SioVMIMII Uilltd
In foreign only
I
l -.V^jt,

mftwm*

NEODVISEN UST ZA SIXT
DELAVCE V AMERIKI.
No. 89/
CLEVELAND, OHIO. WEDNESDAY' JULY 31st 191^
LETO XI. — VOL. XI.
o se dobi sladkor od 15. augusta.
MESTNE NOVICE
Dne 15. avgusta stopi v veljavo nova postava glede sladkorja. Od tega dne nihče več ne bo mogel dobiti sladkorja, razven če ima za to izdano karto od vlade. Vsaka družina v Clevelandii se bo morala registrirati pri vladi, Če bo hotela dobjti sladkor. Vsaka družina dobi karto, s katero karto lahko kupi dva funta sladkorja na mesec za vsakega člana družine. Če je v družini, recimo 7 oseb, dobi ta družina 14 funtov sladkorja na mesec. Karta za slad kor bo veljavna tri mesece, ko poteče ta doba, dobite zopet drugo za nadaljne tri mesece. Registrirati se bo moral vsak načelnik družine, ali oče, ali mati, ali oskrbnik, in sicer v volivnih kočah. Dan naznanimo pravočasno. Kdor hoče dobiti karto za sladkor, se mora registrirati in povedati, koliko članov šteje družina. Nihče ne dobi sladkorja, kdor nima registracijske karte, in grocer, ki bo prodal sladkor komu brez karte, bo moral plačati $500 kazni in zapro mu trgovino. Kdor bo prej porabil sladkor, kolikor mu ga gre za tri mesece, bo moral biti ostalo dobo brez sladkorja. Detektivi zvezine-ga urada bodejo dobili listino vseh registriranih v roke, in če se pronajde, da je kdo zapisal več oseb v družini, koj jih ima, bo strogo, kaznovan. Tudi bo vsakdo kaznov-_ "in odjemalec, ki bo sedaj skušal nakupičiti sladkor v svoji hiši. Stroške, da se uvede ta sistem, bo poravnala mestna vojna komisija. Rojaki, to je majhna £r-tev, ki jo vlada zahteva od vas. Sladkorja primanjkuje, ker je letina letos slaba za sladkor, kar se tiče sladkorne pese, in ker ni na razpolago dovolj parnikov za prevoz. Naredite z dobro voljo, kar se zahteva in bodite prepričani, da je to potrebno za splošno korist Jn za zmago pravice in svobode. Kdor bi pri kom opazil, da krši te odredbe, ie prošen, da naznani B. M. Byran, chief inspector, City Hall. Ne prinašajte pritožb k nam v urad, ampak v City Hall.
Iz Columbusa, glav. mesta države Ohio se poroča,, da je veliko vprašanje, če bodejo letos kandidati socialistične in prohibicijonistične ; stranke na volivnem listu me-r seča novembra. Vrok je sledeč: Socijalistična stranka je * Imela državno kofivencijo, kjer so bili imenovani kandidati. Toda po državni postavi mora kandidat dobiti najmanj 11.000 podpisov, sicer njegovo ime ne sme na voliv-no listino. Socijalisti na konvenciji so imenovali za kandidate državnih uradov dva državna zločinca, ki sta sedaj v ječi, ker sta bila spoznana krivim veleizdaje proti A-meriki. Socijalistom bo sedaj . Jako feško dobit podpise za te kandidate, ki sedijo v ječah, kajti zvezini detektivi i-majo ostro oko na vsakega sotijalista. Uradnik American Protective League je Sel na volivni odbor, kjer je zahteval, da se mu pokažejo i-a onih, ki podpisujejo dature onih socijajistov so v ječi. Volivni odbor je 1 pet dni za pregled i-socijalistov. Tako bo se-vladi natančno znano, podpira obsojene zločin-
PERMIT.
Published and distributed under permit No. 19 authorized by the Act of October 6th, 1017, on file at the Poet Office of Cleveland, Ohio.
By order of t&e President, A. S. Burleson, Postmaster General
radttega se pričakuje, ne bodejo dobi-število podpisov
Clevelandu oddali 21.403 glasove za župana Ruthenber-ga,ki je bil odtedaj obsojen na leto ječe, obdolžen, da se je ustavljal armadi Zjed. držav. Tudi zanimanje za pro-hibistično stranko je padlo toda glasovanje o mokrem in suhem se bo vseeno vršilo.
—	Od sedaj naprej ne smejo biti razsvetljeni trgovski napisi in trgovske izložbe v pondeljkih in torkih. Na ta način se bo prihranilo tisoče ton premoga.
—	V nedeljo, 4. avgusta priredijo članice Zveze Jugoslovanskih 2en in Deklet izlet na Obermanove farme v Nottingham. Pripravljalni odbor za izlet je pogodil izvrsten program. Nastopila bo Columbia, predstavnica A-merike, Jugoslavija, Slovenija, Hrvatska in Srbija. Fino
"? so na
programu. Postrežba rgosT6m bo izvanredna. Čisti dobiček zabave je namenjen v korist jugoslovanskim vojakom na balkanski fronti. Kot znano je na balkanski fronti kakih 400 Slovencev, deloma onih, ki so se v Rusiji prostovoljno javili za balkansko fronto, deloma onih, ki so odšli iz Ameriške. Iz Clevelanda je 37 Slovencev na balkanski fronti. Apeliramo torej na vse zavedne Slovence širomCleve-landa in okolice, da se tega izleta udeleže v največjem številu. Vojaki potrebujejo na fronti mnogo stvari in kako hvaležnih src pišejo in se zahvaljujejo za vsak najmanj ši dar. Slovenci Clevelanda, pokažite ta dan, da imate čuteče, usmiljeno srce za svoje krvne brate, ki se na bojišču bore za vas in vaše potomce, da bodo srečnejše živeli kot ste vi in vaši stariši. •
—	Zima je tu I V pondeljek zvečer je kazal toplomer 24 stopinj, in do 9. ure v noč se je shladilo za 12 stopinj, a v torek je bilo le 57 stopinj. Pravi jesenski mraz se je pokazal.
Na pikniku dne 28. julija na Recherjevih farmah se je našlo več denarja. Kdor ga pogreša, naj se oglasi v Euclidu pri Recharju.
—	Umrl j<e Frank Seme, 30 let star, doma iz Vidma, fa-ra Krka. Bil je tri leta v bolnišnici v Warrensville, kjer je hiral za jetiko. V stari domovini zapušča ženo in hčer, v - Newburgu pa ima brata. Počivaj v miru f
—	V Detroit so se podali ohn Petrič, Joe. Sadar in J. urin, kjer obiščejo svoje pri
jatelje.
—	Iz Lorain,O., se poroča, da je bil pretekli teden v
t
bolničnici sv. Yolcfa, (St. Joseph Hospital). operiran na vrati starejši sinček znanega rojaka in zavednega Slovenca Mr. Louis Balanta. Operirani dečko je imel v grlu bezgavke, in samo hitra zamogla re-
prestana vsaka nevarnost, in sinko se bo zopet kmalu povrnil na dom gotovo srečnih sta riše v.
—	Tekom dveh tednov se odpre v Clevelandu zvezini urad, ki bo imel nadzorovanje nad vsemi lastniki hiš, ki oddajajo stanovanja v najem. Za načelnika tega urada je 1-menovan councilman John J. Sulzman. Nihče ne bo sme! najemnine računati dražje kot 10 procentov profita čistega, izven davkov in interesa. Vlada bo zaplenila property onim, ki izkoriščajo stanovalce.
—	Pomanjkanje papirja se danes živo občuti. Stotine kompanij letos ne bo dajalo nobenih koledarjev svojim odjemalcem, ker vlada priporoča, da se hrani s papirjem kolikor mogoče. Koledarji, ki jih trgovci dajejo odjemalcem, so nepotrebni in škodujejo interesom vojne. Zatorej je trgovcem svetovati, da ne naročajo koledarjev letos. Vse tvrdke v mestu hranijo papir s tem, da ne tiskajo koledarjev. Cena papirju se je zopet dvignila za 30 procentov.
Število za Šolo godnih otrok v Clevelandu znaša 203.817. Računa se, da šteje danes prebivalstvo Clevelanda 800.000 oseb.
—	Zadnja dva tedna sta bila silno uspešna za prodajo vojno hranilnih znamk. Vla-
poroča,da-se je zadnji te--den prodalo za $58.000.000 vojno hranilnih znamk. Cleveland je med prvimi. Slovenci, vojno hranilne znamke so sredstvo, da skrajšate vojno in pomagate k zmagi. Vsa slovenska društva in posamezniki naj kupujejo vojno hranilne znamke pri John Gorniku, 6217 St. Clair ave., ki je od vlade pooblaščen za prodajo. Če kupite znamke pri njem, dobi ves slovenski narod kredit, dočim če jih kupujete drugje, vam ne daje nihče kredita. .
—	Banditje so v torek večer napadli Jurija Jurešiča na 27. cesti in ga z revolverji prisilili, da jim je izročil $257.
—	Banditje so odnesli Petru Pošu na 2406 Bridge ave., $665, ki jir je imel "zakljen-jene" v svojem kovčku.
—	Jack Donaldson je spadal k verski organizaciji "Volunteers of America". Da bi pomagal tej organizaciji, si je pritrgaval na hrani, tako da je mnogokrat le dvakrat na teden jedel. Pozimi je hodil brez suknje, oblečen samo v lahno obleko. V pondeljek je v Lakeside bolnici umrl od — lakote. Pri njem so dobili $800, katere zapušča verski organizaciji.
—	V pondeljek zvečer so tatovi udrli v urad cleveland-skega vremenskega! preroka v Society for Savings Bull-ding. Denarja niso našli, za« to so pa ukradli vročino in pustili v uradu mraz.
—	Dne 11. avgusta priredi društvo Z. M. B. izlet na Pei-kovškove farme, kjer bo dobra zabava za mlade in stare, fante in dekleta.
—	Društveni člani, kadar potrebuje vaše društvo tiskovine, zahtevajte vedno, da se vpraša za cene v več tiskarnah. Nekatere Jtiskarne računajo silovite cene za tiskovine. Naša tiskarna je vselej nižja v cenah
Čeho-Slovaki so Rusom v Črnem mortu zaplenili 2 križarki
Washington, 30$ julija. — Glasom verojetnii poročil, ki so dospela semirso češkoslovaške čete dospele do Črnega morja v južnf Rusiji in so boljševikom vzele dve križarki, ki ste bili jusidrani v Novorostoku. To m prvo poročilo, ki naznanjal da se Cehi že nahajajo vjittni Rusiji. Z zaplenjenimi irižarkami nameravajo Čehi potapljati nemške in turške |fojne ladi-je v Črnem- morju »er ovirati trgovino med bflfeševiki in Nemci. Ko so Čel i zaplenili obe ruski križarki so obrnili topove na garnizi o boljševi-kov, ki se je hitrofumaknila. Češka armada v Sibiriji je nadalje zasedla v^fno železniško mesto Viar
Kodanj, 30. julija. — Poročila in brzojav« iz Carigrada naznanjajo,Ipa je turška vlada prekinia diploma-tične zveze z Neičijo. Turška vlada je zamdpla Nemcem, ker so Nemi odvzeli Turkom križarkaijamidieh.
Washington, 30|julija. — Poročila, da je Tujfja prekinila diplomatičmft zveze |
Nemčijo, so sicer senzacijo-nelna, toda v uradnih ameriških krogih dvomijo o resničnosti teh poročil. Resnica pa je lahko, da se je Turčija sprla z Nemčijo radi Bulgarov. 1 Bulgari zahtevajo več ozemlja od Turkov, katerega Turki nikakor ne dovolijo. Nem-! čija je pri več prilikah podpirala bulgarske zahteve in pu-! stila Turke na cedilu. Dvomi se, da bi Turčija udarila na j Nemčijo, ne da bi turška vla-I da prej poskusila pri zaveznikih, če ji dovolijo večkot Nemčija. Poročila tudi naznanjajo, da je bulgarski kralj Ferdinand skrivnostno izgini iz glavnega mesta. V slučaju, da se Turčija odcepi od nemške zveze, postane prostih en milijon angleških vojakov v Mezopotamiji, na posameznih grških otokih, v Mali Aziji, Egiptu in v Palestini. Ti vojaki bi se uporabili na balkansk fronti. 200 velikih parnikov bi bilo zaveznikom več, na razpolago, ki se uporabijo za vožnjo med Anglijo in Ameriko, dočim morajo sedaj voziti potrebščine v Azijo.
Amerikanci napredujejo za dve milji. Pruska garda, cvet armade, je razbita
Proslava Vsfclovaoskega dneva v Lorain. 700QBzavedDih Slovanov v paradi
:u 7000 Slovanov v e-
Napredek nai kem ozira vseh TTCtrotfrre
den, tih, hlapčevski narod nikdar ne napreduje, naj bo še tako ogromen, nasprotno: zaveden, agilen, požrtvovalen narod ima napredek, pa naj šteje le nekaj stotisoč glav. Kdor se ne vstraši in vztraja, ta je zmagalec. Kdor dvomi in popušča, ta je za i-gralno žogo drugim narod-dom.
Naš slovenski narod, eden najmanjših sveta, je dosegel zadnja leta izvanredno slavo, mnogo drugih upljivnih viš da je zaveden, žilav, krepak jih uradnikov v Lorainu je in vztrajen. Danes naprimer, bilo navzočih in so menda se-Slovenci v stari domovini vo- daj prvič v življenju spoznali
kar smo jih videli.
Slavnost v Lorainu je bila prirejena, da se pokaže Ameriki prvič: koliko nas je Slovanov, in drugič, da vidi A-merika, kako zavedni, lojalni in požrtvovalni smo za boj katerega vodi Amerika za svobodo malih, zatiranih narodov. Uspeh je bil popolen. Župan Horn, direktor javne varnosti, več sodnikov, predsednik mestne zbornice in
dijo borbo Jugoslovanstva napram Avstriji. Dr. Korošec, vodja Slovencev v stari domovini, uživa priznan ie in
priznanje io Slovene
slovanski živelj. Krasen možat nastop, resni obrazi, snaga in red parade, vse to je naredilo ogromen upljiv na a-zaupanje ne samo Slovencev meriško javnost. . Ponosno so
vseh strank in vseh prepričanj, ampak tudi iskreno zaupanje bratov Hrvatov, Srbov in naposled bratov Čehov in Slovakov. Slovenski narod je danes duševni vodja revolucije, ki se širi med Jugoslovani in Slovani sploh v Avstriji. Slovenskemu na-
plapolale naše zastave, nova češka in nova jugoslovanska zastava. Branila jih je ameriška zastava, ki je vzela to zastavo prvič v svoje svobodno varstvo.
Točno ob 2. uri popoldne se je pričela pomikati parada vseh slovanskih narodov iz
rodu gre prvenstvo v boju za^ osrčja mesta y Oakwood park svobodo.	oddaljen skoro dve uri kora-
Ravno tako je tudi v Ame- kanja. Kljub neznosni vroči-riki zadnje Čase slovenska za- ni, pa se je nahajalo v paradi vest silno narastla. Poglejmo skoro 7000 Slovanov, med razmeroma malo naselbino njimi 2000 dečkov in deklic. Lorain, Ohio, kjer so 28. ju-| V paradi so vozili krasne, po-lija priredili ogromno narod-; membne flote. Tako n. pr. so no Slavnost vseh slovanskih i imeli na eni floti avstrijske-narodov, in lahko skoro re-^ga črnega dvoglavega orla,
povezanega v verige, z eno
čemo, da so Slovenci skoro povsod prednjačiti, da so prekosili vse druge. Nas čaka sijajna bodočnost v zvezi z o-stalimi Jugoslovani, če ostanemo enako zavedni, navdušeni in požrtvovalni. Malo nas je, najmanj m$d Slovani, toda imamo veliko zavest, narodno požrtvovalnost, ki obeta narodu srečno bodočnost.
Dne 28. julija Je bil v Lorain, O., prirejen vseslovenski dan. Slovenci so bili skoro vsepovsod duša vsega gibanja. Kaj bi pričakovali od male naselbine kot Je Lorain,
.. » « k . j* : -
glavo že razbito, ^a drugi floti je bil kajzer, kleče dvigajoč roke, a ameriški vojak
§a čaka s puško. Življenje lovanov v Ameriki, v Avstriji je bilo krasno predoče-no. Čudili smo se veliki udeležbi slovenskih žen in deklet, vse oblečene v belo. To je bilo menda prvič, kar pomnimo, da bi se parade udeležilo toliko slovenskih Jen in deklet, tako čedno opravlja jen nastop. Vsa čast lorains* ne in da bi imele tako kim slovenskim ženam
ftStii V P!rtdi
A'lV,
Na ameriški fronti v Franciji, 30. julija. — Amerikanci se ne pustijo ustrašiti od Nemcev. Kljub silovitim sovražnim protinapadom in hudemu obstreljevanju, so se Amerikanci danes zagnali v najmočnejše nemške vrste in pognali Nemce ponovno za dve milji nazaj. Vsa nemška izbrana garda, cvet nemške armade, je z največjimi težavami ustavljali se Amerikan-cem, toda vse zaman. Kljub premoči niso mogli Nemci zdržati napada Amerikancev. | Morali so nazaj. Mesta Nes-les in Serinesg so prišla v a-meriško oblast. Saržent Louis Lutz iz Sioux City, Ia., je pripeljal v ameriško taboriš-' če 14 ujetih Nemcev. Ponekod so Nemci z belo zastavo | korakali proti Amerikancem, znamenje, da se udajo, toda Amerikance bela zastava ni motila. Pustili so Nemce za sto korakov blizu, nakar so vse postrelili. Pozneje se je dognalo, da so imeli Nemci ročne granate s seboj.
Nova nemška ofenziva.
London, 30. julija. — Potem ko so se Nemci tri tedne branili pred napadi Amerikancev in Francozov, da u-Ifnaknejo sevoje čete na varnejši prostor, so Nemci včeraj mahoma prešli-v ofenzivo ter so pričeli napadati zaveznike na 50 milj široki fronti.
Nemško prizadevanje.
Amerikanci so se umaknili iz mesta Cierges, dočim so
Ogromni zrakoplovi.
Pariz, 30. julija. V kratkem pridejo v uporabo o-gromni zrakoplovi za bombardiranje mest, glasom izjave slovečega laškega zra-koplovca Capronija. Ti zrakoplovi bodo nosili sto mož in imeli bodejo stroje podobne onim, ki se nahajajo v srednjevelikih parnikih.
Boji v Rusiji.
Kristianija, 30. juhja. — Tu prevladuje mnenje, da bodo zavezniki v najkrajšem času prijeli Nemce v Rusiji sami. Nemci gradijo ob severnem obrežju in na Finskem več železnic v strategič-ne namene. Zavezniki imajo skrite-načrte glede posredovanja v Rusiji.
Grški kralj v nevarnosti
Atene, 30. julija. — Grški : kralj je komaj ušel smrti, ko se je včeraj vračal iz srbske fronte in je njegov vlak zapustil Fiorina postajo. Več avstrijskih zrakoplovcev je obstreljevalo vlak, v katerem se je vozil Jcralj, in bombe so padale prav blizu vlaka.
Prihodnji napad.
London, 30. julija. — Pričakuje se, da bodo Amerikanci v kratkem pričeli napadati drugo važno nemško froV to, in sicer od St. Michiela in Verdu na proti reki Reni, pri nemško-švjearski meji Tu je najlepša prilika za Amerikance, da uderejo na nemško zemljo. Na to fronto pri haja vsak dan več amef
daj v dolini reke Ardre, blizu važnega mesta Ville-en-Tardenois ob reki Ourcq. Nemci so vrgli v vojni metež 71 svojih divizij, (825.000 mož. Nemška poročila iz Be-rolina naznanjajo, da so se Nemci umaknili na nove postojanke, ne da bi se zavezniki tega zavedali. Nemške izgube os bile primeroma majhne. Toda v zavezniških krogih se z gotovostjo trdi, da znašajo nemške izgube tekom zadnje francosko-ame-riške ofenzive najmanj 280, 000 mož.
Pruska garda poražena. Pariz, 30. julija, Jslemški kronprinc je pri mestu Serges vrgel proti Amerikancem četrto prusko gardno divizijo, ki j eznana kot najboljša nemška vojaška organizacija. Toda Amerikanci so tud) to prusko gardo vrgli nemudoma preko reke Ourcq. Danes je ta slavna pruska divizija razbita. Amerikanci se nahajajo v posesti mesta Serges, in "slavna* pruska garda — kolikor jo je še ostalo — beži kolikor jo nesejo noge.
deljenih v 30 divizij, h teh jih je 18 na verdunsl fronti, blizu nemške meje. Skupno s francoskimi divizijami imajo Amerikanci tukaj nad 700.000 mož. Njim nasproti stoji oslabljena nemška armada, ki je prej štela skoro en milijon mož. Toda mnogo stotisoč teh so Nemci uporabili napram Amerikancem v zadnji ofenzivi na Rheims fronti. Če bi ameriške divizije pri Verdunu udarile na celi fronti, bi lahko prekoračile reko Meuse, osvojile oporno tiSčko Nemcev St. Michiel, prišle južno do Metza ter pognale Nemce proti Colmarju, predno bi mogli Huni pripeljati pomoč na to fronto. V zavezniških krogih se pričakuje, da pridejo Amerikanci še pred koncem tega leta do reke Rene.
Eksplodirala je municija v neki kavarni v Grojni pri Podgori. Detonacija je bila silna. Nesreče nI bil& .
Na razrušenem pokopališču v Gorici so našli izpostavljeno novorojeno dete. Brezsrčne matere še nfso izsledili.
I
Remce skrbi kaj nameravajo zavez-t niki v Sibiriji. Japonci poje.
Hague, 30. julija. — Novica, da bo Japonska poslala armado v Sibirijo, še bolj pa vest, da se je Amerika sporazumela z Japonci glede Rusije, je neprijetno dirnila Nemce. Posebno boli Nemce to, ker Je nemško časopisje neprestano zagotavljalo svo-
je čitatelje, da Japonska bo napadla Ameriko: A sedaj pa prihaja vest, da nastopi Ja-
ponska skupno z Ameriko v Sibiriji.
Nemško časopisje je sedaj
združeno prdti boljševikom, ki podpirajo nemške interese v Rusiji Nadalje očita nemško časopisje Ameriki in Japonski, da ste bili od zaveznikov podkupljeni za skupen nastop. Nemško Časopisje Je tudi mnenja, da japonsko-ameriška zveza ne bo dolgo trajala. "V resnici je ta zveza silovit napad na centralno Evropo, in mi boderao čakali nadaljnih Dočim se vrtijo ji na za] se snuj

N	A.
Ci+tfd. p0 poJHif+ OO Jf+oHKa - 3c
AND PMDAY.
Ukjf SAM
ntes m revest.
iatkfi^ifCMiriadMNre ■ sparitF*retfB iiUiguageValy
# žf<Vrfrf as sectnd class matter January Sth 1909. at the post office at Cleveland, Okh under the Act <4March 3rd, 1879*
. No. 89. Wed. July 31st, 1918.
MWMMMWO*'	X.'«.-**
M—	WO««' M
Z dvojnim orodjem za veliko bodočnost
Napisal: Dr. Ivan Bonači. I.
ŽELIMO-LI ZMAGATI, MORAMO DO KONCA VZDRŽATI V BORBI.
Vojna je že v polnem teku. Dogodki se vrste za dogodki z bliskovito naglico, tako, da njihove važnosti dostikrat še občutiti ne moremo, še manj pa, da bi mogli že se-caj po njih uravnavati vse naše delovanje in mišljenje. Oni izpremene in porušijo v enem dnevu, kar se je skozi stoletja dvigalo in ojačevalo vztrajno in polahko.
Vsak posameznik, vsak narod ~ a preko njih vse človeštvo — preživlja danes od zore do mraka cela leta. V e-nem samem dnevu se ojači za cela leta, ali pa tudi v enem samem dnevu oslabi za cela leta. V tem velikem svetovnem viharju, v katerem se tresejo vse, tudi najskromnejse energije, se ne sme izgubiti en sam dan borbe, ne sme se zaosta-ti niti za eno samo uro, kajti sedaj izgubljenega časa ne bo mogoče nikoli več nadomestiti.
Vojna je, čas je krize. Zmanjkuje vsega onega, kar je postalo v življenju posameznih narodov in celega Človeštva že težko, v stare žile se uliva mlada kri. V današnjem vrtincu dogodkov niti ne. opazimo dostikrat, da je okoli nas nav-zel ta ali oni pojav novo obliko in značaj. Ne vidimo, kako dobivajo mnoge stare ustanove mlajši impuls, in da se one, ki niso več sposobne za življenje, zamenjujejo z novimi, silnejšimi in životvoritvenejšimi pojavi. V preliti krvi se pomlajujemo mi vsi.
Ta proces pomlajevanja se ne bo občutil samo na političnem in socijalnem polju, ker bo gotovo, in to, mnogo globlje prodrl tudi v ekonohsko življenje in napredek posameznih narodov. Vojna je v tem oziu rtudi dosedaj veliko vplivala in marsikaj izpremenila, in bo brez vsakega dvoma obdržala svoj pravec tudi v bodoče.
Princijf enakosti in svobode bo sam po sebi prinesel potrebo solidarnega mednarodnega življenja. Ravno v tem leži največja tragika Avstrije in Nemčije, da niste šle v svojem razvoju že od 50tih let preteklega stoletja z duhom Vse njuno politično in ekonomska delovanje in na-
in celega je ruski narod tekom šestih
mogel izgubiti ijeval.
o. Tudi Morghilo-domovinoz izsto-asprotno pa jo ubija v njenem notranjem
tjzma več pretrpel in več izgubil, in pretrpeti, ako bi se še šestnajst Slično se je zgodilo tudi z R
k je imel vedno neki surovi, odurni in skoz in skoz egoistični značaj. Tako ste zabredli tudi v sedanji vojni.Ali duh Časa je proti našim sovražnikom, on jih ubija foi ruši boli nego naši topovi in orožje. Ta njih protinaravni položaj in protinaravno stališče je vedno do danes onemogoče-val, izkoristiti svoje vojaške uspehe, in gotovo je, da tega tudi nikoli več ne bodo mogli storiti. Kako bi bilo drugače mogoče raztolmačiti dejstvo, da so naši sovražniki, kadarkoli so dosesli kak nov vojaški uspeh, dobili vedno nove sovražnike. Dokler so bili Rusi na Karpatih in v Vzhodni Pruski, Srbi pa pred Sarajevom, nkbilo število naših zavez-itikov tako veliko, kakor je danes. Po nemških uspehih v Rusiji in na Francoskem, je stopila Portugalska v vojno. Pregazitev Srbije je, namesto da oslabi, ojačila antiger-manske tendence v Rumuniji in na Grškem ter ste ji obe drŽavi, ena prej, druga pozneje, napovedali vojno. Ko je izstopila Rusija po boljševiški anarhiji iz števila zaveznikov, so njeno mesto takoj zavzele Zdr. države Severne Amerike, da niti ne omenim južnoameriških republik, katerih ve* čina je v vojni proti Nemčiji. Naši sovražniki dobro uvide-vajo, da se jim zmaga vedno bolj izmiče in da jim je vsaka borba zaman. Toda še vedno se krvavo branijo pred našim mečeni in pred duhom časa, ki jim ni bil in jim tudi ne bo nikoli v prilog.
Ako razmotnvamo to borbo s teh idealnih principov, katere tudi mi v njej zastopamo, jo vidimo veliko in vzvišeno. Ona je z našega jugoslovanskega stališča dvojno sve-ta.ker se horimo za svoje narodno osvobojen je in zedinjen-je in ker obenem zastopamo oni boljši del človeštva, ki preliva Miri Jeta svojo kri za velike ideale sveta. Zaradi tega greše vsi oni Jugoslovani, ki iz kakoršnegakoli vzroka izostajajo iz našihsvrst, dvojno: GreŠe kot ljudje in Jugoslovani, ker se ne udeležujejo z našega narodnega stališča borbe za osvobojenje. s splošnega4 človeškega stališča pa izostajaio iz družbe, katero je previdnost in večna pravica določila, da mora za svete pravice svobode in pravice vzdržati najbolj krvave žrtve.
Kdor hoeč zmagati v kaki borbi, mora v njej vztrajati in vzdržati do konca. Ravno v tem leži največja napaka irskih boljševikov, ker so pričakovali in se nadejali, da bo mogoče z izstopom Rusije iz bojnih vrst zagotoviti zmago njihovim principom ne samo nad Rusijo, temveč tudi nad celim ostalim svetom. Oni so v resnici zrušili za vedno staro avtokratsko in birokratsko Rusijo, toda tudi sami so dosedaj doživeli tri veltke poraze, eden je obstojal v tem, ker so s tem, da niso hoteli delati razlike, kje nehajo interesi ruske dinastije in ruske birokracije in kje pričenjajo interesi ruskega naroda, najtežje zadeli oni narodni princip, na katerem mora temeljiti bodoča razdelitev Evrope.
n^hov poraz je obstojal v tem, da ni njihov izstop iz borbe dovedel do splošnega miru, kakor so oni obetali, kajti vojna se je šele tedaj razplamtela z vso silo. Mir bo prišel samo tedaj, ko bodo dogodki za to dogoreli, to Je, ko bo zagarantirana svoboda in enakost vsem narodom. Tretji ne
man se Je nadejal, da bo v stanu pom iz vojne. Nasp razvoju, ker je izključeno, da bi se mogel rumunski kmet še kedaj osvoboditi fevdalnega jarma, pod katerim je dosedaj zdi h oval. Z izstopom iz vojne je obenem onemogočil i;acijonalno zedinjenje celega naroda, kajti ako se rumunski narod zedini, se bo imel za to zahvaliti zmagi zaveznikov.
S ponosom torej in z globokim prepričanjem, da tudi z našo borbo zastopamo velike ideale boljšega dela človeštva in da bo naš uspeh in naša zmaga odvisna od tega, ali bomo do konca vzdržali v borbi, nadaljujmo in jačimo vedno bolj skupno prizadevanje zaveznikov. Srbija — in preko nje cela Jugoslavija — je prva stopila v borbo. Naša dolžnost je, da izide Jugoslavija ne med zadnjimi temveč samo m izključno najzadnja iz borbe. Tedaj bo naša zmaga popolna, ker bomo takoj s prvim dnem zmage postali deležni vseh onih plodov, katere bo donesla. Obenem bomo zapustili našim potomcem in celemu svetu svetel vzgled odločnosti, možatosti in samozatajevanja, s čemur bomo moralni temelj naše bodoče države postavili na močno podlago in ovekovečili spomin na to nošo borbo za vse čase.
n.
SEDANJA VOJNA JE NAJVEČJA SVETOVNA REVOLUCIJA.
Iz principa svobode in samoodločevanja se bo razvila mednarodna solidarnost, ki bo silno učinkovala v bodočih ekonomskih odnošajih posameznih narodov. Država se bo morala naslanjati na državo, narod na narod, kontinent na kontinent.
Enodušnost in sloga, s katero vodijo zavezniki danes svoje vojaške akcije in katera jim garantira popolno zmago orožja, jih bo medsebojno vezala tudi tedaj, ko bo stopila na dnevni red ureditev in likvidacija vseh po vojni izper-menjenih razmer. Izplačevanje vojnih posojil, odškodnina ranjencem in invalidom, grajenje porušenih cest in prometnih cest, preskrbovanje z življenskimi in drugimi potrebščinami vseh po yojhi opustošenih dežel bo zahtevalo zelo tesno kooperacijo med zavezniki. Vsa zavezniška produkcija se bo morala medsebojno kontrolirati in omejiti trošenje na podlagi skupnih potreb. Po vsej priliki bodo imeli skupni carinski sistem in bodo kolektivno sklepali trgovske pogodbe in dogovore. Ni izključeno, in celo lahko je, da bodo ekonomski uniji zaveznikov po vojni pristopili tudi današnji naši sovražniki, potem ko bodo prej pristali na splošne pogoje. Vojna torej revolucijonira in postavlja na novo podlago bodoče mednarodne ekonomske odnošaje. Ona dovaja do splošne koordinacije, Iz katere se bo polagoma razvila mednarodna ekonomska asociacija, oni veliki ideal, za katerim so mnogi težili in delovali zanj.
Nekateri mednarodni socijalisti, slepi pri zdravih očeh, Se vedno ne vidijo, DA JE TA VOJNA NAJVEČJA REVOLUCIJA. Ona je zrušila breme oligarhij in absolutizma in je strmoglavila stare ideale. Ona je z železno logiko svojih dogodkov in s silo svojega razvoja dovedla sama od sebe v vrtinec mnoge elemente in mnoge države, ki so ji bile v prvem trenutku nasprotne. Ali še vedno se dobe taki, ki so v mirnem času propovedovali demokracijo sveta in kričali po revoluciji, ki pa danes v tej veliki revoluciji ne vzamejo — mislim, iz strahopetnosti — orožja v roke, temveč reže nanjo is skrivališča. Njim se imajo prišteti oni sumljivi in pogibeljni elementi, ki niso oznanjevali pred vojno internacionalnega socijalizma, ki pa se danes proglašajo za take v sled želje, da bi čim bolj škodovali zavezniški stvari.....
Zastopniki meščanskega, kmetskega in delavskega razreda, ki vzdržavajo že četrto leto v strelnih jarkih ob velikih krvavih žrtvah so mnogo večji revolucionarji od nekaterih gospodov revolucionarnih in internacionalnih socijalistov, ki nimajo niti toliko človekoljubnosti, da bi vsaj ploskal onim, ki sedaj ginejo za one ideale, katere so pred vojno sami socijalisti oznanjevali.
Socijalisti zvračajo krivdo na kapitalizem In militarizem, da onadva pospešujeta vojno. Ljuto se pri tem varajo, kakor so se prevarili nad ruskimi boljševiki. Niti kapitalizem, niti militarizem, pa niti socijalizem ne more več zastaviti toka vojne, dokler se ne bo sam od sebe ustavil in prenehal. Vojna se danes giblje po svoji lastni energiji, ki je močnejša od orožja in topov; primerjajmo jo s plazom, ki je kot mora ležal nad dolino, to je nad človeštvom. Ko je prišel dan, ko se je plaz sprožil niz hrib, katera sila ga more zaustaviti proj, predno dospe v dolino? Hoteli so ga ustaviti boljševiki, toda pri tem delu so si polomili roke. Pred seboj ruši in lomi ta plaz vse, reši pa se samo oni, ki z njim ali poleg njega koraka. Razrije goro, ali zato pa pušča za seboj udrto pot. Ta udrta pot je ona, po kateri bo človeštvo hodilo do konca, ko bo prišel plaz v dolino in se umiril. ( im prej, tem bolje.
Zdi se kot resnica, da bo namreč sedanja vojna pokopala nekdanji internacijonalni socijalizem, ki je dostikrat odpiral samo nove jezove med narodnimi sloji, medtem ko jih vojna na podlagi solidarne koordinacije interesov blaži in uglajuje ter s tem kliče tud internacionalnemu socializmu: Lahko noč!
Zavezniška ekonomska unija s sedežem v Londonu že obstoja. Njej je dosedaj pristopilo 25 narodov. Urejen je poseben urad, ki proučuje in pripravlja to veliko svetovno organizacijo.
Dalje jnibodnJUJ.
10
šar, usta
vanskega Rudečega tuiža v
Chicagi in neumorna delavka za Slovensko Narodno stvar. Imela le domoljuben' govor, tekom katerega je poklicala boginjo svobode, odeto v ameriško zastavo, drže-čo v roki bakljo svobode. Od druge strani je prišla "Jugoslavija" z jugoslovansko zastavo. Iz dekličjih grl se je o-glasila pesem "America", in "Hej Slovenci". Slišalo se je petje po celi dvorani, kajti vsi navzoči so začeli peti.
Nastopilo je potem nekaj hrvatskih govornikov kakor Rev. Relič, ki je bil tako bur-nopozdravljen od Slovencev in Slovenk, da smo vedeli, ka ko je priljubljen med Jugoslovani. Govoril nam je o nesramni avstro-ogrski politiki napram Jugoslovanom itd.
Potem je spregovoril vladni zastopnik Mr. Mladineo iz Washingtona, ki nam je prinesel pozdrav od predsednika. Mr. Palendich, urednik Balkanskega Sveta" nas je bodril v borbi za svobodo.
Konečno je nastopil naš dr. Vošnjak, katerega smo sprejeli z največjim navdušenjem. Videli smo, kakšen čut ima on do svojega naroda, za katerega se on neprestano tru-
11	in neustrašeno bori. Dr. Vošnjak je bil na našem shodu tudi pripravljen odgovarjati na vprašanja Leninov in Trotzkyjev in zagovornikov I. W. W. toda boljševiki so sprevideli, da je Jugoslavija pod varstvom Zdr. držav, in da od sedaj naprej se bo čuvalo te revolucionarne tičke in tudi njih krinka, ki je 2e znana veljavnim možem. ■Našim govornikom pa kličemo: šli ste, ali vaš duh je ostal z nami, in pri spominu na vas bodemo delovali pogumno za Slovensko Narodno Zvezo. Bratski pozdrav,
Frančišek Omerza, 1913 W. 22nd St. Chicago, 111
o—
Prva Slovenka.
Zjed. države si jako prizadevajo v teh časih, da dobe čimveč bolniških strežnic. Kar je bilo izučenih bolniških strežnic ?v tej deželi, je večina odšla v Francijo, da streže tam našim borcem v raznih bolnicah. Raditega je nastalo pomanjkanje izučenih bolniških strežnic v tej deželi. Vlada nujno prosi dekleta, da se oglasijo za službo bolniških strežnic. Dolgo časa smo čakali, kdaj se bo oglasila prva Slovenka, in v torek se je to zgodilo. Oglasila se je Miss Frances Skuf-ca, 6312 Carl ave., ki je sledila klicu vlade in domovine. Naj bi ta zavedna ameriška Slovenka dobila še mnogo naslednic. Katero slovensko dekle se zanima za posel bolniške postrežnice in hoče po svoji moči pomagati državi in junaškim fantom, ki so ranjeni v bojih za svobodo, je ^rožena, da se oglasi na: Room 27, Goodrich House, 612 St. Clair ave.
Kras, St. 8 SDZ se da se vrši važna seja dne avgusta v navadnih prostorih. člani so prošeni, , da se polnoštevilno udeležijo. Na dnevnem redu imamo nekaj važnih točk, katere je treba rešiti. Bratski pozdrav,
John Cerne, tajnik.
Vožnja po jezeru.
Mnogo oseb*se pripravlja sedaj, da gre na počitnice in se pbsluži ob tej priliki krasne vožnje po jezeru Erie, s krasnim parnikom "Seeand-bee" in drugimi parniki te družbe. Sobotni dnevni izleti med Clevelandom in Buffalo so jako privlačni. Iz Cle-velanda odplove C. & B. par-nik "City of Buffalo" v pristanku na 9. cesti, vsako soboto tekom letenske sezone ob 8:30 zjutraj in pride v Buffalo ob 6:30 isti večer. Iz Buffala odplove velik parnik Seeandbee" v pristanišču na South Michigan St. vsako soboto ob 8:30 zjutraj in pride v Cleveland ob 6:30 zvečer. Nočna služba te paro-brodne črte je ista kot dosedaj, namreč, da parniki zapustijo Buffalo in Cleveland ob 9. zvečer in pridejo v pristanišče ob 6:30 zjutraj. (To je Central time). Vsako soboto so znižane izletniške cene. Za avtomobil na parniku se računa znižana cena $7.50 round trip, Če razdalja med prednjimi in zadnjimi kolesi ne presega 127 palcev, za večjo razdaljo se računa $12.00.
Dopisi.
Chicago, HI.
Cenjeno uredništvo Clev. Amerike: Shod Slov. Narodne Zveze, ki se je vršil 21. julija v Hoerberjevi dvorani v Chicagi je bil zopet nekaj odovinskega za chicaške ovence.
Na odru je bilo lepo Števi-
uspeh pa je moralno ubil boljševiške mase, ker so, poko-!lo naših vrlih'Slovenk v na-rivši se oblasti germanske avtokracije in gehtianskega mi- rodnih nošah, ki so zapele a-litarizma, paktirali in priznali one elemente, jjroti katerfm meriSko himno "The Star v svoji lastni državi borili. Boljševiški pokret je mo- Spangled Banner", nakar ser ' samo tedaj idealen, ako bi bili borbo proti sili in je pričela slavnost. u nadaljevali v družbi onega boljšega dela člove- Mr. Ivan Zupan, predsed-rega zaveznik je bil tudi ruski narod. Tako so pi nik podružnice SNZ in ured-kot izdajalci svobode sveta, kot izdajalci samih nik Glasila KSKj nam VSojar
predstavil prvega govornika v osebi g. Paula Schnellerja iz Clevelanda, Ohio. Pred-sednijc KSKJ, g. Paul Schne-ller nam je pojasnjeval pomen Slovenske Narodne Zveze tako jasno in natančno, da je bilo veselje. Drugi govornik Mr. A. Grdina iz Clevelanda nam je opisaval dogodke v Washingtonu, o Beli hi: ši, o, George Washingtonu. Govoril je tako prepričevalno, da so ljudje strme poslušali in mu navdušeno ploskali. Dr. Ante Biankini se je zopet pokazal kot vrednega predsednika Jugoslovanskega Narodnega Sveta. Potem ie govoril Rev. A.
Varujte se poletnih neprilik.
Tekom gorkih poletnih dni je težko vzdržati se neprilik v želodcu. Toda če imate svoje odvajalne organe odprte s pomočjo Trinerjevega grenkega vina, se bodete udobno počutili in ne bodete trpeli niti v najhujšem vremenu. Trinerjevo ameriško grenko vino sčisti »odvajalne organe in jih ohrani čiste, je jako o-kusno in ne škoduje niti najbolj nežnemu želodcu. Ne bodete trpeli na zaprtju, ne-prebavnosti, glavobolu, ner-voznosti, in dr. Letensko vročino bodete udobno in za dovoljno prenašali. Cena je $1.10. Po lekarnah. — Tri-nerjev liniment je jako priljubljen, ker deluje hitro in gotovo. Je najboljše zdravilo za revmatizem, nevralgijo, otekline, napetja in zmučene noge. Cena 35 In 65c po lekarnah. Po pošti 45 in 75c. Joseph Triner Company, 1333-43 So. Ashland ave.,
upravništvu čimprej
i pa vsaj pošlje svoj ni naslov. UpravniStvo Cl.
1 1 *	1	"	I'nil II
Naznanilo.
Bratom dr. sv. Alojzija se zpanja, da se zglase pri sednlku društva in ne pi tajniku, kar se tiče dru? nih zadev. Josip Kremžar, predsednik. 6117 St. Clair ave. (90)
Pozor!
Naprodaj je hiša, 3'velike sobe in 6 lotov, vse skupaj za $1900. Plačate takoj $500, a drugo na lahka odplačila. Corner lot, zraven cestne železnice, samo $450. Naprodaj hiša 8~sob, lot 50x125, cena $2200. Plačate takoj $500 drugo na odplačila. Hiša 6 sob, lot 100x257, cena $4500. Plačate takoj* $2000, drugo ni odplačila. Velika nova hiša za dve družini, vse modern ne naprave, cena samo $5200 Takoj $100, drugo na obroke. Oglasite se pri M. A. Ka-lozi, stop 125 Shore Line, vogal E. 185. ceste in Neff Rd.
X89
i
Delo dobi
30 mož za brickyard. Dobri delavski pogoji. Oglasite se pri Murray Brick Co. Tur-ney Rd. & Rockside Rd. So. Newburg.	(91)
Naprodaj je otročji voziček
nov. Se proda poceni. Vpraša se na 5604 Bonna ave. (91)
Vzemite Nuxated Iron, če hočete dovolj prave moči "stay
Mestni zdravnik pravi, da nara-	i 991 1 1
di deljkatne, nervosa ljudi	fUnm Ir0 \rr\Y af nf
močna]*« tekom dveh tednov	HlCIC IVdiVUl	dllCl v mnogih slučajih.
Mnogo Ipudl Jako nespametno misli, da dobijo ponovno zdravje ki moč od ta&ke priganjajoče medicine, aktivnega nostrums ali narkotičnih d rož, dočtan Je resnica da prihaja prava moč le potom hrane, kamero užjvate. A-11 ljudje mnogokrat ne dobijo moči lz njih za-uiite hrane, ker nimajo dovolj leleza ▼ svoji krvi ki bi pomagalo spreminjati hrano v žtvljansko tvarino. Iz svojega oslabljenega, nervoznega položaja vedo, da je nekaj narobe z njimi, toda ne morejo povedali. kaj. Ce vj niste zdravi aH močni, tedaj ate dolini samim aebi, da naredite sledečo preskušajo: Prepričajte se, koliko časa morete hodltj ali delati, ne da bi se utrudili. Potem pa vzemite Nuxated Iron trjk-rat na dan po Jedi tekom Štirinajst dni. Potem pa zopet preskusite svojo moč In prepričajte se, too Lik o ste napredovali, število nenroznih, oslabljenih ljudd, 'ki so neprestano bolehali, , so silovito povečalj svojo moč In vztrajnost lz enostavnega razloga, kar so uživali železo v pravilni oblikL Toda ne jemljite stare oblike ./matiRanega železa, iron acetate ali železno tinkturo, Bazno
da si prjbranlte nekaj centov. VI mo- Opomba Izdelovalcev: Nuxated 1> rate j&matl železo v oblkkl, ki ae lah* ron, ki se tukaj predpisuje In prjpo« ko absorbira In asimilira, kakor je Nu roča nikakor nI skrivno zd#avik>, am-xated Iron, Oe hočete, da vam stari pak dobro poznano lekarnarjem. Ni kaj dobrega, sier Je slabše, kot če ne enako starim neorganskim telesnim bi ničesar poskusili. Mmogokatorl aj- produktom, ampak se lahko asimilira, let jn rokobore je zmagal ravno lz nikakor ne Akoduje zobem, jih ne n* vzroka, ker Je pozna] skrivnost mof> redi Črne, njtl ne vznemiri želodca. In vztrajnosti, ki prihaja odtod, da 1- Izdelovalci garantirajo popolnoma u-mate dovolj železa v krvi, dočlm Je spe&no zdravljenje ali pa vam vrnejo bil marsikateri drugI neslavno pora- denar. Prodaja se v tem mestu pl vseh žen, kler mu je manjkalo železa	dobrih lekarnarjih.
!
*

Tel. Main 2063 O. S. Cent. 169^
Stanovanje: O. S. Cent. 5821 W
JOHN L MIHELICH
slovenski odvetnik
ymmmmmmmmmmmmm'
902 ENGINEERS BLDG.
Zvečer urad odprt na 5514 St. Clair Avenue
m^mm
trnm
PRINCETON
1381
BcU Rosedjle
1881
-
AMPULANCA.
* v 1	"""""
Za vsaki slučaj nesreče ali Kolesni, če potrebujete ambulaaco aH bolniški vos, pokličite katerikoli telefon vsak Čas, po noči ali po dnevu. Mi vedno tujemo ia odgovarjamo telefon, .ker zvoni v hiši obenem Ako rim operator reče, da se ne ogia< •irao, ne vrjeraite. zahtevajte supervisoija, iu dobile odgovor od nas takbj
ANTON GRDIM
6127 St Clur Av*

LVNOST v lorainu.
deloma belo oblkenlh, deloma v ameriških barvah, kakor tudi boy scouti. s V Oakwood parku se je zbralo do 10.0Q0 Slovanov. Pozdravni govor je imel župan Horn, ki se je čudil slovanski zavesti ter navzočim zagotovil, da se Amerika ravno tako bori za nje kot za sebe. V imenu Ceho-Slova-kov je govoril profesor Ma-matej iz Plttsburgha, v imenu Slovencev Mr. J. žužek ' iz Chicage, ker je bil dr. Vošnjak nujno brzojavno pokli: can v, Washington. Mr. Žužek je iskreno in, častno dovr-Sil svojo nalogo. V imenu Poljakov je govoril kapitan Klezcowski, s svojim stentor-skim glasom, ki je zbudil srca vseh. Mr. Bogdanovich je govoril v imenu Jugoslovanov, a profesor Miller je v sijajnem govoru tolmačil sreč ne dneve slovanske prihodnosti. Zaključni govor v angleškem jeziku je imel Rev. Novak, Slovak. Občinstvo je od kraja do konca, skozi tri ure poslušalo govornike, ne da bi se kdo odstranil. Igrale 30 se himne vseh slovanskih narodov, razven ruske, ker so boljševiki zatrli narodni <čut, narodni ponos in s tiranijo vladajo na križ razpetemu ruskemu narodu.
V paradi je bilo več Slovenk iz Clevelanda v ijarod-nih nošah. Poseben Vtis so naredile Mrs. Alice Vidmar, Mrs. Agnes Zalokar in Mrs. ■Carmen Korče z velikimi pegami in v narodnih barvah.
Po slavnosti je bil prirejen banket za govornike in mestne uradnike. Slovenke: Miss Mary Udovich, Mrs. Alice Vidmar in Miss Josephine Lausche so zapele pri banketu več slovenskih in ameriških pesmic, in ob tej priliki smo čuli prvič krasno pesem: "Naprej, zastava Slave!" v angleškem jeziku. Pela jo je Mrs. Alice Vidmar, besedilo je zložil Mr. John Zorman.
Vsa slavnost je bila prisrčna, iskrena. Lorainski Slovenci so poznani, da žive najbolj edino v svoji naselbini. Ne poznajo prepirov ampak skupno nastopajo vselej in povsod. Priporočamo to tudi v bodoče. Ne ustanavljajte novih strank« ki bodo zaseja le nrepir in škodeželjno?t v vaša srca, da se bo ogibal rojak rojaka. Bodite edini kot dosedaj, dobri, zaveni ameriški državljani, ponosni, iskreni Jugoslovani, vsi pravi borci za svoboo.* V tem je bli napredek dosedaj, v tem je zasiguran napredek za v bodoče. Dne 28. julija je lorain ska naselbina pokazala nastop in slavnost, kakoršno bi bilo teško prirediti v največjih slovenskih naselbinah. In priznanje gre celemu narodu priznanje pa tudi voditeljem: Mr Jos.Bučarju, slovenskemu councilmanu, Mr. Frank Justinu, Mr. Josip Svetetu, ki so imeli na sebi stotere skrbi in dela, da so tako im-pozantno predstavili narod ameriški javnosti.
KJE
dobiU najboljii »lado-led in mehke pijače?
V lekarni
F. BRAUlflJCH,
1353 E. 55th STREET
vogal St. Clair Ave.
Točna postrežba.
Dr. J. B. ŽUPNIK,
Slovenski ZOBOZDRAVNIK.
6127 St. Clair Ave.
Nad Griinovo trgovino.
Uradne ure 1:30 zjutraj de 8. zvečer
National Drug Store! Slovenska lekarna.
Vogal St. Clair ave. in 6i. cesta. S poseibno skrbnostjo izdelujemo zdravniške (predpise. V zalogi imamo vse, kar je treiba v najboljši lekarni.
Pokažite svojemu bolnemu prijatelju oglas dr. Cow-dricka.
Službo dobi kot pomočnik
fant v starosti od 16 let naprej. Mora biti šole prost. Dobra plača. Vprašajte pri Grdina & Co. 6127 St. Clair ave.	' (90).
Pozor Slovenci! Kadar potrebujete v hiši ka kega plumberja za vsakbvrst-no delo, oglasite se pri mehi. Jaz vam zračunam koliko bo veljalo delo, delam vsa popravila, postavljfim kopališča in sinke v hiši. Moje cene so niz ke, delo garantirano. Svoji k svojim! Edini slovenski plumber:
Nick Davidovich, 1081 Addison Rd. Princeton 2984 K. t
Lepa soba se odda v najem. Vprašajte na 6813 Bonna a-venue.	(90).
Delavci dobe delo. Cleveland Steel Castings Co. E. 69th St. & Hubbard ave.
Karpenterji
dobijo delo, morajo biti dobro izučeni; stalna služba in dobro delo, 10 procentov bo-nusa vsak teden. Prosta vožnja. Vprašajte Mr. Kramer, Ohrto Branch, Council of National Defense, Room 109 City Hall., med 8. uro zjutraj in 5. popoldne. (91).
K v
Mat Kenik, 38 let star, doma iz Smuke? Mogoče se nahaja še v Clevelandu, ali je odpotoval. Kdor rojakov ve za njegov naslov, je prošen, da mi ga naznani, ali pa naj se sam javi. Josip Konte, 1271 E.MthSt. "	(91)
Vabilo v društvo.
Kranjsko Kat. pod. društvo Presv. Srca Jezusa je na svoji seji dne 9. junija 'sklenilo, da sprejema prihodnje tri mesece, t. j. julij, avgust in september, kan'didate v društvo od 16. do 35. leta brez vstopnine.
Cenjenim rojakom, kateri niso še v noibenem društvu, ali kateri želijo stopiti še v <no, se tu nudi prilika, da lahke brezplačno vstopijo v naše društvo.
Dr. Srca Jezusa je danes največe samostojno društvo v Clevelandu, šteje nad 350 članov in ima nad $10.000 v gotovini.
Clan pfača mesečno $1.00, za kar ,je zavarovan za $300 smrtnine in v slučaju bolezni dobi iše $6.00 tedenske podipo-re. Oženjeni člani pa tudi lahlko zavarujejo svoje soproge za $150 smrtnine, ako plačajo še j^c. mesečno zraven rednega asesmenta.
Seje sc vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ab I. uri popoldne v Schwalbovi dvorani. Natančnejše podatke dobi »lahko vsaik pri predsedniku John Lev-stek, 11121 E. 66th St. in pri tajniku Frank Zupančič, 1364 E. 36th St. ali pa sploh pri vsa-ikem društvenem članu.
Rojaki, ne odlašajte, sedaj je (prilika. Zglasite se tri dni pred ®e(jo pri dr. zdravniku, dr. J. M. Seliškarju, da vas preišče.	" (sreda x)
CE POTREBUJETE
kako fino žensko ali otročjo spomladansko suknjo, ne pozabite, da dobite boljše 'blago po nižja ceni kakor drugje pri Be no B. Leustig, 6424 St. Clair ave.	(X39)
NAJFINEJŠE
žensk* bluze tz vsakovrstnega blaga, fino izdelane, dobite ve^ dno po najnižjih cenah pn Be«no B. Leustig, 6424 St. Clair ave.	(*39)
Dve jako lepi sobi se oddajo v najem v prvem nadstropju. Dobra postrežba. VpraSajte na 1453 E. 53rd St. (89).
VABILO
za pristop k »društvu "Cleveland", št. 23 Zapadne Slovanske Zveze. Društvo je na redni mesečni . seji sklenilo, da sprejme vse ženske in moške od. starosti od 16. do 45. leta brez vsake pristopnine in sicer tekom maja, junija, julija. Z. S. Z. daje $7.00 tedenske podpore. Rojaki in rojakinje, sedaj se vam nudi lepa prilika za pristop v društvo. Kateri še niste nikjer ali samo v enem, z malimi stroški lahko postanete sedaj član našegu društva, ki je v najlepšem redu in na dobri podlagi. Mesečna seja se vrši vsak prvi pon-deljek v mesecu- v Knausovi dvorani točno ob 7. uri meter. Za vsa pojasnila se obrnite na društvene uradnike in sicer na predsednika L. Mež-nar, 1197 E. 61 st St., na podpredsednika Anton Frbežar, 1327 Marquette St. in tajnika John Kadunc, 6319 Carl ave.
(53. naj-jun-jul.)
Proda se 12 vinskih sodov
po 250 galonov vsak. VpraSajte pri Frank Kuhar, 3814 St. Clair ave. ' (89)
Skoro nov gramofon in piano
se proda. Cene so zmerne. Vprašajte na 1410 E. 52nd St..	(89).
Išče se dekleta za pomoč v grocerijski trgovini, od 16 let stare naprej. 'Lahko delo in dobra plača. Oglasite se na 16001 Holmes ave. Collin wood.	(90).
od ipecijalista možem tn ženam, Iki so bolni na kaiki kronični (bolezni. Jaz sem zdravnik 32 let, in moje skušnje so me privedle do zdravljenja vsake znane kronične 'bolezni, brez v.prašanja koliko časa ste bili iboflni in kdo vas je zdravil M/nogo žensk je (bolnih iker se zanemarjajo in nc vedo svojega pravega položaja in ne vedo kaj je narobe. Ne odlašajte kHokler se vam ne more več pomagati. Vsa zdravila in najfbodj moderne električne naprave imam za vašo pomoč v svojem uradu, kjer se pogovorimo v »vašem 'jeziku, torej ni treba pripekati tolmačev s seboj Če se vas ne more ozdraviti, vam takoj povem.
Preiskava s X žark>i, kadar je -potrebno. UraJcItae ure: od 9. zjutraj do 8. zvečer. Ob nedieil|jaJh od 9 do 12 ure.
Dr. Cowdrick
2209 Ontario St
en blok od marketa.
Naprodaj
»Ha dva para mladih konj, z vso opravo vrelci'. Odda se tudi stalno tlelo za oba para. Zanesljivemu človdku . se proda tudi na male obrdke. Izvrstna prilika za Slovenca. Vprašajte pri ML Jalovec, 1011 E. 64th St Tel. Princ.3733. W. X65.
POROČNE
fine svilene obleke., vence, tan-
Hce 'n vse dtrugo dbbite pri ■n en i vedino po nižji ceni kot drugje. Ektno B. Leustig, 6424 bt. Clair ave.	(*39)
VOLNENE -ALI SVILENE
kikije vsakovrstnega kroja in iz najboljšega 'blaga, fino izdelane, 'vise številke* dobite pri Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave. vedno ceneje kot drugje.	I	(*39)
Hiša naprodaj $1000 mortgage. Cena $2850. Vpraša se na 963 E. 78th St. (86x)
—
PAZITE
kje kupujete vašo narej-tno o-pravo. Blago kmpljeno pri meni je vedno najboljše, sveže, tipeižno in, poceni. Berno B Leustig. 6424 9t. Clair ave.
(x39)
želim dobiti s 15. avguston\, 1918 svetlo tn storno sobo, s hrano ali u Kdor Ima kaj prtlttne-od E. 60. ceste do Addi-Rd., ne viSje kot do Glass
Vaša obleka
^o z gleda ta kaikor nova ako jo prinesete nam čistit, barvat ali popravit. Mi tudi vašo staro obleko prenarddlmo po novi modi.
The Frank's Dry Cleaning Co. 1361 E. 55th St ; (Wed).
Slovensko dekle ddbi stalno in dobro delo v uradu. O-glasite se pri Star Furniture Co. 5S24 St. Clair (x«6
)•
Naznanilo.
Bratom samostojnega društva Slovenija se naznanja, da je vsakega brata dolžnost, da sc vdeleži seje dne 4, avgusta, ker se bo reševalo tedaj vprašanje jugoslovanskih zadev. Pismo je bilo odposlano jiruštvu od jugoslovanskega oddelka Committee on Public Information, in vsako društvo mora odgovoriti glede delovanja v teh zadevah.
Frank špelko, predsednik.
Fr. Russ, tajnik. (89).
Ne pozabite čitati oglas dr. Cowdricka.
Previdne
Pozor!
Učim igrati na kranjske, nemške in graAiHtik harmonike. Nadalje se priporočam cenjenim društvom in Slovencem za igranje na veselicah.
Josip Russ, 6026 St. Clair ave, Cleveland Ohio.	(95).
Naznanilo.
Sledeča posestva imamo naprodaj: Eno posestvo na vogalu, za več trgovin. Posestvo za dve trgovini. Hiša s 7 sobami, hiša s 12 sobami, hiša s 7 sobami in kopališče, hiša z 8 sobami .kopališče in garaža, hiša $ sob, kopališče in garaža, 2 hiši z 8 soba mi, kopališče, ena hiša z 10 sobami in kopališče, ena hiša 4 sobe,^ kopališče in približno en aker sveta zraven na Bulevardu.
Vsa z gore j navedena posestva so v dobrem redu in /elo poceni ter se lahko ku pijo fia lahka odplačila. To-rej bo v vašo lastno korist, če se oglasite pri nas predno kupite drugje. Imamo tudi zelo veliko lotov v raznih krajih po zelo nizki ceni. St. Clair Realty Co. 6313 St. Clair ave.	(72)
Naprodaj je
hiša 7 sob, hlev zraven, 18x 12 čevljev, s kletjo, nadalje 2 in tri četrt akra zemlje, blizu Gates Mills. Proda se jako poceni za gotov denar. Vprašajte pri L. M. Covert, Gates Mills, tel. Suite 33x
(90).
Naprodaj so hiše. Hiše za 4 družine, hiša za 3 družine, hiša za 4 družine, hiša za 3 družine, hiša za 2 družini, hiša za 1 družino, hiša za eno družino, hiša za 1 družino, hiša za 1 družino, hiša za 1 družino. Dve zidani hiši vsaka za 4 družine, cena . Rent $KX) na mesec, ite se na 1065 E: 66th
■ . 1 ■■
Dr. Semohuias,O.D.
fo"*1** a
8115 St. Clair Ave, 2. nadatropje, Cleveland, Ohio
Zdravimo oči in jih preiščemo. Preskrbimo prava očala.
iiiiiiimiiiniim»imnnm»mn»n»»n
Severovj zdravila vrrir/njpjc zdravje v družinah.
Potne noge
niio tfmo neprijetno razočaranje« ampak to tudi zelo škodljive zdravju. Potenje dela namreč nog« boleče, da človek težko hodi; poleg
tega pa dela potenj« nog tudi hud in zopem smrad, čemu bi si tor«j ne pomagali v tej zadevi, ko imat« zato lepo priliko in hitro odpomoč? Kupit« si
Severa'8 Foot Powder
(S«verov Praia k z« noge). Umijte si noge vsako noč z gorko vodo, zjutraj ei pa nadrgnite e tem prai-kom po nogah, podplatih, petah in med preti. Danita nekaj tega praška tudi v Čevelj in v nogavico. Ta praftek je najboljše sredstvo za noge, če se vam potijo, če vas bolijo, srbijo, če so otekle in utrujene. Ta praiek dela, da eo noge, čevlji in nogavice suhe. Prodaja ee v vseh lekarnah. Cena 26 centov.
VV F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
■l i l I I IIfl
Dobri
Dr. S. Hollander,
zobozdravnik
: 1355 L 55th St. vog. St. Clair j: Vstop u 55. cesti nad lekarno
Ure od 9. zjutraj do 8. zvečer.
* ^^mm^mmmmmm^mm
:; Zaprlo ob sredah pop. J!
- tudi v nedeljo zjutraj.
*1 • < >
Govorimo slovensko
»»»i'!'♦'!'» H1 ■!■ ♦ ■!■ ■H||H'♦ ♦ ■!■ ■I"t"f ■!■' •

POSEBNO
Dr. Wolfe, veliki ftpectjattat, je upeljal v ■troje za zdravljenje ljudi. Tu bo nadaljeval adnavljenje na 1 vi na fcitatoah Evrope. Ne raAuna nič sa pretokavo, pretakava s zastonj vMkwnu bolniku, če ee zdravi pri njem. NIC ne ee te edravfte, pridite da vidite kaj U fcpeoljaUet lahko naredi
Imate ?
nered v želodcu, ka tarf Nered v Jetrih T Revmatlzemf Glavobol, zaprtje, nečleto kri? 8 lab o« t, nervoz-noet, bruh, kaielj, elaba pljuča T. Prlva. tne bolezni? I. t-d.
Tu Je prilika, vpraiate valil •Poeljallata 1 da vat prellče z
larfcl. Nikdar »lete Imeli take like v meetu. ee proiekatl N« odlaftajte, ker. nevarno.
$1000.00 X 2ARKI SE RABIJO ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE
ČE STE BOLNI	j
Pridite takoj tn ta ftpedjaldet vas popolnoma prelito, potem zveete, če morete oedmveU, kwr Wpeh je odvleeo od preiskave. Njegovi kraenl stroji lz vseh delov sveta mu pomagajo, da Ima najbolj« zdravulttl ura« v meetu. Ko eo druge metode zdravljenja sgnbdle moč, dobite tukaj uepeh. Urez vpraftanjav kaktoo boteoen ima/te, če zdravnik vidl, da ee da o«dravetl» bodite prepričani, da kmalu ozdravite, In nftomur nI' treba zapraviti denarja, n« da bi dobil uspeh. Pridite in pogovorite ee privatno z zdravnikom.
2047 E. 9th St. 4. nadel
DOCTOR WOLFE
IpMlJalkt. CLEVELAND, O.
Med Euclid in Proepect
Urada« «rw ». sjutraj 4a S. uw. Ob a arijah od 10 d* I.
POZOR!
Kupite staro-krajs <a zdravila Nova iznajdba za one, ki trpijo na revmatizmu, obistih ali želodcu ali so nervozni Pišite nam ali se oglasite na;
Bache - Mitcbel Drug Co.
2281 E. 14th ST.
19* Mi imamo posebna zdravila za oslabele osebe
Bali Phoaa
Maia 1MM
DR. L. E. SIEGELSTEIN,
»kaaa	Car. PW*
1306	Central 24« 1 R
| KRVNE IN KRONIČNE BOLEZNI |
URADNE URE* Od 9. zjutraj do 4. popoldne, od 7. do 8. svočar. Ob nedetyeh od 10 da 12
30« Permanent Bid«. 746 Eaclid Ave. near East tth St.
t
NASA TRGOVINA JE ZAPRTA!
® ^ (§)
ry ^ i i ••
Za dva dnij,
© ker moramo vse blago na novo zaznamovati, kajti © naval na trgovino je bil tako ogromen, da moramo ^ trgovino urediti, da vam laglje postrežemo.
I VELIKI RAZPRODAJALNI DNEVI SO:
ČETRTEK, PETEK in SOBOTA
| Priporočamo se rojakom, da izrabijo to zadnjo priliko in nakupijo blago po cenah kakor ga nikdar več ne dobijo.
Za $1.00 blaga dobite $3.00 vrednosti.
I Na tisoče ljudi je dosedaj obiskalo našo razprodajo. Pridite tudi vi. Nakupite blago sedaj, ko plačate tri krat manj.
Trgovina odprta v četrtek gutraj ob 930
MATIJATK
«
6321 ST. CLAIR A

t;
Is ifa-.tviikiiti.etR
PSTjfc
-.HHIHBH HBHBHH
TROJKA
POVEST v
S/ilK5
Spisa/ /M'. FA\ DETEL A
"Kdor nima vere," je menila mati, "tistemu ni nič verjetno. Jaz pa verjamem, ker mi jo je pravil nekdo, ki je izkusil več kot ti." I "Naj bo kakor hoče; a Ir-ma vendar ni Herodova hči." "Prida je ni nič." "Alf na Pristavi si že bil?"
je vprašal oče.
t4Kaj hočem tam!"
"Včasih nisi tako eovoril. Tam sta tudi dekleti, dve. Ali teh ti ni nobena všeč?"
"Nobena. Če se bom jaz ženil, bom gledal, da kaj pri-ž^nim, ker je moje posestvo tudi nekaj vredno. Na Mlaki je denar."
"Stori kakor hočeš," je dejal oče in vzel klobuk; "toda pomni: kdor staršev ne uboga, tega tepe nadloga; en krivičen vinar požre deset pravičnih, in kakor si postelješ, tako boš ležal, Kar pa zdaj počenjaš, to se zdi meni vse narobe: barona za oskrbnika, Edvarda za svaka in Irmo za Ženo, to je norost!"
"Da, da," je pritrjeval med zobmi Lovro in se odpravljal "vi mislite, da sem jaz še vedno oni deček, ki se je držal materi za krilo. A medtem sem zrastel in vem sam, kaj je prav in kaj ni prav. Vi pa tudi veste. Torej vsak po svo-kakor se vam
je. Možite se,
m
ljubi; jaz vam ne bom vzel vašega Andreja. Bog vam ga blagoslovi. Zdravi!*
Sel je takoj za očetom, ki si je bil potisnil klobuk na o-či in se obrnil po polju, jezen
si bili naslikali vsi bodočo srečo, ko bo Lovro Podkraj-ski gospod!
A tudi ta je bil žalosten, ko je korakal, klobuk na temenu, proti domu, vrtel paličko in na videz brezskrben požvižgaval. Kako so ga bili doma sprejeli! Hladneje, nepri-I jaznejše ko vsakega tujca, še kruha niso dali na mizo, niti ga vprašali, če je lačen ali žejen. Slišal ni nobene lepe besede. Sama očitanja, kakor da bi jim Bog ve kaj storil. Kaj more on za to, da so ga sprejeli Majerjevi Ijubezni-veje in gostoljubneje od domačih ! Jezi jih, ker je To o-čitek, ki jim kaže krivico. Da, sprejel je barona. Ni li to u-smiljeno delo, preskrbeti sinu skromno službico tam, kjer je oče gospodaril. "A tudi tega koščka kruha mu ne privoščijo," se je opravičeval in utemeljeval svojo nravno ne-voljo. "In ko so sami taki, kako ostro sodijo druge! O, kar počenja gospod Majer, to bi počeli drugi tudi, da imajo njegov um in njegov denar. Eden greši v dejanju, drugi le v mislih in se jezi, da le v mislih. Oj, poznam vas; po 50 gl. bi, prodajali mernik pšenice, ako bi ga kdo kupil. Ko je bil Lovro podprl s trdimi razlogi svojo nevoljo in o-pravičil svoje postopanje, se ie zazdel sam sebi mnogo boljši od drugih in preveril se je, da se mu godi silna krivica. Odgnali so ga, odbili njegovo pomoč. Kakor hočejo,
te? A Irme ne
rednosti. To je - No, bomo vi-
nalahkomiselnega sina. Do- vrival se jim ne bo! Družit se
bo z onimi, ki so prijazni z njim, ki ga imajo radi. Doma je ukazal Lovro no-
sta jokali mati, da je iz-ibila sina, in hči za ženinom bratom. Kako drugače so
siti na mizo in poklicati barona. Sedela sta pri kosilu sama in govorila malo,Lovro iz nevolje, baron po navadi. Ker pa se je zdejo temu dolžnost pokazati gospodarju /svojo o-skrbniško skrbnost, ga je o-pozoril na hudi nedostatek, da ima konjski hlev okna nekoliko premajhna in prenizko postavljena, goveji pa narobe.
"To se popravi", je dejal Lovro.
"Konja za ježo bi bilo tudi treba. V Teharjih na štajerskem bi se dobil."
"Ne mudi se še," je dejal Lovro in odmašil brez priza-našanja dve steklenici fine stare kapljice, kakor da bi se hotel maščevati nad svojci, ki so zavrgli tako kosilo in tak sprejem. In žlahtne pijače čarobni učinek ni izostal. Lov-ru se je ogrelo srce, in razvezal se mu je jpzik.
"Kako vam ugaja gospodična Irma, gospod baron?" je vprašal naravnost.
"Irma? Tako," je dejal za-tegnjeno baron.
"Krasno dekle je," se je navduševal Lovro. "Kako lepo in prožno hodi, kako okusno se oblači, kako preprosto in zanimivo govori! ŽFvo me spominja Dunajčank. Vi ne poznate Dunajčank, gospod baron?"
"Ne".
"škoda! To vam je poseben rod, poosebljena ličnost. Dunajčanko bi spoznal jaz izmed celega krdela drugih žensk, po hoji, po frizuri, po kroju in barvi obleke, po stoterih malenkostih, po katerih se razlikuje in odlikuje od pokrajinskih tovarišic. Irma je pristna DunajČanka. Med nama rečeno, gospod baron, meni prav ugaja."
Barona ni veselila ta razprava. Gubančil je čelo, šče-tinil obrvi in gledal srepo predse.
"Bog živi vse, kar ljubimo!" je dejal Lovro in trčil z njim. "Pijte, gospod baron!
Cenite pravi bi
deli."
"Kaj bomo videli?" je godrnjal baron in ga grdo pogledal,
"Oh," se je zasmejal Lovro, "jaz kar blebečem tja ven-dan, kar mi pride na misel. Irmo bomo videli. Pojdete z menoj nocoj na Mlako?"
"S starim sem se spri."
"Tem več povoda. Jaz vaju spravim. In vidite! Če bi šel jaz sam, moram zabavati gospoda papa, gospo mamo in Edvarda in z Irmo ne morem govoriti skoro nič. Če greva pa oba, boste one tri vzeli vi nase."
"Jako ljubeznivo," je godrnjal baron in se ugriznil v ustnico. Zabava mu je ugajala.
Pred gradom je zaropotal voziček.
"Dovolite, da odidem," je porabil baron priliko; "moje reči so pripeljali.".
Na dvorišče je zapeljal Ma-jerjev hlapec novega oskrbnika prtljago, poleg dveh kovčkov škatljo za klobuke, palico, dve puški, en dežnik, en jatagan, turško pipo in zajca za škornje.
Lovro je ostal sam; začel je pušiti in se dolgočasiti. Da bi bile le kake novine pri rokah! Sklenil je, da si naroČi najprej velik dunajski dnevnik, potem par ilustrovanih nemških listov in vse slovenske novine in liste. Tako bi se sparvil čas hitrejše v tek in zadostilo bi se narodnim dolžnostim. A propos, narodna dolžnost; k Majerje-vim na malico bo treba vse-kako iti.
"Janez naj čez pol ure na-preže," je velel in se šel oblačit. Potem pa je poiskal barona oskrbnika.
Konte prihodnji«.
Poceni se proda dobro ohranjen piano. Vprašajte na 1152' E. 60th St.	(91)
Skono že trideset let se Trinerjeva zdravila rabijo z največjim zaurpanjem. A tod tudi radi pravega vzroka, kieir zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in Ičislanje od strani številnih odjemalcev. Mak) povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesjiva vsebina izdelkov. .Branili srmo ste dolgio zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novj vijni dlavde mm je spod-bil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko (povišati. Vsak prijatelj Tri-nerjevih lek»y priznava brez ugovora, da v sedanjosti, 'ko moramo v<eiik!o več plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane veliko več, ni mogoče draginji v okom priti. Zato bo vrednost Tcinerjevih lelkov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo aa nje.	•
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
tone/j ima tako zaupanje in vspeh med svetom, <ker učini, da bol z-gubi svoje stališče. Izmed vseh bolezuni jih je devetdeset odstotkov povzročenih i.n' spočetih v želpkltu. Trinerjevo Zdravilno Gnenko Vino očisti zekxdtec in odstrani iz notranjščine ciro/bovja vse »nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinteirjevi leki so iprosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravillne grenke koreninioei ter krasmo žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, nepire-bavnosti, glavobola, pdhglavobdla, nervoznosti, navadne slaboče, Ikakor tiudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo žens»ki© ob premembi žitja ali rudarje ali druge kHelavce, ko deflajo in vdihavajo plin, če rabite tak !ek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite j"e v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
%	a
prodore vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revma-tizma, irevragije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najpotrebnejša in najhitrejša pomola Jako dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnentje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno inprav prijteitno zdravik) za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla im> st; istotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vse/hI lekarnah.
Naj novejše nagrade so dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih razstavah: Gold Medal—San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 19x6.
JOSEPH TRINER,
MANUFACTURING CHEMIST.
1333-1343 So. Ashland Ave.	Chicago, 111.
jo
jO

g*! lATcog—^l I r«g rpr] [^fetr^J] [Tgg
D
Ker se moram že sedaj preskrbeti s zimskim blagom, imam pa v skladišču velikanske množine letnega blaga, sem se namenil napraviti RAZPRODAJO ZA 14. DNI, da dam cenj. občinstvu priliko, da si nakupi vsakovrstnega letnega blaga po cenah, ki se nikakor ne dajo primerjati s cenami sedajšnega časa Cene se vsak dan dvigajo in gotovo je da bo cena blagu drugo leto še enkrat večja. Zato ima sedaj vsakdo priliko da si preskrbi za letošnje in drugo poletje blago po neverjetno nizkih cenah
Razprodaja se prične v torek, 30. julija in traja do 13. avgusta L L
Tukaj je navedenih le nekaj cen.
DESKE OBLEKE
Ena skupina oblek cene $4.50 in $5.00 na tej razprodaji
samo...........................$3.15.
, številke od 11 do 18
DESKE LETNE SPODNJE HLAČE
Prejšnja cena 50c na tej razprodaji po.........10^
MOŠKE NARAMNICE
Prejšnja cena 35c, na tej razprodaji po........ 21f
DESKE KAPE IN KLOBUKI
Prejšnja cena 50c, na tej razprodaji po........33*
DESKE PRALNE OBLEKE
Prejšnja cena 75c, na tej razprodaji po........49*
MOŠKE KAPE Prejšnja cena $1.50, sedaj . ...........95<
MOŠKE KAPE
Ena skupina moških kap, prejšnja cena $1.00, na tej razprodaji pa samo po..................49#
MOŠKE ČRNE DELAVNE SRAJCE
Prejšnja cena od $1.00, na tej razprodaji po.....79f
DESKE OBLEKE
Ena skupina oblek, cene od $5.50 do $6.50, na tej razprodaji pa samo po ..................$4,15
Številke od 10 do 18
MOŠKE NOGAVICE
Prejšnja cena 20c, na tej razprodaji po.......14<
12 parov* za $1.60
MOŠKA SPODNJA OBLEKA
((Jnion Suits)
Cena 75c, na tej razprodaji po............
SVILENE KRAVATE
Prejšnja cena 50c, na tej razprodaji po........35<
DESKE BLUZE
Prejšnja cena 50c, na tej razprodaji po........29^
MOŠKA SPODNJA OBLEKA
Prejšnja cena 50c, na tej razprodaji po ........ 37^
DESKE POMLADANSKE SUKNJE
Številke od 3 do 6 Prejšnja cena $2.50,"na tej razprodaji po......$1.#9
MOŠKE PRAŽNJE SRAJCE
Prejšnja cena $1.00 na tej razprodaji po . . . . 79f
Prejšnja cena $1.25 na tej razprodaji po......95^
Prejšnja cena $1.50 na tej razprodaji po ..... . $1.15
Prejšnja cena $2.00 na tej razprodaji po......$1.35
Prejšnja cena $2.50 na tej razprodaji po......1.95
Prejšnja cena $3.50 na tej razprodaji po......$2.85
Prejšnja cena $5.00 na tej razprodaji po ... . . . $4.15
MOŠKI KLOBUKI
Prejšnja cena $2.50 na tej razprodaji po . . . . . . $1.85
Prejšnja cena $3.00 na tej razprodaji po......$2.35
Prejšnja cena $3.50 na tej razprodaji po......$2.85
Prejšnja cena $4.00 na tej razprodaji po.......$3.25
Imamo pa še veliko drugih stvari katerih pa ne morem tukaj omeniti radi malega prostora Pridite sami m prepričajte se
Ta razprodaja je le v vašo korist
AUGUST KAUSEK,
. 6206 - 6208 Si. Clair Avenue