Vse spise, v oceno poslane knjige itd. ¡e pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljan Učiteljska tiskarna, Frar čiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverjeništvo LJubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna itev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima a članarino že plačano naročnina za list. Za oglase in reklamne notice vsah vrst jo plačati po Din 2*50 od peth vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Kmetijski svetnik VIL. ROHRMAN:
Kmetijski tečaji za učitelje.
Vprašanje kmetijskih tečajev za učitelje je staro že nad 40 let. Prvi taki tečaji so se vršili pri nas na bivši vinarski šoli mai Slapu od 1. 1883. naprej. Resno in požrtvovalno je bilo to delo. Predavatelji in učitelji - tečajniki so bili tedne in tedne trdo zaposleni. od zgodnjega jutra do večera. Tudi poznejši tečaji so se vršili v tem duhu, le s to razliko, da so bili prvi tečaji namenjeni kmetskemu pouku nia ponavljaini šoli in šolskemu vrtnarstvu sploh, poznejši tečaji na Grmu na tudi organizaciji in pouku na kmefjsko-nadaljevalnih šolah.
Ti tečaji so trajali od 5 do 8 tednov in so se vršili v dobi glavnih počitnic, tedaj v času največje vročine. Učitelji in predavatelji so prišli na ta način tudi ob svoi cd počitek
Če ^se sedaj po 40 letih ozrem na uspehe, ki smo jih dosegli s temi tečaji, moram priznati, da so malenkostni. Z malimi izjemami se je v prilog kmefjsko-stanovske vzgoje prav malo doseglo. Temu pa niso krivi tečaji kot taki, ampak vladajoče razmere, razni važni pogoji. ki jih ie manjkalo za uspešno udej-stvovanje naklon ih absolventov. Tudi pri tem vprašanju se da konštati-rati, da ne zadostuje samo priredba takih tečajev, ampak da ie trebiai tudi raznih drugih pogojev, da je. treba prilike, moralne in dejanske podpore in gmotnih sredstev, da se taki nauki lahko oživo-tvorijo. Največ zavisi seveda od osebnosti dotičnega učitelja samega,, da si pomaga do potrebnih pogojev. več kakor na tečajih samih. Tako nas uče izkušnje. Na nemškem Štajerskem na pr. so se prirejal; tudi taki učiteljski tečaji in tam imajo danes že 58 kmetijsko-nadaljevalnih šol in ravno toliko voditeljev, ki posvečajo svoje moči stanovski izobrazbi kmetske mladine. .
Pri nas imamo tudi absolvente, ki so ostali povsem pasivni napriaim inten-cijam takih tečajev, pa imamo učitelje, ki so se brez teh tečajev priborili z lastno pridnostjo in zanimanjem do ugled-n'h veščakov v sadjarstvu, vrtnarstvu, čebelarstvu i. dr. tako da se lahko merijo v teh strokah z agronomi.
Dejstvo ie, da je na vzgoji in naravnih svojstvih učitelja največ ležeče, ali irt v kaki mer: se posveti takim strokam in delu na nadaljevalnih šolah. Dejstvo ie tudi. da se je dosedaj pri nas še največ doseglo z lastno izobrazbo. Ker so pa taki-samoizobraženc: le redko sejani in ker je taka izobrazba pri učiteljstvu
splošno potrebna, ie naravno, da jo mo-lamo pospeševati s prirejanjem kmetijskih tečajev.
Da bi bil: ti tečaji bo.j uspešni, se je poskušalo tudi že s< perijodičnimi, kia;šuni tečaji med šolskim letom, in sicer v dobah, ki so za delo na šolskem vrtu najbolj važne. Pa tudi to se ni povsem, obneslo, ker so ti tečaji prizadeli precej zmote n nepnlik na kmetijski šoli kakor tudi učiteljem in učencem na ljudski šoli. Potrebni so bili pa tudi večji stroški za večkratno potovanje uč teljev na take tečaje.
Ker se zamore teh tečajev udeleževati le omejeno število učiteljev in je ves ta pouk učiteljem splošno potreben, nastane upravičeno vprašanje, ali bi se ne dal ta pouk prenesti na učiteljišče? Za svojo osebo sem mnenja, da je to ne le mogoče, ampak da je to danes neizogibna potreba. Potrebno podlago za nadaljno samoizobrazbo je treba postaviti na vsak način nia učiteljišču. Tukaj je mesto, da se vzgoje bodoči učitelji za delo zunaj po deželi, ne pa šele v posebnih gospodarskih tečajih. Na učiteljišču je treba vzbuditi potrebno veselje in zanimanje za poznejše življenje in delovanje na kmetih!
Danes se kmetijski pouk na učiteljiščih še vse preveč omalovažuje od strani kompetentnih faktorjev. Tudi ni vse na tem, da ga podaja akademično izobražen agronom. Ta pouk potrebuj« izkušenega moža, ki zajema učno tvari-no iz življenja in široke prakse in ie kos vsemu, kar zahtevata danes šolski vrt in stanovska vzgoja kmetske mladine. Le tak pouk bo uspešen. Nič manj važno je pa tudi to, da znia v n e m a t i uči te 1 j iščni ke za življenje in delovanje zunaj na kmetih in ga pridobivati za nadaljno izobrazbo v najpotrebnejših kmetijskih stro-k a h.
Kmetijski pouk mora imeti na učiteljišču v š o potrebno moralno in gmotno zaslombo in mora biti obvezen za vse letnike. Pričeti je z njim že v prvem letu. ne pa šele v tretjem kakor sedaj. Praksa na šolskem vrtu bodi ravno tiako obligatna in ravno tako uvaževana kakor pouk v šolski sobi. Ves program kmetijske^? a pouka bodi skrbno izbran in podan v miselni zvezi s poukom iz prirodoznan-
stva in naj se kolikor mogoče omejuje na potrebe praktičnega ž'vljenja in dejanskih potreb. Tudi če bi trebalo nastaviti posebnega honorarnega docenta za šolsko vrtnarstvo in za kmetijski pouk, se bo dalo še' zmeraj ceneje izhajati kakor pa s posebnimi tečaji.
1 Revizija In reorganizacija lf m etiiskega pouka na uči-telljiščh sta predvsem potrebni, da postavimo trden temelj za nadaljevalni pouk in za stanovsko vzgojo kmetske mladine.
Kar se pa kmetijskih tečajev samih tiče, nastajajo že prve težave pri določevanju časa za te tečaje. Proti tečajem v času glavnih počitnic so učitelji in predavatelji, in sicer iz- razlogov, ki jih ni treba dalje razlagata Tudi ni mogoče v tem času zumaj demonstrirati najbolj važnih del, ki iih imamo pri šolskem vrtnarstvu. Že ta razlog sam govori za to, da se prenese ta pouk na učiteljišče, kjer je mogoče vse sproti in o pravem času razkazovati.
V	drugem času prirejati take tečaje, je pa združeno z neprilikami,* ker manjka na kmetijskih šoliaih (razen na zimskih) med šolskim letom učnih prostorov, pa tudi učnih oseb, ker so te zaposlene pri svojem delu. Med šolskim letom bi se dali prirejati le kratkotrajni (3 do 6-dnevni) tečaji, ki bi lahko izpo'-polnjevaii praktično izobrazbo v eni ali drugi kmetijski stroki in ki se v ta namen . lahko skličejo v najbolj priličnem času.
Na noben način pa ne sme Spaviseti učna u s p o s o> b 1 j e -nost za učitelja od a b s o 1 u t o-r i j a t a k i h 1 e tečajev. Ti tečaji naj izpopolnujejo teoretično in praktično znanje pridobljeno seveda v glavnem na učiteljišču
V	19. številki »Učiteljskega Tovariša« z dne 14. maja t. 1. je podal prof. inž. Petkovšek iz Maribora svoje misli glede organizacije kmetijskih tečajev.
Razdelil jih je v skupino splošno-gospodarskih tečajev in v skupno specialno - gospoda r-s i h t e č a j e v in predlagal za obe 'kategoriji razne tečaje.
S tako razdelitvijo bi se vse vprašanje kmetijskih tečajev še bolj kompli-ciralo in ustvaril bi se položaj, ki bi bil še težji kakor je današnji. Glede na to, da naj prevzame učiteljišče glavni del tega pouka, lahko odpadejo predlagan} tečaji, zlasti splošno - gospodarski tečaji, ker spada vsa ta učna tvarina v okvir učnega programa na učiteljišču. Rastlinsko-fizijolo-šk: in živalsko-fizijološki že celo, ker imata biti podprta in zvezana s poukom o prirodoznanstvu. Takisto pa tudi na-rodno-gospodarski tečaj in zadružni tečaj, ki stojita s svojo vsebino že danes na programu učiteljišč
V poštev bi prihajali le s p e c i j a 1-n i t e č a j i. in sicer le za {iste stroke, s katerimi se je mogoče učitelju na šoli uspešno pečati in v katerih more dobiti vso potrebno praktično in teoretično kvalifikacijo. Te stroke so predvsem sadjarstvo, vrtnarstvo 'n čebelarstvo. Ti specialni tečaji se lahko vrše v večdnevnih in tedenskih dobah. Kakor rečeno, pa ni zazreti v prirejanju teh kratkodobnih tečajev glavne rešitve tako važnega vprašanja kakor je stanovska vzgoja kmetske mladine, ampak le v primerni vzgoji in izobrazbi bodočega učiteljstva že na učiteljišču samem Tam je mesto za to. Vse drugo naj pa prihaja iz samohotenja in samoiz-obrazbe učitelja. Specialni tečaji naj nudijo le ugodno priliko za izpolnitev vrzeli, ki so nastale tekom časa in ki jih čut jo posamezni učitelji v svojem praktičnem poklicu na šolskem vrtu in pri vzgoji kmetijskega naraščaja.
Ista načela naj veljajo v obče tudi za gospodinjsko vzgojo bodočih učiteljic.
•v
Se enkrat pedagoški študijski teden za inozemce v Berlinu.
»Učiteljski Tovariš« z dne 28. maja t 1. je poročal o programu pedagoško študijskega tedna v Berlinu. Pozdravljamo tak korak berlinskega pedagoškega inštituta,, vendar se nas polašča bo^ jazen, da bo prešel teden brez navzočnosti naših zastopnikov, ker je za privatnika materijalno skoraj nemtjgoče. Dandanes je vsakemu učitelju znano, da se dela v Nemčiji na šolskem polju naj-
več. Poznamo najrazličnejše sisteme le po golih znanstvenih razpravah. Tukaj jih bo vsaj deloma, udeleženec lahko premotr'1 v praksi ustanoviteljev samih.
Tako je potrebno, da se vsaj skromnemu številu učiteljstva pripomore do podpore. Mogoče bi lahko UJU izposlo-valo pri šolskih oblastih izdatno državno podporo. Stojimo na, stališču, da tak teden nima toliko koristi za posamezni-
LISTEK.
Kako postavimo trajen spomenik svojim pokojnim odličnim tovarišem in tovarišicam.
Med nami je ukoreninjena stara in lepa navada, da postavljamo s svojimi lastnimi žrtvami nagrobne spomenike umrlim tovarišem in tovarišicam. ki so si stekli zaslug za naš stan in šolo ter so bili posebno priljubljeni. Tako hočemo ohraniti trajen spomin na nje, spomin, k; naj opozarja še pozne rodove na to, da je v tistem kraju svoj čas deloval(a) ta in ta učitelj(ica) ter se odlikoval(a) s svojim delom v šoli in zunaj nje.
Vsiakdo mora priznati da je ta stara navada lepa. Ako je pa tudi tako praktična kakor lepa, to je pa drugo vprašanje.
Vsak učitelj, kateri deluje dalj časa v enem in istem kraju, si kleše sam svoj spomenik v srca mladine in ondofcnega prebivalstva. Če se v kaki stroki posebno odlikuje in si pridobi za kako stvar posebnih zaslug, je ta spomenik tem lepši. Vsekakor se ohranijo te vrste — dobri in slabi — spomeniki mnogo dalj časa, kakor pa oni iz kamna na grobeh.
Skoro v vsakem kraju najdemo med ljudstvom take žive spomenike o svojih tovariših(icah), dasi jih že zdavnaj krije hladen grob in ie že tudi razpadel spomenik na njem, če ie sploh bil postavljen.
Nagrobne spomenike postavljati je v prvi vrsti dolžnost svojcev umrlega in njihovih sorodnikov. Ako pa ti ne zmorejo, ali jih pa sploh ni, potem je dolžno pred vsemi drugimi to storiti prebivalstvo dotičnega kraja, ker je tak učitelj deloval in si pridobil zaslug za ondotno prebivalstvo. Pobudo za to lahko da učiteljstvo, katero ondi službuje, ako uvidi potrebo in umestnost za to. Še boljše je pa seveda, če izide iz drugih krogov.
Je pa še drugi vzrok za to. Ako postavijo spomenik svojci ali pa sorodniki umrlega, potem bodo ti tudi skrbeli za to, da se grob in spomenik ohranita v dobrem stanju. Zato bo skrbelo tudi prebivalstvo dotičnega kraja, če je samo postavilo tak spomenik. Če ga pa postavimo mi — tujci, je navadno tak spomenik z grobom vred že po par letih prepuščen samemu sebi in razpadanju, ki ne dela nikake časti ne umrlemu, ne posta-viteljem, kateri so žrtvovali svoj čas mnogo v ta namen. Mislim, da bi bil marsikdo :zmed nas danes razočaran, če bi obiskal po naši domovini raztre-
sene take spomenike in bi prišel do uverjenja, da je bilo škoda truda in žrtev za to. Svojci umrlega se največ-knat izselijo iz dotičnega kraja in potem zapadeta grob in spomenik pozabljivosti, če se ga slučajno ne usmili kaka stara ženica ter ga očedi iz splošne pijetete do umrlih. Po nekaterih letih se pa grob prekoplje, z žrtvami postavljen spomenik pa zapade cerkvi, oziroma grobarju. To je običajni konec vseh takih spomenikov.
V naših srcih pja korenini čut hvaležnosti do naših vzornih tovarišev(ic), kateri so s svojim delom v življenju mnogo pripomogli splošnemu ugledu našega stanu ter si stekli nevenljivih zaslug za naš stan, šolo in narod Taki tovarišKce) so kakor zvezde vodnice, katerih svetloba ne sme izginiti z njihovo smrtjo. Spomin na nje mora biti nam svet ter naj kaže nam samim, š e v večji meri pa našim zanamcem, jasno začrtano pot, po kateri se pride do uspehov in kako se koristi lastnemu stan*, šoli in narodu. Med nami samimi se mora ohraniti spomin na nje, nam samim in predvsem še našemu naraščaju morajo biti ti vzorniki vzgled, neminljiv in vedno vzpodbujajoč. Saj uživamo neposredno mi sad njihovega dela in truda in uživali ga bodo zanamci v našem stanu od roda, do/roda.
Zato je torej docela umestno, da dobijo ti vzorniki med nami viden spomenik, kateri bode kazal našo hvaležnost do njih in vzpodbujal še pozne generacije našega stanu k delu in žrtvam v prid in korist lastnega stanu. Zakaj kdor koristi našemu stanu, ta koristi brez dvoma tudi šoli in po njej celokupnemu narodu in domovini.
Ta spomenik pa ne sme stati na kakem pozabljenem in zapuščenem vaškem pokopališču, ampak tam, kjer se vzgaja naš naraščaj. To pa bosta »Učiteljski konvikt« v Ljubljani in »Učiteljski dom« v Mariboru. Brez vsakega dvoma je danes, da se ideja »Učit. konvikta« in »Učit. doma«, uresniči že v doglednem času. Morda celo preje, kakor si marsikdo misli izmed nas In tamkai se naj vzida v vestibulu spominska plošča, na katero pridejo vklesana imena naših vzor tovarišev(ic) in pa ime učiteljskega društva, katero je hotelo počastiti spomin svojega tovariša(ice) ter je v ta namen žrtvovalo primerno vsoto,
Na letošnjem občnem zboru »Učit. doma« v Mariboru je sprožilo to idejo Ptujsko in hkratu tudi Mursko-Soboti-ško učiteljsko društvo. Obenem se je določil znesek 1000 Din. katerega naj plača predvsem dotično učiteljsko društvo, kateremu je pripadal pokojnik vsaj tekom enega leta. Lahko mu pa poma-
ka, kakor pa za povzdigo našega narodnega šolstva in potemtakem se ni nihče dolžan podati v inozemstvo na konto svoje skromne plače. Spomnimo samo, koliko pošlje naša vojna uprava vsako leto raznih vojnih atašejev v inozemstvo. Ce se tisti rentirajo, ki se jim izplačujejo še mastne dnevnice, se bodo
Opozarjamo ponovno delegate in druge udeležence na pravočasno prjavo glede prenočišča in prehrane. Vsakdo naj točno navede, za katere dni želi prenočišče, obed in večerjo, ker le tako lahko zahtevate odgovornost in red od pripravljalnega odbora. Nekatere dosedanje prijave so nepopolne, n. pr.: »Želim prenočišče za skupščno«. ne zadostuje, ker ne vemo, ali prenočuje kot delegat 4. julija ali pa kot posetniik 5. julija po skupščini. In kako ie pri takih prijavah s prehrano? Ce ne bo reda. si posledice sami pripišite! Ravnali se bomo strogo po prijavah, kakega morebitnega »samoobsebiumevnega« priprav-
Petkrat se je v letošnjem šolskem letu napolnila šola v Velikih Poljanah do zadnjega kotička. Dasiravno v hribih, v majhni ne baš bogati občini, smo postavili v šoli oder, ki ni nikaka denarna dragocenost, pač pa kaže marljivost odrasle mladine. Poljanci sami s svojimi žulji ste ga postavili. Po celodnevnem delu ste zvečer prišli v šolo, kjer je vsak delal, kar je znal. Hvala vam.
Prireditve so se vršile sledeče:
I.	Dne 17. decembra 1924. »Ujedinjenje« s sledečim sporedom: 1. Nagovor učitelja upravitelja. 2. »Ujedinjenje«, predstava po 4. čitanki (višja skupina). 3. Nagovor našemu kralju v imenu ne-odrešenih bratov (učenka ponavljalne šole). 4. Rado ide Srb in u vojnike — po prvi kitici deklamacija »Mladini« iz III. čitanke — nato'druga kitica (vsi učenci). 5. Učenci 1. in 2. šolskega leta v zboru: a) Otrok in domovina, b) Mali Jugoslo-ven. c) Bogdanček Jugoslovanček, č) Staršev sem slovenski sin (petje). 6. Slepec — njega ljubezen do domovine (učenec ponavljalne šole). 7. Slovenac, Srb, Hrvat (moški zbor). 8. Nagovor g. župana, ki ie v svojem jedrnatem govoru 'vzpodbujal navzoče nai patriotsko dolžnost. — Šola je bila nabito polna.
Po prireditvi so Poljanci ginjeni navdušenja zapuščali šolske prostore. Pripomniti pa je, da še ni bilo šolskega odra, ampak se je prireditev vršila v jesenskem cvetju in zelenju.
II.	Dne 17. decembra 1924 je bila prireditev samo za šolsko deco: a) Nagovor. b) Petje »Bože pravde«, »Naj čuje
Gibanje učiteljske omladine.
—uč V nedeljo 7. t. m. je naprednemu učiteljskemu naraščaju predaval skladatelj, profesor Emil Adamič »O razvoju glasbe pri Srbih, Hrvatih in Slovencih«. V svojem predavanju je v potankosti orisal glasbeni razvoj od počet-
sigurno rentirali tudi odposlanci za pedagoški teden v Berlinu, ki se seveda zadovoljujejo s skromnejšimi podporami;
Prepričan sem, da to ne bo noben luksus ter da naš glas ne bo zadel na gluha ušesa in se mi zde vsa nadaljna dokazovanja brezplodna.
B. Jurančič.
ljalni odbor ne pozna. Nadalje naj vsak udeleženec, k. si je mogoče privatno ali v gostilni zasigural prenočišče, to javi pripravljalnemu odboru, ker sicer lahko nastane zmešnjava. Rok za prijave poteče 25. t. m. Opis Šoštanja z izleti izide v pnhodnji številki. Ravno tako boste vsi potom »Učit. Tov.« pravočasno obveščeni glede cen prehrane ob času skupščine, glede voznega) reda za^ prihod in odhod ter o drugih potrebnih podrobnostih. Glavno je, da se vsak res strogo drži navod l!
Vsi dopisi se naslavljajo na »Upra-viteljstvo osnovne šole v Šoštanju«.
zemlja in nebo«, c) Dan se je uporabil za razprodajo tombolskih kartic, koje so učenci popolnoma razprodali.
III.	Dne 18. prosinca 1925 prireditev šolske mladine s sledečim sporedom: 1. a) Nagovor, b) Gor čez jezero (tri-glasno). 2. Ciciban posluša očetovo uro (deklaimacija, dvogovor). 3. Snegulčica — dvodejanka. 4. Narodna noša (deklamacija, dvogovor v nar. noši). 5. a) Krasen pogled, b) Kolo (dvoglasno).
IV.	Dne 2. svečana 1925 prireditev odrasle mladine s sledečim sporedom: 1. Zastava že razvita je, Planinska roža. Vasovalec, moški zbori. 2. Damoklejev meč, burka v enem dejanju. 3. Oj tam za goro, Pozimi pa rožice ne cveto, Bledi mesec, mešani zbori.
V.	Dne 15. marca 1925 prireditev Šolske mladine s sledečim sporedom: 1. Sarafan (triglasno). 2. »Pred vaškim znamenjem«, tridejanka. 3. Večer (triglasno)
VI.	Dne 19. marca 1925 ob priliki »žegnanja« se je poslednja prireditev ponovila. Cisti dobiček nekaj nad 175 Din se odpošlje za pirhe »Jugoslovanski Matici« — vsekakor lepa vsota za naš kraj.
Vse prireditve so se vršile brez vstopnine. Pobirali so se le prostovoljni prispevki. S temi se je povečini pokrilo vse stroške našega odra in druzega tozadevnega inventarja.
To v naši hribovski enorazrednici, onim, ki pravijo, da kmetski ljudje niso dovzetni za nikak kulturni napredek. Idealnosti je treba, pa gre vse.
ka pa do najnovejše dobe. Navajal je imena skladateljev, skiciral njih življenjepis in analiziral glasbene kompozicije važnejših glasbenikov ter pokazal na njih monstrum umetniških vrlin na eni in šablonsko tehniko na drugi strani. Predavanje je bilo zanimivo in je želo radi tega mnogo odobravanja od strani . mnogobrojnega članstva.'— M. Č.
uč Majniški zlet mariborskih uči-teljiščmkov in učiteljiščnic v Rajhenburg
in v Krško. Pestra je bila slika in ves spored akademije, katero je priredil mariborskim učiteljiščnikom 23. maja t. 1. Podmladek Rdečega križa na meščanski šoli v Krškem. Deset raznovrstnih, zanimivih točk, izmed katerih je bila najlepša mladinska opera »Šumska kralj ca«. Videli smo, da se da izobraziti izven šolskega dela osnovnošolska in meščanskošolska mladina do najvišje točke, ako jo vzgojuje mojster. Gospod ravnatelj Vutkovič se je kot takega pokazal. Sestavil je iz učencev meščanske šole orkester, ki nas ie takoj v začetku razveselil s koračnico iz opere »Prodana nevesta«. Potem so spremljali z igranjem »Šumsko kraljico«, najboljši del akademije. Deklice in dečki so tako precizno igrali in nehibno peli — kakor mladi igralci. Strmeli smo! Tudi dekliški zbor je pokazal, kaj premore. S spremljevanjem orkestra so pele deklice Parmovi »Le rajaj« in »Zimska«. Recitacija »Tolminski punt« (spesnil Al. Gradnik, je bila čustvena. Omeniti je treba dekliški rajalni nastop s solnčniki ter telovadni nastop dečkov na napev »Jug. mladina« G. strokovni učitelj T. Gaspari je predaval o zgodovini Krškega. Krška osnovna šola pa je predstavila II. dejanje igre »Dve Marički« tako lepo, da so se vzradovala naša srca. Akademijo je zaključil meščanskošolski orkester s koračnico »Trigliav«. Videli smo, da mladina lahko napreduje in da se lahko v vseh smereh, posebno v glasbi. ki je največji vzgojni činitelj, izpopolnjuje. Bili smo zadovoljni in navdušeni. Pozneje smo si še ogledali risbe in slike mladih umetnikov Krške meščanske šole. Da imajo otroci in najmlajši takšne velike duše, si doslej nismo predstavljali-In ta dan je bil za nas šola. — Hudinjski.
Splošne vesti.
—	Novi šolski zakon in »Domoljub«.
(Dopis.) Zadnji »Domoljub« vpije o ogromnih davkih, ki bodo zadeli ljudstvo ob sprejetju novega šolskega zakona. Boli ga dejstvo, da predvideva zakon vsemu učiteljstvu brezplačno stanovanjem kurivo. V »Slovencu«, ki ga bere bolj gospoda. se v svoji demagogiji navidezno potegujejo za uradniške pravice, v »Domoljubu« pa, ki ga čita preprosto podeželsko ljudstvo, hujskajo. ker bo dobilo učiteljstvo malo stanovanje ter nekaj polen in drv. Tudi znani »Učiteljski vestnik« v »Slovencu« služi demagogič-nim svrham. — Gospodov župn'kov in kaplanov, ki imajo poleg gozdov in zemljišč kar cele palače na razpolago, katere tudi ljudstvo vzdržuje, seveda »Domoljub« ne vidi. In naša Slomškarija še ne uvidi, kdo se poteguje za uč'teljske pravice.
—	Jugoslovenka, misli na svojo in svojih ženskih potomk korist! Po srbskem drž. zakoniku iz leta 1844. je žena docela brezpravna. Vse imetje umrlega očeta podedujejo le moški potomci, dočim pripada ženskim potomcem samo preuž:tek do smrti Ako po smrti Srbina ni ostalo moških potomcev, tedai podeduje vse premoženje njegov oče s svojimi sorodniki, če tega ni, njegov ded, praded, prapraded, potem mati. babica, prababica itd. tja do šestega kolena.
Cd Ho če bi nobenega teh sorodnikov ne bilo, tedaj podeduje premoženje pokojnikova — vdova. Da bi torej mogla vdova Srba podedovati moževo premoženje bi moral ta mož kot meteor pasti z neba. — Ker se bode državljanski zakonik za vso Jugoslavijo izenačil in bodo tofej veljale za vso Jugoslavijo iste postave, preti tudi Slovenkam in Hrvaticam huda opasnost. da postanejo po novem takisto brezpravne. Gre torej za veliko in silno važno stvar. — Slovenske učiteljice, pojdite od hiše do hiše, pojasnjujte materam in gospodinjam, kaj jim grozi! Zbirajte na polah lastnoročne ženske podpise in pošljite te pole »Narodnemu žen. S a ve z u«, slovenski del v Ljubljano, Rimska cesta 20 pa »Društvu slovenskih učiteljic« v Ljubljano. Vse te pole s podpis; se prilože prošnji na Narodno skupščino za popolno izenačenje dednega prava moških in ženskih potomcev. Do 25. t. m. morajo biti vsi podpisi v Ljubljani!
—	Polugodišnji izveštaj — izpolnitev s strani šolskih upraviteljev. Iz nad-zorniških krogov pišejo: Mnogi šolski upravitelji ne uporabljajo pri izpolnitvi izveštajai tiskovin, ki jih ie dobiti v založbi Učiteljske tiskarne. To sila moti pri sestavi nadzorniškega poročila. Ne pozabiti spodaj vpisati skupnega števila. Upravitelji niaij izpolnijo vsa vprašanja, kolikor le mogoče, da se nadzorniki lahko opirajo na podatke; tudi oddelke »na-stava« in »vaspitanje« ie izpolniti ter enako podatke o učiteljstvu, ker ga upravitelji bolje poznajo. Številčno stanje se ne vjema povsod z onim v tabelah, zato je te podatke navesti posebej pri vprašanjih. Vprašanja glede učil, delovanja pri narodnem prosvečivanju in druga vprašanja, pri katerih pride v poštev učiteljstvo ali so prizadeti razredniki, je najbolje, da izpolni učiteljstvo samo. Posebno pri vprašanjih glede pouka in vzgoje i. dr. naj pove tudi učiteljstvo svoje mnenie in upravitelji sestavijo na podlagi tega svoje poročilo. Priporočamo, da si upravitelji prihranijo en izvod poročila tudi za-se. ker ga bodo lahko porabili pri nadaljnem poročanju.
—	Klub hrvatskih književnika i umjetnika u Osijeku, uz potporu prijatelja i štovateljlai, priredio 5. VI. 1925 u Narodnom Kazalištu svojemu predsjed-niku R. F. Magjeru, povodom njegove 25-godišnglice knjiiževnfkovanja, proslavu u znak priznanja za njegov zaslužni do-sadašnji rad. R. F. Magjer rodio se 28. IX. 1884. u Zemunu. Službuje kao kr. školski nadzornik - prosvjetni referent kod Osječke Oblasti, gdje ureduje polu-mjesečnu ilustrovanu smotru »Vjesnik Osječke Oblasti«, koja izlazi kao nastavek »Vjesnika Zupanije Virovitičke« u XXXIV. god. Književno se javio 1899. i 1900. u »Pobratimu« za urednikovanja dra Gavre Manojloviča, sadašnjega pred-sjednika Jugoslavenske akademije u Zagrebu. Sabrane svoje knjževne radove počeo je izdavati 1905. i izdao 42 izvorne knjige za širu javnost i za mladež. a kompilatorskih ie uredio preko 58. Važ-nija su mu pjesnička djela: »Poriv-i«, »Novi zvuci«, »Moj put«, »Erotika«, »Pjesme iz osame«, novele: »Zap'sci sa sela« (prevedeni na češki, njemački, poljski itd.), antologija s&vremene hrvatske omladinske književnosti: »U pjesmi
Pokrajinska skupščina UJU — Poverjeništvo Ljubljana — v Šoštanju 4. in 5. julija.
Izven šole v hribih.
gajo seveda tudi druga učiteljska društva, zlasti sosedna. Tako n. pr. že zbira v ta namen Ptujsko društvo, katero hoče počastiti spomin lani umrle tovari-šice Betke Klampierjeve in je sosedno učiteljsko društvo v Ormožu že poslalo znesek 200 Din »Učit. domu« v Mariboru v počastitev tovarišice. Najmanjši znesek je torej 1000 Din. Te vrste zneski se bodo nalagali kot posebna vloga, katera mora biti nedotakljiva in se ne sme porabiti v nobene druge namene..
Pri tej priliki bi še opozoril, da je mogoče nabrati čedne zneske v ta namen med osebnimi znanci in prijatelji -— lajiki umrlega tovar'iša(ice).
Nial spominsko ploščo pridejo vseka-ko tudi imena ustanovnikov, kateri darujejo društvu znesek 1000 Din tekom enega leta, ali volijo ta znesek v oporoki.
V slučaju pa, da bi njihov grob ostal brez vsakega vidnega spomenika, se jim postavi tja pri prosta spominska plošča z napisom.
S • svojimi silami in sredstvi moramo ekonomično gospodariti ter pri delu in žrtvah za druge misliti tudi na dobrobit lastnega stanu ter njega bodočnost.
Hren.
Šolska in izvenšolska vzgoja.
(Spisali E. L. V.)
Vsako stoletje človeške zgodovine ima na sebi nekaj svojega, kar je loči od drugih stoletij. In tako ima tudi naše stoletje na sebi dve svojstvi, ki si stojita skoro v diametralnem nasprotstvu. Na eni strani najpopolnejši komunizem, na drugi strani najizrazitejši nacionalizem. Zato nastane za nas vprašanje, za katero izmed teh nasprotstev se opredelimo in v kateri smeri hočemo vzgojno delovati. Ali prinese komun zem ali pa nacionalizem spas in srečo narodu in državi, ni naša naloga tukaj razmotrivati, ampak hočemo povdarjati samo nekaj momentov, k; govore skoro gotovo zato, da se opredelimo za nacionalno vzgojo. Ne za-metujemo sicer socialnih dobrin in tudi ne socialnega vprašanja, ki trka z vso silo na vrata naše domovne, a vse socialno delo, ki naj ga vršimo, naj ima samo en cilj in ta je, da postane lastni narod in država močna, ker le tedaj bode mogoče zadovoljiti vse stanove. Devize o d:ktaturi različnih posameznih stanov morajo izginiti, oziroma ako obstojajo, se morajo družiti v končnem cilju, ki je in mora ostati vedno le naša velika Ju-
goslavija. Le od močne in edinstvene države je mogoče pričakovati kakega zboljšanja in le od take države pričakujemo lahko osvobojenje bratov na Primorskem in Koroškem. Pa tudi naše ne zavidanja vredno geografično stališče na kontinentu nas sili k temu. da delujemo za čim večjo in popolnejšo združitvijo z Jugoslavijo.
Teh par momentov zadostuje že, da se opredelimo za nacionalno vzgojo šolskih otrok, ker le od nas je odvisno, ali bodo otroci v bližnji bodočnosti pripravljeni, kadar jih bode zval veliki čas k dejanju. Ko prestopi otrok šolski prag, ne prinese s seboj ničesar drugega, kot samo različne zmožnosti, ne pozna še, ne internacionalizma, ne nacionalizma, ampak ima v sebi samo zmožnost udejstvo-vanja v enem ali drugem pravcu. Naloga učiteljstva je sedaj, da skuša latentne sile otroka zdramiti in vzbuditi k življenju, kakor zdrami in zbud: k življenju spomladansko solnce življenski sok rastlinam. Vprašanje je seveda, ako se to pri vseh otrocih posreči, ker so včasih navzlic trudu uspehi minimalni. Krivda pa večinoma ni na učiteljevi strani. Ako ima n. pr. učitelj 50—60 otrok v razredu, je tako maso zelo težko obvladati in zahtevati. da bi bili vsi enako podkovani.
Cim manj otrok v razredu, temvečji uspehi so mogoči. Gledati bi se moralo pa tudi strogo na to, da obiskujejo vsi otroci brez razlike šolo in da se v nika-kem slučaju ne daje dispenz. Tudi ni kazati v tem oiziru nikakega strahu pred krajnim šolskim svetom, aiko se ta postavi v nasprotno stališče in noče pošiljati otrok v šolo. Zato bi se moralo staviti po mojem mnenju v šolski zakon tudi določbo, ki daje učiteljstvu v tem oziru popolno svobodo in odvzame krajn m šolskim faktorjem pravico vmešavati se v šolsko delo učiteljevo. Učitelj bi moral biti za svoje delovanje odgovoren samo državnim faktorjem. Res je sicer, da so to reakcionarna načela, ki se ne strinjajo z demokracijo, a pomisliti moramo, da zahtevajo družba, narod in država vedno več od nas, učencev in vsakega posameznika.
Vsak učenec bi moral vedeti, da je tudi on, četudi najmanjši, a vseeno važen sestaven del, ne samo družine, občine, ampak tudi naroda in države. Vsakemu bi morala preiti v meso in kri zavest, da pride čas, ko bode slonela na njegovih ramah sreča in usoda naroda in države.
i priči« i putopis; »Hrvati u Srbiji«. Go-dine 1909. pokrenuo je osnutak Kluba hrvatskih književnika i umjetnika u Osi-j©ku, uredio sva klupska izdanja i ruko-vodio ziaimjeran njegov kulturno-pro-svjetni i umjetmčki rad u Osijeku j okolici, a povrh toga promicao humanost Crvenoga Krsta S. H. S. i njegovoga Podmlatka i sudjelovao u svim važnijim kulturno-prosvjetnim pothvatima.
—	Brezplačno učilo — Braitlev toč-kopis — prejme vsaka šola v ljubljanski in mariborski oblasti. Ko sem obravnaval1 pri pouku berilni sestavek »V zavodu za. slepe«, ki se nahaja v mali Čitanki in omenjal pri zemljepisu. da se nahaja v Kočevju šola za slepe, nisem imel ničesar, kar bi pokazal učencem in vzbudil zanimanje za slepe otroke. Sedaj je ta nedostatek odpravljen Ob 100-letnici, kar je izdal 1. 1825. Louis Braille, slepi gojenec nacionalnega zavoda za slepe v Parizu in pozneje učitelj na tem zavodu, točkopis, prejme vsaka šola v Sloveniji potom svojega sreskeea šolskega. referenta to učilo s pojasnilom vred brezplačno. Zato tukaj o njem ne bomo podrobno razpravljali. Učilo je z-popolnil tov. Jos. Kobal, izprašan učitelj za slepe v Ljubljani. Natisnilo se je pa iz preostanka podpore, dovoljene od Učiteljske tiskarne in Društva bančnih zavodov za Slovenijo v Ljubljani za na-tisk njegove Početnice za slepe, za- kar bodi izrečena ponovna ziah.vala. Ako bi se kdo izmed naših cenjenih čitateljev še posebej zanimal za učilo, naj se obrne na tov. Kobala, ki mu ga radevolje do-pošlje. Naslov: Potočnikova ulica 8, Ljubljana. Šolske upravitelje opozarjamo še posebe na zadnji odstavek pojasnila, naj ga ne prezro, ampak po možnosti delujejo za skorajšnje uresničenje.
—	Vse one, ki so se obrnili na uredništvo »Uč t. Tov.« in na narodno-pro-svetni odssk v Ljubljani in imajo prejeti odgovor, prosimo malo potrpljenja', ker nujni posli glede šolskega zakona onemogočajo uredništvu odgovarjati na številna pisma takoj. Ko se nekoliko unese to delo. pridejo vsi na vrsto. Enako naj potrpe oni, ki so se obrnili na narodno-prosvetni odsek, ker je obolel tajnik odseka, zaradi česar zastaja ker respondenca. Upamo, da se ta nedostai-tek v kratkem odpravi.
—	Maturanti mariborskega učiteljišča iz I. 1880. in 1881. se pozivajo na to-variški sestanek 45. oziroma 44. obletnice na dan 3. in 4. julija t. 1. v Šoštanj. Zbiranje 3. julija zvečer ob 7. uri pri tovarišu ravnatelju Trobeju — odhod na zabavni večer. Dne 4. julija: Skupni obed in izleti v okolico. To bode zopet eden 'izmed 'najlepših trenutkov našega življenja v Abrahamovi dobi. da si podamo čvrste desnice po dnevih težkega dela in trpljenja ter se navdušimo za mirno življenje v pokoju, veseleč se nad doseženimi uspehi za šolo in, domovino. Pridite vsi. Udeležba obvezna in točnost dolžnost. Priložnost za prisostvo-vanje pri pokrajinski skupščin: UJU vsestransko priporočljiva. — Sklicatelja: Porekar, Šmid.
—	20-letnico mature praznujemo letos oni. ki smo maturirali 1. 1905. Nismo praznovali ne 10, ne 15-letnice, kai pravite tovarišice in tovariši, če bi se letos sestali in malo pokramljali med sabo? Nekateri se nismo videli že dolgih 20 let! Predlagam, da bi se sestali 3. julija v Ljubljani, kjer smo preživeli študen-tovska leta. Prihodnji dan lahko vsakdo nadaljuje pot na pokrajinsko skupščino. Tovarišice, tovariši! To ie moj predlog in prosim, da se s svojimi brez odloga zglasite v »Tovarišu«, ker nekaj se nas bo gotovo sestalo! Vendar upam, vsi, prav vsi!! — ži-ži.
—	Razlagov spomenik. Vsa šolska upraviteljstva prosimo, dia čimprej razprodajo srečke in denar nakažejo po položnic'. — Odbor.
—	T. Jedrlinič; Kratka srpska ili hrvatska slovnica (II. deo izašla je ovih dana sa ovim sadržajem; Sklanjanje: I. Imenice muškoga roda; uporaba predloga s (sa) u 7. p.; imenice ženskoga roda; imence srednjega roda. II. Pride-vi: sklonidba neodredenih prideva, od-redenih prideva; poredenje prideva. III. Zamenice. IV. Brojevi. Priloži. Predloži. Veznici. Reči. Knjižica obasiže 80 stranice, ia stane samo 6 Din. I. i II. deo ove slovnice predstavlja minimum gradiva, što ga svaki srednji inteligent treba da zna. Stil je lak i razumljiv. Slovnica je vrlo pregledna, te če pri pouoavanju srp.-hrv. j. osobito dobro doči u višim razredima osnovne škole, u nižim razre-dima srednjih šk-ola, ia! i pojedmci moči če
se njome vrlo uspešno koristiti. Dobiva se u Učiteljskoj Knjigarni i u ostahm knjižairama. Učiteljima, koji naruče više izvoda, 15% popusta. Knjižarama redo-viti popust.
—	Maturantke iz i. 1915., ki žele obhajati desetletnico mature, Se vabijo, da se javijo na moj naslov: Fani Hribernik, učiteljica v Ljubljani, Zvonarskia ul. 9, I. nadstr.
—	Belokranjsko učiteljstvo obveščam, da bom na dan uradne sreske uči" teljske skupščine 20. junija t. 1. pobral članarino Slov Šolske Matice. Upravitelji, iztirjajte tudi od krajnih šolskih svetov članarino! — K. Barle, poverjenik S. Š. M. _
Imenovanje.
—i Imenovanje. Minister prosvete g. Pribičevič je imenoval za stalnega referenta v min strstvu prosvete gosp. Pavla Flereta, bivšega srezkega šolskega nadzornika- v Ptuju, doslej prideljene-ga ministrstvu prosvete, oddelku za osnovno šolstvo.
Razpisi služb.
RAZPIS SLUŽB ZA LJUBLJANSKO OBLAST.
Veliki župan ljubljanske oblasti. P. br. 6060. Ljubljana, dne 4. junija 1925. Razpisana so službena mesta v raznih okrajih ljubljanske oblasti. Razpis bo priobčen v »Uradnem listu«.
Prošnje, in sicer za vsako učno mesto posebe, ki jim je priložiti službeno razpredelnico, zrelostno izpričevalo in usposobljenostno izpričevalo v izvirniku ali v sodno overovljenem prepisu, izpisek osebne popisnice o dosedanjem zaporednem službovanju in o vseh dosedanjih bolezenskih in drugih dopustih, sestavljenem po šolskem upravitelju in sreskem šolskem nadzorniku in zdravniško izpričevalo, če prosilec še ni stalno nameščen, nai se vlože pri pristojnem šolskem upraviteljstvu
najkasneje do 24. junija 1925,
šolski upravitelj jih mora v dveh dneh odposlati po običajni uradni poti pristojnemu sreskemu poglavarju. Prošnje opremljene s predpisano razpredelnico prosilcev naj predlože sreski poglavarji najkasneje do 30. junija 1925 velikemu županu ljubljanske oblasti v Ljubljani. Po tem roku dospele prošnje se ne bodo upoštevale.
Prošnje je opremiti s kolekom za 5 Din, vsako prilogo razen službene razpredelnice Pia s kolekom za 2 Din; kolek za rešitev se bo zahteval ob morebitnem imenovanju dotičnega prosilca.
Za velikega župana: dr. P. Pestotnik m. p.
—	Popravek. V »Razpisu stalnih učnih mest. na meščanskih šolah in na osnovnih šolah« v mariborski oblasti, ki je v »Ur. 1.« št. 47/1925, se razveljavlja v srezu konjiškem pod toč. č) na str. 309 objavljeni razpis enega učnega mesta za učiteljico na šestrazredni dekliški osnovni šoli v Konjicah. — Istotam čitaj na str. 311 v šesti vrsti prvega odstavka zgoraj mesto besede »sestavljen« besedo »overovljen«.
Književnost in umetnost.
Vse tu navedene knjige In publikacije se dobe v Učiteljski knjigarni v Ljubljani.
Frantiikanska ulica it. 6.
Ocene.
—k Nova učna knjiga. Pravkar je izšla Čitanka za slepe — Početnica. Sestavil jo je tov. Josip Kobal, izprašani učitelj za slepe v Ljubljani Čitanko je ministrstvo prosvete v Beogradu odobrilo z odlokom z dne 22. avgusta 1924, O. N. br. 40.492. kot učno knjigo. Namenjena je za poučevanje slepih otrok v Sloveniji. Je prvo delo te vrste v slovenski slepčevski literaturi. Sestavljena je po najmodernejših načelih, ki jih je znanstveno utemeljil znameniti psiholog Karel Biirklen, ravnatelj zavoda za slepe v Purkersdorfu pri Dunaju in docent na učit. akad. na Dunaju. Po svoji sestavi odgovarja popolnoma vsem predpisom, ki jih je izdalo ministrstvo prosvete v Beogradu dne 10. julija 1923, O. N. br. 19.156, glede sestave abecednikov za normalne šole. Početn'ca je razdeljena na dVa dela. Na prvih dveh straneh 1. dela so predvsem vaje v držanju rok in prstov, vaje v iskanju vrst in spoznavanje na listu Tem vajam sledi podavanje znakov za posamezne glasnike, številke in ločila. V drugem delu je združenih 47 literarnih in nacionalnih berilnih sestav-
kov, obsegajočih prozo in vezano besedo, za vajo v mehaničnem čitanju. Ozirajo se na šolo in dom, domoznanski pouk in karakteristične dogodke v posameznih letnih časih v skladu z idejo narodnega in državnega edinstva. Da se je mogla knjiga natisniti, gre največja zasluga Učiteljski t'skarni in Društvu bančnih zavodov za Slovenijo v Ljubljani, kateri korporaciji sta dovolili potrebno podporo. Bodi j ma izrečena na tem mestu v imenu slovenske slepe šolske mladine najlepša zahvala. Kdor se zanima za knjigo, si jo lahko ogleda v izložbi knjigarne Učit. tiskarne v Frančiškanski ulici. Čitanka se ne prodaja. Omenimo naj še ob tei priliki, da ie tov. Kobal uredil tudi Čitanko za slepe za 2. in 3. šolsko leto, ki se že porablja pri pouku na šoli za slepe. Za tisk popolnoma pripravljene ima tudi čitanke za 4. in 5. ter za 6.. 7. in 8. šolsko leto. ki pa čakajo boljših in prijaznejš'h časov.
—k Zadnja na grmadi. Zgodovinska povest. Spisal Fr. JakLič. Založila Družba sv. Mohorja na Prevaljah, 1925. Mohorjeve knjižnice 6. zvezek. Cena za ude Družbe sv. Mohorja broš. Din 18, vez. Din ,26, za neude broš. Din 24, vez. Din 34.70.
»Napisal sem povest, ki se je vršila na ribniških tleh, ko se je pisalo 1701. po rojstvu našega Gospoda...« Tako nam pisatelj v uvodu začne razodevati čas, kraj in socialne razmere dobe, v kateri se je vršila tista prežalostna — hvala Bogu zadnja — zgodba nedolžne žene Krz-ničevke, ki jo je pritirala ljudska zloba in nevednost kot čarovnico pred sodišče, to pa, prav tako uverjeno o svojem pravu, jo gnalo na morišče — na klado in grmado. Jaklič je obdelal zgodovinsko snov, ki je v našem slovstvu že dolgo vabila pisatelje, pa so se je izogibali, tako srečno, da utegne biti to pač ena izmed najboljših naših ljudskih povesti. Ker jo je prinašala »Mladika«, je njena prežalostna grozna vsebina že znana čitateljem »Mladike«. Toda povest naj gre kot knjiga vsepovsod in smo uverjeni, da pojde. Knjiga obsega 268 strani m je-zelo poceni.
—k Izabrane pjesme i pripovijesti za mla-dež R. F. Magjera izlaze povodom 25-god. njegova književnikovanja u nakladi St. Kuglija u Zagrebu (Ilica 30). Knjiga nosi naslov »Djurdjice«.
Prekrasni naslovni list je narisao J. Roch, autorov portret Hela Reymanova, a predgovor knjiži napisala je Josipa Glembay. Knjiga je opremljena vrlo raskošno, a namijenjena kao nagradna knjiga školskoj mladeži i prigodan dar. Sadržaje najlepše radove iz svih Magjerovih djela, imenito iz češkoga prevoda.
Naša gospodarska organizacija.
Odbor „Društva za zgradbo učitelj, konvikta v Ljubljani" sklicuje na dan 21. junija 1925
izredni občni zbor
ob 10. uri v Učiteljski tiskarni, soba štev. 17. Dnevni red:
1.	Izprememba društvenih pravil.
2.	Volitve.
3.	Slučajnosti.
—g Društvo za zgradbo učiteljskega kcnvikta v Ljubljani je prejelo 215 Din članarine, katero so vplačali à 10 Din : O nra n Oton, učitelj; Zupančič D r a g o t i n . strokovni učitelj ; Kobal Josip, strokovni učitelj ; 2 e 1 e z n i k -J e r a n Marija, učiteljica.; K e c e 1 j Amalija, učiteljica, vsi v Ljubljani ; šicteki upravitelj Dimnik Ivan. in učiteljce: Leveč Anka, Gruden Š t e f a n : j a , M a t k o v i č Marija, Vode Angela, vsi na pomožni šoli v Ljubljani ; učiteljstvo v Zgornji
Šiški (60 Din), šolska upraviteljiča R u p n i k Marija, šolski upravitelj Č e n č i č J u 1 i j in učitelj Rus Emil, vsi v Kamniku; po 20 Din: H ar me 1 Adolf, šolski upravitelj v Cerknici in Mayer Julij, nadučitelj v Dobu, 5 Din kot prispevek za junij. Hvala! Letošnji prejemki na darovih in članarinah znašajo 4397.50 Din.
—g »Učiteljski dom« v Mariboru. Darila: Pestevšek Karel, nadučitelj v p. v Slivnici pri Mariboru v spomin prera-no umrle tov. Olge Soršakove 50 Din; učiteljstvo osnovne šole v Slivnici pri Mariboru (Mejovšek Rado. Olga Sorša-kova, Bregant Marija) 30 Din; Ivan To-mažič, nadučitelj v Tinjah, 10 Din; Zidar Franc, nadučitelj v Lembergu, 20 Din Za spominsko ploščo »Učit. doma«: učiteljsko društvo za ormoški okraj za umrlo tov. Betiko Klampferje-vo 200 Din. — Iskrena hvala!
Učiteljski pravnik.
—§ Izdajanje objav za vožnjo po polovični ceni za državne nameščence. Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu je odredila, da se morejo izdajati objave za polovične vozne karte državnim nameščencem in rodbinskim članom še nadalje do 30. junija 1925.
—§ Stanarina državnih uslužbencev. Z ozirom na nejasnost čl. 38. uradn ške-ga> zakona ie finančno mnistrstvo podalo naslednje pojasnilo: Ako sta mož in žena uslužbena v raznih krajih v isti politični .občini, jima pripada le ena stanarina brez ozira na to, ali imata skupno gospodinjstvo; v slučaju pa. ako sta mož in žena uslužbena v raznih političnih občinah, jima pripadata dve stanarini, četudi imata morebiti zaradi bližine dotični h krajev skupno gospodinjstvo.
—§ Kadrska službena doba ¡n državni nameščenci. »Slovenski Narod« poroča: Uradno naznanjajo, da n,aj državni uslužbenci, ki so odslužili kadrski rok pred vstopom v državno službo in ki niso napravili prošnje za štetje te dobe na državni svet, pošljejo prošnje na ministrstvo v Beograd, da se jim prizna kadrska službena doba v pokojnino in napredovanje. — Prošnjo je vložiti službenim potom pa v njej izrecno navesf. da dotični ni vlož'l svoječasno pritožbe na državni svet. — V smislu čl. 128. zakona o državnih uslužbencih ie omenjena prošnja prosta kolka, kar je v prošnji (na zgornjem robu) navesti.
-§ Nov s}anovaDfski zakon in nradniši \ o.
(Da je)
Določitev dohodkov.
Člen 13. Pri določitvi višine najemnine, pri odpovedih in pri vseh zadevah v smislu tega zakona, se morajo šteti med dohodke ali imetje strank vsi dohodki' in vse imetje vseh onih oseb, ki skupno žive in stanujejo.
Znižanje najemnine.
Člen il6.' Če je stanovanje deloma neporabno ali če se kvari, da najemnik ne more celega stanovanja rabiti, ali pa če je prebivanje vsled pokvarjenosti nemogoče, lastnik pa noče izvršiti najnujnejših popravil, se najemnina zniža v razmerju z neporabnostjo stanovanja, če ni pogodba sklenjena drugače.
Prijava stanovanj.
Člen 16. Lastnik mora prazno stanovanje naznaniti najkasneje tekom 24 ur po izselitvi, najemnik pa 24 ur pred izselitvijo. Kdor izpraznitve ne naznani, plača globo v znesku 500 do 2000 Din.
Člen 17. Stanovanje premeščenega državnega uradnika ali uslužbenca se ne smatra za izpraznjeno tako dolgo, dokler v njem stanuje njegova rodbina, to je dokler dotični uradnik ali uslužbenec ne dobi stanovanja tam. kamor je v s'edeeem redu.
v:
\
Šolske upravitelje in nadzornike 1
opozarjamo, da je izšel
Poliiiiji izveštai o stanju U
kakor je predpisan uradno v 1. in 12. zvezku „Osnovne Nastave", službenega lista min. prosvete za osnovno šolstvo in ga morajo predložiti vsake pol leta šolski upravitelji in nadzorniki.
Izšle so vse predpisane vprašalne in statistične pole.
Cena 8 Din
Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
t
Pravica do stanovanj.
Člen 20. S praznimi stanovanji razpolaga prvostopno stanovanjsko sodišče in jih nakazuje v sledečem redu .
a)	ostbani naštetim v členu 12., ki se selijo po členu 10. pod a) in b);
b)	aktivnim državnim in samoupravnim uradnikom in uslužbencem, ki nimajo stanovanja;
c)	ostalim v členu 12. naštetim osebam, ki so brez stanovanja:
d)	v členu 12. naštetim osebam, ki stanujejo v nezdravih stanovanjih;
e)	v členu 12. naštetim osebam, ki stanujejo v novih hišah.
Ustroj-stanovanjskih sodišč.
Člen 27. Za reševanje spornih zadev po tem zakonu so pristojna stanovanjska sodišča.
Stanovanjska sodišča so:
1. prvostopna sodišča, ki sklepajo in sodijo v prvi inštanci, in
2..višja stanovanjska sodišča, ki sklepajo in sodijo v drugi ip zadnji inštanci.
Člen 28. i rvostopna stanovanjska sodišča obstoje:
A. V mestih: v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Skoplju, Nišu, Fodgorici, Dubrovniku, bplitu, Sibeniku. Sušaku, Karlovcu, Osjeku. Mariboru, Novem badu. Subotici in v Sarajevu.
Sodišče sestoji \"l predsednika, dveh sodnikov in njihovih namestnikov, ki so diplomirani pravniki.
ti. V drugih krajih kraljevine se postavljajo stanov, sodišča pri oblastnih, okrožnih-ali okrajnih oblastih in sestoje iz treh oseb: iz predsednika. ki je najstarejši' uradnik upravne oblasti ali njegov zastopnik, dva Sodnika iz vrst uglednih državljanov in njihova namestnika, po možnosti z visokošolsko izobrazbo.
Poslovnik stanovanjskih sodišč.
Člen 36. Pristojno je ono sodišče, ki je pristojno za okoliš, kjer se nahaja sporni predmet.
Člen 39. Stranke smejo imeti pred sodiščem zastopnike. Ti morajo imeti redno pooblast.lo aH pa morajo biti pooblaščeni pred sodiščem.
Člen 40. Vsaka tožba ali prijava je ustmena ali pisnlena.
Ustmene prijave se dajejo na zapisnik.
Člen 41. V vsaki tožbi ali prijavi je tieba navesti:
1.	ime in priimek tožitelja in obtoženca, njegov poklic in bivališče (ulica1 in hišna številka);
2.	če je tožena masa na. tujem, če pravna oseba ali oseba, ki ne živi v kraju, kjer se nahaja sporni' predmet, ali če je oseba odsotna, se mora navesti zastopnik;
3.	kaj se zahteva s tožbo ali s prijavo;
4.	našteti se mora dokaze;
5.	dokaz, da je davek plačan (čl. 26).
. Čl. 42. V tožbe ali prijave za nakazilo stanovanja morajo biti poleg točk v čl. 39. vpisana: imena vseh članov rodbine, njihovo rojstno leto, kaj je kdo za prosilca, mesečni dohodki prosilca in njegovih sostanovalcev in koliko sob naj ima zaprošeno stanovanje.
Če prosilec imenuje stanovanje, za katero prosi, mora navesti, kolika je bila najemnina za dotično stanovanje meseca julija 1. 1914. in koliko bi on sedaj plačal.
Čl. 43. V tožbah za odpoved stanovanja mora biti poleg točk naštetih v čl. 41. povedan tudi vzrok odpovedi in potrebni dokazi.
Čl. 44. Tožbe za odpoved stanovanj, za izselitev in za višino najemnine se morajo vlagati v dveh izvodih s prilogami.
Člen 45. Vsaka prestavka, prošnja ali tožba se izroča neposredno sodišču. Nepopolne prijave dopolni sodišče po sprejemu tožbe po zaslišanju tožitelja.
Člen 80. Vsi do danes nerešeni spori, ki spadajo po tem zakonu pod kompetenco stanovanjskih sodišč, se morajo izročiti pristojnim stanovanjskim sodiščem.
Člen 84. Z veljavnostjo tega zakona ne velja več niti stanovanjski zakon od 30. decembra leta 1921. niti dotiča pravilnik. Tudi odredbe, ki nasprotujejo temu zakonu ne veljajo več.
Iz naše stanovske organizacije.
POKRAJINSKA SKUPŠČINA V ŠOŠTANJU. Delegati.
XiII. Kamniško učiteljsko društvo:
Delegata: 35. Petrovec Tomo — Jarše. 36. Makovec Josip — Moravče.
—	Namestnika: 35. Prarprotnik Miroslav
—	Homec. 36. Ruipnikova Marija — Kamnik.
XIII. Kočevsko učiteljsko društvo:
Del.: 37. Završnik Alfonz — Ribnica. 38. Ločniškar Fran — Turjak. 39. Kmet Hermain — Dolenja vas. — Nam.: 37.. 38., 39.?
XIV: Šentlenartsko učit. društvo;
Del.: 40 Velnar Jože — Sv. Lenart v Slov. gor. 41. Goilež Fran in 42. Brači-čeva Vera — oba pri Sv. Trojici v Slov. gor. — Nam.: 40., 41., 42. —?
XV.	Litijsko učit. društvo:
Del.: 43. Levstik Janko — Zagorje
ob Siavi. 44. Čuček-Kleinmayerjeva Jul-ka — Krka. 45. Pelko Matija — Toplice pri Zagorju. — Nam/: 43. — 44,- Pelko Pavla — Toplice pri Zagorju. 45. "Vrbič Josip — Stična
XVI.	Ljubljansko učiteljsko društvo:
Del.: 46. Malnarič Ivain. 47. Engel-manova Mira. 48. Pristovšek Fran. 49. Škulj Andrej. 50 Škulj Fran —Nam.: 46. Marok Alojzij. 47., 48., 49. 50. —?
XVII.	Laško učit. društvo.:
Del.: 51. Plavšak Robert — Trbovlje II. 52. Kislinper Juro — Laško. 53. Lebar Fran — Hrastnik. — Nam.: 51. Gostinčar Fran — Zidanmost. 52. Jesih Adolf — Trbovlje II. 53. Bučar Alojzij
—	Trbovlje I.
XVIII.	Krško učit. društvo: Del.: 54. Vanič Janko — Krško. 55.
Armič Josip — Radeče. 56. Pečnik Ivo
—	Svibno. — Nam.: 54.-55. Habjanova Damca — Svibno. 56. Herbst Plavel — Mokronog.
XIX.	Mariborsko okoliško učiteljsko društvo:
Del.: 57. Šijanec Ljudevit — Razva-nje. 58. Majcen Vekoslav — Selnica. 59. Vauda Mirko — Sv. Marjeta/ ob Pesnici.
—	Nam.: 57.—58. I^ošutnik Silvester — Št. Ilj. 59. Konečnikova Franja — Selnica.
XX.	Mežiško učit. društvo: Del.: 60. Mlačnik Ignacij — Leše-
Prevalje. 61. Moderndorfer Vinko — Mežica. — Nam.: 60. Doberšek Drago
—	Prevalje. 61. Feinig Ivo — Mežica.
XXI.	Gornjeg rajsko učit. društvo:
Del.: 62. Pulko Valentin — Gorica pri Mozirju. 63. Zemljič Branko ^ Rečica ob Savinji. 64. Pušenjak Ivan — Mozirje. =re- Niaim.: 62.—63. Rozmanova Zorka — Rečica ob Savinji. 64. Dolinar Ivan — Šmihel nad Mozirjem.
XXII.	Šmarsk o-rogaško učiteljsko društvo:
Del.: 65. Glinšek Ivan — Rogaška Slatina. 66. Verk Miloš — Sv. Kr.iž. 67. GKnškova Danica w Šmarje pri Jelšah.
Nam.: 65. Burdian i,van — Ponikva. 66. Stefanciosa Tone — Sv. Jurij. 67. Čenčič Josip — Rogatec.
Še vedno pogrešamo prijavo delegatov od 10 okrajnih društev. Nujno pozivamo ta društva, da store takoj svojo dolžnost!
. UJU poverj. Ljubljana. Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
Vabila:
= ZBOROVANJE UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA LOGAŠKI OKKA.I ie v
soboto dne 13. juq.ja t. 1. na Rakeku. Na dnevnem redu ie tudi zanimivo predavanje gospoda dr. H. Turne »Uvod v sociologijo«.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 20. junija 1925 ob pol 11. uri v ormoški okoliški šoli po sledečem sporedu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja.
2.	Dopisi in društvene vesti. 3. Razgovor o osnutku novega šolskega zakona. 4. Volitev delegatov za pokrajinsko skupščino v Šoštanju in za državno skupščino v Subotici. 5. Slučajnosti. Poverjenik bo pri tem zborovanju razdelil knjige Slovenske Šolske Matice. Polno-številne udeležbe pričakuje odbor.
= DOLENJE LENDAVSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje 20. junija 1925 ob 10. uri dopoldni v Dolenji. Lendavi. Udeležba za vse člane obvezna.
Predsednik. = ŠMARSKO - ROGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bode zborovalo dne 20. t. m. ob 10. uri v Rogaški Slatini. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2, Dopisi,
3.	»O uradnih ¿p'isih in uradovanju«, poroča tov. Rudež. 4. Slučajnosti
Poročila:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO je
zborovalo ■ dne 7. maja t. 1. «ob 9. uri v deški osnovni šoli III. Od 116 članov je bilo navzočih 111.
Predsednik ie pozdravil navzoče,
posebno pa nove člane oziroma članice. Tov. Šijančevi je čestital k odličnemu usposobljenostnemu izpitu.
Nato se je ugotovilo število navzočih članov ter je bil odobren zapisnik zadnjega zborovanja.
Sledilo je predsednikovo poročilo o odborovih sejah z dne 23. aprila in 6. maja. Odbor je razmotrival vsa važna stanovska vprašanja, kakor: Obrambni odsek, Osnovna Nastava, pisarniške moči srezkih šolskih referentov, prejemki z državnimi uradniki poročenih učiteljic, ustanovitev SuuS, Slovenska Šolska Maticat, Odsek učiteljisčnikov, učiteljske zbornice, prejemki upokojencev ter sestavil tozadevne resolucije. Predsednik je prečital resolucije, ki so bile soglasno sprejete.
Tov. Grčar je opozorit na novi stanovanjski zakon in njega posledice. Pozival je učiteljstvo, naj še pravočasno stori vse, kar mogoče, da se obvaruje materijalne škode. — Sklenilo se je. da prosi društvo pomoči našega .poslanca g-dr. Pivka. Akcija se ie poverila predsedniku in tov. Grčarju.
S tem ie bil izčrpan 1. del dnevnega reda. Od 10. ure naprej so prisostvovali zborovanju člani pov. UJU Ljubljana, in sicer poverjenik ravnatelj tov. Jelene,
tov. Dimnik, tov. Fegic in iz Maribora oblastni šolski referent tov. Senkovič, oblastni šolski nadzornik tov. Schell in srezki šolski nadzornik tov. Tomažič.
Gostje so bili prisrčno pozdravljeni od predsednika in članov. Oblastnemu šolskemu nadzorniku Senkoviču je čestital predsednik ob tej priliki k zadnjemu imenovanju.
Nato je predaval tov. Dimnik iz Ljubljane: »O osnutku novega šolskega zakona«. Podal je zanimiv pregled novih določb za šolstvo in za šolske nastavni-ke. Obenem pa ie dal važne informacije o delu zadnje ankete v Ljubljani in po-vdarjai, da je pov; UJU Ljubljana storilo vse, da izposluje potrebne izpremembe v prid šolstva in šolskih nastavnikov.
Po končanem predavanju je predsednik otvoril debato. Oglasil se ie k besedi tov. Grčar, ki je z ozirom na nove določbe o možitvi učiteljic naglasa!. da se s predpisanim novim postopanjem krati osebna svoboda. Izrekel se je tudi proti ustanovitvi takozvanih 4-kiIome-terskih šol.
Oblastni šolski nadzornik tov. Senkovič je zastopal sledeče stlailišče: Šole je ustanoviti v vsaki občini z območjem 4 km po petletnem povprečnem številu prebivalcev.
Glede določbe o številu učencev v razredih je omenil sledeče: Mahoma se število učencev v posameznih razredih ne da znižati. Da se pa .vendar odpomo-re prenapolnjenim razredom, naj se do-loo. za sedaj maksimum 70 učencev, do leta 1928.'29. naj pade število na 60 učencev, do leta 1930J 32. na 45 učencev. Edino na ta način je mogoče, da pridemo pri današnjih razmerah do zaželenega rezultata, namreč maksimuma 45 učencev. — Glede gradanskega pouka kot predmeta pripomni sledeče: V osnovne šole se gradanski pouk ne more uvajati kot predmet. Edina možnost za to je v zaključnih razredih.
Glede delitve osnovne šole do 4. šol. leta in od 4. šol. leta do 8. šol. leta je stavil za zgled češkoslovaške petrazredne osnovne šole.
Tov. Malenšek je omenil, dai bi bilo potrebno dostaviti določbi o vselitvi upravitelja v naturalno stanovanje še sledeče: Upravitelj je primoran se ' vseliti v naturalno stanovanje samo tedaj, ako stanovanje odgovarja zdravstvenemu stanju
Tov. Klemenčič je zastopal mnenje, da pride kot šolska olajšava v poštev samo predčasni odpust. Vse druge olajšave so v kvar pouku in disciplini.
Predavatelj je nato podal različne informacije in ponovno poudarjal, da je storilo poverjeništvo vse, da se upošteva naše stališče.
Predsednik se je zahvalil za predavaje ter prosil, nai dela poverjeništvo tudi še naprej z isto skrbjo, da pripomore našim uprav:čenim zahtevam do veljave.
Nato ie predaval poverjenik tovariš Jelene »O našem sedanjem položaju«. Poudarjal je, da v naši državi še vedno
!¡VAŽNO ZA DAME!!
SANOFORM
V vseh lekarnah in drogerijah. Zahtevajte prospekte: Chemotechna
LJUBLJANA. Mestni trg 10
nimamo enotnega šolstva in da je velika napaka, da je šola prišla pod politično oblast, ker je s tem izpostavljena vplivu različnih strank. Poročal je tudi, da se deluje na to, da se sestavi posebna komisija, ki bo odločevala pri oddaji razpisanih učnih mest in pripomnil, da se že vse obrača na bolje.
Predsednik je dal predavanje na razpravo. K besedi se je oglasil oblastni šolski nadzornik tov. Schell. Poudarjal je, da učiteljstvo v Mariborski oblasti n ma vzroka, da bi se pritoževalo, da so stran-karsko-polatičnj vplivi sodelovali pni zadnjem imenovanju razpisanih učnih mest. Da se ni pritegnlo k posvetovanju učiteljskega zastopnika, za to manjka pač pravne podlage, ni pa to nobena nesreča za učiteljstvo. ker so njegove interese v polni meri zastopali prisotni šolski referenti. Pri ogromnem številu prosilcev pač ni bilo mogoče ustreči vsem.
Glede premestitve učnih oseb je pojasnil sledeče: V Mariborski oblasti je bilo premeščenih' le malo učnih oseb in tudi te po službenli potrebi in v prid šole.
Podali je še sledeče pojasnilo: V »Učit. Tovarišu« se je učitelj pritožil, da se mu ne nakaže povišica. Ni pa pripomnil. dial je uvedena proti njemu' disciplinarna preiskava in dai ie to edini vzrok, da še ni prejel povišice.
Pristopite k „Jugoslovenski Matici"!
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Naš denarni zavod.
Geslo : Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica In posojilnica „Učiteljskega konvikta" v LJubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 31. maja. 1925 Din 408.317-30.
Hranilne vloge se obrestujejo po 5 °/0, proti polletni odpovedi pa po 7 °/0.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/»5. do 1 26. ure popoldne.
Na dopise brez vposlanih znamk za 5 Din se ne odgovarja.
Za pomlad in poletje!
P. n. učiteljicam priporočamo ravnokar došle angleške in francoske novosti za letne kostume kakor: Etamin, Eponge, Frotir, Crepe, Voile de laine i. t. d. Ugodni plačilni pogoji na obroke! Na željo se pošljejo vzorci.
A. & E. Skaberoe.
LJUBLJANA, Mestni trg 10.



i
NAJNOVEJŠE ?UKE
Ni. Vel. KRALJA ALEKSANDRA I.
v formata 40X50 cm z lastnoročnim podpisom kraljevim v faksimiln ima v zalogi
KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE
LJUBLJANA, Frančiškanska ul.6.

CENA SLIKI DIN 40-