’•'Maro&ito,: Mstw s •— Gelo leto « . K10°— Pol leta . . . „ 5°— Četrt leta . . „ 2-59 Mesečno. . . „ 1°— rüsaisal Ävsfrife :■ —» Gelo leto . .... n 15°— '• P^ajre«fc»e?S*ev!Ilce — . tù vismm,jev.
Inserat! ali oznanila
se računajo po 12 vin. od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust —
„Straža*4 izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne v aca ja
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Uredništvo in «rpravništ-v o : Maribor
: Koroška Miiea» 5. — Telefon št. 113.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od tl.—12. ure dopoldne.
Istrski deželni glavar odstopil.
Unp-'hl na Djbecdofoti. — L\iki vojn; -ni aisier oantopil Meje med Avstrijo in B igm^. - Pred vN-rduaim
Shr/mmk® N nneem z-i hrb t -
No tra prebirao na Laškem.
Nemci zavzeli v,:b Haucoart Nemški vojni čili.
Ce
z
Merniki 'V oj mi cilj L
Državni ka«w>elar Bethmann-Holtweg je dne ,5.. aprila v -nemškem državnem zboru .zopet govoril o v-prašanjih, Id sedaj zanimaj© cel svet: o nemških vojnih etljih, o poljskem in belgijskem vprašanju.
O vojnem cilju nemške .države se je izrazil državni kancelar splošno:	Trčka, močna Nemčija., da
ne bo nihče več prišel v skušnjavo» da tri jo skušal uničiti. .Gotovo m čuje ia vojni «eilà mnogo bolj mirovnemu razpoloženju naklonjen in kljub svoji splošno-sti bolj konkreten, nego vojni cilj, ki ga razglašata Asquith in Sasonov : uničenje pnrsfcega militar.znia.
Senzacionelno jo, kar je Bethmann-Hollweg povedal o poljskem vprašanju. Nemčija in Avstrija bosta rešili poljsko v p r a š a n j eP %godovi ri a po takih sunkih se pozna $ ,t a; t u s a po ante. Onemogočeno mora biti, da bi še Rusija kedaj ob nezavarovani pruski meji z-braia svoje armade, da bi' še kedaj ozemlje ob Visli s francoskim denarjem pripravila za vpade v Nemčijo.
To se pravi : Rusija Poljske ne dobi več n a z a j\ Poljsko vprašanje se bo rešilo brez R u s i j e, razrešili ga bosta Avstrija in Nemčija — kakb, ali vstane samostojna Poljska, ali od obeh držav odvisna Poljska, ali pa se Poljska med obe državi razdeli, tega Bethmann-Holhveg Še niti namignil ni.
Besede Bethmann-HoHwega o poljskem vpraša-nju bodo hudo zadele Rusijo, kajti tako more govoriti le državni kancelar, ki je prepričan, da je boj z Rusijo že opravljen in da je za Ruse izključeno, pridobiti si še novih uspehov na bojnem polju.
Druga senzacionalnost so kancelarjeve besede o belgijskem vprašanju. Belgija bo po vojski nova Belgija. Nemčiji se bodo morale d a t i v s e garancije, da Be 1 g i j a ne
j postane fra n c o s k o -angleški v a z a 1, j i -k vojaška ter gospodarska preduir-ä dis a p r o t i N e m č i j i. Belgija bo tudi' morala dati .eagotovila. da na bo polatinila vliamskega narodnega plemena, temveč mu varovala jezik in običaje. Hočemo biti sosedi, ki delajo za skupno korist, ne pa M bi nas radi .zadavili, je rekel Bethmami-Hoil-weg.
iz teh besed razberemo, da Nemčija načeloma pripušča s a. m o s t o j n os t Belgi, j e, a, da zahteva od uje le garancije, ki so za njeno sigurnost potrebne. Obenem hoče ojačiti v Belgiji Vlamce, torej oni element, o katerem pričakuje, da bo ostal Nemčiji stalno naklonjen.
O zasedenih francoskih okrajih, o balkanskem in orientalskem vprašanju se državni kancelar tokrat ni izjavil, tem jasneje je orisal svoje stališče na-pram Belgiji in -Poljski.
Besede o Belgiji pomenijo na vsak način r a z-bremenitev svetovnega z a p 1 e 11 j a j a. Kako pa bodo učinkovale besede glede Poljske na raško vlado in javnost, bomo kmalu izvedeli. Sklepamo pa iz kancelarjevih besed, da se v informiranih krogih Rusije ne smatra več za, tako nevarne, kakor bi se znalo soditi po onih milijonih, ki so baje zbrani za sedanjo rusko fronto. In ta sodba je pomirjevalna ter nam kaže, da je p o t d o miru vedno bolj prosta ovir.
*
* *
Govor nemškega kancelar-
ja*
V sledečem posnamemo važnejša mesta iz govora državnega kancelarja Bethmann-Holhvega v seji nemškega državnega zbora dne 5. aprila.
Položaj na bojiščih.
Gospoda moja! Ko sem pred četrtletjem govoril
pred vami, sem se potrudil,> da bi vam na podlagi treznili dejstev podal slikb o vojaškem položaju. Uspehi so opravičili zaupanje, s katerim sem tedaj govoril, Dardanelsko podjetje se je nehalo s haskom; po zmagoviti vojski v Srbiji, v kateri si je na naši in avstrijski strani bolgarska armada priborila nesmrtno slavo, je tudi* Ornagora in severna Albanija v rokah naših zaveznikov. (Bravo-klici.) Angleži se prejkoslej trudijo, da bi osvobodili svojo armado, ki je v Kut-el-Amari obkoljena,. Rusom se je sicer posrečilo, da so se z mnogokratno premočjo polastili Erzerumn,, a močne turške vojne sile jim preprečujejo nadaljno prodiranje. (Bravo.)
Kakor ruski napadi v izhodni Galiciji, tako so se ponovni naskoki Italijanovi proti soškim postojankam vedno zopet odbili ob vstrajni hrabrosti Avstrijskih čet. (Bravo.) Z nečuvenimi napori so gnali Rusi svoje naskakujoče kolone na dolgi fronti proti našim črtam. Pred Hindenburgom in njegovimi hrabrimi četami so se vsi napadi pod ogromnimi izgubami ponesrečili. (Živahno pritrjevanje.) Vlade sovražnih držav so širile vesti, da se bliža konec naši vojaški moči. da nimamo nobenega moštva več, da je uničena morala naših čet. No, gospoda moja, bitka prod Verdunom vas o tem drugače pouči. (Res je!) Vojne operacije, katere se z naglo previdnostjo pripravlja^ jo, se izvršujejo od hrabrih čet in ki dosezajo proti sovražniku, ki se bori s požrtvovalno hrabrostjo, uspeh za uspehom. (Bravo.) Tako je vojaški položaj na vseh frontah zelo dober in torej popolnoma odgovarja našim pričakovanjem.
Mirovno vprašanje.
Gospođa moja! Ko sem dne 9. septembra izjavil, da sem pripravljen govoriti o miru, sem rekel, da o enaki pripravljenosti pri naših sovražnikih ni niti sledu. Da spm imel'prav, se je pokazalo posebno s tem. kar se je med tem časom zgodilo, kar smo slišali iz ust sovražnih državnih krmilarjev. Govori, ki so se slišali v Londonu, Parizu, Petrogradu in Rimu, so tako enakoseglaseči, da mi jih niti ni treba več posebej omenjati. Samo eno besedo na adreso angleškega ministrskega predsednika Asquitha:	Na
njegova osebna predbacivanja sicer ne odgovarjam (Bravo), ker osebnega opravljanja tudi v vojski ne
LISTEK,
Zvezdnato nebo»
V tem času začnejo izginjati lepe zimske zvezde, njih stališče se je že precej izpremenilo. Ozvezdje V e 1 i Jt e g a voza stoji tako, da je oje skoraj spodaj. Od zadnjih droh kjoles potegnjena črta- na levo nam pokaže S e vernico ali Polarno zvezdo, ki kuže vedno proti severu. Severnica je v ozvezdju M a 1 e g a voza začetek ojesa. Ce gledamo kmalu po solnčnein zahodu proti zahodu, vidimo zdaj najlepšo in na videz največjo zvezdo V e n ero ali Večernico, ki zahaja šele proti %11. uri po noči. TSk ob Večernici pa so zdaj Gostosevci (Plejade ali Kokoška), 6—7 zvezd se vidi skupaj, v resnici jih je nad 40. Od Gostoseveev na levo se vidi velika nudeča zvezda Aldebaran. Od Aldebaran a i dalje na levo, proti jugozahodu, se še vidi krasni O-r i o n. Zvezde Orionovega pasa ali Kosci stojijo zdaj ne več druga pod drugo, > ampak druga poleg druge. Nad Orionovim pasom sta dve večji z-vezdi Orionovi, na levo Beteigeuze, na desno B e 1 a t r i k s, pod pasom je pa R i g e 1. Ce si misliš od Beteigeuze do Rigla ravno črto, katero prekrižajo tri zvezde Koscev, imaš brez velike domišljije podobo križa; zato se po nekod imenuje to ozvezdje S marni križ. Volčevo sv. Pismo imenuje pri A-
mosu (5, 8) Oriona „Rimske palice.“ Ravna črta od Orionovega pasa na levo zadene na samotno lepo-ze-leno zvezdo Siri j. Ce pa pri Siriju na to črto napraviš v pravem kotu črto-navzgor, prideš do Prole y o o a. Navzgor od Prokyona ste dve svetli zvezdi Kastor in P ö l u k s. Med Kastorjetn in Poluk-som ter Orionovim pasom Še je vedno planet S a -(urn, ki zahaja po polnoči'. M art ne izhaja več na izhodnem obzorju, ampak visoko na nebu, skoro sredi obzorja. Vidi se njegova žugajoča rudeča barva celo noč, šele proti 3. um zjutraj izgine na severno-zahodnem obzorju. Ravno tako visoko na obzorju, a bolj proti severozahodu, stoji Veliki voznik z glavno zvezdo K, a p e 1 o. Pròti severozahodu, celo nizko na obzorju, pa je K a s i j o p e j a v obliki čr ke W. Na izhodnem obzorju, skoro tam, kjer je prej izhajal Mart, je v tem času najlepša zvezda rudeče-barvni Arktur, ki se najde, ako se misli od Velikega zvona nadaljevanje zakrivljene črte ojesa. Najde se tudi, če se primerja z Večernico; kjer je zdaj Večernica na zahodni strani, tam približno je na iz-• hodni strani Arktur.
Nebo žari.
Pesmr. Silvin Sarđenko.
—M—. Zaporedoma dve zlati knjigi, O.ton Zupančičev „Ciciban“ in Silvin Sardenkovo „Nebo žari.“ Zupančič ne ve povedati o vojski niti besedice, tem sladkejše in milejše govori s svojim sinčkom Ci-
cibanom. Silvin Sarđenko pa se je zamislil v vojsko. Župančič je velik umetnik pred Bogom, vendar njegove pesni zvene kakor najlepše narodne. Istotako Silvin Sarđenko. Melodioznost, sladkoba m nežnost narodnih pesmi se razliva tudi iz njegovih poezij. Zbirka „Nebo žari“ je najboljše Sardenkovo delo, ki bo ostalo svetel biser v slovenskem slovstvu. Sarden-kove pesmi vpijejo vte po napevih. Ako dobijo tako dobre komponiste, kakor je pesnik, bodo postale narodno blago.
Ali se ne sliši, kakor da bi bilo vzeto iz slovenske narodne pesmi:
Zdravi, znanci! Znanke, zdrave! —
Kaj se v oknu tam blesti?
Ali se mi rosa bliska, ali se nekdo solzi?
Ali na molitev mladega vojaka:
0 Marija blažena, glej če je zastražena moja deklica nocoj.
Čuvaj pokoj njen in moj!
O Marija blažena!
Marsikaj je kakor proza, toda nazadnje dahne v verze poezija. Vsi smo že čitali taka pisma, a konec je pesnikov:
Ali vam je že odcvetel ajdov ovet?
smatram za častno (.Res jel), a kljub temu mu hočem kratko a stvarno odgovoriti: Gospod As_q(uith smatra popolno pokončanje pruskle vojaške sile kot predpogoj za mirovna pogajanja. Istotako je Asquith v mojem govoru zaman iskal nemških mirovnih pogojev. (Veselost.) Razpravljati o mirovnih ponudbah, ki se stavijo od druge strani, je vsaka stranka pripravljena. Vzemimo slučaj, da bi jaz predlagal gospodu As-quithu, naj bi se vsedla k eni mizi ter bi prenešeto-vala mirovne možnosti in bi gospod Asqjuith pričel s končnim in popolnim pokončavjanjem pruske vojaške sile: Razgovor bi bil pri kram, še predno bi se pričel. (Res je! Veselost.) Na take mirovne pogoje imamo samo en odgovor in ta odgovor daje naš meč. (Pritrjevanje.) Ako hočejo naši nasprotniki morijo ljudstva in uničevanje Evrope še vedno nadaljevati, gre krivda njim. Mi se ne umaknemo in naša roka bo z vedno silneišimi udarci zamahnila po sovražniku. (Živahno pritrjevanje.)
Poljsko in belgijsko vprašanje.
Iz potokov prelite krvi in solza ter iz grobov milijonov padlih mora priti do miru. Za obrambo naše Nemčije smo šli v boj, kajti to, kar je bilo pred vojsko, ne obstoja sedaj več. Zgodovina je delala železne korake. Korak nazaj ni več mogoč. Nemčija in Avstrija niste nameravali sprožiti vprašanja glede Poljske, pač pa je usoda vojne sprožila in spravila na dan to vprašanje. Sedaj je pa nastalo to vprašanje in čaka na rešitev. Po takih velikanskih spremembah in pretresljajih ne pozna zgodovina nobenega statusa quo ante (stanja, kajkoršnje je bilo pred vojsko). Po vojski bo nastala nova Poljska. In Poljska, katero je ruski kozak moral zapustiti, ko jo je poprej oplenil in požgal, tista Poljska, kjer so še nedavno pobirali ruski činovnrki (uradniki) podkupnino ne obstoja več.
Celo člani ruske dume so se javno izrekli, da si ne morejo predstavljati povratka ruskih činovnikov v deželo, V kateri je med tem časom delal za to nesrečno deželo Nemec, Avstrijec in Poljak. Tudi Asquith je govoril o narodnostnem načelu. Ce pa on govori tako in če se postavi v položaj nepremaganega in nepremagljivega nasprotnika, ali še more potem smatrati za mogoče, da bi mogla Nemčija kedaj prostovoljno izročiti nazaj nazadnjaški Rusiji narode in ljudstva, katera je osvobodila ona in njena zaveznica med Baltiškim jezerom in med Volinijsklmi močvirji, najsibodo ti narodi Poljaki, Litavci, Balti ali Leti? (Odobravanje.) Ne, gospoda moja, Rusija ne sme postaviti v drugič svojih armad ob nezavarovani izhodno- in zahodno-pruski meji (viharno odobravanje,,. Rusija ne sme vnovič s francoskim denarjem udreti v nezavarovano nemško ozemlje on Visti (živahno pritrjevanj«.) Tudi ni človeka, ki bi mogel misliti, da bi mogla Nemčija na zahodu vrniti nazaj tisto o-zemlje, katerega je zasedla in na katerem je prelivala svojo kri, ne da bi si p o j) rej z a sigu r a -1 a popolno varnost za svojo bodočnost. Hočemo si u-stvariti zajamčenj, da ne bo postala Belgija nikoli j podložna država Francije ali Anglije in da ne bo postala v vojaškem in gospodarskem oziru predutrdbfi Anglije in Francije proti Nemčiji (živahno pritrjevanje). Tudi tukaj, gospoda moja, ne more biti govora o statusu quo ante, tudi tukaj ne more napraviti usoda nobenega koraka nazaj, tudi tukaj ne more Nemčija izročiti vlamskega naroda na milost in nemilost, da bi izgubil svojo narodnost, marveč bo zasigurala
pokošen ?
Ali že je križ ob hiši narejen?
Ali vam že poje čižek s s praznih njiv:
Mrtvi snopi, mrtva polja.
Jaz sem živ.
Mati, kruha mi pošljite, ajdov hleb ;
oče, od medu mi dajje sat prelep !
Sestra, s travnika poveži Šop cvetov,
tam od križa mi pošljite blagoslov.
V srce segajoče se slikajo rane, ki nam jih je vsekala vojska. „Sirota“ poje:
Pri nas smo letos žalostni.
Ob naši mizi borovi stoii, sloni en prazen stol — očeta ni.
O njem ne ve ne dom, ne boj, če še živi.
In pravijo, da. kbt pri nas, povsod je letos takšen čas, da vsa je naša, domovina kot ena sama bolečina.
Izmed najlepših v zbirki se nam zdi „Pesem*: Zvoni.
A hiše božje nikjer ne vidijo oči.
Dehti
temu narodu, tla se bo mogel v narodnem oziru neovirano razvijati.
Kako bo po vojski?
Z našimi zavetnicami. smo vsled dolgotrajnega skupnega bojevanja vedno tesneje združeni. (Odobravanje.) Zvestemu zavezništvu mora slediti in bo tudi sledilo skupno delovanje v mirnem času v gospodarski in kiilturelni dobrobit vedno tesneje združenih narodov. (Živahno pritrjevanje.) Tudi tukaj bomo hodili po drugih potih, kakor naši nasprotniki. To omenim že sedaj. Anglija ne namerava, končati boja še tudi takrat ne. ko bo že sklenjen mir, marveč namerava naperiti zoper nas trgovinski boj s podvojeno silo. Najpoprej bi se nas naj uničilo v vojaškem, nato jm v gospodarskem oziru. Povsod kaiže Anglija, da nas hoče s silo ugonobiti. Toda tudi angleške grožnje se bodo razblinile, kajti naroda, ki šteje 70 mili-: jenov duš, pač ne bo mogoče uničiti. Državniki nov-. raznih držav, ki talko govorijo in mislijo, si naj zapomnijo slejdeče: Hujše ko bodo. njihove besede, tem hujši bodo naši udarci, (Pritrjevanje,)
In če, gospoda moja, obrnemo naš pogled izven Evrope, so naše čete, čeprav niso imele nobene zveze z domovino, branile z vso vstrajnostjo naše naselbine in se še sedaj junaško bore v izhodnem delu A-frike za vsako ped zemlje. Toda končnoveljavna uso da naših naselbin se ne bo odločila, kakor je rekel nekoč Bismarck, tamkaj v naših izven evropskih naselbinah, ampak tukaj v Evropi (živahno pritrjev lije) in naše zmage v Evropi nam bodo zopet zasigu-rale nemoteno posest naših naselbin in nemška podjetnost duha si Ro v daljnem svetu zasigurala nove delokroge plodovitega delovanja. (Živahno pritrjevanje. 1
Boj za boljšo bodočnost.
Nov izrodek poiskusov, da bi se hujskalo proti nam, je trditev, da se bomo po končani vojski vrgli na ameriški kontinent in bomo skušali Kanado zavzeti kot prvo tamošnjo pokrajino. Hladnokrvno položimo tudi to najbolj bedasto izmišljotino k vsem drugim. To je taka raca, kakor trditev, da hočemo bra-ziljsko in drugo južnoameriško ozemlje, Z a naš obstanek, za našo bodočnost se vrši ta borba, za Nemčuo, ne za kak kos tuje dežele krvavijo in umirajo zunaj na bojiščih sinovi Nemčije.
Ker je vsak od nas o tem podučen, radi tega so naša srca in naši živci tako močni. Dovolite, da končam z nekim osebnim spominom: Ko* sem zadnjič bil v nemškem glavnem stanu, sem, stal poleg cesarja na mestu, na katero sem ravno pred letom spremljal Nj. Veličanstvo. Cesar se je spominjal te okolnosti in je v globoko gin jenih besedah omenjal velikanske spremembe, ki smo jih od tistega časa doživeli. Tedaj so stali Rusi ob karpatskih grebenih, bojna črta še pri Gorlicah ni bila prebita, mogočna Hindenburgova o-fenziva še ni bila v teku. Sedaj stojimo globoko v Rusiji. Teidaj so Angleži in Francozi še napadali Galipoli in so upali, da bodo Balkan nahujskali proti nam. Sedaj stoji Bolgarija trdno na naši' strani. (Živahno pritrjevanje.)
Tedaj smo se v Champagni borili v srditi obrambni bitki, sedaj je donel pri cesarjevih besedah grom topov od bojev izpred Verduna. Globoka hvaležnost Bogu in armadi ter ljudstvu je napolnjevala cesarjevo srce. Reči smem, da mi je tisto uro stopalo vse ogromno delo, ki ga je to leto izvršila armada in
Vojak stoji na Sveti večer na bojni straži in njegove misli je zlil Silvin Sardenko v pesen:
Nocoj! — O, zvon,
rad čul bi tvoj domači don!
Ta polni glas,
ki v njem je moja tiha vab;
in sveti hram
med linami na griču tam:
in ljubki krov
pod plaščem bisernih snegov.
In dragi vsi. ob jaslicah naslonjeni, pojo lepo,
a solza jim mrači oko;
kot nanje jaz,
vsi name mislijo tačas.
Kdor vzame Župančičevega „Cicibana“, ga- čila brez odmora od prve do zadnje strani, vedno pričakujoč, na kak originalen način bo nam povedal pesnik, kar misli in čuti. In ko ga prečita, ga ne odloži, ampak še enkrat prečita pesni, ki se mu zde pravi biseri.
Tako se godi čitatelju Sardenkove zbirke ^Nebo žari.“ Samo da se še pri Sardenku vriva želja po napevu. Pesniki vsakega naroda opevajo sedaj vojne 'dogodke. Vsak pesnik po svojem narodnem značaju. Silvin Sardenko poje slovenski: milo, mehko, polno srčnega čustva.
Cena 1 K, vezano 1 K 80 Vin. Založila Katoliška Bukvama, Ljubljana.
mornarica, močneje in bolj ginijivo pred mojo uušo,, kol kedaj poprej, V resni uri je vaše in naše skupno delo, gospoda moja,, dvakrat odgovornosti polno. Nobena druga misel nas ne navdaja, kakor: Kako pomagati, kako najbolje podpirati naše bojevnike, ki zunaj v okopih izpostavljajo svoje življenje osa domovino. Vodi jih ena volja, en duh. Ta vse združujoč duh naj bi vodil tudi nas. To je duh, ki bo mimo borb o-četčv vodil naše otroke in vnuke v močno, svobodno prihodnjost. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)*
Vstnemški program»
Brez polemike. — Za informacijo.
Koroški vsenemški poslanec dr, Angerer priobčuje v „Grazer Tagblattu“ članek, v katerem navaja spomenico vsenemškega društva v Celovcu, v kolikor je bila odobrena od cenzure, povdarjajoč, da se vsebina te spomenice docela krije z zahtevami, ki so jih sklenili nemški narodni sveti in nemški klub na Dunaju v zadevi preureditve države po vojski. Te zahteve javnosti niso znane, tem bolj zanimiva pa postaja radi tega, celovška spomenica, ki vsebuje po dr. Angererjevih besedah glavne principe programa avstrijskih Nemcev, v kolikor se jih je smelo z ozirom na obstoječo cenzuro sploh objaviti.
Celovška spomenica povdarja, da so postale go tove ideje o preureditvi obstoječih- razmer splošna zahteva vseh narodov od Severnega morja do .Perzijskega zaliva. Vsi narodi zahtevajo ustvarjenje enotnega srednje-evropejskega gospodarskega ozemlja in zlasti na ta način, da se pred vsem utrdi zveza med. Avstrijo in Nemčijo L s tem, da se nadomesti dosedanja vojaška defenzivna pogodila s pogodbo za napad in obrambo; 2h da se sklene med obema državama bramimi dogovor, ki naj fiksira, v koliki meri je dolžna Avstrija prispevati v voja^škjem oziru; 3, da s& osnuje carinska in gospodarska unija, med obema državama in da se 4. sklene skupna trgovska in prekomorska politika. Tej bodoči gospodarski ednoti naj se pritegneta tudi Bolgarija in Turčija.
Nova Srednja Evropa pa se more ustvariti le tedaj, če se Avstrija tudi na znotraj preuredi. No-tranje-politična vprašanja pa se vojaško ne dajo razrešiti, Nicobhodni predpogoj uspešnega in nemotenega kulturnega razvoja, usodno vprašanje države, je razrešitev narodnostnega, jezikovnega problema. T« je treba, popolne spremembe sistema, Nobenega naroda države ni treba zatirati ali oropati pravice, da bi ne smel gojiti svoje narodnosti ali svojega jezika, a, zahteva, da naj se uvede nemški jezik zgolj kot prometni jezik, nikakor ne zadostuje. Znanje nemščine jo za posameznika največje koristi, za obstoj države pa je nemški jezik neohhoden. Zato ne zadostuje, da se nemščine poslužujejo le uradi v svoji notranji službi, armada in morda prometni zavodi, treba je marveč zakonito določiti, da je nemščina jezik državnega zbora in centralnih uradov, da se pri najvišjih sodiščih razpravlja izključno le nemško, da morajo rabiti vsi državni uradi, sodišča, državni zavodi v notranji službi hi v medsebojnem občevanju izključno le nemščino, da se morajo vse javne knjige in razpravni ispisi voditi le nemško, da morajo vsi uradi v vseh deželah sprejemati nemške vloge ter jih nemško reševati in da je torej popolno znanje nemščine v govoru in pisavi neobhodni predpogoj za vsakega, ki hoče biti nastavljen v državni službi ali pa pri državnih in nedržavnih prometnih zavodih. Nemški narodni sveti so že sestavili podrobni osnutek bodočega jezikovnega zakona, ki zasluži vse upoštevanje.
Poleg zakonitega uveljavljenja nemškega jezika v smislu gorenjih zahtev mora država tudi izdatno podpirati nemško šolstvo. Vse ljudsko šolstvo se mora preurediti tako, da se bodo otroci tekom zakonite šolske dobe mogli priučiti nemškemu jeziku.
Potrebno je nadalje, da se zasigura v državnem zboru trdna nemška večina, V lem oziru so tudi že izdelani primerni predlogi. Največjo pažnjo mora so posvečati utrditvi nemštva ob Adriji, kakor je to podrobno razloženo v sklepih nemških Volksratov. A treba ho tudi skleniti z Ogrsko nagodbo na dolgo vrsto let. Avtonomistične zahteve je odklanjati, Nemci ne marajo kakega slovanskega ali krščansko-socijal-nega federalizma, temveč „notranje ojačenje državo potom ojačenja državne oblasti in poglobitve državne misli“, kar se da doseči le z uresničenjem nemških zahtev. Vse te reforme naj se izvedejo že tekom vojne, da ne bode potem, pero pokvarilo tega, kar ja dosegel meč. Nemški poslanci se zato poživljajo, da predložijo narodu svoje načrte in namene ter da se podajo nemudoma na delo za bodočnost.
Ali vzeli ste čebelam ajdov med?
Ali že je ravni travnik
po rožni sreči.
A sreče od nikoder ni« Sumi
pod starim mlinom, a mlin stoji že leto dni.
Vojna posojila. |
—nj—. Cim bolj snapreduje tehnika, čim boli sto* ! iiawojak, čim bolj stepa Število vojakov v ozadje in medeni a sredstva za vojsko (topovi, Letala, podmorski 'čolni itd.) v ©spreche, tem več stane vojska, temveč denarnih sredstev mora dati vseuca država armadam na razpolago. Avstro-0grška ima okroglo 154 mi- , Jijard vojnih stroškov vsak mesec, obresti za dosedanje Stroške vpme znašajo -okroglo 1 milijardo kron na j leto.
Za pokritje stroškov vojne in plačevanje obresti-služijo blagajniški preostanki, prihranki iz mirnih časov, zvišanje davkov itd., vsi ti viri so pa, nezadostni; pri nas, kakor tudi drugod, se pokrivajo vojni stroški potom v ® j n i h p o s o j i L
Glavni namen vojnih posojil je torej preskrbeti čhe n a r n a sre d st v a z a v-o j s k o„ Ce si predstavljamo cel aparat, ki deluje v vojski, kakor velik stroj, igra denar ulogo motorja, ki goni ta stroj in posKrbi, da proizvaja stroj vse tono, kar je za dosego končne zmage potrebno, ledna najvažnejših vojaških priprav za vo'ao je: preskrbeti si potrebna denarna ..srddstva. Državam bi ne bilo potrebno najemati voj- j nih posojil, temveč 'bi lahko izdale več bankovcev, in •cMočile njih vrednost ter upeljale prisilni kurz:, lahko bi stroške vojske razdelile na prebivalce v razmerju njihovega premoženja, lahko bi si pa tudi preskrbele kredit pri državni banki. Ce se ni nobena država poslužila teh načinov, sta merodajna dva vzroka:	prvič dolžnost, zasiguraii stalnost valute, dru->
grč pa ozir na. narodno gospodarstvo, katero je vsled vojske že itak zelo -oslabljeno. Pped izdajo 1. vojnega posojila si je naša država izposodila 800 milijonov K za dobo 254 let proti vsakokratni bančni obrestni meri, in 2 milijardi za dobo o let proti 6% obrestmi pri avštm-ogrski banki. Do sedaj se se v naši državi že razpisala tri voj a a p o s o j i j a in sicer prvo novembra leta 1914, drugo junija 1915 in tretje decembra leta 1915. Uspehi so bili zelo ugodni, naraščanje vojnih posojil ima zlasti vzrok v vedno boljšem vojnem položaju, kaže, da občinstvo vedno bolj ugodno presoja položaj in trdno zaupa v dosego končne — zmage.
Pri prvem vojnem posojilu se je podpisalo 3.3 milijarde K (Avstrija 2,2, Ogrska 1,1), pri drugem 3,7 milijard K (Avstrija 2,6, Ogrska 1 1), pri t r ed j e m 6.1 milijarda K (Avstrija 4.1, Ogrska 2), pri v s eh treh 1 3.1 milijard K (Avstrija 8.9, Ogrska 4,2). Te številke glasno govore, pričajo o našem ugodnem denarnem stanju, pričajo pa tudi o veliki požrtvovaljnosti in domovinski ljubezni avstrijskih narodov.
Zanimivo je, si ogledati krog onih, ki so podpisali prvo in drugo vojno posojilo, o katerih je že izdana statistika,. V Avstriji je pri obeh posojilih nad
80.000	strank, ki so podpisale po 2 do 10.000 K, na Ogrskem pri prvem posojilu nad 71,000 strank, ki so podpisale po K 100, pri drugem posojilu nad 74,000 strank, ki so podpisale po 1000 do 2000 K, Večje kakor tudi manjše zneske je podpisalo manj strank. V Avstriji prednjačijo torej srednje-pre,tnožni sloji, na Ogrskem pa majhni vlagatelji. Celotna slika statistike je, da je srednji stan storil v polni meri svojo dolžnost, da so pa k a, p i t a 1 i s t i mnogo premalo storili.
Marsikdo se čudi, da se obrestuje vojno posojilo v Avstriji z 554%, na Ogrskem pa z 6%. Temu se ni čuditi, če pomislimo, da je bila obrestna mera za večja posojila pred vojsko že 454%— 5%, Pokojni finančni minister Zaleski je pred nekaj leti najel posojilo 125 milijonov K za kratko dobo v Ameriki in moral celo 7% obresti plačati. Se celo Nemčija, M je v spomiajdi 1914 še dobila posojilo po 4%, obrestuje vojno posojilo po 5%> Sln.bejše se še godi našim sovražnikom. Na Francoskem je običajna obrestna mera za rente v miru 3%, a mora obrestovati vojno posojilo po 5%, razlika 2%; v Nemčiji 1%, v Avstriji 1—154%; na Angleškem se je povzdignila obrestna mera od 254 na 5'% pri domačem in na 67o pri posojilu v Ameriki, torej razlika 254%—3%, Pomisliti treba še nekaj : V Nemčiji in Avstriji ostane večina vojnega posojila doma, pride v prid domači industriji in trgovini ter (domačemu kmetijstvu. Kljub temu,, da so nam naši sovražniki onemogočili ves u-voz in izvoz, da počiva zunanja trgovina, razpolagate Avstrija in Nemčija z ogromnimi denarnimi .sredstvi, katera dobi domovina v obliki vojnih posojil na razpolago. Avstriji in Nemčiji ni treba iskati dragega denarja v Ameriki in stopiti v popolno odvisnost od amerikanskii: milijarderjev in veleinidustrijcev- v odvisnost, koje neugodne posledice bodo občutile države kakor Anglija, Francija, Rusija, Italija in Belgija, ki so dobile veliko milijard iz Amerike, še dolgo po vojski.
Mnogim ljudem dela preglavice vprašanje glede varnosti vojnih posojil. Kdor pozna u-stroj države, uredbo niene državne banke, kdor pozna gospodarsko moč države in kdor ve, da lahko Avstrija v vseh panogah narodnega gospodarstva znatno napreduje, da se lahko zvišajo dohodki vseh stanov, roko v roki s tem pa tudi dohodki države, nebo niti najmanj dvomil glede varnosti vojnih posojil in glede možnosti države, obrestovati vojna posojila. — Vzamimo za vzgled kmeti jstvo ! Na ha zemlje se je pridelalo leta 1875 9.5 q, leta 1895 11 q, leta 1913 13.4 q» na Češkem v istem letu celo 21,2 q pšenice.
j Odkod ta napredek,? -Zi boljšim obdelovanjem zemlje,
! boljšim gnojenjem i® nabavo boljšega semenja se je j dosegel od leta do teta višji pridelek. -Ce primerjamo pridelek na Češkem s pridelkom v (drugih deželah — razlika 8 q — je velik pomen umnega kmetijstva očividcu. Ce se povzdigne kmetijstvo in doseže oni pridelek, kot na Češkem, in če bi bila cena žita ista kot v miru, kar pa ni misliti, bi samo skupiček. za žito na leto bil za 4700 milijonov K večji, kot v miru, —
[ znatno večji dohodki se dajo doseči pri drugih kme-j fijskih pridelkih, zvišajo se pa tudi lahko dohodki v-seh drugih stanov. Splošno se pričakuje, da bodo še dolgo vrsto let po vojski v ospredju gospodarska v p r at š a n j a, vprašanja, kako urediti gospodarske razmere in kako zaceliti rane, katere je vsekala* vojska, Ce bodo pri tem delu oziri na : skupno državo merodajni, ne pa malenkostni prepiri med posameznimi stanovi, in če bodo vsi merodajni j činitelji imeli smisel za povzdigo posameznih stanov i in vsa tozadevna stremljenja, podpirali, bo prišlo hi-I tro celo gospodarsko življenje v pravi tir. Ljudje, ki se boje radi vojnih posojil, naj pomislijo, da so Tur-, čija in druge države na Balkanu, katerih finančne ! razmere so bile vedno slabejše, kot naše, od 1. 1912 I že zapletene v tretjo vojsko, da pa* kljub velikim stroškom in izgubam ne obupajo radi svojega gospodarskega položaja, temveč so merjene, da bodo po voj-s i s smotrenim gospodarskim delom uredile svoje gos. odarske razmere.
V te) vojski se od merodajnih krogov rovdarja, kako junaško se bore Jugoslovani na vseh bojiščih. Od merodajnih krogov se pa tudi odkrito priznava, da Jugoslovani, ki nimajo velike industrije in trgovine ter kapitalistov,'ampak so po ogromni večini kmečki narod,, za finančno brambo doni o v i n e m nogo štor e, priznava se, da. so Jugoslovani z ozirom na število prebivalstva in svojo gospodarsko moč zelo častno zastopani.
Četrto vojno posojilo bo v kratkem razpisano, pokažimo tudi sedaj razumevanje za potrebe države: naj bi ne bilo slovenskega denarnega I zavoda, ne slovenskega večjega vlagatelja, ki M ne podpisal vsaj nekaj vojnega posojila. Za vzgled nam so lahko župnije Hoče, Fr a m, vse župnije v k o n j i š k e m o k r a. j n in župnija S t. J u r i j ob južni žel., v katerih so posojilnice kak (or tudi vlagatelji podpisali znatne zneske. Sijajni uspeh četrtega vojnega posojila bo pokazal našim sovražnikom, da so vsi narodi v Avstriji in vsi stanovi popolnoma prepričani o končni zmagi, bo pa tudi sovražnike prepričal, da je naša gospodarska moč nezlomljena, in tako ustvaril — b o 1 j š e r a z p b 1 o ž e n j e za m i r.
Italijansko bojišče.
Italijanska uradna poročila govore o živahnem artilerijskem boju na celi fronti, naša pa govorijo le o zmernem obojestranskem artilerijskem ognju.
Pri Selcah smo zopet zasedli' naše postojanke ob izhodni strani, ki so nam jih Italijani vzeli s pomočjo težkih mornariških topov. S tem je soška fronta zopet nedotaknjeno ista, kakor je bila začetkom i-talijanske vojske.
Odstopivšemu vojnemu ministru Zuppeliju ne pojejo listi nobenih slavospevov. Odstopiti je moral baje na zahtevo Cadornovo zaradi' nezmožnosti. Cadorna mu je sedaj poveril divizijsko poveljstvo.
Zopet veliko premikanje čet v Italiji.
Švicarski „Berner Intelligenzblatt'“ poroča, da se vršijo v severni Italiji velika premikanja čet. V pariški konferenci pa se je baje sklenilo, da bo Francija poslala večje število zračnih letal Italijanom na pomoč za napade avstrijskih mest.
Asquith ob laški fronti.
Asquith je obiskal lašjkega) kralja v Vidmu. — Skupaj sta obiskala oddelke soške in koroške fronte. Asquith se je nasproti „Secolovem“ poročevalcu izrazil, da je sicer spoznal malodane nepremagljive ovire, proti katerim se morajo Lahi bojevati, toda trdno upa, da bo končna zmaga, na četverosporazumovr strani.
Laški vojni minister Zupelli odstopil.
Laški vojni minister Zupelli, rodom Lah iz Istre, je odstopil, ker baje hoče na fronto. Njegov naslednik je general Paolo Monne,
Nova prebiranja na Laškem.
Laška vlada je odredila zopetno prebiranje letnikov 1882-1885 ter 1. 1895.
I I—I MIKI — ■	. . .
Rusko bojišče.
Na bojišču nobenih posebnih dogodkov, a tem bolj vroči boji se bijejo v dumi. Govorniki npusmilj®-
as?ö bičajo korupcijo, ki vlada v celi ruski upravi, v 'visoki meri tudi v vojaški upravi,. Podkupovanja, poneverjanja, tatvine so na (dnevnem redu.
Ruske t fenzive ne bo več?
Iz Rotterdama se dne 4. aprila poroča:
Potrjuje se. da se je zopetna! ruska ofenziva, katera se je pričela z ogromno uporabo vojnih sil, izjalovila. Pariški vojni svet je sam jo izjavi, ki io je v imenu ruskega armadnega vodstva podal general 81 husky, odstojhl od zahteve, da b!i Rusija morala pričeti z razbremenilno ofenzivo, ker Rusija kljub v-sem zagotovilom trpi najtežje pomanjkanje glede streliva in topov. V Rusiji je namreč takozvana mobilizacija industrije, kakor se kaže, popolnoma oljove-dala. Imenovanje generala Ivanova, pravega organizatorja ruske ofenzive proti Avstriji, za člana državnega sveta in carjevega pribočnika, znači nekako predpripravo za odpust.tev tega generala od njegovega poveljstva.
Mesca maja . . .
Petrograjski „Timesov“ poročevalec piše svojemu listu, da se Rusi kljub velikanskim izgubam pripravljajo na novo ofenzivo proti Avstriji in Nemčiji. Sestavljajo se nove armade pod generali Kuropatkin, Ivanov, Evert. Tudi Nemci odmor dobro izrabljajo. Zbirajo čete in topove in ob morski obali pri Rigi težke mornariške topove. V Rusiji se sodi, da. bodo pri prihodnji bitki posegle tudi nemške ladje vmes.
Ruska armada.
Berolinski listi poročajo: Celokupna ruska vojska je sedaj razdeljena v štiri skupine. Tri se nahajajo na reski zapadni fronti, ena operira v ori-jentu. Severni armadi poveljuje general Kuropatkin, srednji general Evert, južni general Ivanov. Načelnik generalnega šlaba je gen-ral Aleksejev, kateremu pomaga general Ruskij, ki je že popolnoma ozdravel. Najbolj vpliven je sedaj baje general Evert. Vrhovni poveljnik v orijentu je, kakor znano, veliki knez Nikoiaj Nikolajevič.
Rusiji primanjkuje pušk in obleke.
Iz Stockholma se poroča:
Na razna vprašanja in interpelacije je v zadnji seji ruske dume našteval sedanji ruski vojni minister Žurajev celo vrsto grehov in napak, katere je zakrivil bivši ruski vojni minister Polivanov, Veliko pomanjkanje pušk in obleke je v ruski armadi tako splošno, da nima pomena, klicati pod orožje novega moštva, kajti moštvu se vendar ne more dati palic namesto pušk, da se jih izuri v orožju, in tudi ne kmečke obleke namesto vojaške,
V tajni seji, ki se je nato vršila, je povdarjal Šuvajev, da se njegovemu predniku ni posrečila pre-osnova ruske armade, kar pa ni docela njegova krivda, marveč so temu kriva razna druga vladna mesta, ki so iz političnih vzrokov metala Polivano1,n polena pod noge.
Sklepčno je še Šuvajev naznanil dumi, da so '6 po tritedenski stavki v Putilovih tovarnah za izdelovanje municije zopet začelo redno delo, pač pa postajajo nemiri v mestu Baku in okolici vedno večji.-Tudi v Petrogradu se širi uporno gibanje, kajti zgorela je iz kamna zgrajena Nikolajeva vojašnica, kjer je zgorelo 17 ruskih vojakov, več vojakov je pa bilo poškodovanih. Ker se domneva, da je zanetila požar uporna zločinska roka. so se odredile obširne preiskave.
V Rusiji narašča gibanje za mir.
arrow
Po poročilih iz Stockholma žugajo bivši ruski ministri Makttakov, Taube in Sčeglovitov, naperiti pravdo zoper člana zbornice Sa*vienkota za slučaj, če bi predsednik dume Rodzianko in duma sama ne zavzeli nobenega stališča glede vprašanja o spomenicah za sklepanje miru. List „Večernja Izvjestia“ zagotavlja z vso odločnostjo, da obstoja v resnici spomenica v tern smislu, kakor jo je opisal Savienko, v-kljub ugovorom ogorčenja imenovanih treh ministrov#. Poslanci dume so mnenja, cfa zadeva ni rešena in da še bo sledilo več razkritij. Savienko sam se je izrazil n apra m dopisniku lista „Ruskoje Slovo“, da ima v rokah spomenico za mir, ki je bila. sestavljena v Moskvi in na kateri se nahajajo podpisi visoki h plemenitašev in trgovcev. Imen noče objaviti, ker bi bilo prezgodaj, toda objavil jih bo na vsak način, mogoče že v bližnji bodočnosti.
Francosko bojišče.
Na severoizhodni strani Verduna so Nemci dne 3. in 4. aprila zavzeli več francoskih postojank v o-
.'/trau 4.
količi utrdbe V a u x. Dne 4. aprila pa so se /. naskokom j.diastili sovražnega oporišča v: C a i l 1 e t t e-gozdu pri D o u a u m o n t ü., Sovražne protinapade so odbili. Dne 5. aprila je prišla Nemcem v roko Uidi vas H a ü c ò u r t (južnoizhodno od Malancourta) na zahodnem bregu Može.
Boi za Verdun.
Poluradna „Independance Roumaine“ poroča iz francoskega vira, da so med dolgotrajnimi boji za Verdun Francozi najskrajnejše frontalne točke jz novimi sredstvi izvanredno močno utrdili. Ako bi se dogodil neverjeten slučaj, da pade trdnjava Verdun Nemcem v roke, potem imajo Francozi veliko premoč v naslednji bitki, ki bi končno odločila o usodi Verduna/ ■ ,	...
Bolj kakor francoska sodba o usodi Verduna ie zanimivo dejstvo, da rumunski vladni list še vedno razširja ententi prijazne vesti.
Douaumont in Cailletie.
V	nedeljo, dne 2. aprila,, so nemške čete v okolici (južno in južnozahodno) utrdbe Douaumont' ter v bližnjem gozdu Caillette po lj.utem boju zavzele francoske obrambne postojanke. Boj za te postojanke je bil tembolj srdit, ker so imeli Francozi vi imenovanem gozdu na severozahodni strani postavljenih nekaj baterij, katere Nemci do 2. aprila kljub velikemu naporu niso mogli zavzeti. Šele ko je v nedeljo ta gozd prišel Nemcem v roke, so obmolknile te baterije, in sedaj ima utrdba Douaumont pravo vrednost, ker lahko iz novozavzetih postojank obvladajo širšo pred-verdunsko okolico. Nemci so zavzete postojanke kljub silnim sovražnim protinapadom obdržali v svoji trdni posesti.
Nemška spravljivost napram Franciji.
Rimski dopisnik „Correspondence politique do F Europe centrale“ piše: Znano dejstvo je, da se sv. Oče brez prenehapja trudi za skorajšnji mir. Pri o-sretdnjih državah so papeževi predlogi vedno še našli simpatije, toda pri zaveznikih pa niso bili tako uspešni. V teh krogih se te akcije tudi ne da direktno u-veljavljati, ker Sv. Stolica nima niti v Londonu, niti v Parizu, niti v Petrogradu oficielnega zastopnika-Toda dovolj so še močne vezi, ki vežejo papeža s katoliško Francijo. Predobro je znan upliv cerkvenih krogov na glasovanje v senatu in zbornici in za to teh krogov ni mogoče popolnoma prezirati. Dopisnik pravi, da je zvedel, da je ministrski predsednik, Bri-and pri svojem rimskem obisku po kardinalu Merei-eru izvedel za papeževe nazore o svetovni vo'ski. To srečanj tedaj ni bilo samo slučajno. Kardinal je Briandu povede,l nemške mirovne pogoje in Briand je p n svoji vrnitvi v Pariz svojim tovarišem to gotovo povedal. Kakor se ve natanko, ti pogoji niso taki, da bi se moglo trditi, da se Nemčija kaže proti Franciji kot nespravljiva in da je zato Francija prisiljena vojno nadaljevati in ne sprejeti teh pogojev..
Z resnico na dan!
V	grenko-ironičnem članku se obrača Clemenceau proti ministrskemu predsedniku Briandu zaradi načina, kako se izdajejo uradna poročila in proti lepotičenju v poročilih o nadaljevanju bojev pri Verdunu. Ni prav, ako se čitatelje zaziblje v sanje, katerim lahko sledi usoilepolno prebujenje. Položaj se js treba čitatel em tako predočiti, kot v resnici je. To ne bi vzbujalo med ljudstvom malosrčnosti, ampak zaupanje. Clemenceau obsoja izvajanja, v katerih se u-mikanja in izgubo ozemlja opisuje kot — vojaška pridobite^.
Clemenceau sam smatra brambo Verduna za najlepši list v francoski1 zgodovini in sicer tudi tedaj, če se bi ne pačilo resnice in četudi bi izgube celotnega položaja ne sprmenile. To ni noben vzvjlt.. ila bi se moralo javnost voditi za nos, kajti napram njej imamo prvo dolžnost, da se ji pove resnica. Ako se tega ne stori, misli ljudstvo, če izve nekaj rosnioe, d.a je armada vedno na umikanju, Plime in vaJovja se ne sme tajiti, temveč se morajo zgraditi jezovi v obrambo valov.
Nizozemska.
Senzacija, ki so jo vzbudile nizozemske vojne priprave, se je polegla. Bržkone je tudi minila nevarnost, da bi Nizozemska posegla vmes.
Cez Nizozemsko Nemcem za hrbet.
Skrivnost vojaških priprav Nizozemske se pričenja jasniti. Na pariški konferenci je Angleška po-vdarjala, da je treba sovražnika odločilno napasti, da se konča vojska.
General Jofire je izjavil, da nemške fronte ni mogoče predreti; istena mnenja je bil Gadoma glede avstrijske fronte. Nato je izjavil Kitchener, da ni druge poti, kakor da se obkoli nemška fronta, to je pa le mogoče, češe udari skozi Nizoz e. m -s k o i n .p r i d e N e m c e m z a hrbat.
s t u: a sta:
V- Izjava nimzemske vl&dfev
V seji spodnje zbornice dne 4. aprila Je vladSu-j podala Sledečo izjavo:	Vlada polaga .važnost na to;,
da v zvezi s poročilom v tajni seji javno izjavi, da , je periodične dopuste ustavila iz previdnosti, kar je v zvezi z našim neomajnim sklepom,, da svojo nepri-, stranost Strogo varujemo. Odredba ni posledica obstoječih političnih zapleti ja jev, ampak ima svoj vzrok v podatkih,, vsled katerih se je bati, da se povečajo nevarnosti za našo deželo. V interesu dežele pa ne bi bilo, podati vsebino teh podatkov.
Nezanesljiva poročila.
Nizozemska vlada izjavlja uradno:	Vlada • ne
prevzame nikakoršne odgovornosti za poročila*, ki niso izrecno označena kot vladna.
Nizozemska kriza premagana?
Iz Dunaja poročajo:
Zdi se, da je nizozemska kriza že premagana. Nepričakovane vojaške priprave nizozemske vlade so vse vojskujoče se države znova opozorile, da je Nizozemska trdno odločena odbiti vsak atentat na svojo nevtralnost. Ako je pariška, konferenca res kaj takega nameravala, potem je četverozveza sedaj zadostno posvarjena in nizozemska vlada ji je s kolom namignila, da je delala račune brez krčmarja. S tem pa je morda glavni celj nizozemskih priprav tudi že dosežen. Dne 18. aprila naj se prične poostrena, v Parizu sklenjena blokada. Počakati je treba, v koliko bodo po tej blokadi prizadeti upravičeni interesi nevtralnih držav in torej tudi Nizozemska.
I r ni več daleč,
„Neue Züricher Zeitung“ poroča iz Pariza: Trgovska zbornica švicarskega okrožja 11 antes Alpes je imela sejo, pri kateri je bila predložena iz-prememba glede načina o izdajanju bonov aii državnih zakladnic. Trgovska zbornica je izjajvila, da sedaj ne bo spremenila sistema o izdaji bonov, ker konec vojske ni več daleč.
Rumunija.
Nezanesljiva Rumunija.
Star in znan jassyjski list „Opinia“ prinaša: Včeraj zjutraj je prišla v Jassy mešana komisija civilnih in vojaških oseb, da prevzame prezidane mostove na črti Jassy—mejna postaja Ruski Ungheni. Člani komisije so se odpeljali s posebnim vlakom in so se vrnili okoli poldne. ‘Mostove so tako razširili, da po njih lahko vozijo ruski vagoni. Prezidavo je vodil inženir Toparescu.
Glasilo konservativne stranke „Steagul“ pristavlja to-le uredniško pripombo: Upamo, da no Brati ari uje va, vlada prav naglo zadevo pojasnila, kajti vest „Opini.je“ daje povod za razno sumničenje. Ker resnično zdravo rumunsko javno mnenje zahteva, da se tudi na ruski med stori brambne odredbe, kakor se je to storilo na obeh drugih mejah, zato nam jo treba še posebej opozarjati, kaj bi pomenjalo, da se prelrod razširi, mesto da se dela proti temu, in to je ravno vzrok, zakaj zahtevamo pojasnila,.
Japonska municija za Euimmijo.
Tz Bukarešte se dne 6. aprila poroča:
Milanski list ..Perseveranza“ je izvedel iz zanesi dvega ruskega vira, da je došla iz Japonstce v Vladivostok velika množina raznovrstne municije, namenjene za Rumunijo. Kakor hitro bodo končana pogajanja radi prevažanja, bodo spravili to množino japonske municije po ruskih železnicah v Rumunijo.
Pet zaporednih zračnih napa-
div na Ao g lesko.
Gd 1. aprila naprej so nemški Zeppelinovci 5-krat zaporedoma napadli angleško obal in obmetavali utrjene kraje na angleški izhodni obali, pa tudi v notranjosti dežele z bombami, Ubitih je čez 200 oseb, a ranjenih še več, škoda pa izredno velika.
O novejšem zračnem napadu na Angleško se dne 6. aprila uradno poroča iz Berolina: Mornariške zračne ladje so v noči od 5. na 6. aprila veliko železniško tovarno pri mestu Whitby s 'plavži in obširnimi napravami vred razrušile, dočim je bila še poprej baterija severno od Hulla z razstrelivnimi bombami tako poškodovana, da je bila nezmožna za boj. Nadalje so zrakoplovi napadli tovarniške naprave pri men stu Leeds in okolici, kakor tudi večje število kolodvorov v industrijskem okrožju, pri čemur se je opazilo zelo ugodne uspehe. Na zračne ladje se jq srdito streljalo, a so se vse nepoškodovane vrnile nazaj.
Avstrija in Bolgarija.
Iz Dusaja se poroga- listu „Frankfurter Zeto“: Pogajanja z-Bolgarijo glede določitve meje sd se u-godno končate. S tem je delitev Srbije med Av^trjjo in Bolgarijo* brez vsakega spora? končana.
Rusija in Vatikan.
Iz Ri«a se dne 3. aprila poroča:
Namesto dosedanjega inskega poslanika pri Sv. Stolici; Nelidova* ki je imenovan zia poslanika pri belgijskem kralja,, je bil državni s vato. alec-ko-mornik. Arcady Nikolajevič Brenevsky imenovan za poslanika Rusije pri Vatikanu. »Osservatore Romano« poroča, da, je papež že pritrdil, nameščenjut novoimenovanega. poslanika.
Papež o podmorskem boju.
»BerlinerHagblatt« je nedavao prinesel senza-ci enei d o vest. da sta papež Benedikt XV in Spanjski kralj Alfonz storila skupna korake, da bi se podmorski boj; med Anglijo in Nemijo omili. Na-ppam temo* pa osebe, ki so o celi zadevi dobro-poučene, opozarjajo na dejstvo, da je resničnost te vesti nemogoča. Posebno pa je nemogoče, da bi i sedanji sv. Oč®> kaj takega izjavil, ker se papež ; Benedikt XV. vedno izogiba korakov, s# katerimi bi se dotaknil posameznih vprašanj med vojskujočimi se strankami io. vedno povdarja le splošne mirovne itosi.
Avstro ogrska nagodba.
Z verodostojnega mesta se poroča, da se med obema vladama monarhije že nekaj časa vrše pogajanja glede sklepanja nagodbe. Pomen pogajanj je predvsem ta, da se ustvari naravna podlaga za vse gosdod rske načrte, ki bi se raztezali tudi čez okvir naše države. Razmerje do Nemčije, odno-š ji napram Bdkanu so prt d vsem odvimi od gospodarske ureditve med obema državnima polovicama. Gospodarska važnost teh pogajanj se tako razteza tudi na politično ozemlje in bo v naj višji meri tudi pri tem merodajna, kako mesto si bo naša monarhija v Evropi po vojski priborila.
Turška bojišča.
Na kavkaški fronti se vrše neznatni boj'i. Dne 3. t. m. je turško brodovje obstreljevalo ruske postojanke na kavkaški meji. Isti dan so Turki zažgali in potopili rusko ladjo. Križarka „Midilli“ pa je v noči od 3. na 4. ajirila potopila veliko sovražno ladjo, 0-be ladji ste bili obloženi s strelivom, Dne 4. t. m. je „Midilli“ trčila na oddelek sovražnega brodovja, ki jo je brezuspešno obstreljeval.
Politične vesti.
Istrski deželni glavar odstopil. Cesar je deželnega glavarja mejne grofije Istre dr Luiovika Riz-zija na lastno prošnjo od službe odstavil in dovolil, da se mu je za njegovo službovanje izreklo na j višje pri nanje — Kakor izvemo iz verodos ojnega vira, še je v deželni upravi istrski pričakovati drugih sprememb, ki so b le od vsega domoljubnega prebivalstva že dolgo zaželjene.
Afera madžarskega lista na Hrvaškem. Poročali smo, da je priobčeval madžarski, v Osijeku izhajajoči list »Sžlavoniai M gyar Ujsag« celo vrsto čkn-kov, ki so smešili Hrvate in njib zakonita narodna stremljenja. Vsied rastočega og irčenja na Hrvat-skem je hrvatska vlaia 26. februarja rečeni list ustavila. Sedaj objavljajo uradne »Narodne Novine« razglas, da sme »Sžlavoniai Magyar Ujsag« zopet izhajati, ker se je obvezal, da bo v prvi ste-
vitki svoje žalitve preklical Z Budimpešto se ni šaliti
Slovesna otvoritev prve bolgarske šole v Nišu. Dne 3. sprla t. 1. se je vi šila v Nišu Slovesna otvoritev prve bolgarske šole. Imenovali so jo po redovniku Pajsy, ki je bil velik pospešitelj preporoda Bolgarije. Šola se nahaja v poslopju, katerega je zgradila bolgarska mestna občina v Nišu leta 1864. Leta 1878 je. pa prišel Niš z okolico vred pod srbsko oblast.. Otvoritev šole se je izvršila z veliko slovesnostjo.
Carinski tarif za Srbijo. Armadni vrhovni poveljnik je izdal za srbsko ozemlje, katerega so zasedle naše čete, odredbo, ki določa, da bo veljaven za oni del Srbije, katerega so zasedle naše čete, nov carinski tarif, ki bo veljaven od dne 10 aprila t. 1. nadalje in sicer bo znašala carina za izvoz oziroma uvoz pšenice in rži 5 K za 100 kg. za ječmen, koruzo, oves in d uge žitne vrste 2 K 50 v, za krompir 2 K 50 v, za riž 5 K, za sočivje 4 K, za sladkor 50 K, za pi<o 15 K, za obleko, perilo itd. velja dosedanja temeljna carina s 50% doklad, za usnje za 100 kg 50 K, za papir 5 K, za že leznino od 1 K 50 v do 20 K in sicer za železo v palicah, za železo za tračnice in oboke 1 K 50 v, za pleč vino in žico 20 K, za kovano žtlezo 9 K, in končno za orodje iz železa, kot za izdelke no žarjev 20 K.
Raznoterosti.
Obrekovan katoliški duhovnik oproščen. Pri
prizivni obravnavi najvišjega domobranskega sodišča, na Dunaju je bil dr. Karol Večera, profesor vero-nauka na državni gimnaziji v Mi k itilo vu na Moravskem, oproščen od obtožbe razžaljenja Veličanstva. Dognalo se je, da so bile vse obdolžitve proti obče spoštovanemu in priljubljenemu duhovniku podla obrekovanja brez vsake temeljne podlage, izvirjajoča s političnega sovraštva.
Oljkine vejice za soško fronto. Vsled prošnje poveljstva naše armade ob soški fronti se je v Ma ribom pod predsedstvom gospe baronice Twickel ustanovil ženski odbor, kateri bo na cvetno nede Ijo ii prejšnji dan pred mariborskimi cerkvami in po ulicah prodajal oljkine vejice. Poveljstvo soške armade bo samo poskrbelo za oljkine vejice; blagoslovil pa jih bo prevzvišeni gospod knezoškof dr. Mihael Napotnik. Smpiček za oljkine vejice je namenjen za vdove, sirofe in invalide soške armade, t. j armade, ki stoji na fronti katera je velikanska neprema ijiva trdnjava, ki čuva našo domovino in pred vsem naše domače kraje. Radi tega si naj vsak obiskovalec cerkev iz mesta in dežele in sploh vsak domol4ub kupi oljkino vejico, ki je bodo prodajale članice omenjenega od, ora. S tem bo vsak storil veliko domoljubno delo. Navadne olj kine vejice se bodo prodajale za 20 v, vejice s trakovi pa za 40 v. Preplač.la se bodo hvaležno spre jen ala.
Iz srednješolske službe. Profesor na celjski gimnazije rb\_ Henrik Lončar je stopil v stalni pokoj.
Doktorjem prava sia promovirala na dunajskem vseučilišču Alojzij Gorič m in Milan Lemež, oba doma iž slovejbistriškega okraja.
Sprejem gojencev v vojno mornarico. Letos bo sprejetih v avstrijsko vojno mornarico okrog 70 gojencev, ki nameravajo postati mornariški častniki. Lastnoročne prošnje, kolekovane s kolekom po 1 K, se morajo nasloviti do dne 1. avgusta, na vojno ministrstvo, mornariški oddelek. Kot pogoj za sprejem se zahteva avstrijsko državljanstvo, starost ne čez 15 let, prošnjik je moral dovršiti pred sprejemom nižjo gimnazijo ali realko in mora biti brez vsake telesne in dušne hibe.
Podp rno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu ima svoj redni občni zbor v soboto dne 8. aprila v klubovi sobi hotela Steyrerhof Gleisdorfer-straße 2.
:	Brezplačna mesta na mariborski sadjarski in
vi nore'ski. šoli. Na mariborski deželni sadjarski in vinorejjski šoli bo oddano v pričetku šolskega leta, 1916-1917 večje Število brezplačnih mest. Kot pogoj «e zahtevä, da morajo imeti prosilci domovinsko pravico na Štajerskem in biti najmanj 16 let stari. To-
zadevne nekolekovane, na štajerski-, deželni odbor v Gradcu nasloviljieine, s krstnim, domovinskim, nrav-nostnim ter z odpustnim šolskim spričevalom, kakor tudi s spričevalom o cepljenju koz opremljene prošnje še morajo osebno izročiti pri ravnateljstvu mariborske deželne sadjarske in vi n o re iške šole na'daìje do 15. julija t, 1.
Razpnščen občinski zastop. Občinski zastop občine Kobenz pri Knittelfeldu na Gornjem Štajerskem je politična oblast razpustila, ker je večina mož ohč. odbora vpoklicana v vojaško službo. Za vladnega komisarja je imenovan dosedalnji občinski' predstojnik.
Zvezdnato nebo. Naš prijatelj od Sv. Bollanka na Kogu nam piše: Letos smo brali v »Straži« in »Slov. Gosp.« o zvezdah. Marsikomu se zdi razprava o zvezdah suhoparn predmet, če tudi je zelo zanimiv. Odkritosrčno povem, da o zvezdah vem zelo malo, tako da je skoro sramotno. Pišem pa zato, da bi mene pa tudi druge čitatelje kak spreten in učen zvezdozoanec-astronom kaj podučil, da bi namreč na ta dopis odgovoril. Prosim pa, naj dolični piše tako poljudno, da bo lahko vsak razumel. V preteklem tedou sem se šel sprehajat. Bilo je po solnčnem zahodu; nebo je bilo okrašeno z gostimi zvezdami. Srečal me je zelo star kmet in me je vpra4ala: »Gospod, kaj pa je ta zvezda?« Odgo oril sem mu: »O’e, ta zvezda ki je med vsemi naj večja proti zahodu, je Venera. Po slovenski jo imenujemo Večernica, kadar nam sveti zvečer; ako jo pa vidimo zjutraj, jo imenujemo Jutrnica ali tudi Zgodnja danica, kakor tudi imenujemo Mater bož.o. Tisto proti izhodu, ki je rudečkasta, t. j. ima svetlobo, kakor plamen, imenujejo zvezdogledi Mart, kakor so ga nekdaj imenovali »bega vojske«. Tiste zvezde, ki pa so vi deti k kor voz ali kola, ki imajo oje obrnjeno proti severoizhodu pa poznate.« Kmeti »Da, poznam: »to so kola«. Kmet: »Ko sem bil mali«, so nam oče kazali tri zvezde v ravni črti, in to je Palica Boga Očeta. Oče so nam tudi kazali na nebu »Device Marije križ«, sedaj pa sem že večkrat gledal, pa ne najdem več h h zvezd.« — To so 4 zvezde prav vkup na štiri ogle«. Jaz, pisec teh vrst, sem v nedeljo 2. aprila zjutraj ob 4 uri našel na izhodu malo proti jugu od sredine izhoda 4 zvezde. Ali je morebiti to »Dtviee Marije križ« ali »sv. Helene križ?«‘Zvečer tega dne, hitro ko je solnce zašlo, sem opazil Večernico. Malo potem pa, pred-no je bilo več zvezd videti, sem opazil na jugu malo zve do. Ali ni to Saturn, letošnjega leta vladar? Dne 3 t. m. sem opazil blizu tam, kjer solnce najvišje zahaja, neko blizu tako veliko zvezdo, kakor Venera. Kako ime ima? Naj zvezdogled popiše na tanko Sirene. Kdaj m kje se vidijo Dvojčici? Je več zvezd, ki sta po dve vštric, bodi si blizu ali daleč? Kosce ali Oriona poznam. Razven Msrta vidimo sedaj zvečer na sredini izhoia še eno tako krvavo zvezdo, kakor je Mart rudečkaste barve. Kako ji je ime? — Opomba uredništva. Predno smo dobili ta dopis, smo že imeli v rokah svoje poročilo o zvezdah za ta čas. V glavnih potezah je v našem poročilu že tudi odgovor na dopisnikova vprašanja. Bolj natanko je pa brez risb težko določiti zvezde. Glede domačih imen bi nam bilo ustreženo, ako nam dopisniki naznanijo, kako pri njih ljudstvo imenuje katero ozvezdje. Ime »Šmarni ali Device Marije križ«, ki ga ima naše poročilo, je naš poročevalec slišal na Kranjskem. Ali je morebiti dopisnikova »Palica Boga Očeta« poročevalčeva »Rimske palice« ? Imena so v različnih krajih različna.
Prošnje za oproščenje -od. vojaške službe kmetovalcev in gozdarskega osobja. V zadnjem času se dogajajo slučaji, da vlagajo kmetovalci, gospodarsko in gozdarsko osobje prošnje za oproščenje od vojaške službe naravnost na poljedelsko ali celo na vojno ministrstvo. Tako postopanje ni pravilno, marveč se morajo vlagati tozadevne prošnje na pristojno okrajno politično oblast, torej okrajno glavarstvo.
Za vojne sirote. V vseh deželah se razni človekoljubi trudijo, da bi sirote, ki so v vojni izgubili svojega očeta ali rednka, dobile zopet svoj dom, da bi se za nje našlo družino, ki bi skrbela za njo. Na Češkem zbirajo imena takih sirot in tudi imena družin, ki bi bile pripra ljene sprejeti vojne sirote za svoje. Tako človekoljubno delo bi bilo tudi v naših k>ajh na mistu.
Vojaška uprava zaplenila vse zasebne avtomo bile. Vojaška uprava je zaplenila vse avtomobile, ki se nahajajo v zasebni lasti. Pregledovanje zasebnih avtomobilov se bo vršilo v najkrajšem času.
Višje cene za ogrščico in repico. Lansko leto se je tudi vsa letina ogrsč ce in repice zaplenila ra korist države. Cena se je določila za ogrščico 46, za repico pa 44 K 100 kg. Kakor listi poročajo
se bo skorogotovo tudi letos ta pridelek zasegel. Cene pa se baje bodo določile dokaj višje in sicer za 100 kg. 100 do 110 K.
Vojaško pregledovanje zalog žita, moke in fižola. Cesarska namestmja nam naznanja: Ker je nastala sumnja, da se je v občini Sv. Marjeta na Dravskem polju skrilo oziroma zatsjilo večje množine žitnih zalog, je c. in kr. poveljstvo južno zahodne fronte odredilo, da se popis zalog žita in moke pregleda po vojaštvu. Pregledovanje zalog, ki se je vršilo pod vodstvom častnikov po vojaških osebah, je dognalo, da se je res več zalog žita zatajilo in skrilo. 57 oseb, ki so obvezane, naznaniti svoje zaloge, se je na podlagi tega kontrolnega pregledovanja naznanilo sodniji. Od teh se jih je 52 istočasno pregrešilo radi prestopka zoper predpise o uporabi moke in žita. Tadi v tem oziru so se odredile kazenske ovadbe.
Zamenjava kmečkih konj za vojaške breje kobile. Župan iz mariborske okolice nam poreča, da se je pri klasifikaciji konj v Rušah dne 6. aprila njemu zatrdilo da bi vojaška oblast bila pripravljena v posebno uvaževanja vrednh slučajih zamenjati breje in pripuščene vojaške kobile za k'aäifi-cirane kmečke konje. Dotični konjerejci ali lastniki konj morajo napraviti prošnjo na vojaško poveljstvo v Gradcu (k. u. k. Militärkommando) Prošnjo naj občina potrdi. V prošnji se naj navtde številka razvidnice in dan ter kraj, kjer se je koDj proglasil za sposobnega.
Zetvenè komisije. Mnogo žetven h komisij ne deluje, ker je večina članov v vojaški službi. Z okrajnega glavarstva se nam poroča, da sme župan sam imenovati sposobne može v komisijo. Seje bi se morale vršiti večkrat na mesec. K sejam se morajo povabiti tudi duhovniki in učitelji.
Pomanjkanje žvepla za sode. Poroča se nam, da se vinogradniki in kletarji pritožujejo da ni nikjer dobiti žvepla za žveplanje sodov. Sodi bodo splesnili, če ne bo žvepla. Priporočamo, da se naj posamezniki ali občine obračaj) radi dobave žvepla na c. kr. kletarskega nadzornika g. R. Petro-vana na mariborskem okrajnem glavarstvu, kateremu je uročena skrb za prospeh našega kletarstva.
Nabiranje kosti. Veliko pomanjkanje fosfor vsebujočega umetnega gnoja v monarhiji vsled ustavljenega prekmorskega uvoza nas sili v prav posebni meri vporabljati kosti za kostno moko, ki je pri poljedelstvu nujno potrebna in za ammalični super-fostat. Pri dobavi kosti v ta namen se ne sme iz-pregledati zakopavališč, v katerih se bo našlo mnogo porabnega. Da se pri tem olajša upoštevnim krogom prebivalstva možnost dobivanje kosti, so poobaščene političee oblasti I. stopnje, dajati potrebno dovoljenje za izkopavanje jam. v katerih so zakopane mrhovine, da se dob jo kosti iz teh jam tedaj, če po mnenju uradnega živinozdravnika v v tej jami ni več nalezljivosti sumljivih kužnh kali, kar se posebno lahko pričakuje v onih krajih, kjer se pojavlja vran čni prisad oziroma, ko je drobovina popolnoma strohnela in je zagotovljeno, da se korii neposredno spravijo v primerne naprave za predelovanje
Davek na žensko modo v Rumuniji. Rumunska
vlada je naložila nov davek na žensko modo v Rumuniji in sicer je določ la, da bo moraia plačevati vsaka ženska oseba od svoje obleke, ki bo stala več kakor 300 lejov (1 lej = 95 vinarjev), od vsakih 100 lejov 50 leiov davka.
Steklo za ure se podraži. Zveza tovarnarjev za izdelovanje stekla, ki se ga rabi za žepne in za stenske ure, je sklenila, da zviša cene za steklo za 20 do 40 odstotkov. Nove cene bodo veljavne od 10. aprila.
Nemčija zvišala cene za papir. Zveza nemških tovarn za izdelovanje papirja je vnovič zvišala cene za ra mo vrstni, zlasti časnikarski papir za 20 do 50 odstotkov.
Mesne karte v Nemčiji. »Vossische Zeitung« poroča, ua se bodo v Nemčiji mesne karte skorogotovo tako uredile, da bo prišlo 150 gramov mesa na dan za osebo. Pričakuje se, da se bo karte upeljalo die 15. aorila.
Novi rudniki na Češkem. Na Češkem so izsledili tri nove rudnike, v katerih so že začeli kopati kositer, ki je izborne kakovosti. Vse tri nove rudnike je kupila držasa.
Trafike dobe manj smodk. Generalno ravnateljstvo tobačne režije je izdalo odlok, da bodo dobivale odslej naprej tobačne trafike le tisto množino smodk, ki odgovarja povprečni množini v letu 1915 prodanih smodk. V zadnjem Času se je namreč opazilo, da so si nekatere trafike nabavile izvanredno
veliko množino smodk, da se tako pravočasno preskrbijo s potrebnimi zalogaipi smodk, kar pa pomeuja nepotrebno nakupičenje zalog.
Zasebni poštni zavoji vojakom na bojišče. Trgovinsko ministrstvo naznanja, da je ojdslej naprej prepovedano, pošiljati zasebne poštne zavoje vojakom na bojišče na sledeče vojne pošte:	štev. 25, 31, 58,
59, 67, 77. 80, 90, 96, 97, 107, 108, 13d, 143, 154, 155, 158, 160, 201, 232, 504 in 506.
Zvišanje poštnih pristojbin. Dunajski ledi poročajo, eia nameravajo v Avstro-Ogrski zvišati razne poštne pristojbine in sicer bo zvišana pri stojbina za dopisnice od 5 na 8 vinarjev, za pis ma od 10 na 14 in za brzojavke za vsako besedo od 6 na 8 yinarjev. To zvišanje pristojbin bo baje s 1. julijem t. L stopilo v veljavo.
Novi poštni tarif v Nemčiji. Nemčija bo v najkrajšem času upeljala nov poštni tarif. Tozadevna posvetovanja šo že končana. Kakor se poroča, bo tudi Avstrija že v začetku druge polovice tekočega leta upeljala po vzorcu Nemčije nov poštni tarif, ki se bo od sedanjega precej razlikoval, zlasti kar se tiče brzojavnih in telefonskih pristojbin.
Vzgojevanje čebulinega semena. Sedaj že splošno pomanjkanje čebule nas opozarja, da bi se naj bolj brigali za vzgojevanje njenega semena, da bi se mogla kolikor mogoče pokriti vedno večja potreba tega pridelka. Brez vsake težave lahko nasadi čebulo vsaka gospodinja, ki obdeluje vrte na deželi. Za semensko čebulo je izbrati samo najlepše kose iz zaloge, ki je določena za jed. Čebulo je treba poiskati v marcu ali aprilu in jo nasaditi v razdalji 20 do 30 centimetrov na posebno vrtno gredo. Prav kmalu v spomladi poženejo stebla, ki začnejo v juniju cvesti. Seme izzori v septembru. V tem času postanejo zrna črna in trda. Tedaj je treba sadove porezati in jib razgrniti na velike pole papirja ali platnene rjuhe na prav zračnem suhem kraju in jih vsaki dan obračati, da se na vseh straneh dobro posušijo. Tudi se jih lahko poveže v neprevelike cule in obesi na zrak. Seme se po zadostnem sušenju sadov izprha in očisti. V nadaljuo sušenje je treba gotovo očiščena semena na vsak način še nekaj časa razgrniti v zračnem prostoru, da pozneje ne oplesni. Najbolje je; uporabljati za seme samo eno vrsto. Ako hočemo nasaditi več vrst, tedaj moramo dati vsaki vrsti brezpogojno razdalje 300 do 400 metrov.
Gozdna drevesca. Kdor hoče svoje prazne gozdne parcele zasaditi z gozdnimi sadikami, naj se o-brne s prošnjo ido gozdarskega nadzorstva v Celju, odkoder bo po nizki ceni dobil dovolj smrekovih, borovih, mecesnovili ali drugih gozdnih sadik. Prošnjo naj občinski urad potrdi.
Dopisi«
Maribor. Vratar na južnem kolodvoru Janez Wollmuth je dne 6. aprila predpoldne prišel v stanovanje svoje znanke, tesarjeve žene Lize S. Po kratkem prepiru je oddal Wollmuth na ženo tri strele in jo je zadel v vrat, hrbet in ramo. V hiši je bilo več žensk, ki so zbežale. Tudi napadeni ženi se je končno posrečilo, da je zbežala pred napadalcem. Wollmuth je nato nameril revolver proti samemu sebi in si je pognal kroglo v glavo. Bil je pri priči mrtev.
Maribor. Od dne 1. aprila naprej je stopil v
veljavo nov tari! za izpraznjenje greznic, in si“ r stane 1 voz 'z eno cevjo K 3.20, 2 cevi K 3.60, 3 •
4 K, 4 cevi K 4.40 in 5 cevi K 4.80. Nov tarii jo t odobren v seji mariborskega mestnega sveta dne 29. marca 1916.
Slov. Bistrica. Franc Gunčer, posestnik in župan na Gornji Bistrici, sedaj četovodja avstrijske težke havbične baterije v Turčiji, je bil odlikovan s turškim „Železnim polumescem“ in sedaj s srebrno hrabrostno kolajno II. razreda.
Celje. Na tukajšnjem kolodvoru je dne 30. marca smrtno ponesrečil črnovojniški delavec Franc Klaušer, doma s Ponikve. Stroj tovornega vlaka je zagrabil njegov plašč in ga je potegnil pod kolesa. Revežu je bila lobanja razbita in obe nogi zdrobljeni in odrezani. Klauser je še poprej umrl, predno mu je zdravnik prihitel na pomoč.
Pilštanj. Kozjanska kmetijska podružnica priredi v nedeljo dne 9. aprila t. 1. ob 3. uri popoldne v gostilniških prostorih g. Janeza Gubenšek v Lesičnem pri Pilštanju občni zbor po sledečem vsporedu: 1. Pozdrav. 2. Poročilo o delovanju in denarnem stenju podružnice v letu 1915. 3. Volitev računskih pregledovalcev. 4. Eventuelno predavate. 5. Sprejemanje novih udov in pobiranje udnine. 6. Slučajnosti. Cenjeni udje se prosijo, da do takrat ali vsaj takrat poravnajo udnino za leto 1916. K prav številni udeležbi vabi odbor.
Zadnia nomila došla u diM ICesar vuJ'em Cestita kanceiarju.
*	* Nemški cesar, Viljem je odposlal prav prisrčno
dne 7. aprila.
Najnovejše avstrijsko unutao poročilo
Dunaj, 6. aprila*.
Rusko bojišče.
Nič novega.
Albansko bojišče.
Nič novega.
Italijansko bojišče.
Na D o b e r d o b s k i gorski planoti je sovražnik jarke izhodno od Sel c, katere je nedavno zasedel, popolnoma izpraznil. Italijanski protinapadi so se ponesrečili.
Na delu bojne črte v ozemlju L e d r o in J u -d i k, a r i j e je b!il ogenj sovražne artilerije zelo živahen. Napadi slabejših italijanskih sil proti našim postojankam severoizhodno od jezera L e d r o in doline D a o n e so bili odbiti. Sicer pa se je bojevanje omejilo na zmerni topovski ogenj na posameznih delih bojne črte.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höfer,
podmaršaL
Najnovejše nemško uradno
poročilo.
Berolin, 6. aprila.
Francosko bojišče.
Zahodno od Može ie potekel dan (5. aprila) najprvo radi pripravljalnega ognja naših topov na okolico pri Haueourtu, zelo živahno. Popoldne je bilo živahno tudi delovanje naše infanterie, Naskočila je vas H a u c o u r t (severozahodno od Verduna) in močno izdelano francosko opirališče izhodno od tega kraja. Poleg zelo velikih krvavih izgub je izgubil sovražnik še 11 častnikov in 531 mož kot. neranjene u-jetnike, ki pripadajo dvem različnim divizijam.
Na desnem bregu Može je bil resen francoski napadalni poiskus proti postojankam v Caillette-goz-du in severozahodno od istih, katere smo dne 2. aprila zavzeli, takoj udušen.
Rusko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Nemški državni zbor.
V	nemškem državnem zboru se je začela razprava o kancelarjevem govoru.
V	imenu centruma je govoril poslanec Spahn. Nismo hoteli osvajalne vojske, toda sedaj moramo popraviti svoje meje. Naši nasprotniki ne smejo ostati nedotaknjeni glede njihove politične in vojaško moči.
Socialdemokrat Ebert:	Pripravljeni in voljni
smo skleniti mir. toda dokler nas hočejo sovražniki ugonobiti, bomo stali na braniku za, domovino. Ker se gre pri boju P-čolnov za odpor, bomo glasovali za tozadevno odsekovo resolucijo.
Skupina Haase-Liehknecht je izjavila, da naj tudi za podmorski boj veljajo določila mednarodnega prava in da se naj ne torpedirajo Prež opomina nasprotne ter nevtraljne trgovske in potniške ladje. Državni kancelar naj začne z mirovnimi pogajanji.
Govorniku naprednjaiku poslancu Peyerju bi se zdelo nepojmljivo, ako bi nemško vojaško in gospodarsko razmerje d o A v s t r i j e po vojski ostalo isto kot d o s e d a j.
V	imenu narodnih liberalcev je Streseman govoril • Pokrajine ob Izhodnem morju so nemško-bal-tiške dežele. V Belgiji morajo imeti Nemci vojaško, politično in gospodarsko nadvlado. Srednja Evropa se mora ustvariti. Mi stremimo p o večji Nemčiji. p o nemškem c © s a r s t vj u, ukoreninjenem v n e mj š jk i zgodo v it n i, usidrani v samostojnih in prostih zveznih državah.
Za konservativce je izjavil grof Westarp, da mora Nemčija v bodoče imeti politično in gospodarsko skupnost z Avstrijo.
Socialdemokrat Haase zahteva zopetno obnovitev belgijske državne samostojnosti. Govori proti načrtu, da bi s e Poljska zopet delil a.
brzojavno čestitko nemškemu kancelar ju Bethmann-Hollwegu za njegove krepke besede, s katerimi je v nemškem državnem zboru vnovič označil stališče Nemčije v preteklosti in v bodočnosti.
Poljaki se zahvaljujejo.
Na dne 29. aprila t. 1. nameravajo sklicati v
Krakovo vse poljske državno- in deželnozborske poslance, poljske plemenitaše in zaupne može kraljevine Poljske. Na zborovanju bodo sklenili izjavo, v kateri bodo izrazili svoje veliko zadovoljstvo nad govorom, katerega je imel nemški državni kancelar Beth-mann-Hollweg v nemškem državnem zboru.
Iz Male Azije v Besarabijo
Rusi spravljajo čete, katere so nameravali u-
porabiti za velika vojna podjetja proti Turkom v Mali Aziji, zopet nazaj čez Crno morje v Besarabijo. — Cete se izkrcavajo v Odesi, Sebastopolu in Nikolaje-vu. Tako se dne 6. aprila poroča iz Bukarešte,
Ranjeni, padli in ujeti«
Pešpolk štev. 87:
Padli častniki:
Rogučki Jožef, praporščak.
Ranjeni častniki:
Kondrovski Karol, praporščak.
Ujeti častniki;
Butzke Albert, poročnik (Penza, Rusija);
Haller Ivan, poročnik (Penza, Rusija); Hofi-mann Friderik, nadporočnik (Penza, Rusija); Hora-tschek Ernest, kadet (Penza, Rusija));
Müller Julijan, kadet (Penza, Rusija);
Strugata Ljudovik, praporščak (Novo-Užensk. Rusija); Scholz Jožef, praporščak (Penza, Rusija); Seifert Jožef, praporščak (Penza, Rusija);
Ulrich Anton, nadporočnik (Rjjftzan, Rusija);
Wieser Ivan, nadporočnik (Zemljansk, Rusija);
Zöbl Rafael, stotnik (Monreale, Palermo, Sic., Italija).
Padlo moštvo:
Gaber Anton, poddesetnik, Skofjavas, Celje;
Kolarič Maksimilijan, pešec, Vurherg, Ptuj tu-mrl dne 19. marca 1915 v Niktolajevsku, Rusija); j. Kleininger, pešec; Kos Jožef, pešec, Brežice;
Lipovšek Jožef, pešec, Celje,;
Pirc Franc, pešec, Skofjavas, Celje; Postuvan Leopold, pešec, Ljutomer;
Semlič Franc, pešec, Ljutomer.
Ujeto moštvo:
Adamič Janez, rezervni pešec, Ljutomer (Ni-kolsk, Rusija); Artnak Jožef, pešec, Brežice (Jelabuga,. Rusija); Autle Jožef, desetnik, Sv., Jurij, Celje, (Petropavlovsk, Rusija);
Babuder Friderik, nadomestni rezervist (Rusija); Baluh Peter, pešec, Celje (Krasnojarsk, Rusija); Baudi Anton, pešec; Bratkovič »Franc, nadomestni rezervist, Ljutomer (Ufa, Rusija); Breznik Franc, nadomestni rezervist, okolica Ptuj (Rusija); Breznik Franc, pešec, Mozirje, (Saratov, Rusija);
Casi Anton, pešec, Celje (Le vetij ari, Rusija); Cater Karol, pešec, Skofjavas, Celje (Skobelev, Rusija); Oerovšek Janez, pešec, Šmarje, Celje (Chaikov, Rusija); Colja Jožef, pešec (Bogorodskoje, Rusija); Cremšek Anton, stotnij skl trobentač, Ptuj (Rusija); Crešner Alojzij, pešec, Konjice (Rusija); Cvahle A-lojzij, nadomestni rezervist, Konjice (Jelabuga, Rusija); Cvetko Alojzij, pešec, okolica Ptuj (Nikolajev, Rusija);
Dobnik Fratnc, pešec, Šoštanj (MoskVa, Rusija): Dobrajc Alojzij, pešec,'Celje (Orel, Rusija); Dolenc Anton, poddesetnik, celjska okolica (’Moskva v Rusiji);
Erjavec Jožef, pešec (Rusija);
Fošnarič Martin,, pešec. Ptuj (Palermo, Sicilija, Italija);
Gavez Janez, pešec, Turški vrh (Jelabuga v Rusiji); Gerčar Franc, pešec, Trbovlje (Cardoj, Rusija); Germek Mihael, pešec, Šmarje (Obojan, Rusija); Gojkovič Janez, pešec, Cirkovce, Maribor (Mont-reale, Palermo, Italija); Golob Frame II, pešec, Ljubno (Jelabuga, Rusija); Golob Martin, pešec, Ptuj, (Montreale, Italija); Gomilšek Franc, pešec, celjska okolica (Lukujanov, Rusija); Gomzi Alojzij, poddesetnik, Ljutomer (Monforte, Palermo),; Goričan Franc, poddesetnik, celjska okolica (Nikolsk-Usurijsk, Rusija); Gosak Martin, četovodja, Sv. Anton na Pohorju (Rusija); Gregl Janez, pešec, Brežice (Jelabuga, Rusija); Gregorič Alojzij, pešec, Sv, Anton na Pohorju (Akmolinsk, Rusija); Grobelnik Anton, 1 nadomestni rezervist, Mislinja (Volsk, Rusija); Grubelnik! Ljud., pešec, Slovenjgradec (Pizzighetone, Italija);
Hebar Jainez, pešec, Ptuj; Hvalenc Jožef, desetnik, Ljutomer (Jelabuga, Rusija); Huis Karl, rezervni trobentač, Ljutomer (Nikolsk, Rusija);
Imenšek Gregor, pešec, Sv. Peter, Celje (Rusija); Irgel Franc, pešec, Slovenjgradec (Jaranek, V-jatka. Rusija);
Takliö Rudolf, pešec, Trbovlje (Jelabuga, Rusija); .lakoto Jožef, pešec, Sloveujgradeo (Tjumen v Rusiji); J j ui že k Jakob, pešec, okolica Ptuj (Simbirsk v Rusiji); JaMbk Janez, pešec, Slatina okolica (Rusija, Skobelev); Janžekovič Alojzij, pešec, Ptuj (Me-lenki, Rusija); Jeza Jožef, pešec, Ptuj (Montreale v Italiji); Jurgec Matija, nadomestni rezervist, okolica Ptuj (Moskva, Rusija);
Kacjan Alojzij, pešec, Ptuj (Moskva, Rusija); Kamenšek Jakob, nadomestni rezervist, Konjice (Rusija); Kampuš Janez, pešec, Sladkagora (jelabuga v Rusiji); Kandrič Anton, pešec, Velika Nedelja (Moskva, Rusija); Katz Henrik, pešec, Sloveujgradeo (I-talija, Terdsini, Palermo); Kenda Franc, pešec (Jelabuga, Rusija) p Kmet Maks, pešec, Trbovlje (Simbirsk, Rusija); Knabl Jožef, desetnik; Knez Martin, pešec, Brežice (Maddaloni, Italija); Kocivnik Rihard, pešec, Remšnik (Baladna, Rusija); Kokol Anton, pešec, Ptuj (Montreale, Palermo, Italija); Kolar Alojz, pešec, Središče (Jelabuga, Rusija); Kolar Ant., pešec, Konjice (Montreale, Italija); Kolar Štefan, poddesetnik, celjska okolica (Jelabuga, Rusija); Kolar Viktor, četovodja, Sv. Jurij, Celje (Perovsk Syr-Dar-ja, Rusija); Kolenc Avguštin, častniški sluga, Konjice (Kujaš, Ivanov, Rusija) ;j Kolenc Matija, pešec, Polzela, Celje (Maddaloni, Italija); Koležnik; Janez, pešec, Remšnik (jelabuga, Rusija); Koprivšek Fr., pešec, Velenje, (ranjen v bolnišnici v St. Michele al Tagli amento) ; Koroša Andrej, pešec, Ljutomer (Rulja); Korošec Jakob, pešec, Dramlje, Celje (Obojan, Kursk, Rusija); Kosi Franc, pešec, Šardinje (Montreale, Palermo, Italija); Kosi Jakob, črnovojniški pešec, Šardinje (Montreale, Palermo, Italija); Kosmač Peter, pešec; Kotar Anton, pešec; Kovač Janez I, rezervni poddesetnik, Sv. Pavel, Celje (Obojan, Rusija); Kovačič Alojzij, pešec, Brežice (Obojan, Kursk, Rusija); Kovačič Franc, črnovojniški pešec, Ptu'< (Lebed jan, Tarnbow, Rusija); Kovič Rudolf, pešec; Koželj Anton, črnovojniški pešec, Celje (Montreale Palermo, Italija); Koželj Janez, pešec; Kozole Frane, pešec, Brežice (Rusija); Kračun Friderik, rez. pešec. Konjice (Jelabuga, Rusija); Krajnc Janez, črnovon pešec, Ptuj (Montreale, Italija); Kralič Anton, pešec (Rusija); Kralj Alojzij, pešec (Rusija); Kramar Anton, pešec (Montreale, Italija); Kremžar Alojzij, pešec; Kristan Karol, črnovojniški pešec, Vuhred (ran jen, ospedale militare Latisana, Italija);/ Kristovih Janez, črnovojniški pešec, Ptuj (Terrasini, Palermo, Italija); Krivec Avgust, pešec; Križnik Janez, poddesetnik, Pilštanj (Jelabuga, Rusija;; Krumpačnik Gregor, pešec, Ljubno (Skobelev, Ferghana, Rus.); Kumer Lovro, pešec, Šardinje, (ranjen. St. Micbele ali Tagliamento, Italija); Kumpuš Andrej, nadomestni rezervist, Brezno (Rjezan, Rusija); Kužner Jožef, nadomestni rezervist, okolica Ptuj (Jelabuga, Vjatka, Rusija);
Ladinek Jožef, nadomestni rezervist, Sv. Primož na Pohorju (Uršum, Vjatka, Rusija); Lamut K., Črnovojniški pešec, Tolstivrh (ranjen, ospedale militare. ■ Latisana, Italija); Lavrenčič Janez, pešec; Leben Mihael, pešec, Sv. Krištof. Celje (Sicobele v, Fer-
ghana, Rusija); Lavrič Franc, poddesetnik; Lešnik Henrik, črnovojniški pešec, Ptuj (Montreale, Palermo, Italija);
; Malis Rupert, pešec. Sv: Krištof, Celje (.Rusija); Matičič Adolf, črnovojniški pešec, Ptuj (Montre-ale, Palermo, Italija); Mandelj Albin, četovodja; M. Mar, črnovojniški pešec, Ptuj (Montreale, Palermo,
: Italija); Marzek Jakob, rezervist, celjska okolica, (Jaransk, Vjatka, Rusija); Matjašič Janez, titulami narednik, okolica Ptuj (Katta Kurgan, Samarkand v Rusiji); Matko 'Martin, črnovojniški pešec, Mozirje, (ranjen, ospedale militare, Latisana, Italija); Medved Rudolf, črnovojniški pešec, Šoštanj (Montreale, Palermo. Italija); Melahšek Janez, pešec, Šoštanj (Rusija, Moskva); «Mestinšek Matevž, nadomestni rezervist, celjska okolica (Skobelev, Rusija); Mihelič Mirko, poddesetnik, Sv. Jurij ob Ščavnici (Rosolino Pi-. lo, Palermo, Italija); Misija Frane, pešec, Ljutomer, (Pizzighettone, Italija); Mlinarič Mihael, nadomestni s rezervist, Ljutomer (Rusija); Mlinarič Valentin, na-: domestni rezervist, Sv. Peter na Medvedovem selu, (Nikolajevsk, Samara, Rusija); Močovnik Anton, na-• domestni rezervist, Konjice (Jelabuga, Rusija); Mo-:• borko Franc, črnovojniški pešec, 'Ptuj (Montreale, Palermo, Italija); Munda Alojzij, črnovojniški pešec, Ptuj (Montreale, Palermo, Italija); Muršec Pavel, na-j domestni rezervist, ptujska okolica (Gistopol, Kazan. Rusija);
Nedok Franc, nadomestni rezervist, Gornja Radgona (Atčinsk, Jenisejsk, Rusija); Nepulan Franc, pešec, Bizeljsko, Brežice (Jelabuga, Rusija); Notar-anjgelo Kvidon, pešec; Novak Janez, pešec, Celje, (Latisana, Italija); Nacinovič Marij, pešec;
Otorepec Martin, nadomestni rezervist, Gelje, Sv Peter (Rusija);
Pal Janez, črnovojniški pešec, Breg pri Ptuju, (Maddaloni, Italija); Parfant Ignacij, pešec, Sv. Jurij ob Taboru (Alatir, Simbirsk, Rusija); Pavlija Janez, rezervni desetnik, Brežice (Jelabuga, Rusija); Pelc Franc, poddesetnik, Ljutomer (Cernyi Jar, Astrakan, Rusija); Perin Peter, nadomestni rezervist, (Tula, Rusija); PetanČič Jožef, rezervni desetnik, iz Brežic (Jelabuga, Rusija); Petek Ignacij, nadomestni pešec (Pizzighettone, Italija); Petek Štefan, pešec iz Ptuja (Castello Brescia, Italija); Peteros Andrej, nadomestni rezervist (Rusija); Petrin Čič Anton, pešec, (Rusija);. Pfeifer Franc, titulami četovodja, celjska okolica (Nikolsk-Usurijskij, Rusija); Pilko Franc I, pešec, Šmarje (Rusija); Pinterič Anton, črnovojniški pešec. Bizeljsko (Montreale, Palermo, Italija); Pisk Karol, pešec, Trbovlje (Jelabuga, Rusija); Planine Franc, pešec. Brežice (Jelabuga, Rusija); Plankar Janez, pešec, Brežice (Tula, Rusija); Plaznik Janez, nadomestni rezervist, Trbovlje (Simbirsk, Rusija); Pongračič Jurij, pešec, Ptuj (Rusija); Potočnik Lju-dovik. pešec, Slovenjgradeč (Rusija); Poznič Jožef, črnovojniški pešec, Celje, (Latisana, Italija); Prelog Franc, pešec, Ljutomer (Rusija); Pušenjak Alojzij, poddesetnik, Ljutomer (Montreale, Palermo, Italija); Putnik Mihael, rezervni pešec, Konjice (Jelabuga v Rusiji) :
Radej Franc, nadomestni rezervist, Brežice (v
Rusiji); Rebernak Franc, rezervni pešec, celjska o-kolica (Jelabuga, Rusija); Reseli Rudolf, poddesetnik, ptujska okolica (Pizighettone, Italija); Richter Pran, nadomestni rezervist, Brežice (Kursk, Rusija); Rižat Dominik, nadomestni rezervist (Moskva, Rusija); Robinek Engelbert, pešec (Rusija); Rojko Vinko, nadomestni rezervist, ptujska okolica (Jelabuga, Rusija); Rozman Pankracij, nadomestni rezervist, okolica Celje (Moskva, Rusija); Rudolf Janez, nadomestni pešec, Ljutomer, (Rusija);
Sagadin Anton, nadomestni rezervist, Slovenja-vas (Pizzighettone, Italija); Sajšek Vinko, črnovojniški pešec, Ptuj (Rusija); Samec Izidor, pešec (Pizzighettone, Italija); Samobor Franc, pešec, okolica Šoštanj (Rusija); Šekoranja Anton, rezervni pešec, Bizeljsko (Vas Ivanovo-Nižni-Novgorod, Rusija); Ser-dinšek Matija, črnovojniški pešec, Ptuj (Počinki, Ni-žni-Novgorod, Rusija); Simonič Janez, pešec, Brežice (Rusija); Siter Franc, pešec, Konjice (Jelabuga, Rusija); Sivera Franc, rezervni četovodja (Rusija); Škof Franc, nadomestni rezervist (Rusija); Skok Jurij, nadomestni rezervist, Konjice (Lugansk, Jekate-rinoslav. Rusija); Slekovee Mihael, poddesetnik, iz Ljutomera (Jaransk, Vjatka, Rusija); Smolar Franc, desetnik, Slpvenjgradec (Jelabuga, Rusija); Smole Franc, črnovojniški pešec, Rogatec (ospedale militare, Latisana., Italija); Šoper Jožef, rezervni pešec, Sv. Krištof, Celje (Rusija); Sotlar Jožef, pešec (Rusija); Špajzer Janez*, poddesetnik, Marija Reka, Celje (Rusija); Sprogar Karol, nadomestni rezervist iz Konjic (Jelabuga, Rusija); Stacher Anton, častniški sluga, Muta (Kata Kurgan, Samarkand, Rusija);
(Dalje prih.)
Pozor kmetovalci !
Ne zamud te takojšnji nakup zanesljivih in kaljivih semen na primer: domača detelja, nemška detelja (lucerna), pesa rumena in rudeča, trava, sploh vsa semena, kakor tuli vrtna in cvetlična od znane tvrdke Mauthner, ki se dobijo pri domači tvrdke
Ivan Ravnikar, Celje.
U VII 1666/15/8
V imena Njegovega veličanstva cesüijal
Obtoženec Jakob Valenta» je kriv, da je 4. novembra 1 16 v L itersberge zahteval <d /ožela Trsteija, izrabljajo izredne razmere po zr črne z vojn m Rta njem. za bika, te kega 590 ^g. kapnit o po 2 K 40 v ia kg itee t-že in mn je bua za to c*ao prodal, io.aj zah levai za neoth d. o poti e! n* re i oriino éezrazmerse cei e; ste» je zaferi» 1 p estopek t raženja po § 14 cev naredbi1 z dne 7 svg 1916 št 221 d z. in «e kas noje p- tem delu z upr rabo § 261 k. s. na globo 400 (štiristo kr n) tron v t! ufaj a ueizirljivoit: na SO dri zapora ter p § 389 k. p. r ma povračilo stforko? kazenskega postopanja Na da je so s diedi v emisi § 19 te ces a-reibe, da se objavi obsodba brus razlogov pi 1 krat v list h ..Mari urger Zeiteng“, Šta ere*', „Hloveaski !ìo*Todar‘ in „Stiaža“ na stroške obtoženca inda ge nagodba lavno nalije v občinah Drago de va in Leiters bergn.
C. 'sr t kraj sa sodnija Maribor. oddeL VII,
dne 2 januarja >9’6. Dr O w.tisc m p.	23i
Tiskarna sv. Cirila v Maribora •
priporoča siedele molitvenike:
B. Bartoli Hoja za Marijo Devico, K 1.60.
B. Bartol : Nevesta Kristusova, zl. obr. K 3.40, rud. obr. K 2.50. F. S. Bezjaki: Marija žalostna mad 1887, K 1.50, zl. obr. K 2.—. Bleiweis: Hči brezmadežne. Nauki za dekleta. Rud. obr. K}2.50. Bleiweis: Tolažba dušam v vicah, rud. obr. K 1.20, zl. obreza K 2.-.
Jože Cede: Bveto opravilo 1913, K 1.20, zl. obr. K 1.50, do K 3.60.
Jože Cede:	Malo sv. opravilo. Molitve za mladino. Rud. obr.
70 v; zl. obr. K 1.—.
Öigon Karol:
Angel varih, zl. obr. 60 vin.
Nebesa, naš dom. Razne vezave od K 1.‘50 do K 2.70. Rajski glasovi. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Skrbi za dušo. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Godec Janezi
Kraljica vseh svetnikov in pomočnica kristjanov. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Ceščena Marija. Razne vez. od K 1.20 do K 2.50.
Kvišku srca. molitvenik za otfoke. Razne vezave od K. 1,— do K 1.80.
Alfonz Ligvorij-Furlan: Prava nevesta Kristusova. Dve knjigi skupaj vezani K 3.—.
L. Herg: Venec pobožnih molitev in svetih pesmi za očitno in domačo službo božjo bogoljubnih kristjanov. 8. izdaja, rud. obr. K 3.—, zlata obr. K 3.50, K 4.— in K 4.20.
D. Herg: Venec I sv. pesmi za domačo službo božjo (za-ee vezane samp pesu») K 2.—.
Ä. Kalan: ris Kempčana: Hodi za Kristusom. K 2.—.
Dr. A. Karlin: Priprava na smrt K 2.20.
Kerčon:	Rafael, ali nauki in molitve za odraslo mladino 1893.
Rud. obr. K 1.—, zlato obr. K 1.60.
Fr. Kosar: Nebeška hrana I. in II. del, po K 2.20.
Lintelo, Mladini! Pogosto in vsakdanje sv. obhajilo. 30 vin. 20 iztisov ali več po 25 vin.
J. Pagani: Presv. Rešnje Telo. Zlata obreza K 2.20.
Dr. J. Pajek: Sv. Jožef. K 2.—.
J. Pavlič: Gospod, teci mi pomagat! K 2.—.
Podgorc: Sv. Spoved. K 2.—.
Pristov: Vir življenja in svetosti. Zlata obreza K 2.40.
Jožef Rozman: Družbine ali dekliške bukvice. Z rudečo ( obrezo K 3.—, z zlato obrezo K 3.50, K 4.—, in K 4.20.
Rozman: Krščanski vojak. Pouk slovenskim mladeničem, ki so vpoklicani v vojaško službo. Broš. 80 vin.
Seigerschmied: Sv. Družina. K 2.-—.
A. M. Slomšek: Življenja srečen pot. Nauki, vzgledi in molitve za mladeniče 1893. K 2.20.
Dr. .T. Somrek:	Prijatelj otroški ali darilo pobožnim šolarjem.
Zlata obreza s sekiricami 50 vin., zel. obreza s sekiricami 40 vin., brez sekiric 36 vin,
Walser:	Večna molitev pred Jezusom v zakramentu ljubezni.
Veliki tisk. Rudeča obreza K 3.—, zlata obreza K 3.40.
Dr. J. Walter: Sv. rožni venec. K 2.-—.
J. Zupančič:	Dušna pomoč za bolnike. Molitve za umirajoče
kristjane 1887. K 2.60.
Slava Gospodu (velike črke). K 2.80.
Družbenik Marijin. Molitvenik za Marijine družbe. Rudeča obreza K 1.50, zlata obreza K 2.30, šagrin K 2.80.
Družba vednega češčenja lavantinski škofiji. Dve molitveni uri pred sv. Rešnjim Telesom. Broš. 20 vin., vez. 80 vin.
Duhovni vrtec ali molirvenik za katoliško mladež s podukom Za
Vrhove S. I.: Migljaji na razpotju življenja, EudeSa obreza 90 vin., zlata obreza K 1.10.
Božja pot na sv, gore. Popolen molitvenik. Zl. obr. 80 vin.
Lepo življenje in srečna smrt. Rudeča obreza K 1.40, zlata ob> reza K 1.80.
Gospod, usliši mojo molitev. Razne vezave od K 1.40 do K 2.50,
Lepote najčistejšega Srca Marijinega. Komad 8 vin., 100 komadov K 7.—.
Marija, kraljica src. Nauk o pravi pobožnosti do Matere božje, Rudeča obreza K 1.60, zlata obreza K 2.40.
Obljube presv. Srca Jezusovega. Komad 10 vin., 100 komadov K 9.-.
Sveta ura ali kažipot v nebeško domovino. Razne vezave od K 1.40 do K 2.50.
Šegula:	Na Kalvarijo, obsega 30 križevih potov In razne po-
božnosti v čast trpljenju Kristusovemu. Cene K 2.50, K 3.20 in K 3.50. Po pošti 20 vin. več.
Zemljič: Marijino življenje. Broš. K 1.50, vez. K 2.—.
Tolažba nebeška. Velike črke, zlata obreza K 1.50.
Dušni vodnik v srečno večnost. Velike črke. Rud. obr. K 3.—.
Molite bratje! Velike črke. Rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 1.80.
Popotni tovariš za tretji red. Rudeča obreza K 1.80.
Pot v nebesa za tretji red. Ruleča obreza K 1.80, zlata K 2.40,
Furlan: Trinajst torkov v čast sv. Antonu Pad. Rudeča obreza K 1.20.
Scheyring: Sv. Anton Padovanski. Rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 2.40.
Pot k Bogu. Rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 1.60,
Baraga: Dušna paša. Rudeča obreza K 1.40.
Ključ nebeških vrat. Velike črk . Rudeča obreza 90 vin.
Getzemani in Golgota. Rudeča obreza K 2.60, zlata- obr. K 3.60.
sv. uirmo latici, au vin.
Duhovno veselje, molitvenik za mladino. Razne vezave od K 1.40 do K2.50.
Denar se najboljše pošlje naprej. Za poštnino je treba dodati za vsako kn;iga 10 vinJ
MfHHtHMMŽMMMM—»MÖI
% getti wftijivi ,k®f «rim SI yetis’*
FfcgSäitsfe*©.
«&, g&r®?wzml edvoei.psri kate#» MW&a®«
% aa^émm vas»*he«n rt® s^&Ävl g>©e
i Vssfe, hi W ««	fe®41Su
lažje ke ofe«®?©*®#’ s« to©t«sa«Us§9 jo zar Ä, ©8®fesi! fcronUfotat H&t&rv®?* fcvcmtwj S=5i » StrolSnom
Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju! 1 registrovaita zadrtiga z ft€ome|@n© zavezo.		
■ Uradne ure m$ VBHfta «b^, vsak petek ia vsak sejmski dat od S. « Ä to* sa vsake nedeljo od 8. do pol 10. ure do-paidaa. VpUžoje in izplačuje se redoo mm o ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. ure dop. Uradni prostori m aadfesgajo v mmorit^kem samostanu v Ptuja,	I Hranilne vloge obrestuje po 4 V**4, od 1. in 16. ? mescu po vložitvi in do 15. in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija m decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor *a-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri s tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago so strankam brezplačno poštao-hranilne položnice St, 118060 m domači nabiralniki.	Posojila § se dajejo na vknjižbo po &•/„ o» vknjižba faz pm*Hv« § po 5 V* V«, »o menice po 6%, na saatavo vietatami i listin in tekoči račun pod ugodnimi pegqfi | 1 • j Prevzamejo se dolgovi pri drugih uvodih i» iswrtiw,\il|> 1 prošnje na sodnijo u vknjižbo in izbris vknjižbo dÉt |-posojilnioa brezplačno, «muka plača samo fesfete. # É
H^r@stnf@ tirsssiifis t?§®$a
4U
«d tìrm viags tie djsavs vaaös».
Eentrn tosi pMès, posojilsi^ sama.
Osle »©»ill®
sa vkniižbo, m «tsžbm kredit in na sastava vrednoatsib Mirti» p®d sel® «godnimi pogoji Prošnje m vtnajišfee «tete Ribica brc®-plačne, «wüßte», pfaßa te kdeke.
Bwmémw mm
m stranke vsak delavsik »d I. d® it. «*■*
dofw&àim.
- Pasojiteic« daje tedi èmmè%. hraxfelnitee
mi ^ i m
V'tjr- i
**>twl Nili Wahrt „Prf tosisi» traini * toliu. Qraiha'cétia l.mMtefr~l
SlROLIN"Roche"
Fri p?-roda na *x. d-uhovšdiiđ 'n sto» TnctiMi obnobtvu svoj«* bogato ?alo* go rt?znov‘ stini h. svod Voštete sv ee piod^jam Uitogiarii po 5 Ü, idili-.svede pa zaNojtitk po. 't K 40 v, Vosek kupujem kn- gnm po 21 40 t.
Duchek Franic, avet ar,
MariMr, Viktrinshof«^» cesta.
-: < : -S ' -
^«na
Ab «&C-ÒS * _ «*••. * tekarmè è .*.**.-
mmmmmm
m*" Uf©l Up©I
¥ vèIlici iibiri In.p© itizkih ceneh.
t 'a><5Vg;-Sr‘.	.
R
ta JSjtnsfta
Od vojaške oblasti im no vani komisar za nakupovanje eoa in sla* me kup m isako- množino sena m slame
loten Bivkmaier.
Marllsor* Mille itew$ 20*
Srebrne tire za fante od 7 E Srebrne are damske od kl Srebrne verižic® od K i 40 Sreb. verižice damske K 8*60 Zlate damske sre od 26 K
Za vsako uro se jamčil
Predsijske ure, SchaDtausea,
ieaiih., Omega, Stame
06.»]* ; Za kratkovidne nova. zboljšana stekla
Knjigarna* «mattilne in muxiiteliiè.
Goričar & Leskov šek == Celle
peate Bure» MESE
arar, zl&tomer in ©calar,
Teptthofavi essi» 38. Prti arar cd glav, faMrini,
98% I*, smina in -gj ?*.*•» Itita ita» tali •?• satje do *»ìse. ** * m :* a a .Rullò l afa'/' t->i i*} ISadiov f.Rslka bodil“ 1.17 Bušo 987
Pečka
VÄ 38Söp P, ftSfifiS-■OSSlL jpgilPftiBE iß Iptlžsi
mi
»safe!
Tuđi na «krake. • stesi?1, ®«Bsà gaetoa). ■ firsmsvfo#! gb—2M R
& K K
K K
k
a
VftSJftaÉ jwstw,
Niklas» remoaV'Uni IVisto?, «rehraa ara Originai omega un KuhsSjška ara Budiiàa oikiasM Poroéni prsteni
SssV-ri,a vru
$~m r— u-~~ ì& -
a■ ■ •r -s- -•■
Masi. Dietixtger
n n n
m
. Feienlaoì
m? Is sžsSsr
11101 Sospesili ai, U
Kupajsist riatfllsso I« «referti.
Sole* odxseleg», i* soìtei« bike, gprri®5« dota lira dels kmet Si-soon Drško v >t8-attici h 4“. ICS pri Marinom. __________
Trgsv8k< s'kaec. s rfohriati šolskimi gpr tarati m poštene hiše, ki mora ofeisko-ati trio»»*o solo, se spr-u-tre? v trro. y>iT A Finter, 81o,r,
Blitve».
0*a dijak ati civ< gseii.dfei ss vsunej« na sianorsnje in brane Maribor, Bad gasse li, kvo 7.
un,
u m
mm
Affinsì ilir
svečar v Slcvenierngradcu kupi VB8&.® sano šino
žebclnesa
voskaiov0iUn
po naj višji ceni.
« m
s m
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča : trgi,-vc* eo in preprodajalcem velikaciBteo iabero dopisnic XX po ražnib cenah. XX
Z® fiostiliiiiarlo:
Papirnate, servijete vsled
novih predpisov namestnije v Gradcu m zelo nizkih cenah.
Edina tdaferska steklarska narodna
Ma debelo ?
FRAMC STRUPI
Graška cesia
9 O 9
m « #
* n --• ■;.
Ma ór&ìmmì
CELJE
priporoča po nainižiih cenali svofo bogat© zalogo steklen« I» porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstni!» šip In okvirjev s® oodobe, — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stel?»fc.
Mafsoiidnefša in točna p©str@lfea,
M£:
idska
linica in posojilnica .v
s^P®1
iM
md$mm s