Posamezna številka Din štev. 3» Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana, Knafljeva ul. št. 5 II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 Račun poštne hranilnice, podruž v Ljubljani št "10.711 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 polletno Ib, celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12, polletno 24, celoletno 48 din. — Ameriko letno 1 dolar. Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII. Prisrčen sprejem Sin V nedeljo popoldne je Zagreb svečano in navdušeno sprejel Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginjo Olgo. ki sta prispela na prvi službeni obisk v hrvatsko prestolnico. Dvorni vlak se je pripeljal v Zagreb ob 15 Na postaji so bili že zbrani vsi ministri s podpredsednikom vlade g dr Mačkom na čelu. ban g dr Šubašič, člani vodstev Hrvatske seljačke stranke in Samostojne demokratske stranke generaliteta z armijskim komandantom generalom g Nedeljkovičem na čelu in predstavniki zagrebških ustanov. Predsednik vlade g Dragiša Cvetkovič se je pripeljal v spremstvu kneza namestnika z dvornim vlakom Nj Vis knez Pavle in kneginja Olga sta bila sprejeta z navdušenim vzklikaniem Izstopila sta iz svojega vagona med igranjem državne himne Ko so jima bili predstavljeni na peronu zbrani odličniki in ie knez namestnik v spremstvu ministra za vojsko in mornarico generala Nediča pregledal častno četo. je g dr Maček pozdravil visoka gosta s kratkim nagovorom, v katerem je poudaril svoje in vseh Hrvatov veselje nad njunim obiskom ter jima želel toplo dobrodošlico Knez namestnik mu je odgovoril: »Vaše besede so me zelo ganile Nenavadno srečen sem. da sem danes v Zagrebu « Nj Vis kneza namestnika in kneginjo Olgo sta nato pozdravila še ban dr Šubašič in komisar mesta Zagreba g. Starčevič. Tudi njima se ie knez namestnik zahvalil s toplimi hesedami f S postaie sta se visoka gosta odpeljala s svojimi spremljevalci v bansko palačo Vozili so se v slavnostnih kočijah v katere so bili vpreženi krasni lipicanci. Vso, kake tri kilometre dolgo pot so delali špalir člani hrvatske seljačke in meščanske zaščite ter or-ganizacii Hrvatske seljačke stranke in Samostojne demokratske stranke, za niimi pa so se gnetle množice ostalega zagrebškega in okoliškega prebivalstva, ki so knežji dvojici neprestano prirejale navdušene počastitve. Za knezom in kneginjo sta se vozila predsednik in podpredsednik vlade <*g Cvetkovič in dr Maček nato pa so sledili ostali predstavniki. Na Trgu Stjepana Radiča, nekdanjem Markovem trgu. se je sprevod ustavil Tudi tam je bila za špalirjem meščanske zaščite zbrana velika množica prebivalstva, ki je Nj Vis. kneza in kneginjo viharno pozdravila Pred cerkvijo sv Marka je sprejel knežjo dvojico nadškof dr Stepinac na čelu zagrebške katoliške duhovščine Pozdravil ju ie z daljšim nagovorom, nato pa je v cerkvi opravil zahvalno molitev Po njej sta se knez in kneginja s spremstvom napotila v sosedne ban-ske dvore, spet sprejeta od množic z velikimi počastitvami, ki so se še stopnjevale, ko sta se po nekaj minutah pojavila na enem izmed oken banske palače. Sledil ie pester mimohod seliaške in meščanske zaščite in organizacij obeh omenjenih strank pred Nj. Vis. knezom namestnikom in kneginjo Olgo. Mimohod je trajal nad pol ure ter je naredil na vse gledalce velik vtis Po končanem mimohodu je župa kmečkih pevskih društev »Matija Gubec« zapela od g. dr. Mačka sestavljeno in uglasbeno pesem »Seliački život«, potem pa je kneza namestnika pozdravil v imenu hrvatskega kmečkega ljudstva bivši poslanec g Tomo Baburič, ki je po poklicu t.udi sam kmet. Nj Vis. knez namestnik Pavle mu je odgovoril i nastopnim govorom: »Veselim se. da se mi je nudila priložnost, da v glavnem mestu Zagrebu naslovim svoje prisrčne pozdrave na vas. dragi bratje Hrvati, in preko vas na vso banovino Hrvatsko Moje veselje je toliko večje, ker pade ta moj obisk na srečne dni. ko združeni Hrvati. Srbi in Slovenci v polnem medsebojnem zaupanju in vzajemni ljubezni gradijo tako vdano svojo bodočnost S skupno borbo v minulosti, z neprestano borbo skozi stoletja in z velikanskimi žrtvami Srbov. Hrvatov in Slovencev je obeležena in zgrajena naša jugoslovenska domovina Ta borba v minulosti je dala junake borce in velike mučenike, ki so s svojimi žrtvami napisali najlepše strani naše zgodovine Vsi ti naši napori in visoka nacionalna zavest našega naroda, ki se je vedno pojavila v resnih časih, nas navdaja z vero in zaupanjem. da pogumno gledamo v svojo bodočnost. Vprašanja, ki so delila naš narod, so zdaj uspešno rešena. Nadaljna izgraditev naše države ne predstavlja nobenih težav. Na znotraj složni smo sami dovolj močni, da se upremo vsakemu zlu Sloga na znotraj in mir na mejah, to je bila moja stalna skrb. Veselim se. da se s tega mesta lahko zahvalim za tako prisrčen in nadvse lep sprejem. Veselim se tudi, da v tako velikem številu vidim izrazite predstavnike hrvatskega naroda, naroda kršnih kmetov in hrabrih vojakov, služabnikov Boga in domovine Da-našni dan in ta sprejem naj bosta dokaz, da smo šli po dobri poti Vaši cenjeni predstavniki, ki so tukaj zbrani, naj bodo prepričani, da bom še nadalje uporabil svojo vol jo in svojo moč, da bi delo sporazuma, ki so ga oni z vztrajnim prizadevanjem in rodoljubnim trudom privedli da uresničenja, rodilo plod, ki ga vsi mi od njega pričakujemo za splošno srečo in napredek tako banovine Hrvatske kakor vsega našega zdaj tudi duhovno zedinienega naroda. Kneginja in jaz se toplo zahvaljujeva Ba-buriču za lepe besede, ki jih je naslovil na naju! Živeli!« Zbrana množica je vmes vedno znova živahno vzklikala knežji dvojici Posebno navdušene so bile počastitve, ko je g dr. Maček s kratkimi besedami javil, da je knez namestnik pravkar podpisal volilni zakon za hrvatski sabor. Zvečer je bila v bansk;h dvorih svečana večerja, ki jo je na čast Nj. Vis knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi oriredil ban g. dr. Šubašič in na katero je bilo povabljenih nad 50 oseb Knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta si v ponedeljek in torek ogledala razne zagrebške zanimivosti, ustanove in zavode. Knez namestnik je obiskal nadškofa dr Alojzija Stepinca in se z njim dalje časa razgo-varjal. Nato ie posetil Samobor. Po Samo-boru je knežji par obiskal podpredsednika vlade dr. vladimira Mačka v Kupincu, ki iu je prisrčno sprejel s soprogo in otroki. Dom dr. Mačka je bil ves okrašen z zastavami, a vhod vanj s krasnimi narodnimi ročnimi deli. Nad vhodom na dvorišče ie bil razpet slavolok z napisom: »Bog živi Njuni Vi-sočanstvi in hrvatski narod!« Vsepovsod, kamor, sta prišla, sta bila visoka gosta deležna prisrčnih počastitev in izredne pozornosti ; Časopisje je objavilo te dni načrt novega volilnega zakona Glasovanje bo po tem načrtu tajno Vršilo se bc s kroglicami Uvedena sta proporc in način dveh list, okrožne in državne. Država bo razdeljena na 55 volilnih okrožij En mandat pride na 50.000 prebivalcev, na ostanke čez 30.000 pa še en mandat. Slovenija bo razdeljena na šest volilnih okrožij, ki bi po tej osnovi dobila 24 mandatov, in sicer Ljubljana mesto dva, volilno okrožje Ljubljana šliri, Maribor tri, Murska Sobota šest, Celje pet in Novo mesto štiri mandate. K temu številu pridejo morda tudi še oni slovenski kandidati, ki bodo izvoljeni na državnih listah. Število mandatov za ro-> samezna volilna okrožja v zakonu ni v naprej določeno in jih na podlagi števila prebivalstva pred vsakokratnimi volitvami določa poseben državni odbor kot vrhovni volilni organ Pravico voliti imajo le močlki državljani, pravico biti izvoljeni pa oni, ki so izpolnili 30. leto. pri čemer veljajo v glavnem že iz dosedaniih zakonov znane omejitve. Kandidatne liste v okrožjih lahko vlagajo le stranke ali koalicije (zveze) strank Te okrožne liste nimajo nosilcev Kandidati na njih so razvrščeni po srezih. Vsak kandidat ima namestnika. Ena in ista oseba lahko kandidira v dveh srezih, nasprotno pa lahko tudi stranka, odnosno zveza postavi v istem srezu dva kandidata. Liste se bodo vlagale na okrožnih sodiščih. Poleg okrožnih list obstojaio državne liste. Vsaka stranka ali koalicija strank, ki je najmanj v 15 okrožijh postavila svoje liste, ima pravico, da postavi še posebej svojo državno listo, ki ima svojega nos lca. Na ve državne liste skupaj odpade 50 mandatov, ki se bodo razdelili po skupnem štev u g'a-sov, ki so iih posamezne stranke dobile na svoje okrožne liste. Okrožne in državne liste niso neposredno povezane, temveč gredo sporedno druga poleg druge. Povezanost obstoji le v tem, da lahko postavi državno listo samo tista stranka, ki kandidira v najmanj 15 okrožjih, in da so volilni izidi, ki j'h je stranka losegla s svr^mi okrožnimi listami, odločujoči za raz-del tev mandatov z državne liste. Zoper volilne zlorabe in za zaščito volilne svobode ima načrt novega volilnega zakona mnogo podrobnih odredb z visokimi denarnimi globami m zapornimi kaznimi do dveh iet. Volišča bodo po občinah. Na eno volišče pride največ 800 volilcev. Predsednika volilnih odborov bodo postavljala okrožna sodišča prvenstveno iz vrst sodnikov sodnih uradnikov in pravnikov, ki so končali študije. Tudi ženske, ki sicer ne dobijo volilne pravice, bodo smele biti postavljene za predsednice volišč, če so sodne uradnice. Izid volitev v okrožju bo določal okrožni volilni odbor, katerega predsednik bo sodnik apelacij-skega sodišča, člani pa predsednik in en sod-| nik okrožnega sodišča in po dva predstavnika vsake okrožne liste s posvetovalnim glasom. Razdelitev mandatov z državnih list bo izvršil državni odbor, ki bo ostal v pribl;žno enaki sestavi, kakor so ga določali dozdaj-Šni volilni zakoni primanjkuje krsti© Živinorejec se mora za živino skrbno brigati in jo dobro krmiti, če hoče imeti od nje dohodke. Dobro krmljene živali donašajo obilo koristi, *>iabo krmljene živali pa sploh nobenih. Slabo krmljene živali so po vrhu še podvržene raznim boleznim. Kadar primanjkuje krme, kaže živinorejcu nekaj živine prodati ali pa dokupiti krme. Vendar ie mogoče tudi pri pomanjkanju krme pomagati, ne da bi bilo treba kaj živine prodati ali nakupiti drage krme. če je živinorejec preudaren mož Dober živinorejec r ora gledati na to, da se mu ne uniči po ne-"®v r:* krme in da prepove vsako nepotrebno potrato krmil. Zato naj se slama in tudi seno zrežeta, s čimer se doseže, da živin č"T" manj krme razmeče in potepta po tleh. Zrezana žitna slama, poparjena in osoljena, je v slabih letih kar dobra krma. Tudi bukovo, hrastovo in jelševo l;stie se lahko z uspehom uoorabi v letih pomapikania 1- ~e]0 žaganie igUčariev. rom»šann z ovsom se' da za silo rabiti pri krmljenju konj. Za goved pa se žagovina veda je treba žaganje pred krmljenjem dobro preseiati. da se odstranijo vsi večji e-seni koščki in prah Razume se. da se ža- govina uporablja le, kadar je sila najhujša, ker jo jasno, da živina, ki še slame ne mara, ne žre rada žagovine. Ajdovko navadno rabijo za nastilio živini, ker mislijo, da ajdovka ni za drugo kakor za gnoj. Toda tudi ajdovka ima nekaj redilnih snovi, celo več kakor ržena in pšenična* slama. Oluščene koruzne štoke navadno sežgemo, ker mislimo, da niso za drugo uporabo. Vendar imajo tudi ti precej redilnih snovi in so ob času, ko primanjkuje druge boliše krme prav dobro hranilo. Treba jih je le stolči, po-pariti ali jih v sili skisati. pa so dobro zimsko hranilo za govedo in tudi za drobnico. Najboljše pa je, če jih dobro razdrobiš in pomešaš z rezanico Koruzni štoki so sploh zmerom precej dobro krmilo. Živinorejec si torej lahko pomaga v slabih letih, ko je splošno pomanikanje krme. Tudi pri takem zasilnem krmljenju more donsšati živina umnemu živinorejcu primerne dohodke. Ker je letošnje leto glede krme precej slabo, sai sta pomladno deževie in poznejša suša uničili mnogo krme, bodo enemu ali drugemu živinorejcu zgoraj navedena navodila dobro služila. POLJANSKA DOLINA. Mraz imamo, sicer ne preveč snega, a dovolj za dobro smuko Zato je v nedelio imel naš Sokol smučarske tekme za škofjeloško okrožje — Prav razveseljiv napredek je pa zaznamovati v članstvu za Vodnikove kniige. Tako ie š+e-vilo članstva naraslo v Gorenji vasi že sko-ro na petdeset Zamudniki pa še lahko dobe nekaj izvodov pri poverjeniku g Šorliju v Gorenji vasi Sezite po njih. saj vam bodo te leoe in zanimive knj'ge v kratek čas v teh dolgih večerih — Tudi »Domovino« pri nas zelo radi berejo Božične številke je v prosti prodaji zmanjkalo. Kdor ni naročnik na »Domovino« jo dobi vsak teden v Gorenji vasi pri Šorliju a v Poljanah pri trgovcu g. Jamarju Zimski čas je čas branja in pri tem hitro minevajo dnevi Kmalu bo snet pomlad ko bo treba trdo priieti za plug in motiko Kaj nam prinese pomlad nič ne vemo Upajmo, da ne bo nič hudega ŽALEC. (Smrtna kosa). V Žalcu ie te dni umrl ustanovni član gasilske čete in eden izmed naistareiših saviniskih gasilcev 861et-ni Franc Premik Rajnkega so ob veliki udeležbi gasilcev in občinstva položili k večne-Ipočitku na rokopališču sv Kancijana N^i mu bo ohranien blag spomin SV VID PRI PTI.I11 Koliko siromaštva skrivajo hišice sredi bogatih haloških goric,, je najbolj znano tistim, ki živijo v dnevnih stikih s prebivalci teh domov. Solo našega kraja obiskuieio otroci iz Haloz in s Ptujskega polia Poleg svoie vzgojne naloge nudi šola ubožni deci tudi pomoč z vsakoletni- mi božičnicami. Ob priliki letošnje božični-ce je bilo obdarovanih nad 200 siromašnih učencev s perilom, obleko in delno tudi s Čevlji. K tako lepo uspeli božičnici so pripomogli banska uorava, podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda, domači krajevni šolski odbor in številne tvrdke iz Ptuja, med temi Kraker (200 din), Marič in Lenart (po 100 din), Zadružna elektrarna, Ljubljanska kreditna banka in Reinhard (po 50 din). Zbirali sta darove ga. Pernetova, učiteljica v pokoju, in učiteljica gdč. Ana Počkova. Upra-viteljstvo šole se vsem iskreno zahvaljuje! SV. ANA V SLOV. GORICAH. Z novim letom, ko je čas spreminjanja služb, so se tudi v našem kraju spremenile nekatere službe. Nekateri delodajalci odstavljajo uslužbence kar brez vzroka. Zadnji čas ;e slišati pri nas mnogo o nekih nevšečnostih. Če bi se obbube našega bivšega narodnega poslanca g Šoindlena, da bomo dobili telefon. uresničile, bi lahko izostale te neprili^e. — Ob neki priliki so se neki gospod svečano izrazili, da morajo iz našega kraja izginiti nekateri časopisi. Da pa se to ne bo zgodilo,. smo storili potrebno, da se njih prerokovanje na žalost ne more uresničiti Razveseljivo je pogledati, ko naš kolnorter prodaja ob nedeljah na trgu pred cerkvijo list, ki gre temu gospodu naibolj na ?;vce Pri Sv. Ani smo že tako napredovali, da imamo že več vrst kolporterjev. ki vneto tekmujejo v razprodaji časopisov — Tudi razne naše organizacije živahno delujejo. Pripravliaio se pravkar skupni družabni večeri, ki iim bo naloga utrjevati narodno in kulturno zavest med obmejnim prebivalstvom Napredna društva pri Sv. Ani imajo skunno knjižn;co z obilno izbiro raznovrstnih knjig, ki jih toplo priporočamo IVANJKOVCI Tukajšnja vinarska zadruga priredi 15. vinski sejem in razstavo v sredo 24. t. m v tukajšnji dvorani. Lanska vina se prav dobro razvijajo, so povsem harmonična in imajo malo kisline Cene so ugodne. Smo v sredini ljutomersko-ormo^h goric in so tako na seiem priouščena le vina i ztega vinarskega okoliša Zanimanci bodo imeli priliko poizkusiti mešana in sortirana vina in si oolee tega nabaviti potrebno količino iz teh vinskih krajev Čas prireditve pa ie tudi prav ugoden, ker bodo do tega časa že vina zrela SV. FOLFENK PRI SREDIŠČU. Dramski odsek Društva Kmečkih fantov i.n deklet 'n moški zbor »Lipe« uprizorita v nedeljo 21 tm. ob 18. v šoli narodno igro v štirih dejannh »Voda s planine« Igra prikazuje borbo mladega šumadijskega kmeta za zgraditev vodovoda po zadružni poti. Prepleta jo zdrav humor, ki biča grde razvade današnjega časa. Zmaga dela nad spletkami. Sodobna igra, ki ie ne smete zamuditi ^ Ponovno vas prosimo, da obnovite po že poslani položnici naročnino za let 1940. Ker je naročnina malenkostna, prosimo cenjene naročnike, da jo plačajo še ta mesec, po možnosti za vse leto naprej. Tako ne bomo med letom imeli opravka z novimi položnicami in sitnosti ■/, opomini. Naročnina ostane nesorcmenjena: za domačo državo: celoletna naročnina 36 din, polletna 18 din, četrtletna 9 din: za tuje države: celoletna 48 din, polletna 24 din, četrtletna 12 din; za Ameriko pa celoletna naročnina en dolar. Kdor bi po pomoti ne prejel položnice ali če se mu pokvari, naj piše na uprav-ništvo po drii(ro. Oni naročniki, ki so naročnino za leto 1940 plačali že poprej, naj kot zvesti naši prijatelji izroče položnice znancem, ki še niso naročeni, tn jih pridobijo, da se na »Domovino«, ki je vsem, ki jo poznajo in bero, najbolj priljubljeni list, ia-roče za novo leto. Kdor je preteklo leto zastal z naročnino, naj s položnico ali poštno nakaznico hitro poravna tudi zaostanke, da ne bo presledka pri pošiljanju lista. Nadalje opozarjamo naročnike v inozemstvu, da naše položnice tam niso veljavne, zato jih njim nismo priložili. V Franciji in Belgiji se naročnina lahko pošlje po mednarodni poštni nakaznici. Znesek je napisati v dinarjih, ki gra na pošti preračunajo, kolino mora pošiljatelj položiti v francoskih ali belgijskih frankih. Plačilo naročnine pa posreduje tudi Banka S. Baruc.h in Comp. v Parizu IX Rue Auber U, na katero se je obrniti. Naročniki v Nemčiji denarja za časopise ne smejo pošiljati, zato sprejemamo take naročnike le, au jSača zanje naročnino kaka oseba, ki biva v Jugoslaviji. UPRAVNISTVO „DOMOVINE" DOMOVINA št. 3 MBMMaMaBWMwaamwrwiB Zaščita otrok v primeru vojne Unija za zaščito otrok prosi zato vso našo slovensko javnost v imenu vseh onih, ki delajo za zaščito mladega slovenskega rodu pred grozotami vojne, da jih pri delu podpira z razumevanjem, z dobro voljo, z izvrševanjem vseh ukrepov, ki so bili v tem pogledu izvršeni. Unija bo stalno skrbela po svojih najboljših močeh, da bo javnost, posebno pa starši, podrobno in natančno obveščena o vseh pripravah. Kolikor bi kdor koli hotel imeti kakega posebnega pojasnila v pogledu zaščite otrok za primer vojne, naj se obrne na pristojni krajevni odbor unije, na občino ali na šolo. Čim večja povezanost s starši in njihovo zaupanje sta pri tem delu potrebna. Marsikomu se je zdelo čudno, da je čital najrazličnejša poročila o pripravah za obrambo prebivalstva v primeru vojne, o poskusnih zatemnitvah, o najrazličnejših odborih, o naznanjanju nevarnosti, o ureditvi gasilne službe, o tehničnogradbeni službi, o zdravstveni in kemijski službi, ni pa čital ničesar ali pa le malo o potrebnih pripravah za zaščito otrok v vojnem času. Zaradi tega se morda komu zdi čudno, da se pri nas na to ni čne misli. Toda ni tako. Priprave okoli zaščite' otrok v vojnem času se vrše pri nas že od mesca avgusta, ko je bil izdan od ministrstva za vojsko in mornarico poseben pravilnik za zaščito otrok, ki je natančno določil, kdo je dolžan in kako je dolžan skrbeti za zaščito otrok v vojni. Vsi tisti, ki so bili s tem pravilnikom pozvani, da izvedejo priprave za zaščito otrok, predvsem pa Unija za zaščito otrok, so se pričeli truditi, da izvedejo svoje delo čim prej Številna predavanja, nasveti staršem, popis otrok, ki ga je izvedla unija s svojimi krajevnimi odbori ob podpori banske uprave in naših občin, pričajo, da se vrši delo z vnemo in z največjo naglico. Da se vrši delo tako naglo, sicer gotovo še ne pomeni, da je vojna pred durmi, toda vsak pameten in izkušen človek ve, da je boljše biti zmerom pripravljen kakor pa enkrat iznenaden. Tozadevnih izkušenj imamo na izbiro ne samo iz pretekle svetovne rojne, marveč tudi od onih držav, ki se danes vojskujejo med seboj. Komu ni v opomin grozotna usoda varšavskih otrok! Politični pregled Po vsej Evropi je zbudil obisk Nj. Vis. kneza namestni-Pavla in kneginje Olge v Zagrebu velik odmev. Italijanski listi so ob tej priliki celo poslali v Zagreb svoje poročevalce in pišejo zdaj, da je bil s tem na svečan način zapečaten sklenjeni sporazum in utrta pot k složnemu delu. Nemški listi enako nagiašajo pomembnost tega obiska. Obširna poročila objavljajo angleški listi, ki izražajo zadovoljstvo zaradi navdušenega sprejema knežjega para v Zagrebu in nagiašajo velike manifestacije hrvaškega ljudstva. Francoski listi pa vidijo v obisku in počastitvah knežjega para dokaz, da je sporazum med Srbi in Hrvati dokončen, kar pomenja izredno okrepitev Jugoslavije. Nemška oblastva so nedavno zadržala vrsto italijanskih vagonov za Finsko. Ko je italijanska vlada zahtevala od nemške pojasnilo, zakaj zadržujejo pošiljke orožja Finski, so Nemci odgovorili, da zaradi prijateljstva z Rusijo ne dopustijo takih pošiljk. Sicer pa da so tudi Fmci že ponovno pokazali svoje sovražno stališče nasproti Nemčiji. Italijanske vagone z orožjem za Finsko so menda že vrnili v Italijo. Sovjetska vlada je poslala te dni protest norveški in švedski vladi, češ da nudita pomoč Finski in da s tem kršita nevtralnost. Tudi moskovski radio je ostro napadel obe državi. Obe državi sta zavrnili te očitke Norveška in Švedska da ne podpirata Finske s prostovoljci in vojnim materialom. Obe vladi sta tudi izjavili, da je podpora Finske iz obeh držav le zadeva posameznih zasebnikov. Kakor poročajo iz Moskve, se sovjetska vlada ni zadovoljila s takima odgovoroma, zaradi česar se čedalje čežče čujejo hude grožnje obema skandinavskima državama. Po vesteh iz Bruslja so bili storjeni izredni varnostni ukrepi v Belgiji in na Nizozemskem. V Belgiji so vpoklicali rezerviste v starosti od 20 do 31 let. Splošna mobilizacija pa ni bila izvedena. Kakor pravijo vesti, sta na belgijskem ozemlju morala pristati dva nemška letalca, pri katerih so našli fotografske posnetke belgijskih utrdb. Kakor poročajo iz Tokia, je Predsednik vlade admiral Jonaj je te dni na-glašal željo japonske vlade po izboljšanju položaja z velesilami, tudi s sovjetsko Rusijo. Zunanji minister Arita je pa zlasti poudarjal potrebo zbližanja z Anglijo. Kljub sovjetskim grožnjam se Švadska in Norveška ne dasta ustrahovati. Ves švedski, pa tudi norveški tisk zavrača sovjetske obdolžitve in izjatlja,»da je bil odgovor švedske in norveške vlade na sovjetski protest umesten in dostojen. Švedski list »Dagens Nyheter« meni k temu, da svobodni švedski narod kljub vsemu lahko izraža svoje prijateljstvo po svobodni volji. Izražati pa da ga seveda mora Finski, ki je bila brez vsakega povoda napadena. Švedski narod da ne bo izdal finskega, ki se bori za svojo svobodo in svobodo vsega sveta. V angleški spodni zbornici sta govorila te dni odstopivši minister za vojsko Hore Belisha in ministrski predsednik Chamberlain. Iz njunih govorov še zmerom ni jasno razvidno, zakaj je Hore Belisha odstopil. Chamberlain je na koncu svojega govora izrazil upanje, da bo Hore Belisha kmalu snet na takem mestu, kjer bo mogel služiti domovini. Govora obeh državnikov sta hkratu naglašala, da morata Anglija in Francija zmagati. V to svrho da sta obe zavezniški državi tudi zadosti oboroženi. Na zapadnem kakor finskem bojišču v zad-nih dneh ni bilo večjih dogodkov. Pač pa sovjetska letala neprestano obsipavajo finska mesta z bombami. Kakor pravijo Finci, so finske čete od začetka vojne sestrelile že 170 sovjetskih letal Po vesti iz Londona je te dni izgubila Anglija tri, Nemčija pa dve podmornici. Razen tega je v zadnem času bilo več trgovskih ladij potopljeni od min, odnosno podmornic. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Na sejmu v Ptuju so se trgovali za kg žive teže: voli I. po 5.50, II. po 4.50, III. po 3.50, telice I. po 5 din, II. po 4.50, III. po 3.75, krave I. po 4.25, II. po 3.50, III. po 2 din. V Celju so bili voli po 5 do 6.50 • in v Črnomlju po 3 do 6 din. SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Ptuju: špeharji po 8.25 do 9.75, pršutarji po 7 do 8 din, v Kočevju: špeharji po 9 do 10, pršutarji po 7.50, v Celju pršutarji po 8 dinarjev. SIROVE KOŽE. V Ptuju: goveje 13, telečje 18, svinjske 10 do 11, v Celju: goveje 12 do 14, telečje 14 do 16, svinjske 8 do 10, v okolici Črnomlja goveje 13 do 14, telečje 16, svinjske 8, v Kamniku: goveje 14 do 15, telečje 17, v Kočevju: goveje 12 din za kg. MED. V Ptuju 16 do 20, v Kočevju 16, v Celju 20, v Ljutomeru 16, v Kamniku 18 do 20 din kg. VINO. V ljutomerskem okolišu se je dobilo pri vinogradnikih navadno mešano vino po 4 do 6, finejše sortirano pa po 6 do 7 din, a pri vinogradnikih črnomeljskega okoliša navadno mešano vino po 4 do 4.50 din liter. KRMA. V Črnomlju seno 100, slama 40, v Ptuju: seno 100 do 125, slama 30, v Ljutomeru lucerna 80, se"no 70, slama 50, v Celju: lucerna 100, seno 80 do 90, slama 45, v Laškem: seno 90 do 100, slama 30 din za 100 kilogramov. | SVINJSKA MAST. V Celju: slanina 18, svinjska mast 20, v Ljutomeru: slanina 16, svinjska mast 18, v Kamniku: slanina 17, svinjska mast 22, v Laškem: slanina 18, svinjska mast 22, v Črnomlju: slanina 14 do 15, svinjska mast 20 din kg. KROMPIR. V Celju 175, v Ljutomeru 150, v Laškem 165, v Kamniku 150 do 175, v Črnomlju 150, v Ljubljani do 200 din za 100 kilogramov. DRVA. V Celju bukova 90, v Ljutomeru 120, v Kamniku 80, v črnomeljski okolici 60 do 65, v Ptuju bukova 90 din za kubični met©!* SIROVO MASLO. V Celju 28 do 40, v Ljutomeru 26, v Kamniku 32, v Laškem 30, v črnomeljskem okolišu 32 do 36, v Ptuju 24 do 28 din kg. FIŽOL. V Laškem 600, v Kamniku 50o do 600, v Celju 700, v Ljutomeru 550, v Črnomlju 500 do 700 din za 100 kg. JAJCA. Cene se gibljejo v glavnem med 1.25 do 1.5t) din za kos. JABOLKA. V Laškem: I. 400 do 500, II, 250 do 300, v Kamniku: I. 500 do 700, II. 400 do 500, III. 350 do 400, v Celju: povprečno po 250 do 300, v Ptuju: povprečno po 400 do 500 din 100 kg. Seimi 22. januarja: Marenberg; 23. januarja: Mozirje, Novo mesto; 25. januarja: Blagovica, Dolnja Lendava, Koprivnica, Radeče, Slovenj Gradec, Studeni-ce pri Poljčanah; 29. januarja: Rajhenburg, Litija, Vinica V, Beli krajini; 30. januarja: Rakek; 31. januarja: Dobova. Vrednost def?ar|a Na naših borzah smo dobili 16. t. m. v devizah (prve številke pomenijo službene tečaje, druge v oklepajih pa tečaje na svobodnem tržišču): j • 1 angleški funt za 175.60 do 178.80 (za 216.94 do 220.14) din; 100 francoskih frankov za 99.25 do 101.55 (za 122.67 do 124.97) din; 1 ameriški dolar za 44.24 do 44.84 (za 54.80 do .55.20) din; 1 holandski goldinar za 23.56 do 23,94 (za 29.11 do 29.49) din; 1 belgijsko belgo za 7.43 do 7.55 (za 9.18 do 9.30) din. Nemške klirinške marke so bile po 14.70 do 14.90 din. Vojna škoda je v Zagrebu noti-rala 420 do 425 din. Drobne vesti = Stiska tkaninske industrije v Sloveniji. Naša tkaninska industrija je zašla v izredno hude težave in grozi celo, da bo kmalu ostalo brez zaslužka okrog 6000 delavcev. Pred dnevi so bili zastopniki te industrije pri banu ter mu razložili težave, ki so nastale zaradi nabave sirovin. Tkaninska industrija v Sloveniji zaposluje okrog 17.000 delavcev ali 18 odstotkov vsega v dravski banovini za- posienega delavstva. Delavstvo »easluži v tej stroki okrog 120,000.000 din in približno toliko znaša vsota za nabavo sirovin in drugih tvorniških potreb. Zaradi skrčene dobave sirovin iz Nemčije in Italije so se obrnili indu-strijci na Narodno banko, naj bi jim dovolila uvoz 31,000.000 kg bombaža na leto. Dovoljeno jim je bilo le 22,000.000 kg. Ce se jim ne bo posrečilo doseči večji uvoz, bo ostalo okrog 20 tkaninskih tvornic brez sirovin in na cesti bo 6000 delavcev. = Za dražbo krzna, ki bo v Ljubljani na velesejmu 22. t. m., je močno zanimanje tudi v tujini in je pričakovati dovolj kupcev. Pošiljke krzna prihajajo iz vseh krajev države, mnogo slovenskih lovcev pa oddaja svoj letošnji plemen/ii pridelek kar osebno v pisarni na velesejmu. Vse blago bodo strokovnjaki pregledali in prebrali. Kdor ima še krzno doma, naj ga nemudno pošlje na naslov: »Divja koža«, Ljiibljana-velesejem. * Vodnikova družba obvešča vse poverjenike in one člane, ki nameravajo še naročiti letošnje Vodnikove knjige, odnosno, ki so že nakazali od 5 t. m. do danes članarino za letošnje knjige, da je naklada letošnjih knjig vsa pošla. Poslane zneske bo pisarna vknjižila za leto 1940. * Orožne vaje v letu 1940. Te dni je izšel nasledni ukaz: V imenu Nj. Vel. kralja so kraljevi namestniki na predlog ministra vojske in mornarice in na osnovi člena 255. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice sklenili, da lahko minister za vojsko in mornarico po določbah zakona o ustrojstvu vojske in mornarice v letu 1940. pozove na orožne vaje rezervne oficirje, rezervne uradnike in obveznike, komoro (tren) in prevozna sredstva, kadar in koliko bo to potrebno. + V bližini Zagreba iščejo zemski plin. V Kravarskem, nedaleč od Zagreba, so baje velika ležišča zemskega plina. Nedavno so začeli vrtati globoke jaške za pridobivanje plina in so doslej prodrli 700 m globoko. Nastop plina pričakujejo v najkrajšem času. Zemski plin v Kravarskem ne zaostaja po svoji kakovosti za glasovitim plinom v Bu-javici, kjer ga pa doslej tudi še smotrno ne izkoriščajo. Ta plin je posebno uporaben za pogon motornih vozil. Znano je, kakšne težave so nastale v naši državi zaradi pomanjkanja tekočega goriva, medtem ko bi pri smotrni organizaciji lahko preuredili večino motornih vozil na pogon z domačim zemskim plinom. Od pridobivanja plina v Kravarskem si obetajo Zagrebčani mnogo, ker misHjo, da bi ga lahko dovajali naravnost v Zagreb in ga uporabljali tudi kot izredno ceneno kurivo, ki bi povsem izpodrinilo dražji svetilni plin. + Bivši egiptski vladar v Splitu. Te dni je prispel v Split bivši egiptski kediv Abas Hel-mi II. V pristanišču je bila zasidrana njegova jahta »Nimet Alah«. Gost se je zadrževal po večini na svoji jahti. * Grozna burja na Krasu. Tako grozne burje, kakršna je nedavno divjala po Krasu, ne pomnijo stari ljudje. V Postojni se ni nikdo upal na cesto. Avtobusi so sploh izostali, vlaki so pa prihajali z veliko zamudo. Po Vipavski dolini je dosegla burja 150 km na uro. Vipavska dolina je bi& nekaj dni kakor izumrla, saj se ni nihče upal na ulico. Po gornjem Krasu je odnašalo strehe in je burja napravila zelo mnogo škode. Promet med Sv. Petrom in Reko je bil čisto prekinjen. Na topolskem železniškem mostu je silen vihar vzdignil tovorne vagone in jih z nasipa vrgel na državno cesto. Le velika električna lokomotiva je ostala na tiru. Pred vojno je burja prav na istem mestu prevrnila tovorni vlak, a nekaj let poprej mešani vlak na Mali Bukovici. * Plaz je terjal 11 življenj. Strašna nesreča se je pripetila nedavno v Čedadu. V mestu je velikanski zemski plaz zasul tri hiše. To se je zgodilo v bližini tako imenovanega Hudičevega mostu. S silnim truščem je zgr-melo na hiše nad 1200 ton kamenja in prsti. Hiše so se pod to ogromno težo sesedle, pod razvalinami pa je ugasnilo enajst življenj. ' Po srečnem naključju se je zgodilo, da plaz ' ni terjal ve軞rtev. V tretjo hišo se je nameraval prav v kratkem naseliti njen lastnik. To preselitev pa je zaradi nekih ovir preložil na poznejši čas. S tem je sebi in družini rešil življenje. * En brat sovjetski general, drugi Hitlerje vprijatelj. Sovjetski general Kristjan Ne-lich, katerega je moskovska vlada poslala na Finsko raziskovat vzroke neuspehov rde-č evojske, je iz Subotice, kjer je bil pred vojski. Njegov sin, ki ima v Subotici trgovino, je bil vse do zadnjega prepričan, da je njegov oče, ki je v svetovni vojni izginil na ruski fronti, že zdavnaj mrtev. Ko je časopisje pred dnevi objavilo vest, da je general Nelich padel v finsko ujetništvo, je sin šele izvedel, da njegov oče živi in da je v Rusiji pomemben mož. Kako čudno se včasih usoda poigra z življenjem ljudi, nam priča še zgodba o generalovem bratu Henriku, ki se je po vojni preselil v Nemčijo in odprl ključavničarsko delavnico v Miinchenu. Ko je začelo gibanje narodnega 'socializma naraščati, je tudi sam stopil v hitlerjevsko organizacijo in postal dober prijatelj Adolfa Hitlerja, še preden je Hitler prevzel oblast. Henrik Nelich je bil izvoljen celo za narodnega poslanca in zdaj je lastnik velike kovinske tvornice in velik bogatin. Nelichi so po rodu Nemci. * Smrten padec. Posestnik Ivan Simčič iz Kojskega je nedavno na poti domov padel. Na pomoč sta mu prihitela dva mladeniča in ga vzdignila, a Simčič je bil še toliko moči, da je menil, da bo še sam prišel do doma. Kljub temu sta ga fanta spremljala in sta ga na njegovo željo spravila na domači senik. Naslednjega jutra pa je prišel na senik posestnikov sin, da bi očeta zbudil, a ga je našel mrtvega. Staremu možu se je ponoči vlila kri med možgane in je po kratkem smrtnem boju umrl Ugotovili so, da mu je pri padcu počila lobanja. * Smrtna žrtev nesreče. Pred dnevi so prepeljali ljubljanski reševalci v splošno bolnišnico 381etnega posestnika Jožeta Hitejca z Iga. Gospodar je nameraval zjutraj s konjem v Ljubljano, zato je že zgodaj pričel krmiti živino. Hotel je nakrmiti tudi konja. Ko pa je stopil k njemu, se je konj vzpel in ga na vso moč brcnil s kopitom v trebuh. Hitejc je lahko samo še zavpil, nato pa se je nezavesten zgrudil v hlevu, kjer so ga kasneje našli domači V bolnišnici so ugotovili, da je imel počen želodec in še druge notranje poškodbe, za katerimi je kmalu umrl. Pokojniku bodi blag spomin, žalujoči družini naše iskreno sožalje! * Jezik ji je primrznil k mostni ograji. Te dni je šla hčerka mizarskega mojstra Kle-menca v Črnomlju čez most. Vsa mostna ograja je bila pokrita s skorjo ledu. Deklica seje malo poigrala in pritisnila jezik kogra- 1 ji. toda jezik ji je primrznil k ograji. Dekle Paul Keller 10 DOM i gora Poslovenil B R Ljudje, ki so že dolgo spali tam doli Kako tiho jim je moralo biti. Samo črvi so vrtali poTesu in kosteh in časih se je prelomil pokrov kakšne rakve. Potem se je usedla prst in stisnila truplo. Berce se je stresel in se umaknil od okna stran. Norec je bil. da se je trapil s takšnimi mislimi Saj se ni dalo nič več pomagati. Sedel je na rob postelje in položil glavo na blazino. Toda zaspati ni mogel. Zmerom je videl pred sabo rdečo, pridušeno šumečo luč. Zdelo se mu je. da ta luč vzdihuje in krvavi. Zanrl je oči. Zakaj misli zmerom na Bu-kovnika? Saj je šel in ga ni več. Nič več mu ne more. Niti lasu mu ne more skriviti. Tn preden se bosta snet videla, dotlej je še dolgo Takrat bo Bukovnik že davno razpadel v prah. Tedaj se ie od zunaj nekaj priplazilo. Berce je prisluhnil Bližalo se je. za trenutek utihnilo, se ustavilo Pa se je spet premaknilo. prevrnilo stol in spet utihn;lo in obstalo, Potem ie na glas zastokalo nr«^ Berce se je na pol dvignil. Hladen pot mu je pokril čelo Roke M se je z njimi podiral, so mu kar otrpnile. Spet stok. Potem ie popraskalo po vratih in kljuka »e je vdala. »Kdo je? K—d—o—o?--Oh, Gustav! Kaj pa hočeš?« Bebec, ki je bil le za silo oblečen, je položil prst na usta. »Pst! Molčiš! Nekaj sem ti prišel povedat.« Oči so se mu zlovestno iskrile. Približal se je očetu in mu šepnil na uho: »Spet prihaja!« Berce je prebledel. »Gustav, kako si drzneš zdaj — ponoči — tako —« »Prst! Bojim se! Prihaja, — po polju divja, — s puško — videl sem ga, — ustreliti me hoče, — zato sem prišel k tebi — Skriti me moraš, — in denarja mu moraš dati. da ne bo streljal.« V Bercetu je kar zavrelo. »Gustav, takoj pojdi v svojo sobo in lezi. To je neumnost!« Bebec je začel tuliti in Berce mu je moral z roko zatisniti usta. »Molči, Gustav, molči vendar! Drugače te bo še kdo slišal. No, kar ostani! Ne, nikari ne kriči! Gustav, v mojo posteljo lezi! Sle-kel te bom! Saj nikogar ne bo. Ne, nikogar ni!« »Oče, videl sem ga! On ve, da sem jaz zažgal!« »Miren bodi, Gustav' Saj nisi ti zažgal!« »Jaz sem bil. jaz! Z dvema užigalicama! Iz izbe me je podil, ko je bilo zunaj tako hladno.« »Če ne boš molčal, Gustav, te bo orožnik vzel! Nikomur ne smeš tega povedati' Nikomur! Ali si me razumel?« Berce je od razburjenosti kar drhtel. »Ne bom povedal, ne bom! Drugače me bo še ustrelil!« »Zaspi zdaj, Gustav!« »O, tako je gorelo! Tako visok je bil plamen in tako vroč! Zdaj pa bo on prišel. — Ali ga ne slišiš, oče? Po stopnicah prihaja, cop — cop — cop — Oče, skrij me!« Berce je sedel na rob postelje in prijel sina za roke. Tiho mu je prigovarjal, naj se vendar pomiri »in zapre oči. Bebec je skril glavo pod blazino in se krčevito oklenil očetovih rok. Časih je zakričal. Tako je poteklo strašne pol ure, potem pa je začel fant pretresljivo ihteti. Nazadnje ga je le posilil spanec. Berce je vstal. Njegov obraz je bil ves upadel. Tiha, težka kletev mu je ušla. Spoznal je, da se mu je zagrizel v mozeg črv, ki ga bo večno grizel. Počasi je stopil k mizi ob steni. Iz predala je vzel kos časnika. To je bil papir, ki je Gustav na dan požara napravil čako za sebe, jo potem spet razvil in dolgo strmel v sliko na njem. . . Slika je l»zala gorečo hišo in nezavestnega človeka, ki so ga nesli iz nje. Ta slika je razvnela fantovo domišljijo in ga lzpodbod-la k pogubnemu dejanju. In usodno je bilo tudi. da so prav takrat govorili o požaru m da je Bukovnik fanta užalil. Berce je še isti večer zvedel vso resnico. Ko ie Gustav od pogorišča hitel domov, mu je Berce sledil Dobil je fanta v vezi pod stopnicami, kjer je čepel in stokal. Vzel ga je s sabo v izbo in mu tam izprašal vest. Potem mu je ubogi fant^ padel k nogam m mu priznal, da je on zažgal. V začetku Berce tega ni mogel verjeti. Toda potem je preiskal fantove žepe. V njih je našel sliko požara in nest. vžiaalic. V gro- si ni moglo pomagati. Začelo je kričati, kolikor je pač zavoljo negibnega jezika moglo. Prihiteli so ljudje, prinesli toplo vodo in začeli tajati led Kmalu je led popustil, vendar pa se je deklici koža jezika preveč spri-jela z ladom in se je odtrgala. Drugega hudega ni dofflt-^la. Bržkone pa poslej ne bo več Dokušala ledu. * Zastrupila se je na nepojasnjen način 14-letna Ana Furkova, hčerka posestnika v Zgornji Hajdini. Sodijo, da je dobita strup v sebe z jedjo. Doma so imeli namreč koline, ki so se končale z veliko pojedino. Ubožico so v hudih bolečinah prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer oa ji niso mogli pomagati in je kmalu umrla. * Komaj so se rešili iz gorečega posloma. Na Kamnu nad Sv. Lovrencem na Pohorju je imel grof Ivan Žabec, sin pokojnega lastnika falske graščine svoj lovski dvorec s pri-padaiočimi gospodarskimi poslopji. V nedavni noči 90 v dvorcu spali grof Žabec in dva njegova gosta iz Nemčije Volfgang Oberteill Troll in njegova žena Zgodaj zjutraj, ko je bilo v dvorcu vse v najglobljem spanju, je naenkrat nastal požar. Speče domače so zbudili sikaioči plameni, da so vsi preplašeni zbežali iz hiše na prosto v samih spalnih oblekah in copatah, dasi je bil zunaj strašen mraz pod 20 stopinjami Za reševanje obleke in opreme ni bilo več časa. Ker je bil dvorec precej proč od drugih bivališč, so prišli prepozno tudi gasilci Grof si je s svoi;ma gostoma rešii le golo življeme. Ogenj je uničil hišo z vso opremo Zgorelo ie tudi 25 oeo din in za 10 000 din dragocenosti, ki je bila last grofovih gostov iz Nemčiie Ogenj je nastal pri peči, katero so zaradi mraza močno zakurili * 25.000 dinarjev je pozabil v vlaku. V vlaku na progi Kotoriba — Maribor je pozabil neki potnik aktovko, v kateri je imel 25.000 din. Aktovko so našli potem v vl=ku nedotaknieno, kar je znak, da je ni videlo nobeno nepošteno oko. * Požar. Te dni je nastal ogenj na Oistri-ci pri Dravogradu v hiši tvorničarja Viktorja Golla, v kateri je stanoval najemnik Vajksler Valentin. Hiša je zgorela s hlevom vred. Rešili so samo živino, vse drugo pa so uničili r>la.meni Ogenj je nastal zaradi slabega dimnika. * Velik požar so imeli pred kratkim vKu-teževem ori Jablanici. Ogenj je nastal sr<*di v hlevii trgovca Josipa Celina Preden so požar opazili, so v hlevu že poginili trije voli. Ogenj se je razširil na sosedni kozolec in prešel kmalu nato na hišo. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Ilirske Bistrice. Poleg vseh treh stavb in živine je požar trgovcu uničil tudi mnogo poljskega orodja in nad 100 metrskih stotov žita. * Požar je napravil veliko škodo. Pred dnevi je ogenj uničil v Grosupljem s slamo krit kozolec dvojnik, last posestnika Alojza Bedenčiča. Zgorelo je tudi okrog 7.000 kg stisnjenega sena, ki ga je imel spravljenega pod kozolcem župni upravitelj Gole. Poleg tega so zgoreli vozovi, več posod za mleko in orodje. Čeprav je stal kozolec sredi i vasi in so bili ljudje po večini doma, so j ogenj opazili šele tedaj, ko je bila že vsa zgradba v plamenih. Na pomoč so prihiteli domači gasilci z motorno brizgalno, ki je bila prvič pri tem požaru uporabljena. Mo-torka je z veliko silo metala curke vode na goreče tramovje. Ker je bila nevarnost, da se vnamejo tudi bližna poslopja, so se gasilci predvsem prizadevali, da ogenj omejijo, kar se jim je tudi posrečilo. Posestnik Bedenčič ni bil zavarovan. * Pet glav goveje živine se je zadušilo. Kmetu in posestniku Antonu Kodriču v Novakih pri Studenicah pri Poljčanah se je te dni pripetila huda nesreča. V hlevu se mu je zadušilo pet glav goveje živine. Hlev s+oji nekaj korakov od hiše in soi v njem pozimi domači sin. Ker je bilo mrzlo in ima sin rev-matizem, mu mati da večkrat v posteljo vročo opeko. Tudi nedavno zvečer je to storila. Nesreča pa je hotela, da se sin tega večera ni vrnil domov ob običajni uri. Zakasnil se je v noč pri sosedu in se vrnil domov šele proti jutru- To pa je bilo usodno za živino, ki je ostala sama v hlevu. Močno razgreta opeka je začela suho ovseno slamo v hlevu smoditi. Nastal ie močan dim, ki se je vedno bolj in bolj zgoščeval, kar je imelo za posledico, da se ie živina v spaniu ponoči zadušila. * Od božiča je mrtev ležal v gozdu. Dne 23. dec. je gozdni delavec Ivan Brunčko odšel od nekega posestnika v Vrhah, kjer je sekal les v gozdu. Ker je Bručko večkrat me-niaval gospodarja, ga nihče ni pogrešal, čeprav ga od omenienega dne mso več videli. Po naključju je hlapec Franc Vrhovnlk te dni šel na delo v gozd. kier ie ves prestrašen našel Brunčkovo truplo. Domnevajo, da se je Brunčko na dan. ko ie zapustil svoiega delo-rJ^inVn prpcei or>iT. Ubral jo ie oo bližnjici Zi mu ie zastavil še nekaj vprašanj in dobil iz odgovorov potrdilo strašne resnice. Njegov sin ie bil požigalec! In vendar ga takrat ni motilo nič drugega kakor nesi-ečonosna misel da. li kdo utegne odkriti resnico. Ves niegov poznejši trud je ve] i al temu, da bi zavil dejanje v tenčico pozabe in obrnil sum drugam. Tako se ie s tem trudil, da je pozabil kako si je hotel še malo prej pridobiti Bukovnikov dom Zdai ie spet stopil k postelji spečega sina^ Še v spanju je bil niegov obraz grd in snačen Fant je težko dihal in njegovi ku-štravi lasje so bili vsi mokri od pora Očitno ie še v sanjah videl strašnega lovca, ki ga ie zasledoval Bercetu ic omahnila glava na prsi. Prišla ie tudi zanj ena tistih neznosnih ur. ko človek obračunava sam s seboj in se naposled zgrozi pred svojo krivdo in kaznijo ki ga zanio čaka. Če bi Gustav kaj izblebetal! Saj fantu ored sodiščem ne bi nič mogli, ker za svoje dejanje ni odgovoren. Toda spravili ga bodo v zavod, da nikomur več ne bi mogel škodovati. In tega se ie Berce bal. Temu se je upirala vsa niegova duša. Oba svoja otroka je oboževal, kakor navadno vsi skopuhi, ki vise na svojih otrocih z ljubeznijo, kakršne navadni ljudje ne poznajo. In še nečesa se je bal: da ne bi otrok česa izblebetal o očetovi sokrivdi. Njegova prisega! Njegova prisega! Kako je bilo z njo! Seveda, v sili bi lahko vse zanikal. Otrokovih besed pred sodiščem ne bi i-pstv- -mali. Lahko bi rekel, da ničesar ni vedeL Toda ljudje na vasi! Če bo izgubil njih za- upanje. bo vse izgubil. Nikogar več ne bo k niemu v gostilno. In to se nikakor ne sme zgoditi. In njegov stari načrt, da se polasti p>u-kovnikovega doma! Saj ie prav, da ie Bukovnik izginil s novršja Kaj ga prav za prav ta človek b^ifa? Saj se je sam uničil in se po^m umaknil! I Luč je začela plapolati in ugašati. Ber^e se ie ustrašil: zdaj v temi se je tudi on začel bati. Pomislil je. kako bi mogel dobiti novo luč. Dobil bi jo že, pa ne brez šuma in ropota. Zato je onemogel sedel na stol. Samo oroti oknu ne sme gledati! Mesečina je prihajala skozenj in tako pošastno V^e-da je bila. In tam na sredi vasi se je dvigal zvonik tako čudno, kakor bi vstajal s pokopališča grozeč orjaški prst. Samo proti oknu ne sme gledati! Nekaj časa je mirno sedel zatoniien v svoje težke misli. Potem so mu začele u^tarce drgetati. Same od sebe so se izoblikovale besede: Prisegam pred bogom vsemogočnim in vsevednim, da bom govoril čisto resnico, da ne bom ničesar zamolčal — Vzdih Berce je nlanil kvišku. Kaj mu ie prišlo na misel? Kako je mogel reči te besede? Zanrl Je oči in naslonil glavo ob lončeno pe* Fiadna je bila Hladna! Ko ugasne plamen in ko ugasne življenje pride hlad. » — da ne bom ničesar zamolčal in ničesar dodal — « Berce se ie vzravnal in kakor vsi, ki jih zadene nesreča, se je hotel boriti s strašno ^o-šastio, ki se ii pravi slaba vest, hotel se ie spustiti v bedast boj, ki ga ne more nihče skozi gozd, kjer je omahnil in se vlegel. V hudem mrazu je nato zmrznil. * Smrt pod kolesi lokomotive. 431etni pre-r ;kač Franc Lorber iz Št. Ilja pri Mariboru je bil uslužben na mariborski glavni postaji. Pri premikanju tovornih vagonov mu je spodrsnilo in je padel pod lokomotivo, ki ga je razmcarila, da je bil pri priči mrtev. + Mrtvec v jarku. V tako zvanem Kcm-pošovem jarku v Trbojah pri Dravogradu so našli mrtvega 671etnega posestnika Viktorja Komposta. Komisija je ugotovila, da ga je zadela srčna kap * IJekruti, rezervisti in njih starši, pozorl Z nestrokovnjaško izvršeno prošnjo sta izgubi i ena čas in denar. Zato ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo. Obrnite se le na koncesionirano in strokovno preizkušeno pisarno kapetana Franca Pera (Ljubljana, Maistrova ulica št 14), ki vam pove, ali ie prošnja sploh izvedljiva ali ne. če je izvedljiva, vam za malenkosten znesek vloži prošnjo in uredi zadevo. Ne zamujajte časa in hitite z zadevo! Za odgovor priložite znamko za 6 dinariev * Streljal je na dekle in šel pod vlak. Na Bregu v Ljubljani se je nedavno zvečer sestal 301etni trgovski pomočnik Oskar Klier s svojim dekletom, 181etno frizersko pomočnico Majdo Breceljnikovo. Klier je že dolgo bolehal, večkrat je moral. za nekaj časa v bolnišnico, znanci pa so mu prinašali na uho, da se dekle medtem veselo zabava. Iz nedolžnih prepirčkov so nastajali večji prepiri. Tako sta se sprla tudi ta večer. Klier je na lepem potegnil revolver iz žepa in ustrelil vanjo, a zadel jo je samo narahlo v ramo. Fant je 'nato ves obupan izginil v noč. Zjutraj pa so na železniških tirih na voglu med Gosposvetsko in Bleiweisovo cesto našli razmesarjeno truplo. Vsa znamenja kažejo, da ga je povozil lutrni brzi vlak, ki vozi iz Postojne v Ljubljano. * Ker je pustila otroka na cesti. Terezija Novakova, posestnica iz občine Razkrižja, je bila pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti obsoiena na tri mesce strogega zapora in na povračilo stroškov kazenskega postopanja zaradi zanikarnega ravnanja z lastnim otrokom. Pri niej na domu je bila javna dražba nepremičnin. Po dražbi je močno razburjena kričala z dvorišča nai vzamejo še njenega i najmlajšega otroka. Čez nekaj dni ie vzela j dve leti staro hčerko Marijo ter jo odnesla v i š+i~;,Yr>vo "TVrn ,-e nust;la otroka samega na prestati z zmago, če mu božja roka ne odtrga z ram jeklenih krempljev neusmiljenega sovražnika. »Kai sem storil? Kaj sem rekel? Saj sem povedal samo to, kar sem vedel! Samo. to!« » — da ne bom ničesar zamolčal — « Berce je plašno pogledal proti postelji. Nekaj je le zamolčal: to, kar bi bilo vse razvozlalo. »Ali veste, kdo je bil požigalec?« * »Ne!« In črna, votlooka sovražnica je vrgla osamljenca nazai na stol. Tam je pritisnil obraz ob naslonilo. In ko se je spet zbral, je začutil novo orožje v rokah. »Nikogar ni mogoče prisiliti, da bi pričal proti lastnemu mesu. proti lastni krvi. Tako pravi vsai sodnik, če že ne govori tako vera«. Oddahnil se ie. To bi bilo sorosčenje, to bi bila zmaga! Demon je stal pri vratih, kakor bi bil že odhajal od njega. Toda še enkrat se ie obrnil »Ali bi mogli obtožencu pripisati zločin?« Kakor vrela voda je zakipe^ to vprašanje v njegovi duši. Okno je za&klopotalo. Slišalo se je kakor pridušen, hudoben režaj. In bilo ie, kakor bi bil siknil strašen glas: »Ali še veš. kaj si potem storil? Posojilo si mu odpovedal, da bi ga ^ognal na boben! Šel si k Mlinarju in ga / čuval, potem oa je vzel t.voi nriiatelj miš io m šel na drugi svet. In bog ga ie vprašal: »Odkod prihajaš? Saj te nisem klical!» Z glasom, ki je donel kakor grom, ga ie bog vprašal. Tvoj priia-telj na ie z bledo roko pokazal na zemljo, na tebe in rekel: »Tale me je prisilil na pot k tebi, tale...« cesti pred Grubičevo hišo, ker se je Grubič udeležil dražbe pri njeni hiši, nato pa sama odšla v Rimščak na obisk. Otroka so nasii šele zvečer. * Za skoro pol milijona koles in motornih vozil je bilo ukradenih lani v Ljubljani. Ljubljana ima 20.000 koles, zato ima tudi nemalo tatov koles. V preteklem letu so obsodili na sodišču 19 tatov koles. Kako tatvine koles v Ljubljani res lepo uspevajo, dokazuje najlepše velikansko število lani ukradenih koles. Svojega lastnika ie namreč neprostovoljno menjalo 446 koles, dalje en motocikel m en avtomobil. Skupna vrednost teh vozil znaša okrog 430.000 din. * Okradena učiteljica. Te dni je bilo vlomljeno v stanovanje učiteljice Štefke Vrhnja-kove v Vrbah v slovenjegraškem okraju. Ukradli so ji več oblek, nov jedilni pribor, par čevljev, zlato damsko uro, 12 klobas, precej perila in 1200 din. Kot vlomilca zasledujejo orožniki dva znana tihotapca. * Po petih letih so ga prijeli zaradi raz-bojništva. Orožniki pri Sv. Trojici so izvedeli, da živi pri Sv. Benediktu v Slov. goricah neki Geza Sukič iz Bokrača pri Murski Soboti. Njegovo življenje se jim je zdelo sumljivo, pa so pregledali svoje zapiske n^zai m res ugotovili, da zasledujejo Sukiča oblastva zaradi razbojništva, ki ga je izvršil pred skoro petimi leti v Apačah. Dne 19. avgusta 1. 1935. je Sukič v Apačah napadel s kolom posestnika Matijo Lovrenčiča in nezavestnemu vzel 50 dinarjev. * Velik vlom v Sp. Polskavi. Posestnici Ivani Frangežovi v Sp. Polskavi je vlomilec odnesel denarja in raznih drugih reči v skupni vrednosti 3760 dinarjev. + Ponarcjalca novih petdesetdinarskili kovancev so prijeli orožniki blizu Pančeva. Piše se Sava Gava. Možak je bil že prej znan Ikot ponarejalec, saj je bil zaradi tega svojega prepovedanega posla obsojen že na tri leta robije. * Tatvine bakrene žice. V Trbovljah je bilo ukradene s prostega voda 39 kg bakrene žice, vredne okoli 1000 din. Tatvine bakrenih žic na deželi se množe, kajti tatovi žico očitno lahko spravijo v denar. * Pojasnjeni vlomi. Na Kaninu in po sosednih gorah je bila preteklo poletje izvršena vrsta vlomov v planinske koče in domove. Tatovi so odnesli iz njih mnogo odej, posode in še druge reči. Vse je že kazalo, da vlomilcev ne bo mogoče izslediti. Te dni pa »Gustav, zbudi sej Zbudi se, Gustav! Ne morem biti sami!« I Fant se je preplašen zdrznil in se predramil. In Julij Berce je pri njem iskal pomoči, pri bebcu, ki je zaspan cvilil kakor mlad pes in kmalu potem spet zadremal. Malo nato je zdrdral zunaj mimo hiše voz. Berce je planil k oknu, kakor v odrešenje je strmel v gorečo luč na vozu. To so bili vsaj ljudje — ljudje. Toda kmalu nato je prišla še ena luč počasi čez polje, osamela luč, in pred njo se je razburjeni mož zdrznil. Kakor okamenel je strmel vanjo. Ni se mogel od okna umakniti, kakor bi ga bila luč prikovala tja. Po-mel si ie oči kakor bi ga b'la ta lu* Kakor bi mu bila tančica zastirala oči. Toda če si je še bolj mel oči. n'č mu m nomagn o Luč se ie bližala, čedalio bo1!, H nameniena v njegovo hišo, k njemu. In ni prihajala no cesti, ampak čez poije, bela, bleda, zibajoča se luč. Zunaj je zavijal veter in mesec se je izgubil za temnimi oblaki. Skoraj čisto se je stemnilo Zdaj je bila luč že čisto blizu. Kakor le-ščerba ie bila, pa vendar ni imela oblike navadnih leščerb. Zdaj — zdai je lahko vse natanko videl! Dolgo črno bitje je neslo leščerbo, za njim pa drugo bitje v belem. Berce je v soju luči vse to dobro videl In zdai sta obe bitii kakor dve senci izginili v Bukovnikovi hiši. S spačenim obrazom se je Berce obrnil tt ran. ' je neki Anton Di Lenardo iz Učeje v Reziji skušal spraviti v denar nekaj ukradenih odej. Zadeva je bila potlej kmalu pojasnjena. Di Lenardo in njegov sin Jakob sta bila aretirana in spravljena v bovške zapore. Vlome sta že priznala. * Tisočaki skopneli v slamnjači. Zelarka Jožefa Krajnčeva iz Ruperč je svoje prihranke v znesku 14.000 din skrila v slamnjačo. Ko pa je pred dnevi denar spet preštela, je ugotovila, da ji je manjkalo 4600 din. Zadevo je prijavila orožnikom, ki so dognali, da je omenjeni denar ukradel 361etni vini-čar Ivan Neuwirt, pri katerem so ukradeni denar našli, in sicer v šupi pod nekim po-lovnjakom. Neuwirt se je pri zaslišanju zagovarjal s tem, da je hotel z denarjem nakupiti živež za svojih sedem mladoletnih otrok. * Vlom v Bizjakovo urarno v Mariboru, izvršen 1. 1937., je bil te dni ponovni predmet kazenske razprave pred malim kazenskim senatom v Mariboru. Zagovarjati seje moral 37-letni mesarski pomočnik Avgust Koler, češ da je skupno z že obsojenim Fran- Evropo je spet zajel mrzli val, podoben onemu v 1. 1929. Mraz v naših krajih doseza 15 do 25 stopinj Celzija pod ničlo. Ponekod je baje znašal tudi že pod 25 stopinj. Pri takem mrazu ni čudno, da so vse reke zamrznile kakor v letu 1929. V decembru so stari ljudje v marsikaterih kra^h napovedovali hudo zimo in njih napovedovanje se je, kakor vidimo, uresničilo. Vendar pa prav tako huda, kakor je bila 1. 1929., letošna zima še ni. Obmejna reka Mura je čez in čez zamrznila v noči na soboto 13. t. m. Velike ledene plošče so se zajezile in močna bela plast je pokrila reko tako, da je možen prehod mHe po ledu. V soboto 13. t. m. je v Gornji Radgoni dosegel mraz 21 stopinj pod ničlo, kakršnega mraza niso imeli že od 1929., ko so bile ledene plošče porušile veliki leseni obmejni most. V spodnjem Posavju vlada prav tako hud mraz. Termometer kaže skoro zmerom okrog 20 pod ničlo. Višek je pač dosegel mraz te dni na postaji Vidmu-Krškem, ko je padlo živo srebro na 25 stopinj pod ničlo. Sava je Zdelo se mu je, da vodi smrt Bukovnika nazaj domov. Drugače ni bil nikoli bojazljiv. Toda kar je ležal pod rušo človek, ki mu je on ukradel življenje, ga je začel prevzemati grozljiv strah, — blazen, praznoveren strah. Temno je bilo, strašno temno, in sin je tako čudno hroroel. Kje je kakšno sredstvo, da bi ubežal tem mukam? Ob stenah se je Berce splazil do vrat in potem tiho kakor tat po stopnicah navzdol proti točilnici. Tam se je oddahnil. Nekam odleglo mu je. Oprezno je zaprl oknice, potem pa je prižgal luč! Ze sama luč je nanj učinkovala nad vse blagodejno. Toda še je bilo tu samotno in še ga je bilo strah. Tedaj je poiskal sredstvo, ki mu bo prineslo mir. Prvič v življenju se ie napil žganja. Zga-nie ga je opogumilo.. Napolnil si je še steklenico, utrnil luč in se tipajoč vrnil v svojo sobo, da ne bi fant ostal sam. Sedel je na stol in pil kar iz steklenice. Na dan treh kraljev je bilo. Solnce se je igralo na snegu. Utrujen in zbit se je Berce dvignil s stola, kjer ie prebil v dremavici nekaj tesnobnih ur Osma je odbila. Zbudil je fanta in mu še enkrat zabičil. naj molči. Potem mu je obljubil, da bo dal prinesti še eno posteljo v sobo, da bo Gustav odslej lahko spal pri njem Samo da bo molčal! Po hiši pa so rogovilili ljudje. To je Ber-cetu dobro delo. Tudi svetloba ga je pomir- ALI LJUBITE lepa ročna dela? Naročite si prilogo družinskega lista »PRIJATELJ« »Za pridne roke« in boste dobili vsak mesec po 20 različnih vzorcev krasnih ročnih del. Zastonj dobite eno številko na ogled, če pošljete svoj naslov upravi v Ljubljani — Dalmatinova 8/D. cetom Stanekom vlomil v Bizjakovo urarno in pa v Znidaršičevo trafiko na Aleksandrovi cesti v Mariboru. Pri vlomu v Bizjakovo urarno so bile ukradene razne dragocenosti v skupni vrednosti preko -100.000 din, medtem ko so bili pri vlomu v Znidaršičevo trafiko ukradeni razni kolki v skupni vrednosti okoli 9000 din. Glavni storilec Franc Sta-nek je bil pred dvema letoma obsojen na pet let robije, medtem ko je njegov pajdaš Avgust Koler pobegnil preko meje in so ga šele pred meseci izsledili ter izročili našim oblastvom Pri razpravi proti Kolerju je bil kot glavna priča zaslišan Franc Stanek, ki je svojega bivšega pajdaša razbremenil, tako da je bil Koler obsojen skoro do dveh tretjin zamrzla in plavajo po njej velike plošče ledu Pod Impolškim gradom pa je Sava čisto zmrzla v dolžini kakšnih 20 m. Brod pri Rajhenburgu ne more voziti preko Save. Kaže, da prevažanje dalje časa ne bo mogoče. Mraz vlada z enako silo tudi po Savinjski dolini, na Gorenjskem in drugod. Povsod tod so reke in potoki zamrzli. V Črni gori je te dni padel tako visok sneg, da je bil prekinjen vsak promet na cestah. Vsi kraji so ostali brez pošte. Oblastva so poklicala na delo za odkidavanje snega na glavnih prometnih zvezah delavce, ki jim pa zaradi visokega snega gre delo le počasi od rok. V Južni Srbiji je nekoliko boljše. Tam se je železniški upravi posrečilo očistiti nekaj prog in spet uvesti reden potniški promet. Pač pa je železniška uprava začasno ukinila nekaj vlakov na stranskih progah, ki se cepijo od glavne železniške proge Beograd — Sarajevo, in pa dva vlaka na progi Slavonski Brod—Mostar jevala. Še bolj pa mu je pomagala dobra misel, ki se ga je bila polotila ponoči, da poj-de k Bukovnikovi ženi in prekliče odpoved posojila. Samo da bo spet lahko spal, da bo lahko miren, čeiprav Bukovnikov dom ne bo postal še niegov Drugače bo znorel od strahu. Tako je šel še pred zajtrkom k sosedu. Pred vrati je srečal Bukovnikovo Lenko. Lepi otrok ga je tuje pogledal. »Lenka, ali ie mati že vstala?« Otrok ie odkimal in pogledal v tla. »S tvojo mamo bi rad govoril.« »Bolna je,« je rekla Lenka in mu pokazala hrbet. »Čisto kakor oče!« si je mislil Berce. »Tako ponosna!« Pa se je posilil, da je ostal prijazen. »Lenka, ali je materi slabše?« Otrok je prikimal in skril obraz v dlaneh. Potem je zbežal v hišo. Dekla je prišla na prag in pojasnila Ber-cetu, kaj se je zgodilo. Gospej se je ponoči vdrla kri. Z vozom so poslali po zdravnika in še usmiljenko so pripeljali iz mesta. Tudi župnik in stari učitelj sta ponoči prišla. »S svetilko?« se je utrgalo z Bercetovih ustnic »Da, s cerkveno svetilko.« »Oh!« je zavzdihnil Berce in prikimal. Zdravnik ie prišel po stopnicah. »Kaj želite?« je vprašal Berceta.- »Gospej — gospej Bukovnikovi sem odpovedal posojilo, zdaj bi pa rad odpoved preklical.« »Dragi prijatelj, prepozno ste prišli. Gospa Bukovnikova je pravkar umrla.« (Dalje) Reke so zamrznile kakor 1.1929 STRAN 7 wmamaammi Utrjeno telo se najlaže ubrani prehlada Veda se že dolgo prizadeva odkriti povzročitelja navadnega prehlada. Toda vse njeno prizadevanje je zaman. Narava je dala človeku najpopolnejšo obrambno napravo proti temu škodljivcu. Kot prva obrambna črta, na katero naleti povzročitelj prehlada, ko gre svojo pot v človeško telo, so dolge trde dlake, rastoče v nosni votlini. Te dlake so prepletene in zadržujejo vse večje delce, ki bi mogli škodovati dihalnim udom. Če ste šli kdaj po premog, ste gotovo lahko ugotovili mnogo premogovnega prahu, prestreženega od teh dlačic. Toda manjši sovražniki našega zdravja, med katere se štejejo tudi povzročitelji prehlada, gredo lahko skozi to prvo našo oviro. Vesele se. dokler ne nalete na drugo utrdbo, na smrkelj, ki se izloča iz nosne sluznice. Drobni delci, ki so šli mimo dlačic, se primejo tega izločka in ne pridejo več naprej. Izloček nosne sluznice ie zelo važno naravno orožje. Narava skrbi za to, da ga je zmerom dovolj. Smrkelj se pa ne more uspešno boriti proti našim škodljivcem. če je zrak, ki ga vdihavamo, presuh, tako da sluznica ne more v redu delovati. Presuh zrak imamo navadno v preveč zakurjeni sobi pozimi. Pomagati si moramo tako, da postavimo v sobo skledo ali vedro vode, ali pa da zrak večkrat izmenjamo Tretja nosna utrdba je velikanska množina nevidnih dlačic, rastočih iz nosne sluznice. Te dlačice so v neprestanem gibanju in vodijo kakor prometna straža vsakega neljubega vsiljenca prav do konca, kjer se od- pira goltanec, tam ga pa vržejo v grlo, odkoder ga človek izpljuje ali pa ga pogoltne. Zgodi pa se, da napade nos tako močan sovražnik, da so v nevarnosti tudi te dlačice. V takih primerih sledi živčni zgib in v nosu nastane močan pretres. Človek kihne in s tem požene iz nosa vse neljube vsiljivce. Mislili bi, da pri tako sijajnih obrambnih napravah, kakor jih imamo v nosu, sploh ni mogoče, da bi se prehladili. Ne smemo pa pozabiti, da sta nos in njegova obrambna naprava samo sestavni del vsakega telesa. Zato ne moreta v redu delovati, če niso v redu drugi deli telesa. Če je človek zdrav, delujejo njegovi udi v redu, če se pa njegova odpornost zniža po prenapornem delu, pre-čutih nočeh ali hudih duševnih doživetjih, se zelo lahko prehladi ali dobi drugo bolezen. Iz Prekmurja Požar pri Puconcih. Iz neznanega vzroka se je vnelo posestnici Sečkovi v Gorici pri Puconcih v Prekmurju gospodarsko poslopje. Ogenj je nastal v šupi, ki je bila napolnjena s senom in se razširil tudi na svinjak. Svinje so rešili. Izžrebani nagrajenci m božiču® uganke PRODAM SADOVNJAK na prijetnem hribčku blizu banovinske ceste in cerkvice sv. Urbana in cerkve na Tinskem, občina Pristava. Približno 1 ha 20 arov sadovnjaka z 200 jabolčnimi drevesi. Teren je uporabljiv za njivo, vrt in vinograd Mala lesena hiša s slamo krita Eno uro peš-hoje od železniške postaje Stranj. Poizve se pri Sterniši Frideriku. Sv Peter na Medvedjem selu, pošta Podplat, tik pri cerkvi Rešitve ugank so nastopne: Skrit pregovor: Če boš pil na zdravje drugih, boš svoje za-pil. Posetnica: Polkovnik. Dopolnica: Ostani naročnik »Domovine«. Magičen kvadrat: Baron. Anica, ribez ,ocena, nazaj. Računska uganka: Oče je star 48, mati 40, sin 12 in hči 10 let. Pri žrebanju je usoda določila nastopne nagrade: Po 5 knjig dobijo: steklar Franjo Lipov-šek, Tržišče 14 pri Rogaški Slatini; Anton Založnik. Notranje gorice 48, Brezovica; Ivan Jarc Paul, bei Lechelt, Bauchwitz, Branden-burg-Deutschland; Francka Nanut, Šmarska 15, Moste-Ljubliana; Marija Dobrovo! jc, Ljubljana-Vič, Vrhovci 69. | Po 2 knjigi dobijo: Jakob Škantar, Studor 25. Srednja vas v Bohinju; Janko Lešniak, Markovec Stari trg pri Rakeku; Jožica Race, Stari Log pri Kočevju: Vida Ocepek, Zagorje ob Savi; Franc Grom, Stara Vrhnika; Jožefa Lavrič, Gradišče 12, Ljubljana; Franc Čebin, Moerserstrasse 184, Homberg-Hochhei-de, Deutschland; Poldi Rebernak, Spodnje Laže. Loče pri Poljčanah; Franc Kramžar, Moltkestrasse 39, Gladbeck. Deutschland, Jei-ka Kristan. Zlato polje 8, Kranj . ' Po 1 knirjjo dobijo: Franc Kame, Mahov- Prosio po Scottu ATJ 2 NIUMINALNI ROMAN Glas, s katerim so mu zastavili vprašanje, je bil čuden. Moravec je postal pozoren. Da-wisu je ime Viljem ... Ustrašil se je do dna srca. Kakor odsoten je slišal govoriti samega sebe. »Dawis je ... mislim ... mrtev ... Razbil si je glavo. Prisegam pri vsem, kar mi je sveto, da ga jaz nisem umoril. On je tako nerodno odskočil, da ie zadel z glavo ob zid.« Linder je planil pokonču. »Potemtakem si si skuhal prav grenko kašo, prijateljček, kaj?« »To je huda reč!« je menil veliki mož. »Zelo huda reč! Unam samo, da morda le ni mrtev. Če je mrtev, ti bo težavno pomagati. Ali imaš kakšen načrt? Kam pa prav za prav želiš? Moraš pohiteti. Tale prekleta sirena brez konca tuli!« »V New York moram,« je mirneje odgovoril Moravec. »Morda me peljete nekaj časa in potem izstopim. Ali mi lahko daste kakšno obleko? Nimam pa tudi prav nič denarja.« Moravca je naenkrat prevladala vsa brez-upnost njegovega položaja. »Poslušaj!« mu je rekel mali in mu položil roko na ramo. »Če hočeš v New York, se lahko pelješ z nami. Mi potujemo v Spring-field.« Moravec je olajšano zadihal. »Ali hočete, ali hočete prevzeti nase nevarnost?« Mali mož je sekundo časa molčal. »Ne vem.« je menil. »Jaz bi še bil pripravljen prevzeti riziko zate. Toda ne vem, kaj bodo rekli k temu ...« »No, že prej sem rekel, da ni njegova krivda, če se je naš načrt ponesrečil«, je godrnjal mož spredaj poleg vozača. »Tudi jaz tako mislim«, je rekel Brad. »Sedaj mu pa moramo pomagati, saj je pomoči zelo potreben.« »Bedaki ste, če se za tujca izpostavite nevarnosti«, je menil Linder tako mimogrede. »Nevarnosti smo se že tako ali tako izpostavili«, je dejal Brad. »Seveda«, ga je podpiral mlajši poleg njega. »Toda ne smete pozabiti, da smo mladega moža sami spravili v to zagato. Zdaj ga ne smemo pustiti na cedilu. Kaj meniš ti?« se je obrnil na velikega. »Veš, Ted«, je odločil veliki, »samo po sebi se razume, da mu moramo pomagati. Popeljemo ga s seboj do Springfielda ... Zdaj pa, Brad, poženi motor. Pohiteti moramo, da uidemo, preden se zbudi vse mesto.« Motor je zagrmel in z neverjetno hladnokrvnostjo je sukal Brad avto po krivenčastih cestah starega mesta. Tuljenje sirene se je slišalo čedalje slabotneje, dokler ni utonilo v ropotu motorja. »Zdaj pa, mladi mož«, je rekel veliki prijazno, »se naglo preobleči.« Olajšano in hvaležno je Moravec ubogal. nik 8 pri Kočevju; Nežika Friškovic, Grajska vas pri Gomilskem; Franc Verdinek, krojač v Gortini 19, Muta; Franc Zbašnik, Kobler-je 15, Stara cerkev pri Kočevju; Jožef Saje, železniški zvaničnik, Potočna vas 9, Bršljin pri Novem mestu; Ivan Bizjak, železničar, Rožnidol-Pribišie; Jože Pahernik, Svečina, Slatinski dol 13, Zgornja Kungota pri Mariboru; Jože Anzeljc, Glina 3, Nova vas pri Rakeku; Jožica Bogataj, Cojzova cesta 8, Kranj; Avguštin Maksel, Mošenik 14, Sava pri Litiji; Franc Majnik. Hrušica 125, Jesenice na Gorenjskem; Jakob Baloh, rudniški tehnični nadzornik, Kontinental-bauxit, D miš v Dalmaciji; Franc Fertin, Medvode 32; Franc Dolenc. Četena ravan 6, Poljane nad Škofjo Loko; Potočnik, učitelj, Zagorje ob Savi 152; Ivan Stravnik, Ribiče 13, Muta; Cirila in Henrk Kenda, Krčevina, Ribniško selo 42 pri Mariboru, Stanko Jager, Rečica 131, Laško; Jožef Strniša, Hrastnik pri Trbovljah; Mihael Stravnik. Stari trg pri Slovenjem Gradcu; Maks Zunkovič, mizar v Jurovcih pri Ptuju: Aloiz V!dmar, Kot 4, Semič; Franc Snedec, Veržei 112; Ciril Krek, mesar pri Klemenčiču. Bleiweisova 21, Kranj; Franjo Ljubič. narednik, stalna mornariška bolnišnica. Hercegnovi Kljub temu, da je vozilo v hitrem teku poskakovalo, se je v eni minuti preoblekel. Njegovo staro obleko je veliki skrbno zvil in jo položivši na tla obtežil z dvema kosoma železa. Nova obleka je bila Moravcu pretesna, toda bil je vesel, da so mu bili vsaj srajca in čevlji kolikor toliko prav. Plašča ni dobil, toda mladi mož na prednjem sedežu mu je ponudil svojega. Komaj se je Moravec preoblekel, je zavil avto na prosto cesto, držečo proti Worcestru. Moravec se je nenadoma prestrašeno zdrznil. Zagledal je stražnika, ki je stopil na cesto in zrl za avtom. Se preden je stražnik izginil v temi, je Moravec opazil, da je vzel beležnico iz žepa in nekaj zapisal vanjo. Njegovi tovariši se zaradi tega niso posebno vznemirili, kar ]e v Moravcu zbudilo prepričanje, da avtomobilova številka sploh ni prava. To ga je nekoliko potolažilo, vendar ga ni čisto pomirilo. ' Kaj, če je prvi stražnik, Hunter namreč, prej potnike videl in bo zdaj policija iskala vozilo? V tem primeru bo drugi stražnik takoj obvestil osrednji policijski urad, da je vozilo na poti proti Worcestru. Moravec je to svojo bojazen sporočil možu na levici. Ta pa se je samo zasmejal in se sklonil k vozaču. »Vozi z nezmanjšano brzino, Brad«, ga je poučil. »Če je mogoče, moramo dospeti do pol petih v Springfield.« Avto je dirjal dalje. Zdaj so bili čisto na deželi. Cesta se je ustavil na mostu Linder je skočil iz vozila in vrgel staro Moravčevo obleko v vodo. Takoj nato je zlezel nazaj v voz, in divja dirka se je nadaljevala. Ženski vestnik j Za kolu»io Zdrobova juha. V kozi segrej dobro žlico masti in stresi na mast 12 dek zdroba in ga mešaj, kakor če delaš prežganje. Ko se prične rumaniti, dodaj malo sesekljane čebule in mešaj dalje, da tudi čebula za rumeni. Nato osoli in zalij z mrzlo vodo (dva litra vode). Juha naj vre dobre četrt ure. Preden jo daš na mizo, dodaj še malo sesekljanega pe-teršilja, žlico ali dve kisle smetane, malo popopraj in če hočeš, zamešaj v juho še eno ' raztepeno jajce, potem ko je juha že prenehala vreti. Goveje srce v omaki. Goveje srce operi in pretakni s slanino. Razbeli mast in prepraži eno drobno zrezano čebulo, položi srce na čebulo in ga po vseh plateh zapeci. Nato osoli in prilij malo vode. Dodaj še pol krožnika narezane zelenjave, kakor korenčka, pe-teršilja, zelene, ohrovta, zelja, sploh vso ze- j lenjavo, ki jo imaš. Prilij še osminko l;+ra j belega vina in duši dalje, da se srce zmehča. Ko jo srce mehko ga vzemi na krožn;k, sok in zelenjavo pa pretlači sfcozi sito. Pretlač°ni sok zlij nazaj v kozo in n?j počasi zavre. Med tem pa zmešaj žlico moke v osminki litra kisle smetane in mešaie zakuhaj v sok. Po potrebi vse še malo zalij, če je- omaka pregreta. Zdaj zreži srce na tenke kose, zloži v omako j in naj vse skupaj še malo novre. Zraven daš dn5en riž. makarone in slično. Spinačne oir,iete. Pol kile špiua*e sWi- j haj v slani vodi Kuhsno ocedi m "raciji na j strojčku (če tega nimaš na *o s«w!<1feT) M«- | šaj, da se zgosti, šest dek s:rovega nv-sia ?n dva rumenjaka. Nato pri me", a j šest dek moke, malo popra in eno deko kvas a (kvns zmešaj v žlici mleka), primešaj zmV.o 5ri-nr^o ?n sneg dveh beHakov. Iz te zmesi sreči omlete. Pečene totrssf t naribsrrm bohinj-sk'm sirom in daj s šolalo na mizo Zelje s kisio smetan«. C;1avo presnega zelja očisti in zreži na široko rezanre. Z"lie popari in pokritega pusti deset minut Na'o ga ocedi in še m .''I o otisni V kozi razbeli mast in prepraži eno drobno zrezno čeb*i-og zob in se celo rruje-jo zobje tedaj si usta večkrat na dsn izpiraj s tinkturo od mirte (dobiš v lekarni). Pol kavne žličke zmešaj v čaši vode, pa imaš za ves dan za izpiranje ust. V zimskem času imej vodo kje na toolem. da ne bo premrzla. Pri rednem izpiranju tisi z mirtno 7odo se meso okrog zob zelo utrdi in tudi zobje ne bole. seveda", če niso- girili. Likalo ostan« dali tas« vroče, če ga ori likaniu ne postavljaš na železen podstavek, temveč na košček OPC ; . e ali na narobe obrnjen krožnik. Zarjavelo likalo ocisliš takole: Likalo malo sogrei in namazi s svečo, nato potresi na rjaste madeže soli in zdrgni s soljo, polem pa dobro zbriši s čisto cunjo. Likalo imej shranjeno na suhem prost oru, da ne bo i i a ve1 o. Be'eniem ni bila tako velika, jo ie vendar težko občutil, kajti vzela mu je tekoči denar, sai je imel večino svoiega premoženja naloženega v posestvih, ki jih v izgubo ni hotel prodati. Občutek bolesti za ženo. ki mu nikdar ni bila žena. je počasi izg:nial. toda name^tu niega ie prišel občutek bre^msine osamelo-sti. brezmeine praznote Graščina ki mu ie b'la nekoč krai. kier se je odpočil od dela, mu ie postala pekel. Neki dan se ie vozil po debeli Slučaj je nanesel, da se ie nelial mimo kraia. kjer ie zdai stanovala njegova žena V'del io je med oblakom nrahu. ki je zakrival avto. ko je stala na vrtu s svoi'm otrokom. Takrat so ga nenadoma zapustile vse moči in komaj ie obdržal oblast na krmilom. Na srečo ga ona ni videla. In še drugi črv mu ie raziedal sr~e. V družbi svoi:h priia*eliev. ki niso imeli nič bolišega slovesa kakor on. ie nekoč za šalo vzel neka i kokaina To je notem ponovil še večkrat in nredon je zavedel, mu je to uživanje postalo strast Sorva razen trenutnega u*;tka ni onazil na sebi nikaVe iznrpmemhe Pntom pa ie iel opazovati, kako so mu roke drhtele kako ga je iela minevati tista hladna prenvšlienost, ki i« bila "zrok vsem nieg^vifn dosp^ani'm uspehom. Umaknila se ie neki orenlašeno~ti, ki =o io dogodki zadniih časov še oovečali Čuti] ie kako gq rooasi zanuščaio moči. Takrat ie nastala v niem reakcija Poskusil je nrpnphat.i z už;vanipm mam'1 dva dni se jp trdno upiral, toda drugi večpr sp ie moral premagan vdati. Vzel je novo dozo, večjo od poorei5nje Ker ie imel dovolj denarja, mu ni bilo težko strun kupovati Tudi tp je bil eden izmed vzrokov njegove pogube. Kako dolgo bo vzdržal, se ie izoraševal. Kako do'go bo še mogel zmagovati vse pos'e, vso odgovornost, ki mu io n^la^a d^nar? Ni vedel, toda nekaj mu ie govorilo, da ne bo ^eč dolgo, ko bo prišel trenutek, ki ga bo pahnil na tla. v blato, odkoder ni več dviga. Spomn'1 se je n«kega priiate^a. Pred letom ie bil še močan mož in bogat. Danes ie izčroan. ubit. Nieooveca obraza se skoraj boji. Mrzlično drhteče oči, ki jih je zadnjič pri niem onazil, ga še zdaj preganjajo Časih se ga ie lotil obuo. Zdelo se mu je, da ie ko čolnar, ki ga tok vode žene v pogubo, veslo ima v roki. toda pres^botno ie, da bi ga moglo odvesti h kraju Drvi proti prepadu. kier se bo zdrobil v nič. Oblečen se ie vrgel ra '"vostelio. Kakor ne bi mogel ukazovati svoii roki, ie ta segla v predal, kier je bil kokain... Drugo jutro sp ie izmučen, kakor ne bi bil nič spal, vrnil domov. Sedmo poglavje INŽENJER SAZANOV Za Ljubljanskim gradom je stala majhna hiša, na zunaj mirna in zapuščena. V njej je bil dom ruskega inženjerja Sazanova, enega tistih, ki jih je doletela usoda, da so morali pobegniti, ko je v Rusiji izbr '.mila re»» volucija. Njegovi tovariši so se razkropili po vsem svetu. Nekatere je zaneslo v Francijo, druge v Nemčijo, tretje spet kam drugam, njega pa je vrglo v naše kraje. Inženjer Sazanov je bil že v Rusiji znan kemik in izumitelj. Bil je vodja kemičnega oddelka in tu je imel dovolj časa in prilike, da se je lahko popolnoma posvetil svoji vedi, in posvetil se ji je temeljito. Poznavajoč vse najnovejše iznajdbe, jih je izpopolnjeval in odkrival nove. Kmalu si je s svojim delom zaslužil precejšnie premoženje, da si je lahko sam zgradil moderno opremljen laboratorij. Ko je to dosegel, je službo pustil in začel na svoje. Že med vojno se je bavil z mislijo, kako bi odkril cenejše pridobivanje bencina. Sredi teh poskusov ga je dobila revolucija. Mesece je blodil po svetu, dokler ga ni zaneslo v Ljubljano. Tu si je z ostankom premoženja, ki ga je v naglici mogel rešiti, najel majhno hišo, kjer si je napravil skromen laboratorij in ga sproti izpopolnjeval, kolikor so mu sredstva dopuščala. Tu je hotel preživeti dneve izgnanstva, dokler se mu ne bi ponudila prilika, da se vrne v domovino. . Dve leti je tako živel, skoraj stradal, saj je ves denar, ki ga je dobival, sproti porabljal za svoje poizkuse. Pri tem je odkril nekaj manj pomembn;h novosti, ki jih je prodal neki angleški firmi, s katero je bil že pred voino v zvezi. Skoraj je že obitpal, misleč, da se mu izum ne bo nikdar posrečil, tedaj pa je nekega dne hotel slučaj, da je odkril to. kar je dotlej brez uspeha iskal. Takoi ie o tem obvestil angleško tovarno in prosil, naj mu pošljejo enega svoiih strokovnjakov, s katerim bosta izum preizkusila Obenem ie svojo iznajdbo ponudil Ang'ežem naprodaj. Nekega dne je res prišel angleški inženjer. Pokazal mu ie svoi izum in ugotovila sta. da se z nj;m zmanjšajo troški pridelovanja bencina skoraj na polovico. Sazanov je za ta izum zahteval trideset milijonov Anglež je na to pristal in podoisala sta začasno pogodbo ki bi jo morala še družba potrditi. Pogovori med niima so se vršili v Ruso-vem laboratoriju. Tam sta razmišljala in računala in niti onazila nista, da nekdo pri odprtem oknu posluša Ta »nekdo« je bil eden izmed zaupnikov neznanca, ki smo ga v preišniem poglavju srečali v pogovoru s Kregarjem. Slišal ie vse. kar sta Sazanov in Anglež med seboj govorila. Tako ie neznanec lahko napravil načrt, da bi prišel do izuma in denarja Po ovinkih pa je zvedel še nekaj več. Zvedel ie. da prinese Ang^ž , če bo družba pogodbo potrdila, inženierju denar v Ljubljano. ker je inženier tako zahteval, zvedel ie tudi to. da se Anglež vrne prihodnjo soboto. Ta sobota se je bližala. Sazanov ki je vedel, da se bodo zdai vsi njegovi načrti izpolnili, jo je komai čakal Pred nekaj dnevi ie dobil od svoie hčere, ki se ie že pred voino poročila v Ameriki, povabilo, naj jo obišče. Takoi ko bo imel denar, je sklenil odpotovati k njej. Da bi le prišla ta sobota! Časih se mu ie zazdelo, kakor bi bil že z eno nogo iz Ljubljane. Odoeljal se je v Zagreb, kier je dobil ameriški vizum. Premiš-lial je že, kaj bo vzel s seboj in kaj lahko pusti tu. Samo da se Anglež vrne in mu prinese denar! Zdaj je že petek. Jutri mora priti Jutri zvečer! In sobota je prišla. Sazanov je vstal zelo zgodaj. Tako je bil razburjen, da skoraj vso noč ni mogel spati. In vlak pride šele zvpčor! (Dalje) | MALI OGLASI Naslovi inserentov oglasov s šiframi ostanejo strogo tajni. HITITE! VEC ŠIVALNIH STROJEV popolnoma novih, z garancijo, je prav poceni naprodaj pri »Prometu« nasproti kri-žanske cerkve. PRODAM LEPO POSESTVO v dobrem stanju z vsem gospodarskim poslopjem. Dva sadna vrta, dve njivi in gozd, Št. Jernej št. 45. Poizve se na licu mesta, podrobnosti pa se dobe pri Bregarju Francu, sedaj v Rudnik — Zenica, v Bosni. VAŽNO ZA PRAŠICJEREJO! VSAKEMU, KI REDI PRAŠIČE, pošljem brezplačno zavitek mastelina in navodilo. Pišite na naslov: Ivan Magdalene, Rače._ SPREJME SE DRUŽINA s 3 do 4 delavnimi močmi po dogovoru. Oskrbništvo Novi klošter, Sv. Peter v Savinjski dolini. DELAVEC V FRANCIJI rojen leta 1903. želi poznanstva z dekletom ali vdovo brez otrok, bivajojo v Franciji. Starost od 29. do 35 leta. Ponudbe je poslati: A. Z. shez. Mr. Prerast Rute des Longes Val-lons Notre dame de Bondeville (Seine 900 DIN MESEČNO lahko vsak zasiuži. Pošljite znamko za odgovor. Jos Batič, Ljubljana VII. KUPUJEM VSAKOVRSTNO ZLATO, po najvišji ceni K. Ackermann nasJ draguljar. Ptuj, Krekova ulica 1. VSAK ČLOVEK JE SVOJE SREČE KOVAČ zato tudi Vi ne obupujte in ne tožite, ako doživite neuspeh ali razočaranje. Obrnite se skuprto na psihografologa S. PARADISO Maribor, kateri Vam da na podlagi Vaših rojstnih podatkov in točnega naslova dragocen nasvet za pravilno ravnanje v poslovanju, špekulacijah, kupčijah in denarnih zadevah, ter Vam pove s kom se boste poročili in kako se obvarujete nesoglasja v ljubezni in zakonu. Njegovim analizam izraža nad tisoče obiskovalcev prisrčne zahvale. Za stroške je poslati Din 40.— naprej Zato je sklenila: v bodeče bom prala vse svoje perilo z Radionom, l