jugoslavije, Bšref Korjanič, predsednik za dejavnost mladih pri Ljudski tehniki Jugoslavije, Marjan Orožen, ter delegacije iz Sovjetske zveze, LR Kitajske, Nemške demokratične republike, Grčije, Romunije in Madžarske. Otvoritvena slovesnost je bila 15. junija pred osnovno šolo Antona Tomaža Linharta v Radovljici, kjer se je odvijal pretežni del programa. Častni pokrovitelj tega srečanja je bil tovariš Franc Leskošek-Luka.
Mladi tehniki so svoje delo in ustvarjalno moč prikazali na 13-tih področjih tehnike: avto moto tehniki, arhitekturi in gradbeništvu, brodarski in letalski tehniki, elektroniki, foto in kino tehniki, strojni in kmetijski tehniki, raketnem modelarstvu, radio tehniki in radio ope-raterstvu, kibernetiki, elektroniki in avtomatiki, .splošnem
kozmos
netu je torej dolgo poldrugi dan. Na njegovi površini so kovine, največ je železa. Obdaja ga helijeva atmosfera.
Z MARSA smo dobili zelo dobre podatke. Atmosfera na njem je iz ogljikovega dioksida in vodnih par. Tam divjajo peščeni viharji, zaradi tega je rdeče barve. Nekakšni kanali so bile lahko pred davnimi' časi reke, vulkani so ugasnili, ta planet je imel drugačno podnebje.
JUPITER oddaja infrardeče žarke. Spremlja ga 12 satelitov. Temperatura je tudi do 150 stopinj pod ničlo, suče se 1000 krat hitreje kakor Zemlja.
SATURN je znan zaradi ledenih obročev.
Naš sončni sistem ima 9 planetov in 33 satelitov. Naj-
konstraktorstvu in obrambi in za.čiti. Svoje sposobnosti so pokazali pri praktičnem delu v delavnicah in na demonstracijah. Srečanje pa ni imelo tekmovalnega značaja. Pomerili so se tudi v kvizu: »ZNAM — HOČEM — MORAM«, ki je bilo v Festivalni dvorani na Bledu.
Mladi tehniki iz bratskih republik in pokrajin so prenočevali pri svojih vrstnikih. Tako so se mladi spoznavali med seboj in krepili bratstvo in enotnost med narodi.
Za to srečanje je delovna organizacija »LIP« Bled prispevala vratna krila, ki smo jih uporabili za panoje, kjer so mladi fotografi razstavljali svoje fotografije, osnovni šoli Antona Tomaža Linharta v Radovljici pa bodo v bodoče služili za nadaljnje razstave.
Delavni organizaciji »LIP« Bled se za pomoč najlepše zahvaljujemo.
Bernarda Kastelic
večji pripomočki za raziskovalno astronomsko dejavnost so v današnjih časih vesoljske sonde, katere pošiljajo na naše najhliž-je planete. Dragocene podatke, ki jih posredujejo te sonde proučujejo v raziskovalnih centrih, tako v ZDA kakor v SSSR.
Astronomija je mlada znanost, mnogo odgovorov v zvezi z vesoljem še niso našli. Načrtujejo pa izstreliti v orbito vesoljski laboratorij s teleskopom. O nastanku našega sončnega sistema vedo, da je staro 4,5 milijarde let.
Nastanek dalje znanstveniki razlagajo, da se je oblak s plini zgostil in da z vrtenjem le-tega in v skrčeni obliki so nastali planeti. To je seveda le še teorija.
Raziskave o morebitnih živih bitjih na dragih planetih niso še ničesar pokazale. Sonce bo nekoč tudi izgubilo svojo moč, vendar bo to čez milijardo let.
Če bo razvoj astronomske znanosti tako napredoval, bo marsikatera uganka rešena. Na pragu prihodnosti smo in korak za korakom odkrivamo svet daleč med zvezdami.
H.	G. Wells je povedal naslednje besede: »Preteklost je samo začetek začetka. In vse, kar je in kar je bilo, je samo somrak jutra.«
Iz revije Življenje in tehnika Vesna
Obvestilo
Vse bralce Glasila obveščamo, da vsak prvi ponedeljek v mesecu v dopoldanskih urah dela v Krajevnem uradu Boh. Bistrica strokovna služba invalidsko pokojninskega zavoda Kranj.
Torej, vsi ki iščejo po tej plati kakršnekoli informacije ali kaj podobnega naj izkoristijo to priložnost in si prihranijo potovanje v Kranj.
Delegat
Pred letošnjim svetovnim prvenstvom v veslanje
Letos od 28. avgusta do 9. septembra bo Bded spet prizorišče velikih veslaških dogodkov. Na eni najboljših veslaških prog na svetu — talko jo ocenjujejo -tuji strokovnjaki — se bodo za naslove svetovnih prvakov pomerile ženske, lahki veslači in moški.
To bo že 8. svetovno prvenstvo, pokrovitelj pa je predsednik republike Josip Broz Tito, predsednik častnega odbora je Ivan Matija Maček, predsednik organizacijskega odbora pa Janez Zemljarič. Tako v častnem kot organizacijskem odboru so še mnogi znani družbenopolitični in telesnokulturni delavci iz vse Jugoslavije.
Čeprav so na Bledu vajeni velikih prireditev — spomnimo se le najpomembnejših: evropsko prvenstvo deta 1956, svetovno prvenstvo leta 1966, mladinsko svetovno prvenstvo leta 1971, ra. zen tega pa mnoge mednarodne in prvomajske regate, troboji, šesteroboji — so se tudi tokrat lotili priprav dovolj zgodaj in temeljito.
Tako je urejena in razširjena cesta od Velike Zake v Mimo, urejena obala v Veliki Zaki, obnovljeni sanitarni objekti v veslaškem centru, urejeni in posodobljeni pa bodo tudi vsi obstoječi objekti.
Za mednarodna veslaška tekmovanja na Bledu je bilo vedno značilno, da se jih je udeleževalo rekordno število tekmovalcev. Tako je bilo leta 1956, leta 1966 in leta 1971. In visi upravičeno pričakujejo, da bo itako tudi letos.
Že zdaj je jasno, da se bodo tekmovanja na Bledu udeležili veslači iz skoraj vseh evropskih držav, ZDA, Kanade, Japonske, Kitajske in Avstralije.
In zakaj je Bled tako priljubljen? Predvsem so tekmovalni
'Gorjanski godbeniki niso imeli letos rednega letnega občnega zbora, imeli pa so nekak pregled dela za preteklo leto 1978. Iz poročil je bilo razvidno, da je za njimi bogato delo.
Godba na pihala iz Gonj je popolnoma amaterskega značaja. Člani so zaposleni v raznih podjetjih radovljiške in jeseniške občine in jih služba veže na večizmeraslko delo; 'toda kljub temu so zelo uspešni in vedno kvalitetnejši v svojih nastopih v mejah svoje občine in tudi izven meja. Ti vrli fantje in eno dekle nastopajo v originalnih gorenjskih narodnih nošah ali pa v paradnih oblekah, če to zahteva zvrst nastopa.
Godba iz Garij ima že dolgoletno tradicijo. Uradna evidenca nam pove, da obstojajo že preko 70 let, neuradna pa preko sto lat. Ta godbeni kolektiv, ki je bil prvotno v sestavi gasilcev iz Gori j, je danes samostojna organizacija in spada v Zvezo kulturnih organizacij občine Radovljica. Dolgoletni predsednik teh godbenikov je Franc Poklukar, ki igra bas, tajnik pa je prizadevni Janez Varl, ki igra krilovtko.
Društvo danes šteje 36 aktivnih članov. V lanskem letu so imeli 68 nastopov, med katerimi sta bila najbolj pomembna: gostovanje s celovečernim koncertom v Globasnici na Koroškem in izvajanje budnice po okoliških vaseh 1. maja in nastop na vrhu Triglava ob proslavi 200-letnice prvega pristopa na ta vrh.
V preteklem letu so imeli 103 vaje. Že iz tega je razvidno, ko-
pogoji zares odlični. Veslaška proga sodi med najboljše r.a svetu in to zaradi mirne vode, ki nima valov, tokov in ne vetra, svoje pa seveda prispeva tudi slikovita okolica. Razen tega pa je Bled majhen kraj in se tekmovalci ne srečujejo le v veslaškem centru, ampak tako rekoč na vsakem koraku. V velikih mestih tega seveda ni in se tekmovalci ter ostali udeleženci prvenstev porazgubijo in za medsebojna spoznavanja torej ni priložnosti.
Seveda pa je želja prireditelja, da bi si prvenstvo ogledalo tudi čim več domačih gledalcev. Zanje bodo postavljene tribune na samem cilju, nasproti ciljnega stolpa. Nekatere bodo tudi pokrite. Za gledalce bo ozvočen tudi Blejski grad, kjer je idealen razgled na tekmovanje. Prvi letošnji rezultati in nekateri naši znani veslači na primer Stanulov obetajo, da ne bomo samo dobri organizatorji prvenstva, ampak da bodo nastopile tudi nekatere dobre domače posadke in seveda dale tekmovanju še večji čar.
Cene vstopnic so nizke in bo res vsakemu omogočeno, da si bo ogledal prvenstvo. Cene vstopnic so naslednje:
Za tekmovanje žensk in lahkih
predtekmovanja
polfinale
finale
permanentna vstopnica
Za tekmovanje moških od 5. 9.
predtekmovanj a
polfinale
finale
permanentna vstopnica
liko požrtvovalnosti, itruda in prostega časa je potrebno, da je godba res na itako visokem nivoju. Za isvoje vaje koristijo dvorano v domu gasilcev v Gorjah, ki so jo sami dokončno uredili in jo lepo usposobili. 17 let je uspešno vodil godbo dirigent Juilij Sorgo iz Slovenskega Javornika, začeto delo pa nadaljuje dirigent Lojze Velkavrh iz Ljubljane, ki je priznan glasbeni pedagog.
'Nadvse pomemben je bil nastop za letošnji prvi maj, igrali so na praznovanju ob Domu Joža Ažmana v Boh. Bistrici in pri sprejemu tovariša Tita v hotelu Zlatorog.
Trenutno zbirajo denar za nakup novih instrumentov. V ta namen jim je že ilansko leto Kulturna skupnost občine Radovljica nakazala 60.000 din, prav 'toliko rtudi letos. Stane Bregant, gorjanski rojak jim je preskrbel 80.000 din, nekaj imajo 'svojih prihrankov, upajo pa, da jim bodo priskočila na pomoč tudi podjetja iz radovljiške in jeseniške občine.
V marcu so organizirali prvo srečanje godbenikov na zimski rekreaciji na Pokljuki. Tekmovali so v slalomu, na avtomobilskih zračnicah in na dogah. Tekmovale so tudi žene godbenikov in bile posebej ocenjene. Vsako tekmovalno godbeno društvo je dobilo v spomin kipec, lesenega pastirčka s piščalko, pnvi trije iz posameznih skupin pa so prejeli v dar zvonce s posvetilom v različnih velikostih. Izdelal jih je znani zvončaaMz Višelnice nad Gorjami, Lojze Jan.
Poskrbljeno bo tudi za filateliste. V času svetovnega prvenstva bo išla posebna znamka z žigom ter posebnim pisemskim ovitkom. Na prodaj bo na pošti na cilju v Zaki.
Razen tega je komite za organizacijo svetovnega prvenstva v veslanju pripravil več suvenir-jev. Nekateri so že tradicionalni na teh prireditvah kot so značke, majice z napisom, obeski za ključe, kravate, nekaj pa je tudi specifičnih domačih. Suvaniirje bo mogoče kupiti v vseh hotelih, trgovinah in kioskih na Bledu, posebej pa v kiosku komiteja za organizacijo svetovnega prvenstva pri hangarju.
Seveda pa se priprave za tako pomembno prireditev kot je svetovno prvenstvo v veslanju ne bi mogle odvijati brez pomoči številnih delovnih organizacij, predvsem z Gorenjske. Zato gre njim še posebna zahvala za pomoč pri organizaciji prvenstva.
veslačev od 29. 8. do 2. 9.	1979
tribune	stojišča
20.— din	10.— din
30.— din	20.— din
80.— din	20.— din
100.— dim,	
do 9. 9. 1979	
tribune	stojišča
30.— din	10.— din
50.— din	20.— din
100.— din	30.— din
150.— din
Srečanja so se udeležile godbe iz Gorij, Jesenic, Lesc in Medvod. Dogovorili so se, da bodo taka tekmovanja tradicionalna in da jih bo vsako leto organizirala druga godbena skupina.
Jože Ambrožič
Noj oče dela v prototipni delavnici
Ko je dokončal osnovno šolo, se je odločil za poklic mizarja. Za ta poklic se je učil v tovarni Km — Podmelec, v vajeniško šolo pa je hodil v Idrijo. Izučil se je za splošnega mizarja, kjer je tudi delal do odslužitve vojaškega rolka. Odslužil je vojaški rok in ni dobil več delovnega mesta za svoj poklic. Zaposliti se je moral v železarni na Jesenicah. Vozil se je z vlakom. Takratno življenje je bilo zelo težko.
Sedaj je zaposlen v tovarni LIP Bled. Ker je z veseljem opravljal poklic, je dobil tudi boljše delovno mesto. Dela v prototipni delavnici. Izdeluje vzorce in prototipe. Sestavlja paviljone, opremlja sejmišča im razstave. Vse to dela po vsej Jugoslaviji, zato veliko potuje in je večkrat od domačega kraja.
Kljub večkratnim odsotnostim še naprej z veseljem opravlja svoj poklic.
Karmen Golja, 5. c
Uspešno dejavnost gorjanskih godbenikov
V letu 1979 so se upokojili
ŽVAB PAVLA, roj. 2. 2. 1919 je prišla v naš kolektiv pred 18 leti. Zaposlila se je v obratu opažnih plošč sprva za pomočnika pri stroju za nanašanje lepila. Na tam delovnem mestu je ostala 2 leti, nato pa še 12 let kot upravljalec tega stroja. Zadnja 4 leta je delala v obratu pohištvo. Delovno razmerje ji je prenehalo vsied bolezni oz. invalidske upokojitve.
Bila je vestna in pridna delavka, med sodelavci zelo priljubljena. Želimo ji še dolgo vrsto zdravih in srečnih let in medsebojnih srečanj.
WOLF GABRIJELA [je pričela delati na našem obratu pred dobrimi 17 leti. Rojena je bila 13. 10. 1933, sedaj pa |je zaradi bolezni prav tako invalidsko upokojena. Njena prva zaposlitev je bila na skladišču žaganega lesa, nato pa je par let delala v oddefcu za izdelavo sredic, vmes pa zaradi potreb tudi nekaj časa v obratu žaga. Daljši čas njene zaposlitve pa je bil v obratu opažnih plošč v začetku kot pomočnik, nato pa na delovnem mestu sestavljalca opažnih plošč, od koder je bila tudi upokojena. Bila ije prav täko vestna in pridna delavka ter priljubljena med sodelavci. Tudi njej želimo obilo zdravja in sreče v bodoče in medsebojnih srečanj.
Obema skupaj se prav iskreno zahvaljujemo za opravljeno delo.
Tov. VIDMAR JOŽE je bil eden tistih naših sodelavcev, ki so se takoj po končani drugi svetovni vojni zaposlili na našem obratu, tako da je 'bil aposlen pri nas polnih 30 let.
Delati je pričel na skladišču žaganega lesa in tam vsa ta leta tudi ostal. Dolgo vrsto let je vestno opravljal zahtevno in odgovorno delo skladiščnika, pri tem velja poudariti, da delo ni 'bilo lahko, saj ga je bilo potrebno opravljati v vseh vremenskih pogojih. Vedno je bil pripravljen' 'delati preko rednega delovnega časa, zavedajoč se, da je to zahtevala- narava dela, ,pri tem pa velja poudariti še to, da je žrtvoval mnogo prostega časa za obnovo in razvoj obrata.
Med svojimi sodelavci je bil priljubljen, saj jim je bil zmerom pripravljen pomagati in jim posredovati svoje bogate delovne izkušnje.
Aktivno se je udejstvoval v samoupravnih organih in organizacijah obrata kot tudi podjetja, svoj prosti čas pa vlaga tudi v dalo v okviru KS.
Njegovi sodelavci» mu ob odhodu v pokoj želimo še mnogo zdravih in srečnih let v krogu njegove družine.
Romantična soteska Vintgar krasi blejsko okolico
Blejske naravne lepote so še obogatene z lepotami v svoji okolici. Med .temi .je prav gotovo soteska Vintgar med prvimi, ker je povezana z Bledom s prijetnimi in zanimivimi sprehajalnimi potmi, katere nam kaže blejska karta sprehodov.
Poleg blejskega gradu in otoka je Vintgar najbolj priljubljena izletniška točka blejskih gostov (tako domačih in tujih), še posebno pa številnih skupin šolske in druge mladine v predsezonskih in posezonskih mesecih. Vintgar spada k Bledu in bogati blejsko okolico, zato ga Blejci štejejo med svoje lepote in skoraj ni prospekta, kjer ne boste našli tudi zanimive slike Vint-garjevega slapu. Prav tako so ponosni nanj turistični delavci in krajani Gorij, iki zanj tako lepo skrbe in ga čuvajo, čeprav je to zvezano tudi z visokimi stroški.
Marsikdo bo sicer menil, zakaj toliko besedi o Vintgarju, saj ga poznamo in si ga lahko vsak dan ogledamo, vendar je res, da je še kaj zanimivega, kar vsi ne vedo, čeprav so si ga že velikokrat ogledali.
Sotesko Vintgar sta odkrila Jakob Žumer — župan iz Gorij in poznam fotograf in kartograf Bert Lergetporer z Bleda. To je bilo leta 1891, meseca februarja, ko sta pri zelo nizkem vodostaju preiskovala tamkajšnjo okolico. Takrat in tudi pozneje so se širile govorice, da je imel pri odkritju Vintgarja največje zasluge Lergetporer, saj je bil kartograf in ga je vsa ta okolica zaradi izdelave kart, zanimala. Kako ije bilo v resnici, verjetno ne bomo zvedeli, kar pa tudi ni najbolj pomembno. Odkrit je bil lep košček naše slovenske dežele in to je za nas najbolj pomembno.
Ko sta pregledovala celotno okolico Dobrave, sta naletela na strmo skalo, ki jima je branila pot naprej. Morala sta se vrniti in znova poskusiti. Tako sta še večkrat poskušala na obeh 'koncih in končno našla pravo pot.
Lergetporer je takoj napravil nekaj izvirnih posnetkov te divje pokrajine. Blejci so prav tako takoj uvideli veliko korist te soteske. Žumer in Lergetporer sta se takoj odločila, da se ta soteska uredi. Potrebno je bilo zbrati denar. Osnovali so poseben odbor, Iki ga je vodil Jakob Žumer. Denar je prispeval Kranjski deželni zbor, Kranjska hranilnica. Tudi Hotel Luisenbad na Bledu je zbral od svojih gostov 174 goldinarjev. V ta namen so pripravili tudi več prireditev in na enem takih koncertov je pel znani slovenski operni pevec, tenorist Naval Pogačnik. Na raznih prireditvah so zbrali skupaj okoli- 2.254 goldinarjev. Seveda to še ni zadostovalo, vendar so z deli začeli. Skozi sotesko so napravili poti in galerije. 26. avg. 1893 je bila slovesna otvoritev. Na slovesnosti je sodelovalo nad 300 oseb, otvoritev pa je opravil sam župan Jakob Žumer.
Podpore so dobivali tudi pozneje. Tako beremo v zapisniku seje Kranjskega deželnega zbora iz leta 1895, da je »stavbinski odbor na Bledu« zaprosil za podporo pri gradnji poti v «Ra-dovniški« soteski, za kar zbirata denar Žumer in Lergetporer. Pot -je treba podaljšati do Gorij in popraviti most pod slapom, ki ga je že pred 15. leti zgradilo avstrijsko turistično društvo. Ta most je bil zaradi nevarnosti tedaj zaprt. S tem bi se pot z Bleda odn. Zasipa na Dobravo odnosno Javornik skrajšala, zato naj bi se prošnji ugodilo. Namenili so 150 goldinarjev. Prošnjo je pred zborom utemeljil cesarski svetnik Murnik. In kot rečeno, se je to zgodilo v letu 1895. Ta prošnja je nejasna v toliko, ker ni znano, za kateri most je šlo in katero avstrijsko društvo ga je zgradilo. To bi bilo potrebno še raziskati.
Soteska Vintgar je dobila ime po hribu na desnem bregu Ra-dovne nad Rajuče skalo. Dolga je 1606 m in je stisnjena med strme skale Homa na desni in Borštom na levi strani. Sprehod skozi sotesko po umetno napravljenih galerijah in mostovih traja pol ure.
Če se odločimo za obisk Vintgarja iz Zasipa in preko hriba Sv. Katarine, se nam na vhodu v sotesko prikaže slap Sum, ko pada Radovna v 26 m visokem slapu. Oba dela obale sta povezana s 25 metrov dolgim mostom. Dvakrat sta bregova izredno blizu na mestu, ki se imenuje »Pekel«. Tu je nasproti »Peklu« stolpu podobna skala, imenovana »Kranjske hranilnice« v zahvalo za njen prispevek pri gradnji Vintgarja. Potem se začne soteska širiti, stene so manij istrme in tu raste grmovje. Tako je do velikega kotla Rajuča peč, kjer ije postavljen 15 m dolg most nad potokom, s katerega je zanimivo gledati postrvi, ki jih v tej soteski ni malo. Ta potok je zaščiten pred ribiči.
Na levi strani se začne 125 m dolga Žumrova galerija, kjer je najbolj romantičen predel soteske. Iz tega predela so postavljene klopi, dalje, okoli 150m pred izhodom pa je Mala krož-
na pot, kjer je sredi Radovne skala. Okoli nje so tolmuni odn. vrtinci, na zadnjem mostu ob koncu pa je »Velika krožna klop«.
Slap Radovne so izkoristili za pogon generatorjev za elektrarno pod slapom, ki jo izkorišča »Železarna« Jesenice.
Pri izhodu iz Vintgarja, če se vanj namenimo iz Zasipa preko Katarine, pridemo do znane restavracije »Vintgar«. Dostop je možen še preko Sp. Gorij in Fortune, ikjer je pred Vhodom v sotesko sedaj tudi večje parkirišče, saj tu največkrat prihajajo izletniki z vozili, možen pa je itudi dostop preko Poljan z Jesenic.
Zima, poplave in plazovi so delali oskrbnikom te soteske vedno veliko skrbi in težav. Vedno je bilo potrebno zbirati
sredstva za popravilo mostov in galerij, da so bile sposobne sprejeti tisoče obiskovalcev vsako leto. Tako -piše nadučitelj v Gorjah Janko Žirovnik, blejski domačin, da je leta 1895. voda prvič odnesla mostove. Te so popravili in nadomestili, ko vsa soteska niti še ni bila urejena. Kljub -temu so z deli nadaljevali in jo dokončali v letu 1896. Veliko škodo so utrpeli med prvo svetovno vojno v letu 1917, ko je uspelo Ivauu Pibru, župniku v Gorjah, sicer blejskemu rojaku in deželnemu poslancu, zagotoviti denar za obnovo in tudi, kot so rekli, vzorno vzdrževanje. V letu 1920 je narasla Radovna popolnoma 'uničila mostove in galerije, kar so popravili v naslednjem letu ob podpori KID, nato ponovno v zimi 1922/23, ko je dala denar Zveza za tujski promet v Ljubljani, leta 1924 je bila usoda Vintgarja enaka. Takrat ije dala denar, skupaj 30.000 din, Tourist Office iz Ljubljane, potem enako v letu 1926. Tourist Office iz Ljubljane je namreč skrbela za Vintgar vse do zadnje vojne. V tem letu so nato uvedli vstopnino, ki jo pobirajo še sedaj in omogoča Turističnemu društvu Gorje vsaj delno kritje stroškov vzdrževanja. Omenimo naj, da so v zadnjih letih temeljito obnovili
vse galerije in mostove, vgradili železne pregrade, kar bo onemogočilo večjo 'škodo po visokih vodah in dotrajanosti.
TD Gorje j'e v letu 1973 pripravilo manjšo slovesnost Ob 80-let-nici svečane otvoritve, česar se je v svojem govoru spominjal predsednik TD Gorje Matija Klinar. Slovesnosti se je udeležilo tudi veliko domačinov iz Gorij, Zasipa, najmanj pa z Bleda, kot da se ne bi 'zavedali pomembnosti tega naravnega spomenika za blejsko turistično ponudbo. Res je, da podobne soteske zasledimo v Avstriji in Švici, le da se skoraj nobena ne more meriti z našim Vintgarjem. Zunaj so mogoče sposobnejši, znali bolje izkoristiti to, kar jim je dala narava.
Razni posamezniki so si zamišljali celo, da bi to sotesko osvetlili za nočni obisk, kar bi
bilo gotovo enkratno, drugi pa zopet menijo, da bi bili sprehodi prenevarni, sama osvetlitev pa verjetno predraga.
Kot poroča blejski rojak in nadučitelj Janko Žirovnik (1860— 1941) v svojem opisu Vintgarja, je pesnik Anton Aškerc ob obisku 'Žumrove galerije zapisal v spominsko knjigo v gostilni pri soteski (ves prevzet), tole: »Veličastna soteska, romantični kraj! Hej, ti divji in divni slovenski naš raj!
Ti grmeči slapovi in ti smeli mostovi in ta struga, globoko skrivnostna in skalna.
Pa ta Radovna čista, kristalna! Ah, ti Vintgar! Kdor videl tvoj skriti je čar,
ne pozabi te več nikdar, več nikdar!«
Kakor smo že omenili, je imel pri odkritju in ureditvi Vintgarja velike zasluge Benedikt Lergetporer, še nekaj 'besed o njem: Doma je bil v Salzburgu, kjer se je rodil leta 1845. V začetku je živel na Tirolskem, saj sta bili tam rojeni' tudi obe njegovi hčerki, od katerih je starejša, Berta, živela nato na Bledu dolga leta. Nadaljevala je njegov poklic fotografa. Poleg svoje domače hiše je imela na prostoru pred današnjo Festivalno dvorano večji atelje s fotografsko trgovino. To so med vojno odstranili.
■Na Bled je prišel Lergetporer v letu 1884. Poleg fotografiranja se je bavil predvsem s kartografskimi deli. Bil je prvi, ki je posnel vrhove naših gora, predvsem Julijske Alpe. S slikami naših krajev, v prvi vrsti Bleda in drugih naših gora, je vzbudil zanimanje za naše kraje in gore. Iz njegovih slik lahko marsikaj zvemo danes o starem Bledu in njegovi okolici, saj drugih pristnih dokazov nimamo.
Na Kran/jiSkem je bil edini, ki je ustvarjal reliefne zemljevide. Te svoje umetnosti se je izučil v Innsbrucku pri 'znanem geo-plasitu Kellu. Upodobil je Julijske Alpe, Karavanke in Kamniške Alpe. Za to je dobil tudi posebno denarno podporo takratnega deželnega kranjskega Zbora. Tako je pripravil geo-plastično karto Gorenjske, katere posnetki iz mavca so še danes shranjeni v muzeju. Imel je še okoli 300 posnetkov, ki so shranjeni v iljubljanškem, gra-
V prvih dneh junija je Turistično društvo Begunje organiziralo tekmovanje harmonikarjev — amaterjev. Harmonikarji so tekmovali na hribčku pri sv. Petru nad Begunjami, kjer je tudi lepa izletniška 'točka. Tam ima sankaško društvo iiz Begunj tudi majhno kočo, Iki je odprta vsako soboto in nedeljo bodisi poleti ali pozimi.
Ocenjevalni komisiji in prisotnim obiskovalcem (ki jih to pot ni bilo malo) se nas je prijavilo 35 tekmovalcev iz tržiške, jeseniške in radovljiške občine. Z diatoničnimi harmonikami nas je nastopilo 26, s klavirskimi pa 9 tekmovalcev. Ledi poslednji so bili ocenjeni posebej. Vsak nastopajoči je zaigral eno partizansko melodijo, drugo pa narodno ali tudi lahko lastno skladbo. Na diatonikah sta bila
škem in salzburškem muzeju, pa še po različnih šolah. Leto pred smrtjo (umrl je 14. nov. 1910 na Bledu), je dokončal kvalitetno dioremo. Za to svoje delo je prejel leta 1890 v Grazu na posebni razstavi častno diplomo. Že prihodnje leto 1891 je bil deležen v Trstu častne medalje »Società Degli amici dell Arte« za pokrajinske fotografije Gorenjske, triglavskega pogorja, Primorske, Dolomitov, Istre, posebno pa turističnih krajev Ble-ga, Opatije in Malega Lošinja.
Veliko priznanje je bilo dano Lergetporerju, ko mu je Kranjski deželni zbor odobril pogodbo za izdelavo reliefnega zemljevida ,v izmeri 1:25.000 za skupaj 2.304 goldinarjev. Ta karta je bila izdelana na 33 celih in 14 pol oddelkih.
Metka Vodička, posestnica in fotografinja na Bledu, ki je nasledila Lergetporer jevo premoženje, še sedaj hrani poleg njegove slike še dve knjižici z beležkami, skicami in izmerami, ki jih je delal v letih 1861 do 1876. To so skice iz okolice Innsbrucka z Seefeldom, Brune-kom, Brennerjem, Lienzom in Wörglom. Obiskal je že talkrat nekaj danes poznanih smučišč v Stubaital Oetztal, okolico Me-rana in Bozna, skratka, v glavnem Tirole '(Schwatz), od koder je izhajal.
Posebej so zanimive skice p vrhovih in gorskih grebenih iti kočah na teh področjih, kar je potem vnašal na karte.
Čeprav je bil po rodu Nemec, je vzljubil našo deželo, predvsem njene naravne lepote ter mu je zaradi njegovega dela, ki smo ga tu na kratko omenili, treba priznati zasluge za odkrivanje naše ožje domovine.
Kakšen je obisk v soteski? Ta niha iz leta v leto, kot je pač turistična is«(zona na Bližnjem Bledu. Seveda so predvsem pomembni domači obiskovalci in šolske skupine, vse več jih je iz ostalih naših republik in pokrajin. V zadnjih letih je 'bil obisk v letu 1967 — 38.906, nato se ej večal do leta 1971 — 43.699, večji je bil leta 1975 — 45.810, leta 1977 — 42.144, v zadnjem letu 1978 — 48.580.
Vedno znova je vredno pogledati Vintgar, le da se mnogi kaj radi ustavljajo samo v prijetnem gostišču pred samo sote-
najboljlša brata Marjan in Metod Praprotnik iz 'Ljubnega pred Francetom Fabijanom iz Besnice. Na klavinkah pa so bili najboljši: Janez Zupan iz Lesc pred Begunjčanoma Vilijem Komanom in Jožetom Trlejem. Med nastopajočimi velja omeniti najstarejšega Franca Mohorča iz Begunj, ki je že v 83. letu starosti.
Vsi tekmovalci smo poleg spominskih diplom prejeli tudi spominske značke in praktične nagrade, ki so jih prispevale delovne organizacije. Prireditev je kljub preizkusnemu videzu izredno uspela. Verjetno bo to tekmovanje (v okviru Turističnega društva Begunje) postalo tradicionalno in obiska bo gotovo v bodoče še mnogo več.
Jože Ambrožič
Tekmovanje harmonikarjev
Šola v naravi
Naša DO je omogočila učencem četrtih razredov OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled bivanje v počitniškem domu v Seči, da so opravili šolo v naravi.
O vtisih in doživljajih so nekateri učenci zapisali takole:
Najprej vsem delavcem LIP Bled hvala, da ste nam omogočili šolo v naravi.
Imeli smo zelo lepo vreme in ilahko smo se veliko kopali. Spoznali smo nekaj novih rastlin, ibi so značilne za ohmorske kraje.
Kot mogoče že veste, smo se kopali pri hotelu Bernardin. Zelo zanimivo si je bilo ogledati pokrajinski muzej v Kopru in akvarij ter pomorski muzej v Piranu.
- Vaš hišnik, gospod Lovre, je bil zelo prijaven z mami. Imel nas je kar za palčke. Dovolil mam je, da smo obrali češnje, ki rastejo na dvorišču. Kuharice so kuhale dobra kosila in večerje.
Vsak večer pa nismo mogli takoj zaspati, ker smo bili razigrani.
Še enkrat najlepša hvala!
Bernardka Bernard 4. b razred
Četrti razredi naše OŠ so letos prvič odšli v šolo v naravi. Tovariš ravnatelj se je dogovoril z LIP Bled, da so nam za to šolo odstopili svoj počitniški dom v Seči pri Portorožu.
Zelo sem bila vesela, da gremo v dom, kjer sem 'bila že večkrat s starši in sestro. Vse dneve smo tam lepo preživeli, vreme je bilo poletno, morje tqplo. V Sečo smo se pripeljali s posebnim avtobusom. Na poti smo se ustavili ma Socerbu, od ikoder smo videli Trst in Tržaški zaliv. V domu nas je sprejel prijazni upravnik, maše tovarišice pa so mas razvrstile po sobah. V sobi sem bila z Metko, Tatjano in Matejo. Zmenile tsrno se, da bomo v sobi držale red.
Že prvi dam smo šli peš do Bernardina. Tam smo se še večkrat kopali. Učence neplavalce je učil plavati oče mojega sošolca. Popoldne smo imeli navadno pouk. Spoznali smo Piran, Portorož in Koper. V Piranu je bil za nas najbolj zanimiv akvarij. Okrog bazena, kjer je bil morski pes, je bilo vse polno občudovalcev. Zato sem raje ogledovala hobotnico, morske zvezde, smešne konjičke, rake im druge morske živalce. S Tartinijevega trga smo se po ozki, kamniti ulici povzpeli do cerkve. Od tam smo videli širno morje in nekdanje obzidje.
Zanimiv je bil tudi Koper. V luki smo si ogledali velike tovorne ladje, pomorski muzej. Bilo nam je zelo vroče im hladili smo se s sladoledom in limonado. Koprske ulice so ozke in senčne. Nad Koproim smo videli novo stanovanjsko naselje Semedela, pa Meha-notehniko in Delamaris Izola.
Naš likovni pouk je bil zelo zanimiv. Risali smo staro ribiško ladjo ob gusarski ladji Korala. Spoznali smo sečoveljske soline. Na poti do tja pa tovarno Droga Portorož in zelo je dišalo po kavi, ker so jo ravno takrat pražili.
Pred večerjo smo se radi igrali z žogo na prostornem dvorišču, se gugali in drčali po itobganu. Predzadnji dam smo imeli zabavni večer. Vsaka soba je pripravila eno točko. Nasmejali smo se našim šaljivcem in tudi naši kuharici, ki je zapela pesem »Majhna sem bila . . .« Zahvaliti se moramo prijaznemu upravniku, ki nam je dovolil, da smo obirali sladke češnje.
Mislim, da v domu nismo naredili nobene škode in da nismo jezili naših tovarišic. 'Šola v naravi nam bo ostala v lepem spominu.
Vesna Knaflič,
4. b razred
V	šolo v naravi ;smo se odpravili v medaljo zjutraj. Med potjo je bilo zelo vroče. Opoldne smo prispeli v Sečo. Najprej smo se razdelili po sobah, nato smo dobili obilno kosilo. Zatem smo imeli počitek. Nismo spali, ampak smo kartali. Po počitku smo si šli ogledat kopališče, v katerem naj bi se kopali. Ko ismo prišli v dom, smo dobili večerjo, nato smo se umili in šli spat.
'Drugi dan smo se po zajtrku odpeljali v kopališče pri hotelu Bernardin. Po kopanju smo kosili, imeli počitek, nato pa pouk. Zvečer smo se igrali na dvorišču pred domom. Potem smo se umili in šli spat. V torek smo zjutraj odšli v mesto Koper. Mesto smo si dobro ogledali, potem pa smo se odpeljali domov. Ko pa smo pojedli kosilo, smo se odšli kopat v Ikamp. Drugi dan je bilo zaporedje isto kot v ponedeljek.
V	četrtak smo po zajtrku odšli v Piran. Prav .tako smo si ga ogledali kot Koper. Najbolj me je zanimal akvarij, v katerem smo si ogledali morske živali. Z avtobusom smo se odpeljali v dom. Tam smo pojedli, po počitku pa ’smo odšli v kamp, kjer smo se kopali.
V	soboto zvečer smo imeli zaključno prireditev. Po proslavi smo se umili in šli spat. V nedeljo pa smo pospravili stvari in se šli kopat. Popoldne smo se odpeljali z avtobusom nazaj na Bled.
Ker nam je nudil LTP počitniški dom, se mu zahvaljujemo.. Hvala itudi za češnje, ki' smo jih obrali na dvorišču doma.
Metka Špenko 4. b razred
Alkoholizem |e skrajno stopnja človekove odtujitve
Alkoholizem je v razvitem svetu tretja glavna bolezen človeštva (za boleznimi srca in ožilja ter rakom). Če pa upoštevamo, da z vsakim alkoholikom propadajo poprečno trije družinski člani in je prizadetih še toliko drugih ljudi, potem je nedvomno med boleznimi na prvem mestu.
V Sloveniji imamo približno
80.000	alkoholikov. Ker pri vsakem trpijo vsaj trije družinski
Dopisujte v glasilo
člani, je v Sloveniji zaradi alkoholizma prizadetih približno
300.000	ljudi.
Tudi ekonomska škoda je velikanska, nad 10 % nacionalnega dohodka požre alkoholizem (izostanki z dela, boleznine, invalidnine, prometne in obratne nezgode, stroški zdravljenja itd.). Škoda, ki jo utrpijo svojci, predvsem še otroci alkoholikov, se sploh ne da materialno izraziti.
Alkoholiki so v treznem stanju zaradi občutkov krivde brez pravega jaza, (ko pa so pijani, so seveda korajžni), zato se v naša samoupravljalska dogajanje ne morejo vključevati kot tvorni subjekti — vsakdo z njimi zlahka manipulira.
Alkoholik skuša svoje ravnanje opravičiti. Sprva se brani tako, da pitje sploh zanika ozi-
roma zatrjuje, da lahko neha, kadar hoče. Potem skuša dokazati, da pije manj, kot mu očitajo, in da je to povsem normalna stvar, saj pijejo vsi in vsepovsod. Ko alkoholik že ne more več prikriti svojega alkoholizma, prične iskati vzroke zanj. Te vzroke vedno najde in jih obvezno projicira izven sebe: krivi so žena, tašča, služba, usoda, politika itd. če ga potem okolje stisne v precep, mu naenkrat postane jasno, da lahko (nekaj časa) zdrži brez pijače in potem s temi kratkimi obdobji treznosti poskuša zabrisati vsa druga daljša (in za družinsko okolje uničujoča) obdobja, ko je pil.
Bistvo alkoholizma ni v pitju alkoholnih pijač (čeprav brez alkohola seveda ni alkoholizma), temveč v spremenjeni osebnosti, ki je za okolje, zaradi alkoholičnega obnašanja (sebičnost, površnost, prepirljivost, zanemarjenost, agresivnost itd.) težavna tako v vinjenem kakor v treznem stanju. Temeljni vzrok za deformacijo alkoholikove osebnosti pa je odvisnost od alkohola.
V čem je bistvo odvisnosti od alkohola?
Človek, ki je (že) odvisen od alkohola, ne zmore vsakdanjih težav, stisk, napetosti in življenjskih obremenitev prebiti brez alkohola. Ob vsaki obremenilni situaciji gre pit, ne samo ob neuspehu, jezi, razočaranju, prepiru, temveč tudi ob uspehu, veselju, pohvali itd.
Postopoma postane alkoholik tako zasvojen, da ne more več ne misliti ne delati in ne živeti brez alkohola. To pomeni, da se zjutraj kar ne more zmigati in mu misli ne stečejo, dokler ne popije toliko, kolikor potrebuje.
Temeljna značilnost alkoholizma je stopnjevanje alkoholne odvisnosti in pojemanje življenjskih interesov, ki se v končni fazi alkoholizma zreducirajo na željo: biti omamljen. Tako pride alkoholik v situacijo, ko je njegova zadnja misel večera in prva misel jutra namenjena alkoholu. Uničil je družino, izgubil prijatelje, zapravil zaupanje in sedaj lahko le še životari kot razčlovečeno in z alkoholom prepojeno bitje. Ta zadnja faza alkoholizma je pravzaprav skrajna stopnja človekove odtujitve.
Alkoholizem je dolgotrajna bolezen, ki traja pet, deset, dvajset in več let. Gre skozi dve fazi:
1.	Faza uničevanja družine. Zaradi moževega alkoholičnega obnašanja in spremljajočih zdrah se žena počuti opeharjeno za vsa svoja lepa pričakovanja. Ko spozna, da je sploh nima rad, da ni zmožen pristnih čustev, da ljubi samo alkohol, njo pa v vsakem pogledu izkorišča, se počuti osramočena in ponižana.
Alkoholik zasluži čedalje manj in zapravi čedalje več. Svoje družinske in delovne obveznosti zanemarja. Ženi ne more biti več v oporo in otrokom že dolgo ni več za zgled. Vsako zaupanje zaigra. Družini grozi razpad. Žena običajno prepreči razsulo družine na ta način, da vzame vajeti v svoje roke. Tako jo življenjska nuja zaradi neučinkovitosti in malomarnosti alkoholičnega moža potisne na »prestol družine«, pravzaprav na »prestol revščine in gorja«. Nekdanji gospodar oziroma oče, ki je nekoč dajal družini občutek varnos ti,postane sedaj privesek družine. Pravzaprav je izvržek, ki postaja čedalje bolj predmet sovraštva, zaničevanja, pomilovanja in lažnega usmiljenja. Temu stanju pravimo patološki matriarhat v alkoholikovi družini. Opisani zamenjavi prvinskih vlog očeta in matere se prilagodijo otroci in morebitni drugi družinski člani. Otroci se v vseh zadevah obračajo na mamo. Očeta se sramujejo, ga celo zaničujejo in sovražijo. Najprej so priče prepirov in pretepov, pozneje pa postanejo »osebni stražarji« matere, ki jo varujejo pred očetom. V takšni družini ne morejo biti zadovo-
ljene osnovne potrebe po varnosti in ljubezni. Zato so otroci prizadeti, nevrotični. Navedene okoliščine povsem uničijo pozitivne čustvene vezi med nekoč ljubečima zakoncema.
Bistvo dogajanj v tej fazi alkoholizma poimenujemo kot alkoholno bolezen alkoholikove družine, ki je v tem, da so se navedenim razmeram patološkega alkoholnega matriarhata vsi družinski člani prilagodili v tolikšni meri, da ne napravijo nič učinkovitega, da bi situacijo spremenili. In ravno s tem »dokazujejo«, da so vsi bolni.
V končni fazi (če alkoholik ne kapitulira in se ne začne zdraviti z družino vred) pa pride do razveze in reorganizacije enega dela družine. Alkoholik pa ženi občajno ne da miru, temveč jo nadleguje celo na delovnem mestu. To stanje traja, dokler ga ne pobere odrešilna smrt. Poprečna življenjska doba alkoholikov je okoli 52 let.
2.	Faza alkoholikovega osebnostnega in družbenega propadanja. Ko je alkoholik uničil družino, izgubil prijatelje, zapravil službo, je po naših izkušnjah nepopravljivo odtujen, saj nima nikogar več, ki bi mu s srcem stal ob strani na dolgotrajni in zahtevni poti zdravljenja in resocializacije. Životari po beznicah in čaka na neizbežen konec.
Alkoholizem spremljajo tudi okvare na telesnem zdravju. Najbolj prizadeti so možgani, vsak kozarec alkohola uniči več tisoč možganskih celic. Po tridesetem letu starosti sicer vsakemu dnevno propade okoli
100.000	možganskih celic, alkoholiku pa približno dvakrat toliko; 13 milijard — kolikor imamo možganskih celic, je res veliko, toda nikakor ne neizčrpno število. Zaradi naglega propadanja možganskih celic in pogostne pijanosti alkoholiki niso več ustvarjalni, postopoma postanejo bebasti (razne stopnje psihoorganskega sindroma).
Alkohol počasi, toda zanesljivo uničuje tudi druge organe, predvsem srce, jetra, ledvice, želodec itd.
Zdravstvene okvare še zdaleč niso najbolj bistvene komplikacije alkoholizma, kot so nekoč zmotno domnevali v medicini. Telesno še povsem zdrav alkoholik lahko opravi že vse tisto, čemur pravimo uničenje družine.
Alkoholizem se včasih zaplete tudi s kakšno psihiatrično kom-
plikacijo (bledež, blodnjavost, bolezenska ljubosumnost, psihoza Korsakova, božjast, bebavost itd.). S temi komplikacijami se je — in se še vedno — ukvarja tradicionalna psihiatrija, ki alkoholizem sam pusti vnemar.
Kdo je torej alkoholik?
Alkoholik je vsak, ki je zaradi pogostnega in pretiranega pitja alkohola postal od alkohola odvisen in ima zaradi tega nevšečnosti v družini in v službi, javljajo pa se tudi zdravstvene okvare. Ce za koga to še ni alkoholizem, naj počaka še kakšno leto, pa se bo alkoholna bolezen zanesljivo pokazala v »vsej svoji krasoti«. Na kratko: alkoholizem je vsakršno uživanje alkohola, ki ustvarja probleme.
Alkoholizem med mladimi
Za mladega alkoholika štejemo tistega, ki še ni dopolnil trideset let. Ker je alkoholizma med odraslimi čedalje več, ga »mora« biti mnogo tudi med mladimi. V naravi same alkoholne bolezni je, da poskrbi vedno sproti za nove generacije alkoholikov. Alkoholik nasploh nerad pije sam, temveč poskuša med pivce spraviti tudi svoje znance in prijatelje. Tudi alkoholični starši uvajajo otroke v alkoholizem s ponujanjem alkohola otrokom in s svojim »dobrim zgledom«.
Skoraj pri vsakem alkoholiku, ki ga obravnavamo, ugotovimo, da se je njegov alkoholizem začel že v mladosti. Vdajanje alkoholni omami onemogoča normalno zorenje mladega človeka, ki si zaradi tega ne pridobi dovolj znanja in izkušenj za življenje. Ker je brez pravih delovnih navad, nikjer ne doživlja uspehov. Dobro se počuti le za gostilniškim omizjem.
Kaže, da gredo slabi uspehi, zavlačevanje študija in osip na visokih šolah v znatni meri na rovaš začetnega ali pa razvitega alkoholizma med študenti. Alkoholiki-intelektualci povedo, da so se na alkohol navadili v študentskih letih in da so zato dolgo študirali. S popivanjem se zapravi veliko časa. Zaradi enkratne pijanosti zgubi človek praktično dva dni ali pa v tem času zanesljivo ni sposoben za zbrano intelektualno delo. Resen študij pa je zelo zahtevno delo, ki terja treznega, spočitega in ustrezno motiviranega človeka.
Iz informacij Zavoda
SRS za zdravstveno
varstvo
Francu Fistru v slovo
24. 6. 1919 smo se poslednjič poslovili od dobrega in zvestega sodelavca Franca Fistra. Svojemu rojstnemu kraju, vasi Brda je ostal zvest vse življenje. Doma ni bilo dovolj dela za številno družino, zato se je moral odločiti za delo gozdnega delavca in tesarja. V poletnih mesecih se je selil iz sečišča na sedišče ali s tesarsko krošnjo iz kraja v kraj.
V najtežjih letih naše zgodovine se je kot aktivist osvobodilne fronte odzval klicu zatiranih. V času NOB je opravljal v svojem kraju najbolj odgovorne naloge in kot gospodar oskrboval partizanske enote. Kasneje je tudi sam odšel v partizane in kot dober poznavalec predela Jelovice mnogo doprinesel h končni zmagi in svobodi.
Bogat z delovnimi izkušnjami se je zaposlil v obratu Lancovo. Kot sekač in tesar je veliko prispeval k obnovi lesne industrije. Poleg rednega dela so mu bile zaupane odgovorne družbenopolitične funkcije. Bil je izvoljen za prvega predsednika krajevnega ljudskega odbora Lancovo.
Zadnja leta se je povsem posvetil vzgoji vnukov, ki so mu pomenili radost in veselje.
šport — šport — šport — šport — šport — šport — šport
Letne športne igre lesarjev in gozdarjev Slovenije
Organizatorja desetih jubilejnih letnih športnih iger delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije sta bila Gozdno gospodarstvo Novo mesto in Novoles Straža pri Novem mestu.
Prvič so bile organizirane letne igre prav v Novem mestu (leta 1970), iko je lesni kombinat Novoles organiziral prvo lesaria-do. Tafkrat se je je udeležilo 250 tekmovalcev, medtem iko je letos sodelovalo že preko 2000 tekmovalcev. Za porast športa in organizirano delo v okviru sindikata na področju športa je prav številčnost udeležbe dokaz zanimanja za šport in rekreacijo.
Organizatorji X. jubilejne le-sariade v Novem mestu 23. 6. 1979 so se resnično potrudili za dobro tehnično izvedbo vseh tekmovanj.
Program iger je potekal takole:
—	ob 7. uri — pričetek tekmovanja v kegljanju
—	ob 8. uri — uvodni del z otvoritvijo
—	ob 9. uri — pričetek tekmovanj v malem nogometu, odbojki (moški, ženske), namiznem tenisu, šahu, streljanju in balinanju.
—	ob 10. uri — tekmovanje v plavanju
—	ob 18. uri — zaključek tekmovanj in pričetek družabnega večera
—	ob 21. uri — uradna razglasitev rezultatov.
Odbor za šport, kulturo in rekreacijo pri sindikalni konferenci naše DO je prijavil za letošnjo lesariado naslednje ekipe:
1.	kegljanje (ženske, moški)
2.	mali nogomet (moški)
3.	namizni tenis (ženske, moški)
4.	šah
5.	streljanje (ženske, moški)
42 Lipovih tekmovalcev se je
udeležilo športnih iger.
Zjutraj ob 4.30 uri je odpeljal posebni avtobus iz Boh. Bistrice v Novo mesto na X. jubilejno lesariado. Želja nas vseh je bila, da bi se naši fantje in dekleta odrezali kar najbolje.
Ekipa v malem nogometu je bila dobro razpoložena po prvem srečanju, saj so premagali ekipo Javorja kar 4:1. V naslednjem ikolu so se fantje srečali z ekipo LIP Slovenske konjiče ter po nepotrebnem izgubili srečanje z rezultatom 0:2.
Od 42 ekip je naša dosegla 17.—32. mesto.
Kegljači prav tako niso pokazali vsega tistega, Ikar so »znali« na pripravah. Ekipa v sestavi Zalokarja, Trojarja, Lebarja, Justina, Čmeta, Lomovška in Grosa je osvojila 22. mesto.
Ženska ekipa v kegljanju v sestavi Arfi, Ristič, Kitič, Lebar, Samardjič, Cerkovnik in Kunstelj je -dajala realne možnosti za uvrstitev med prvih 10 uvrščenih ekip. Dosegle so 19. mesto, uvrščenih je bilo 27 ekip.
V	namiznem tenisu ženske niso ponovile lanskega uspeha. Uvrstitev na 5.—8. mesto pa je v tej konkurenci še vedno zelo dobra. Uvrščenih je bilo 16 ekip.
V	namiznem tenisu med moškimi je bila izredna konkurenca. Z malo več športne sreče bi bil rezultat naše dkipe (Lap, Šorl, Ulčar) lahko boljši. Osvojili so 9.—16. mesto.
Strelci so se uvrstili na 13. mesto izmed 35 ekip. Ekipo so sestavljali Justin, Gros, Ažman, Sodja, Pesjak.
Strelke so dosegle 9. mesto. Našo DO so zastopale Benčina, Dežman in Urankar.
Šahovska ekipa v sestavi Železnikar, Franc, Fujs, Stres in
Pikon se je uvrstila na 23. mesto od 25 uvrščenih ekip.
V športni dvorani, kjer so se ves dan borili moški in ženske v odbojki, je organizator po zaključku tekmovanj halo napolnil z mizami in stoli. Za še boljše razpoloženje je poskrbel narodnozabavni ansambel z odličnim vokalnim 'kvintetom.
Za nami je X. jubilejna letna lesariada, ki bo mnogim ostala v lepem spominu nad lepimi
borbami, novimi poznanstvi in odlični tehnični izvedbi organizatorja.
Rezultati:
Ekipna uvrstitev:	točk
1.	Brest Cerknica	265,5
2.	Meblo Nova Gorica	259
3.	Jelovica Škofja Loka	226
17. LIP Bled	121,5
Uvrščenih 49 ekip
Mali nogomet
1.	LIP Slovanske Konjice
2.	Slovenijales TM Slovenj Gradec
3.	—4. Jelovica Škofja Loka
3.—4. Slovenijales Brest Cerknica 17.—32. LIP Bled '(Marčič, Repinc, 'Rabič, Troha, Cesar, Kitič, Trojar, Pikon, Kočevar)
Kegljanje — moški
1.	LIK Kočevje
2.	GG Novo mesto
3.	Meblo Nova Gorica 22. LIP Bled Nastopilo je 43 ekip.
Kegljanje — ženske
1.	Meblo 'Nova Gorica
2.	LIP Savinja, Celje
3.	Jelovica Škofja Loka
19. LIP Bled '(Arh, Ristič, Kitič, Lebar, Samardjič, Cen kovniik, Kunstelj)
Nastopilo je 27 ekip.
Streljanje — moški
1.	Stol Kamnik
2.	Meblo Nova Gorica
3.	Elan Begunje
13. LIP Bled (Justin, Gros, Ažman, Sodja, Pesjak) Nastopilo je 34 moštev.
Streljanje — ženske
1.	LIP Slov. Konjice
2.	Brest Cerknica
3.	Marles Maribor
9. LIP Bled (Benčina, Dežman, Urankar)
Nastopilo je 25 ekip.
Namizni tenis — moški
1.	Lesnina Ljubljana
2.	Meblo Nova 'Gorica
3.	—4. Elan Begunje 3.—4. Javor Pivtka 9.—16. LIP Bled Nastopilo je 27 dvojic.
Namizni tenis — ženske
1.	GG Brežice
2.	Stol Kamnik
3.	—4. Brest Cerknica
Liko Vrhnika
5.—8. LIP Bled (Cerkovnik, Kaiser)
Nastopilo je 16 'dvojic.
Šah — moški
1.	Stol Kamnik
2.	GG Postojna
3.	Lesna Slovenj Gradec
23. LIP Bled (Železnikar, Franc, Fujs, Stres, Pikon) Nastopilo je 25 ekip.
točk
47
43
39.5
39.5
18.5
kegljev
262
259
257
209
ikegljev
202
182
176
139
krogov
842
834
830
765
krogov
487
464
463
382
točk
32
24.5
24.5
15.5
točk
21
17
13.5
13.5
10.5
točk
32
28
25
5
Ciril Kraigher
Rezultati
Tekmovanje SOZD 'GLG v malem nogometu v Škofji Loki, dne 9/6-79.
Pripravljeno je bilo 8 ekip, ki so bile razporejene v dve skupini:
I. skupina:	JELOVICA I, Škofja Loka
GG Kranj AERO Medvode GG Bled
II. skupina:	ALPLES Železniki
LIP Bled
GRADIS Škofja Loka JELOVICA II, Škofja Loka
V prvi skupini so bili doseženi naslednji rezultati:
Jelovica I. : GG Bled	1:2
Aero : GG Kranj	1:3
Jelovica I. : Aero	2:0
GG Kranj : GG Bled	1:0
Razvrstitev v II. skupini:
1.	GG Kranj
2.	GG Bled
4. Jelovica II.
4. Aero
V drugi skupini so bili doseženi naslednji rezultati:
Alples : Jelovica II	2:0
LIP Bled : Gradis	3:0
Jelovica II : Gradis	0:3
Alples : LIP Bled	5:1
Razvrstitev v II. skupini:
1.	Alples
2.	LIP Bled
3.	Gradis
4.	J elovica II.
Zmagovalca skupin sta se pomerila za prvo mesto.
GG Kranj : Alples Železniki	1:0
Drugouvrščena v skupinah sta se pomerila za 3. oz. 4. mosto.
LIP BLED : GG Bled	5:0
Tretjeuvrščena v skupinah sta se pomerila za 5. oz. 6. mesto. Gradis : Jelovica I.	6:5
Cetrtouvrščena v skupinah sta se pomerila za 7. oz. 8. mesto. Aero : Jelovica II.	3:2
Končni vrstni red:	1. GG Kranj
2.	ALPLES Železniki
3.	LIP Bled
4.	GG Bled
5.	GRADIS Škofja Loka
6.	JELOVICA I. Škofja Loka
7.	AERO Medvode
8.	JELOVICA II. Škofja Ldka
Skupina GG Kranj je kot zmagovalec dobila v trajno last dragocen pokal, ostali pa priznanja za udeležbo, škoda le, da 'tudi letos niso bile zastopane vse organizacije, saj je manjkala ekipa ZLIT Tržič. Žal se je tudi letois pokazalo, da nekateri še vedno ne razumejo, da je smisel teh tekmovanj predvsem srečanje in spoznavanje delavcev SOZD ter so športni rezultati .sekundarnega pomena.
KOOS Jelovica
Radostna pesem
Smejem se, kjer so veseli ljudje.
Na obrazu imajo gube radosti in iz oči jim sije sama sreča.
Njihove besede se kakor spominčice spletajo v šopke čudovite in kadar se osušijo, so še vedno lepe .. .
Smejem se že, ko trkajo na duri.
Vsi govorimo tople, prijetne besede.
Pozabimo, da življenje ni kakor radostna pesem. Pozabim tudi, da včasih tudi jok za 'smehom pride, kakor za soncem dež. Še naprej se smejem, kjer so veseli ljudje.
Takšnim, ki imajo široko, odprto srce!
VESNA
Iz glasila blejskih pionirjev
Mo| oče in mamica
Moj oče je delavec. Dela v tovarni LIP Bled. Dela v obratu vrat. V tem podjetju je zaposlen 18 let. Zjutraj gre v službo ob 6. uri, (domov pa pride ob 14. uri. Tovarna LIP Bled stoji blizu našega doma, zato oče na delo nima daleč, saj je do tja dobrih 10 minut.
Moja mamica je zaposlena v tovarni Vezenine Bled. Na delo se vozi z avtobusom, zato, Iker nima tako blizu 'kot očka. Dela v obratu konfekcije. V tem obratu so zaposlene samo ženske. Delajo na dve izmeni. Vezenine imajo več obratov, 'to so: obrat Čipke, obrat Vezenina in obrat Konfekcija. Moja mamica šiva na stroj. V tovarni Vezenine je zaposlena 15 let. V tej tovarni so v glavnem zaposlene samo ženske.
Srečko Koren, 3. c
Glavni in odgovorni urednik: Ivan Robič, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Branko Sodja, Jožica Arh, Andrej Trojar, Branko Urh, Miro Kelbl, Rafko Šolar, Branko Marčič, Ciril Kraigher in Marija Urankar.
STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC JUNIJ 1979
TO »Tomaž	delav-	učencev v poki.
Godec« Bohinj-	cev	lesnih
ska Bistrica	480	šolah 11
TO Rečica	307	11
TO Mojstrana	56	6
TO Podnart	72	1
TO Trgovina	24	
DSSS	81	
	1020	29
Poročili so se: iz DSSS — MAČEK Franc iz TO Podnart — PAJIĆ Pero Rodili so se:
RBKELJ Francu (TO Rečica — hči,
LUKANČIČ Veri (TO Rečica) — hči,
MALIVOJEVIC Jevtu (TO Podnart) — sin.