•j PROBANKA PE KRANJ Koroška 1, tel. 04 / 280 16 00 POTROŠNIŠKI KREDITI VARNOST MEDNARODNI CERTIFIKAT KAKOVOSTI ISO 9001 •ALARMNI SISTEMI •VAROVANJE •PREVOZI DENARJA • SVETOVANJE KRANJ |E-mail:varnost@vamost-kranj.si DEŽURNI CENTER i | http://www.vamost-kr^ ^04^20 15 100 Gorenjska y Banka Banka j posluhom Nižje obrestne mere LetoLV - ISSN 0352 - 6666 - št. 26 - CENA 210 SIT (13 HRK) Kranj, petek, 5. aprila 2002 ^°to: Gorazd Kavčič Odrešilni snežni topovi Zadnja fotografija s Krvavca: na zaplatah snega nekaj zadnjih smučarskih navdušencev, v ozadju cvetoči spomladanski podleski. Dokaz, da je pomlad nepreklicno tu in da je letošnja zimska smučarska sezona pri koncu. Na vseh gorenjskih smučiščih - z izjemo Krvavca, kjer bodo sezono najverjetneje zaključili v nedeljo - naprave že nekaj dni ali tednov ne obratujejo več, žičničarji pa že štejejo izkupiček. In kakšen je? Nič posebnega, bi lahko sklepali iz njihovih izjav. Sezona ni bila niti pretirano slaba niti pretirano dobra, pravijo. Še najbolj so lahko zadovoljni na Krvavcu, kjer so s smučarijo začeli prvi in končali zadnji, našteli pa so več kot 150 tisoč smučarjev, kar je celo več od načrtov. Dokaj zadovoljni so tudi na Starem vrhu. v Kranjski Gori in na Kobli, in to, kljub temu da je bilo naravnega snega povsod le za vzorec. Pa še pred sezono so upali, da bo 'Bog letos na stežaj odprl vrata' in nasul snega! Tako so sezono reševali s pomočjo snežnih topov oziroma sistemov dodatnega zasneževanja. Pravijo, da brez tega ne bi uspeli pod streho spraviti niti enega smučarskega dne. Na Krvavcu so sezono označili kar za revolucionarno, kajti smučanje so omogočili izključno na tako imenovanem tehničnem snegu. Edino smučišče, kjer so še vedno v celoti odvisni od naravnega snega, pa je Vogel. Skoraj tragično je, da jim je lani nasulo več metrov snega, a kaj, ko ni vozila nihalka, letos pa so sezono pričakali z novo nihalko, snega pa ni hotelo biti. Izpad prihodka je tako večji od dvesto milijonov tolarjev. Tudi na ostalih smučiščih se z velikim dobičkom ne morejo pohvaliti, povsod napovedujejo zgolj 'pozitivno ničlo'. A dokončni rezultati bodo znani šele konec leta. Dotlej pa... Ne Bog. na potezi so lastniki smučarskih centrov. Urša Peternel Alenki Kejžar kolajna že prvi dan Članica plavalnega kluba Radovljica Alenka Kejžar je na svetovnem prvenstvu v Moskvi v disciplini 400 metrov mešano zaostala le za Ukrajinko Jano Kločkovo in si priplavala srebrno kolajno. Kranj - Minulo sredo se je v Moskvi začelo letošnje svetovno prvenstvo v Plavanju v 25-ttetrskem bazenu. Že začetek Prvenstva pa je Alenka Kejžar Prinesel veselje v naš plavalni tabor, saj je na Zmagovalni oder stopila naša odbila plavalka, Alenka Kejžar. . Alenka, ki sicer študira v ZDA ■ ni je v Moskvo pripotovala narav-n°M i/ Amerike, je bila v dopoldanskem pTfedtekmovanju najhit-,e|ša. v finalu pa jo je prehitela le 8VetOVna rekorderka Jana kločko-va i/ Ukrajine. Kot je povedala v i D A T R I S d"0-Q., Grajska c. 11, Bled Ugodne cene kurilno olje, premog, drva prvih izjavah, je z doseženim rezultatom in uvrstitvijo zadovoljna, srebrna kolajna pa je nadgradnja njene odlične uvrstitve iz zadnjega svetovnega prvenstva v Atenah pred dvema letoma, ko je domov prinesla bron v disciplini 100 metrov mešano. Žal našim ostalim plavalcem prvi dan ni šlo po načrtih, saj se nihče ni uvrstil v finale. Novi nastopi so jih čakali še včeraj, vendar tekme do zaključka naše redakcije še niso bile končane. Večina naših plavalcev bo v vodo bazena v Moskvi skočilo še danes, nekatere pa nastopi čakajo še jutri in v nedeljo, ko se bo končalo svetovno prvenstvo. Vilma Stanovnik Kolesa vseh vrst VALY. d.o.o. C. na Brdo 52 Kohrica Dirkalna kolesa (do 27p) treklnn kolesa gorska kolesa ^ _ ■» Občinski odboi NSi Preddvoi valu na srečanje z VAajj M dr. Andrejem Bajukom. ki bo danes v petek. 5. *W«a^*VM aprila, ob 19. url v gradu hotela BOR v Nova Slovenija Preddvoru (poročna dvorana). »m,«*«, Prisrčno vabljeni! EKOLOŠKO KURILMO OLJE 'ECO OIL |>4 531 77 00 Zdravniki prekinili stavko Sredina pogajanja so bila uspešna, saj so pogajalci vlade in Fidesa sprejeli sporazum, ki ga je včeraj podpisala še vlada. Zdravniška stavka je prekinjena. Kranj - Zdravniki v bolnišnicah in zdravstvenih domovih danes spet normalno delajo. Po dveh tednih stavke, zdravniki so jo imenovali mehka stavka, saj so med stavko delali, in več kot 60 urah pogajanj, so vendarle našli skupni jezik in sprejeli sporazum, ki pomeni začetek reševanja nakopičenih težav slovenskega zdravstva. Skupni jezik je bilo težko najti predvsem pri definiciji zdravniške plače in vrednotenju nadurnega dela. Fides je v svojem predlogu med drugim zahteval, da se k LABORATORIJ. TRM* *^4M................. PROSTORNINI- Lotric, d o.o., Selca Selca 120, 4227 Selca Tel.: 04/510 11 30, fax: 04/510 11 31 http://www.lolric.si, E-mail: info@lotric.si PRVI Z ODLOČBO ZA IZVAJANJE OVERITEV MERIL MASE JMteCML Elektronsko spremljanje meril Imenovanje za overitev meril je podelilo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport d.o.o. P0DBREZJE 26. NAKLO Tel.: 04/537 22 00 CEMENTNE IZDELKE ZA UREDITEV OKOLICE IZDELUJEMO IN VGRAJUJEMO osnovi za izračun plač prišteje tudi zdravniški dodatek, dežurstva pa naj bi po novem vrednotili kot nadure, za kar bi po izračuni zdravniške zbornice potrebovali 2,5 milijarde tolarjev. Zdravniki so javnost ves čas stavke prepričevali, da ne stavkajo zaradi višjih plač, ampak zato, da bi se vlada po večletnem nezanimanju za težave slovenskega zdravstva vendarle /ganila. Po petkovih pogaja- njih je dialogu slabo kazalo, Fides je obetal celo zaostritev zahtev. Preobrat se je zgodil na sredinih pogajanjih, ko sta pogajalski strani vendarle sprejeli sporazum, ob katerem so se zadnje dni lomila kopja in je že nevarno kazalo, da pogajalski strani ne bosta popustili. Sporazum od vlade zahteva zaposlitev 50 novih zdravnikov, ki bi vsaj nekoliko omilili pomanjkanje zdravnikov v slovenskem zdravstvu in njihovo posledično preobremenjenost. Med stavko je bilo večkrat slišati podatek, da naj bi v Sloveniji v naslednjih desetih letih zaposlili 800 novih zdravnikov, samo v Kliničnem centru jih OBČINA ŠENČUR Kranjska 11 4208 Šenčur Krajanom naselja Hrastje V nedeljo, 7. 4. 2002, ste vabljeni na referendum za sprejem odločitve o predlogu izločitve naselja Hrastje iz občine Šenčur in njegovo priključitev k MO Kranj. Prepričani smo, da smo v občini Šenčur ves čas njenega obstoja z vami dobro sodelovali in da znamo uspešno reševati vse potrebe, ki se pojavljajo v naselju. Prav tako smo prepričani, da bomo to znali tudi za vnaprej. Zato upamo, da se boste referenduma udeležili ter s svojim glasom proti izločitvi pripomogli k obstoju občine Šenčur v sedanjem obsegu. Naša naloga pa bo še vnaprej dobro in uspešno medsebojno sodelovanje. OBČINSKI SVET VAS ZUPAN Franc Kern, ing. potrebujejo več kot 200, v jeseniški bolnišnici zdravniki mesečno opravijo tudi 250 ur. nekateri celo 400. Vlada bo morala zagotoviti pogoje tudi za 170 zdravnikov, ki čakajo na specializacijo, do konca aprila morajo podpisati kolektivno pogodbo, zdravstveni zavodi, ki poslujejo z izgubo, pa morajo do konca maja pripraviti sanacijske načrte. Sporazum pa ne predvideva 11-odstotnega povišanja plač. Vlada mora zahtevano izpolniti do 30. aprila, v nasprotnem primeru se bo zdravniška stavka nadaljevala. Renata Škrjanc <& o o ..^ i i 9770352666025 Nova metla v parlamentu Nov poslovnik državnega zbora so zahtevale tako vladne stranke kot opozicija, vendar slednja z njim ni zadovoljna. Na pot ga je pospremila z ugotovitvijo, da je "smrt parlamentarne demokracije in opozicije". Na kolegiju predsednika državnega zbora bodo lahko tudi odločali. Ljubljana - Kar pet let so v državnem zboru prejšnjega in sedanjega sklica sestavljali in sprejemali nov poslovnik. Končno so ga s 57 glasovi za in 24 proti v torek sprejeli. Veljati bo začel 15. julija, ko se bodo po novem začele parlamentarne počitnice. Novi poslovnik je bil pred sprejemom že pred pol leta, pa je padel, ker ni dobil dvotretjinske večine. Manjkali so predvsem glasovi vladne Slovenske ljudske stranke. Tokrat se je izšlo. Glavni predlagatelj nove poslovnika je bil vod- V Vatikanu so bili zadovoljni Kongregacija za škofe je decembra lani brez bistvenih pripomb potrdila sklepni dokument Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem. Opozorila je na pomen odnosa do muslimanov. Ljubljana - Sklepna slovesnost, na kateri bo razglašen sklepni dokument Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem (sinode), bo v soboto, 18. maja, dopoldne na Brezjah, so na konferenci za novinarje povedali ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode, tajnik Plenarnega zasedanja dr. Ivan Štuhec in vodja tiskovnega urada Slovenske škofovske konference dr. Janez G ril. Papeža bo zastopal kardinal Josef Tomko. Na Brezjah pričakujejo na slovesnosti, ki se bo začela ob 9.30 pred baziliko Marije Pomagaj, blizu 15.000 ljudi, kar je tudi največ kar lahko sprejme prostor brez cerkvijo. Plenarni /bor Cerkve na Slovenskem ali Plenarni pokrajinski cerkveni zbor, kot to imenuje Zakonik cerkvenega prava, je bil utemeljen takrat kot še sinoda 26. maja leta 1997 na seji Slovenske škofovske konference v Celju. Papež je sklep potrdil in pod motom Izberi življenje je bilo med 4. in 6. novembrom leta 1999 v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu prvo zasedanje Plenarnega zbora. TU je bilo tudi drugo zasedanje med 2. in 4. novembrom leta 2000. Dokončno besedilo Plenarnega zbora so sprejeli slovenske škofje 17. januarja lani. Prevedeno je bilo v italijanščino in posredovano na kongregacijo za škofe pri Svetem sedežu. Kongregacija je 5. decembra lani odloke Plenarnega zbora potrdila. Nadškof dr. Franc Kdo lahko reče Natu ne? V slovenski politiki so zaskrbljeni, ker se je podpora vključevanju Slovenije v Nato zmanjšala. Večino najbolj skrbijo stroški vključitve. Ljubljana - Marčna raziskava slovenskega javnega mnenja je med drugim pokazala, da smo Slovenci še naprej večinsko naklonjeni članstvu v Evropski Uniji, začetno navdušenje nad članstvom v Natu pa je splahnelo. Zagovornikov članstva je še vedno več kot nasprotnikov, kar daje možnosti, da bi bilo na referendumu za članstvo več državljanov kot proti. Naklonjenost Slovencev Natu so obravnavali tudi na sredini seji odbora /a mednarodne odnose državnega zbora, ki se jo je udeležil tudi minister /a /una nje zadeve dr. Dimitrij Rupel. V razpravi je dejal, da Nato zanesljivo ne želi članic, v katerih je javno mnenje glede članstva razdvojeno. Menil je, daje treba pojasnjevati vlogo Nata in tako odstranjevati negativne predstave 0 tej vojaški in politični /vezi. Na vsa vprašanja in dvome je treba javno in jasno odgovarjati. Med taka vprašanja in dvome sodi tudi problem sodelovanja slovenskih vojakov v vojaških operacijah na tujem. To je eden od razlogov za nasprotovanje članstvu. Tega problema ne bi bilo, če bi Slovenija že imela poklicno vojsko. Saša Vidmajer, komentatorica v zunanjepolitični redakciji časnika Delo, in dobra poznavalka odnosov Slovenije s sosednjimi državami, Evropsko unijo in Natom, in Denis Staunton, dopisnik irskega dnevnika The Irish Times i/ Bruslja bosta gosta na novinarskem večeru, ki bo v torek, 9. aprila, ob 20. uri v Galeriji Škuc na Starem trgu 21 v Ljubljani, ki ga bo vodila Ksenija Horvat. Pogovor, potekal bo v angleščini, bodo govorili na temo Kdo lahko reče Natu ne? Irska namreč zavrača članstvo v sever-noatlantski zve/i. Na novinarskem večeru bodo razpravljali 0 pogledu slovenske in irske politike na nacionalno varnost in na vlogo Nata pri tem, o medijski kampanji /a in proti Natu, o odnosu javnosti v obeh državah do Nata po terorističnem napadu II. septembra itd. J.K. ja poslanske skupine Liberalne demokracije Tone Anderlič, ki je moral požreti največ očitkov, čeprav so zanj glasovali tudi poslanci Združene liste, DeSUS, deloma Slovenske ljudske stranke in Stranke mladih Slovenije. Omejevanje razprav in ugovorov za opozicijo še ni bilo tako sporno. Tudi sama je priznala, da so bile v posameznih primerih razprave mnogo predolge. Za hudo kršitev pravil demokratičnega delovanja parlamenta imajo zlasti novo vlogo kolegija predsednika državnega zbora, ki po novem ni več zgolj Rode je povedal, da želi katoliška Cerkev na Slovenskem z dokumenti Plenarnega zbora postaviti nov način delovanja Cerkve, dati slovenskemu kristjanu novo podobo in na novo evangelizirati slovenski narod. Dr. Ivan Stuhec pa je povedal, da Vatikan na odloke Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem ni imel veliko pripomb. Večina jih je bila redakcijske narave. Kongregacija za škofe pa je opozorila, da je treba posebej opredeliti odnos oziroma sodelovanje z muslimani, saj je to globalni problem sveta, in jasneje zapisati stališča do zakonske zveze in ločitve. V prihodnjih letih bo začela Cerkev uresničevati nove smernice, najprej na dekanijski ravni in nato po škofijah. Čez pet let pa bodo na ravni škofovske konference oziroma pokrajine ocenili opravljeno delo. Sklepni dokument Plenarnega cerkvenega zbora je že v knjižni obliki (16.000 izvodov) in ga bodo konec tega tedna dobili po župnijah. Jože Košu jek Poslanec Bajuk v Gorenji vasi Gorenja vas - Poljane - Dr. Andrej Bajuk je bil v Poljanski dolini izvoljen za poslanca državnega zbora. Je tudi predsednik stranke Nove Slovenije. Da bi več zvedeli, kaj dela in kako se konkretno zavzema za dolino, ga je občinski odbor Nove Slovenije Gorenja vas - Poljane jutri, 6. aprila, ob 20. uri povabil na pogovor v Domu Partizana v Gorenji vasi. Predsednika stranke in poslancu bo mogoče na pogovoru zastaviti vprašanja. V vabilo so med drugim zapisali: "Ker je tudi v vlogi predsednika stranke Nova Slovenija zelo dejaven širom po Sloveniji, se zdi, kot da ga v naši dolini ni tako pogosto videti in da se /a nas premalo zanima." Tudi zaradi odgOVOltl na tO in druga vprašanja so ga povabili medse. J.K. jal, da je s parlamentom konec, saj bosta lahko dva človeka, na primer vodji dveh poslanskih skupin (omenil je LDS in SDS) odločala, kaj bo državni zbor obravnaval in česa ne. Ker je Jelinčič posebej omenil LDS in SDS, je vodja poslanske skupine SDS Andrej Vizjak pojasnil, da je njegova stranka še naprej v Koaliciji Slovenija in da je vse drugo plod domišljije. Kolegij bo med drugim odločal, koliko mest bo posamezni poslanski skupini pripadalo v delovnih telesih državnega zbora, kdo bo dobil vodstvene položaje Ustavno sodišče je zavrnilo pobude nad 50 krajevnih skupnosti, da bi zamrznilo nedeljske referendume o novih občinah in spremembi njihovih območij, od katerih bosta dva tudi na Gorenjskem. Ustava namreč dosledno zahteva izvedbo referenduma pred ustanovitvijo nove občine, ne zahteva pa, da bi morali biti vsi referendumi istočasno. To pa ne pomeni, so povedali na Ustavnem sodišču, da ne bodo obravnavali drugih odločitev državnega zbora glede novih občin. To bodo storili prednostno. Pobudniki za ustavno presojo so posvetovalni organ, ampak organ odločanja, nekakšen "centralni komite v malem", ki tudi predsednika parlamenta spreminja v "ki-majočo" figuro. Kolegij bo namreč lahko sprejel odločitev, če bodo zanjo vodje tistih poslanskih skupin, ki imajo nad polovico poslancev državnega zbora. Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) je de- in kako bodo sestavljene delegacije državnega zbora. Odločitvi kolegija bo le težko ugovarjati. Opozicija je hotela na seji nekatera določila omiliti, vendar ni dobila zadostne dvotretjinske podpore. Večina, ki je novi poslovnik sprejela, je zagotavljala, da ga ne bo zlorabljala in da parlamentarna demokracija ne bo oškodovana. prepričani, da je državni zbor neutemeljeno zavrnil njihove predloge za ustanovitev občin in za spremembo območij občin. Državni zbor bi moral razpisati referendume na vseh območjih, kjer so želeli nove občine, z odklonitvijo pa je kršil našo ustavo in evropsko listino lokalne samouprave. Jože Košnjek Obnova markacij v gorah Planinska zveza Slovenije bo v povezavi z Olimpijskim komitejem Slovenije in poslovnim sistemom Helios izvedla akcijo z naslovom "Markiramo Slovenijo". Domžale - Pred nedavnim je Planinska zveza Slovenije tudi uradno postala članica Olimpijskega komiteja Slovenije. Skupaj z njim je minulo sredo podpisala pogodbo o sodelovanju s poslovnim sistemom Helios v Domžalah. S podarjeno barvo bodo na novo označili večino slovenskih planinskih poti. Naše gore vsako leto obišče približno tri milijone domačih in tujih gornikov. Skoraj poldrugi mi lijon se jih tudi vpiše v knjige po kočah in vrhovih. Ob takem obisku je pomembno, da so planinske poti dobro urejene in označene. Kot ocenjuje predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franc Kkar, so markacije na teh poteh zelo potrebne obnove, čeprav jih društva po svojih močeh sproti vzdržujejo. Za planinsko organizacijo je zato izjemnega pomena nedavni uradni sprejem v članstvo Olimpijskega komiteja Slovenije, s katerim je PZS ta teden podpisala na sedežu poslovnega sistema Helios v Domžalah pogodbo o skupnem sodelovanju v akciji z. naslovom "Markiramo Slovenijo". Kot načrtujejo, bo akcija potekala v več terminih; prvič 18. in 19. maja, drugič 6. in 7. julija ter tretjič 7. in 8. septembra. Počistili in označili bodo veČino slovenskih poli. Za markiranje bodo porabili kar okrog 600 kilogramov podarjenih barv. Po podpisu pogodbe je predsednik uprave Helios Uroš Slavine« poudaril, daje bilo partnerstvo z OK Slovenije v minulih treh letih uspešno. Ob njihovi pomoči so obnovili vrsto športnih objektov v Sloveniji, veseli pa jih, da bodo lahko v novi akciji z njihovimi barvami obnovili markacije in zagotovili večjo varnost v naših gorah. Kot je ugotovil predsednik OK Slovenije mag. Jane/. Kocijančič, mednarodno leto gora tako ne bo samo beseda na papirju. Rezultati akcije "Markiramo Slovenijo" bodo vsem vidni, ob Čemer se bo lahko povečala tudi zavest o pomenu naših gora, ki jih imajo mnogi /j' ene najlepših na svetu. S. S* Parlamentarci v Južni Ameriki Ljubljana - Delegacija komisije državnega /bora /a odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki jo vodi predsednik komisije liane Pukšič, je odpotovala v Brazilijo, Argentino in v Urugvaj. Naši par lamentarci načrtujejo srečanja / /ve/o Slovencev Brazilije, z učitelji in dijaki slovenskega srednješolskega tečaja, s člani medorga-nizacijskega sveta Zedinjene Slovenije, s Slovenskim podpornim društvom Triglav, s Slovenskim društvom Triglav, s predstavniki Slovensko latinoameriške trgovske zbornice, s člani Slovenskega planinskega društva v Barilochah in s predstavniki Slovenskega te- čaja Jakoba Aljaža, s člani Slovenskega prekmurskega podpornega društva Bernal, z udeleženci tečaja slovenskega jezika Primož Trubar, s predstavniki Slovenskega zavetišča Rozmanov dom itd. Delegacija državnega /bora se bo srečala tudi s predstavniki držav nega kongresa Republike Argentine in argentinskega ministrstva t6 zunanje zadeve. V naši delegacij' so liane Pukšič, Jože Avšič, Bogdan Barovič, Samo Bevk, Jože! KuvtlCnik in dr. Jože Bernik, ki je predsednik skupine prijateljstva * Argentino. JJm Minister Rupel v Cerkljah Cerkve - Občinska organizacija Liberalne demokracije SloveniJe Cerklje bo organizirala v ponedeljek, 8. aprila, ob 18.30 v gostišču Kern v središču Cerkelj javno tribuno o pozitivnih in negativni«1 posledicah vključitve Slovenije v Evropsko unijo in Nato, posebej / mnenje tudi agencija za regionalni ra/,v0j Zakon o spodbujanju skladnega regionalne |a razvoja je po vzoru podobnih programov v ^ropski uniji tudi za Slovenijo predpisal *°*lavo regionalnih razvojnih programov, v '"erih naj bi regije izpostavile probleme, "f°znosti m priložnosti ter določile razvojno ^"'"■i0" glavne cilje in najpomembnejše izvedbe programe. Na (iorenjskem so se izdelave P*°8rama lotili pred enim letom, nastajal je v *viru Regionalne razvojne agencije Gorenj |(c'< \ katero sta poleg nosilne agencije BSC "^ovno podporni center Kranj vključeni še **vOJni agenciji Sora i/ Skol je I oke m Ragor Jesenic, V pripravo dokumenta je bilo preko otnajstih območnih in petih regijskih de (>V|"h skupni vključenih osemnajst ustanov, ^mnaist občin ter okrog 250 ljudi. Pro-^•""iski odhoi je na seji prejšnji četrtek že J '•j'iel predlog razvojnega programa, se pred ',lt,:|ljii|imi postopki pa bodo proučili tudi PHpornbe fakultete za organizacijske vede, orenjska bo kot netja statistična regija v • /,lv'- za koroško m savinjsko, poslala re-^"iiainj program drža\ ni agenciji za regional 'az.voj, ki ho podala o njem mnenje, odobri ti pa ga bo moral še svet vlade za strukturno politiko. Veljati bo začel, ko ga bodo sprejeli občinski sveti sedemnajstih gorenjskih občin, kar naj bi se predvidoma zgodilo maja in junija. Čimprejšnje sprejetje programa je pomembno zato, ker je ministrstvo za gospodarstvo že objavilo prvi razpis za sofinanciranje izvedbenih delov regionalnih razvojnih programov, na katerem bi Gorenjska že morda lahko sodelovala z nekaterimi projekti iz programa (mestna jedra, kolesarske poti, odlaganje odpadkov). Problemi, a tudi dobre razvojne možnosti Ko so v razvojni agenciji pripravljali regionalni program, so izhajali iz obstoječega stan ja in upoštevali vse sedanje razvojne probleme, ki se med drugim kažejo tudi v neuskla jenem trgu dela. nizki izobrazbi zaposlenih, zaraSČanjU kmetijskih površin, nedokončanih sistemih odvajanja in čiščenja odpadnih voda. /aslarelih vodovodih in slabo razvitem javnem potniSkem prometu. Gorenjska ima v primerjavi / državo podpovprečne ekonomske kazalce in počasnejšo rast bruto domačega proizvoda, občinam primanjkuje denarja za naložbe v izobraževanje in v varstvo okolja, gorenjski problemi pa so tudi zamiranje urbanih središč, pomanjkanje inovativnih razvojnih programov v malih podjetjih, turizmu in v občinah, nepovezanost različnih regijskih ustanov, premajhna vplivnost in prepozna vnost gorenjske regije v slovenskem prostoru ter neusklajenost pri poselitvah in prostorskem urejanju. Uspešna in lepa Ob vseh problemih pa ima Gorenjska tudi dobre razvojne možnosti in priložnosti, ugotavljajo pripravljavci programa in dodajajo, da bi Gorenjska, če bi dobro izkoristila te možnosti, lahko postala dinamična evropska regija, ki bi nudila dovolj dela, bila privlačna za bivanje in obiskovanje ter bila tudi dobro prepoznavna s svojo dediščino in alpsko pokrajino. Da bi Gorenjska bila uspešna in lepa, so se v programu osredotočili na pet razvojnih prednosti: varstvo okolja in razvoj infrastrukture, razvoj gospodarstva, človeških virov in podeželja ter krepitev regijske identitete. Znotraj teh prednosti so opredelili dvajset glavnih programov, s katerimi naj bi rešili osrednje regijske probleme. Regionalni program bo v prihodnjih letih predstavljal osnovo za koriščenje državnega denarja in denarja iz Evropske unije. Prve ocene kažejo, da bi za uresničitev programa v obdobju 2002 - 2006 potrebovali 98 milijard tolarjev, od tega 40 odstotkov za naložbe v varstvo okolja in infrastrukturo, 30 odstotkov za programe spodbujanja gospodarskega razvoja, 16 odstotkov za razvoj človeških virov in 10 odstotkov za kmetijstvo. Dobro polovico denarja, to je 52 milijard tolarjev, naj bi pridobili iz državnih in evropskih virov. Cveto Zaplotnik Darja Šter Jasenka Šuštarič je bilo precej vprašanj, zdaj, ko se je popis komaj začel, se pojavljajo nova." sta povedali Darja in Jasenka, ki sta skupaj s predsednikom komisije Metodom Ferbar-jem tudi obiskali domova za starejše občane v Kranju in Potočah. V takšnih domovih, ki se smatrajo kot skupinska stanovanja, poteka popis nekoliko drugače, saj oskrbovance popisuje usposobljeni popisovalec, ki pa hkrati zelo dobro pozna razmere v domu. Kako pa naj bi popisali brezdomce? O tem so se pogovarjali z uslužbenci centra za socialno delo, ki najbolje poznajo tovrstno problematiko, navodilo državnega statističnega urada pa pravi, da jih je treba popisati tam, kjer se zbirajo. In kaj če nekdo v teh dneh odhaja na operacijo v bolnico, k teti v Ameriko ali ga iz drugih razlogov ne bo doma, pa bi rad sam dal podatke? Dovolj je, pravi Metod Ferbar, če pokliče na sedež območne popisne komisije (tel. št. 201-56-07), odkoder bodo z njegovo željo seznanili popisovalca. Večina se ne odloča za samopopis Kot je povedala Urška Bogataj iz Kranja, območna inštruktorica na šenčurskem območju, se ljudje večinoma ne odločajo za samopopis, ampak raje pustijo, da podatke vnaša v vprašalnike popisovalec. Čeprav je izjavljanje glede narodnosti in veroizpovedi prostovoljno, se velika večina o tem občutljivem vprašanju izjavlja, občane pa bolj kot to "motijo" vprašanja, ali ima stanovanje stranišče oz. kakšno je to stranišče - na izpiranje ali na iz-plakovanje in ali so poleg tega stanovanja, v katerem že stanujejo, še lastniki ali solastniki katerega drugega stanovanja. Ljudje se verjetno bojijo, da bi podatke uporabili tudi za druge potrebe, a zakon o popisu je jasen: podatki o vsakem popisanem so varovana skrivnost, skupne pa je možno uporabiti le za statistične namene, po odločbi ustavnega sodišča niti ne za vzpostavitev registra gospodinjstev in stanovanj. Ker je življenje kot mozaik različnih primerov, tudi natančna navodila in odgovori državnega statističnega urada ne morejo zajeti vse te različnosti in včasih puščajo popisovalce v dvomih, kako. na primer, popisati gluhonemega, ki živi sam, ali je "klošar" vzdrževana oseba, je hotelska soba, v kateri živi hišnik, tudi stanovanje, kako popisati tujce na začasnem delu v Sloveniji, ko pa nič ne znajo slovensko, kakšno oz. koliko gospodinjstev je v župnišču, kjer živijo župnik, kaplan in gospodinja, kako naj ravna popisovalec, če se starša ne moreta sporazumeti o narodni pripadnosti in veroizpovedi svojega otroka, ali so isto-spolni partnerji družina - in še bi lahko naštevali. Cveto Zaplotnik Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 210 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem). Negotova usoda bazena v kranjskem zdravstvenem domu Posebna skrb Bi bile toplice cenejše? vzdrževanju cest Bazen, ki je energetsko dokaj "požrešen" objekt, je edini v Sloveniji, ki deluje v okviru zdravstvenega doma. Bržčas zato je tudi šibek sogovornik zavodu za zdravstveno zavarovanje. Kranj - Bazen je bil, skupaj s prizidkom k zdravstvenemu domu, zgrajen leta 1976. Pomenil je velik napredek v fizioterapevtski obravnavi bolnikov, ki so ga sprejeli kot normalni del terapije po različnih poškodbah in boleznih hrbtenice, sklepov, mišic, poškodbah po kapeh ipd. Bazen meri 14 krat 8 metrov, voda v njem pa ima 32 stopinj Celzija. Leta so ga naredila že malce staromodnega; kloriran je, denimo, je še vedno ročno, ko vanj zakorači skupina bolnikov, dvigne nivo vode, ki preprosto odteče, Zavod za zdravstveno1 varstvo Kranj pogosto analizira vodo, kar seveda tudi stane, skratka, bazen bi po toliko letih vsekakor zaslužil temeljito posodobitev. Pozornost kmetijstvu. Denar tudi za pločnik od mrliških vežic do cerkve. Dr. Peter Štular Direktor Zdravstvenega doma Kranj dr. Peter Štular pravi, da se do lani posebej intenzivno z bazenom niso ukvarjali. Ko pa seje v bilanci zdravstvenega doma prvič pokazal minus, bilo ga je za okrog 20 milijonov tolarjev, so vzeli pod lupo tudi stroške bazena. "Bazen je energetsko izredno požrešen objekt. Porabi približno dvajset odstotkov energije celotnega zdravstvenega doma in ustvari okrog petnajst milijonov tolarjev izgube. Vzrok zanjo je tudi zelo nizka cena storitev, ki jo priznava Zavod za zdravstveno zavarovanje, to je 242 tolarjev za enkratno enourno terapijo na bolnika," pojasnjuje dr. Peter Štular. V upravi zdravstvenega doma so seveda iskali rešitve, s katerimi bi bazen popeljali iz rdečih številk. "Večkrat smo poskušali na Zavodu za zdravstveno zavarovanje, se trudili za priznanje dodatnega kadra za bazen, drugačnega vrednotenja storitev. Republiški zavod je vse naše predloge zavrnil. Res je, bazen je edini s takšnim statusom v Sloveniji, očitno smo tudi zato zavodu šibek sogovornik." Druga možnost je, da bi izgubo pokrila mestna občina Kranj, ki drži roko nad zdravstvenim domom in bi kot lastnica morda prevzeti tudi skrb oziroma odgovornost za poslovanje. Na žalost se tudi občina tega bremena skuša otresti. Tretja možnost pa je, da se seveda poveča prispevek bolnikov, ki v bazen prihajajo na terapijo. Trenutno jih tritedenska terapija stane pet tisočakov, vendar pa tudi njihov žep ne bi prenesel takšnega bistvenega povišanja, da bi bazen posloval vsaj s pozitivno ničlo. "Seveda je mogoča še ena, res skrajna rešitev; bazen preprosto zapreti. Zavedamo se koristnosti bazena in fizioterapevtske obravnave bolnikov v njem, zato to možnost izključujemo. V bazenu se vsak dan zvrsti od 70 do 80 ljudi, zvečer v njem brezplačno gostujejo tudi različna društva, kot društvo multiple skleroze, društvo za cerebralno paralizo, koronarno društvo. Pobuda, da bi prek the društev pridobili sponzorje za sofinanciranje bazena, zasluži tehten premislek. Če bi hkrati nekoliko povišali še participacijo bolnikov, bi verjetno šlo. K taki re- Skupina vadi pofiavodilih fizioterapevtke. šitvi se nagibajo tudi v mestni občini. V tem polletju bomo še natančno spremljali stroške in na tej podlagi predlagali ukrepe svetu Osnovnega zdravstva Gorenjske in mestni občini Kranj." Če bi bazen v kranjskem zdravstvenem domu zaprli, bi veliko bolnikov ostalo praznih rok. Znano je namreč, da je komisija Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki bolnike pošilja na terapije v toplice, izredno selektivna. V toplice bi prišli le redki z izjemno hu- dimi težavami, ki pa zdaj do njih ne morejo prav zato, ker je v Kranju bazen tipa zdravilišča. Vsi drugi, ki po merilih zavarovalniške ne bi bili upravičeni do toplic, bi v primeru zaprtja domačega "nadstandardnega" bazena, ki je za zavarovalnico bistveno cenejši od topliškega zdravilišča, bi bili prikrajšani za vodno terapijo. Zdaj pri osebnem zdravniku dobijo vsaj napotnice za kranjski bazen. Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič Komenda - Na zadnji seji je občinski svet občine Komenda brez posebnih pripomb po hitrem postopku sprejel odlok o zaključnem računu proračuna občine za leto 2001, takoj za tem pa v drugi obravnavi tudi letošnji občinski proračun. V občini Komenda bodo imeli letos skoraj 570 milijonov prihodkov v proračunu. Pri odhodkih so zanimive nekatere postavke. Tako nameravajo 650 tisoč tolarjev nameniti za sofinanciranje obrestne mere za investicijske kredite. Za delno pokritje stroškov pri prevozu mleka pa so v proračunu namenili 106.400 tolarjev. Dobre pol milijona tolarjev so namenili tudi za preventivne somatske preglede in 400 tisoč tolarjev za manjša melioracijska dela. Za društva s področja kmetijstva so letos namenili skoraj 280 tisoč tolarjev. Ta denar nameravajo razdeliti Govedorejskemu društvu, Strojnemu krožku Pšata -Bistrica, Združenju Kresnik Komenda, Društvu gojiteljev malih žival in Čebelarskemu društvu. Sicer pa je kar devet milijonov v proračunu za zimsko službo na lokalnih in nekategoriziranih cestah. Dober milijon so namenili za prometno signalizacijo, za redno vzdrževanje lokalnih cest pa skoraj 15 milijonov tolarjev in dobre pol milijona tudi za vzdrževanje gozdnih cest. Za most čez Pšato na Gmajnici so namenili 2,7 milijona za dokumentacijo, izgradnja mostu pa bo veljala kar 25 milijonov tolarjev. Med pomembnejšimi cestnimi oziroma cestno komunalnimi deli pa so v proračunu sredstva za izgradnjo pločnika na Glavarjevi cesti, za povezovalno cesto Moste - Vele, za rekonstrukcijo ceste na Gmajnico in za cesto na Bregu ter v Nasovčah. V programu je tudi obnova javne poti na Križu in rekonstrukcija 200-metrskega odseka na Mlaki ter ceste Breg -Klanec in pločnika na odseku Moste - Žeje. Skoraj 14 milijonov bodo namenili za izgradnjo pločnika od mrliških vežic do cerkve v Komendi, v programu pa je tudi gradnja novega opornega zidu na Gori. Nadzorni odbor, ki ni imel posebnih pripomb na delo in poslovanje v občini v minulem letu in je delo pohvalil, pa je hkrati po~ udaril, da bo še posebno pozornost v prihodnje namenil vzdrževanju lokalnih in nekategoriziranih cest. Andrej Zalar Digitalni tisk * Media Art Studio, Internet Medio A/l Jao Mttauifltaa <}. K\inj Računalniško tekmovanje osnovnošolcev Sredi aprila o omejitvah vpisa Kranj - Do konca marca so lahko osmošolci, ki kandidirajo na srednje šole, prijave s prve šole prenesli na drugo, če so ocenili, da na prvo šolo zaradi slabšega uspeha ne bodo sprejeti. Na spletni strani http://www.mss.edus.si si lahko že ogledajo spremenjeno stanje prijav. V nižjem poklicnem izobraževanju se stanje ni veliko spremenilo, v srednjem poklicnem je naraslo za približno 300 prijav, za okoli 80 prijav pa je padlo pri dualnem načinu šolanja. V poklicnem šolanju število prijav skoraj nikjer ne presega razpisanih mest, razen za program bolničar - negovalec. V šolski organizaciji poklicnega izobraževanja je še okoli 1800 prostih mest, v dualni pa nekaj nad 800. Nekaj je naraslo tudi število prijav za strokovno in tehniško izobraževanje, čeprav je prostih še okoli 350 mest. Presežek pa je v programih predšolske vzgoje, 'tehnikov zdravstvene nege, računalniških in ponekod ekonomskih tehnikov. Gneča na splošnih gimnazijah seje malce razredčila, v programih strokovnih gimnazij pa nekoliko narasla. Še vedno pa je na splošnih več prijav kot razpisanih mest, na strokovnih pa manj. Posamezne šole so zato že predlagale šolskemu ministrstvu povečanje vpisa. Nekatere šole pa bodo vpise omejile. Ministrica bo sklep o omejitvah vpisa sprejela 12. aprila, šole bodo obveščene 16. aprila. D.Z. V sredo so v Osnovni šoli Jela Janežiča v Škofji Loki že drugič pripravili državno tekmovanje v oblikovanju besedil s programom Word za učence s prilagojenim programom. Soorganizator (skupaj z OŠ Jela Janežiča) tekmovanja je bila Zveza za tehnično kulturo Slovenije, tokrat so prvič pripravili še tekmovanje v programiranju s programom Logo. Škofja Loka - Tekmovanja seje udeležilo več kot 50 osnovnošolcev iz 15 osnovnih šol po vsej Sloveniji. Vodja organizacije na OS Jela Janežiča Andreja Goršek je menila, da je glavni cilj druženje mladih, ki obiskujejo osnovne šole s prilagojenim programom: "Seveda pa je pomembno tudi samo tekmovanju. Tu učenci pokažejo svoje znanje, ki so si ga pridobivali skozi vse leto v računalniških krožkih. Zelo pomembno pa je tudi, da s tem pridobivajo vedno nova znanja o računalništvu." Svečane podelitve priznanj za najboljše seje udeležil tudi župan Občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj, kot predstavnik enega od soustanoviteljev Osnovne šole Jela Janežiča. Ta šola je namreč edina osnovna šola s pri- lagojenim programom na širšem škofjeloškem območju in so v njo vpisani učenci iz vseh štirih občin območja bivše Občine Škofja Loka. "Danes ste prišli z vseh koncev v Školjo Loko pridobivati oziroma prikazati svoja vedenja o Radovljičane duši promet Stanovalci Šercerjeve in Ljubljanske so v eni uri našteli tudi do 800 vozil. Radovljica - "Po Šercerjevi divjajo tudi 80, 100 kilometrov na uro! Omejitev je 40 kilometrov na uro, pa je nihče ne spoštuje," je ponazoril vsakodnevne težave stanovalcev Janez Zerovc, domačin s Šercerjeve ulice, sicer pa tajnik Krajevne skupnosti (KS) Radovljica. Na KS in občini skorajda vsak teden prejmejo kakšno peticijo za ureditev prometnih razmer v mestu, ki so po mnenju mnogih postale nevzdržne. Najbolj nevzdržno naj bi bilo stanje v Predtrgu, na Šercerjevi in Ljubljanski ulici, kjer so stanovalci v konici v eni uri našteli kar od 500 do 800 avtomobilov. Med njimi so tudi številni težki tovornjaki, ki vozijo iz gramoznice, pa vozila tiskarne, za nameček so sredi Prcdtrga začeli parkirati tudi tovornjaki Komunale, ki so bili prej parkirani na Bledu. Tudi bodoči načrti kažejo, da se bo promet le še povečeval, zlasti z. gradnjo čistilne naprave in recik-lažnega dvorišča in novega naselja Langusova 2. Kot opozarjajo stanovalci, edino cesto uporabljajo šolarji in oskrbovanci doma starostnikov (tudi vodstvo doma je že večkrat prosilo za ureditev prometnih razmer), na cesti je pogosto mogoče videti invalide z vozički... "Cesta je preobremenje na in nevarna!" menijo v svetu KS Radovljica. Asfalt je dotrajan in ga vsako leto le za silo pokrpajo. Edina rešitev bi bila po mnenju sveta KS izgradnja priključka Ljubljanske ceste na magistralno cesto. S tem bi Predtrg lahko zaprli za težki promet, na Šercerjevi pa bi po predlogu KS postavili grbine za umiritev prometa. A kdaj se bo to zgodilo, je težko reči. Denarja na občini za cestno področje je vedno premalo, na prvem mestu bodočih naložb naj bi bila ureditev Ceste svobode mimo železniške postaje proti pokopališču. Sicer pa peticija stanovalcev Prcdtrga ni edina, ki so jo v minulih dneh podpisali Radovljičani. Pred dnevi so ureditev prometnih razmer zahtevali tudi stanovalci enodružinskih hiš v Gradnikovi ulici. Promet mimo njihovih hiš se je močno povečal, kajti številni vozniki Gradnikovo ulico uporabljajo kot obvoznico, s katero se želijo izogniti semaloi ju Po ulici drvijo tudi razni ob-jestneži z avtomobili in motorji, teslo pa zaradi neurejenih parkirišč in obračališča uničujejo tudi težki tovornjaki, pravijo stanoval ci. Zato v peticiji občini predlaga jo, naj Gradnikovo ulico pri zadnji atrijski hiši na koncu zož.enja zaprejo za promet, kot naj bi bilo tudi dogovorjeno ob načrtovanju le soseske. Urša Peternel računalništvu. Kot vemo, se danes povsod zahteva obvladovanje ra čunalniških programov, tako da vam bo to nedvomno koristilo. Upam. da vas bo naslednje leto še več in boste / nenehnim izpopolnjevanjem znali še več. /e sedaj vas vabim, tla nas obiščete tudi ob drugih priložnostih in spoznate naše lepe kraje," je svoj govor za ključil župan Bogataj. Zupan ni niti dobro zaključil z govorom in že seje začela podeli tcv priznanj, lože Bogataj je prav vsakemu nagrajencu, ki je prejel pohvalo in nariado. ludi osebno čestital. Nehvaležno je omeniti le zmagovalce, vendarle pa je napovedovalec Začel takole: tretje mesto je osvojil Aleš Oblak iz OŠ (llazija; drugi je bil Denis Senker prav iako iz oš Glazija, pivo me sto pa si je z najvišjim zbirom točk priboril Boštjan Pahar iz OŠ 27. julij iz Kamnika. Tudi skupno so bili najboljši lekmoval ei i/ Osnovne šole Kamnik Tek inovali so tudi v programiranju s programom Logo. Za to tekmova nje sta se žal odločili le dve ioli, že naslednje leto pa jih bo prav gotovo več, saj tovrsten program sicer v osnovnih šolah uporablja že 15.000 mladih. Prav gotovo je taksno programiranje dobra osnova za nadaljnje delo na tem |10~ dročju, O tekmovanju pa smo vprašal' še učence OŠ Jela Janežiča. Se-nad, učenec 7. razreda, se je |,lV izkusil v obeh kategorijah "Doma imam računalnik. zaK> sem se lahko dobro pripravil. RL'S sem veliko vadil, tako da je bil° sklepno tekmovanje kar pivlabk"-Kako so nas izbrali'.' Najprej 9ttw imeli šolsko tekmovanje in ,Kl1' boljši trije smo se uvrstili na d*" našnje tekmovanje. Vse življem1 se želim ukvarjati z računalu1' šivom!" Klemen in Matej ob»' kujeta 6. razred in sta se skupaj preizkusila v programiranju z I ° gom. "Niti ni bilo lahko niti f©* ko. Sam program Logo je trt* miv. Ko smo začeli z učeni1'"1 i oga )e bilo precej te/ko. sedaj P' je Ze veliko lažje. Tekmovali s80 \ treh nalogah, /.i vsako srnom*®" li na voljo K) minut. Najprej sestavila melodijo, nato ikiii^'1,1 prometni znak, za konec pa 0,1 .. kovale še koledar. Uživala sva« Klemen je tekmoval tudi pri OhW kovanju besedil / VVordom m w najboljši z OŠ Jela lanežiča. Boštjan Bog«« Občina Bled praznuje Pogovor z županom, mag. Borisom Malejem Občina Bled 10. aprila 2002 Praznuje svoj občinski praznik. Kako boste praznovali? Letošnje praznovanje na neki način predstavlja uvod v praznovanje tisočletnega jubileja naše občine, zato bo program še bolj bogat in pester. Vse občanke in občane Bleda ter druge obiskovalce vabim, da se prireditev udeležijo, saj bo to tudi priložnost za pogovor o tem, kako na najlepši mogoč način proslaviti tisočletni-co. Veseli nas, da so nam sodelovanje pri pripravi programa obljubila tudi naša pobratena in prijateljska mesta Doberdob, Bri-xen, Benbrook in Dubrovnik." Katere so v minulem letu najpomembnejše pridobitve v Občini Bled? "Naj najprej omenim septembrsko odprtje prenovljene podružnične šole v Ribnem, ki je svoja vrata ponovno odprla v rekordnih |reh mesecih. Obnovili smo Rikli-jev spomenik na Straži, začeli smo prenavljati športno dvorano, uresničili in pripravili smo tudi številne projekte z izrazito ekološko noto. Na prvo mesto sodi sprejem lokacijskega načrta južne razbremenilne ceste, izdelana je bila idejna rešitev odvajanja odpadnih voda vključno s čistilno napravo, izbrali smo koncesio-narja za izgradnjo plinovodnega omrežja in distribucijo zemeljskega plina ter obnovili in na novo zgradili številne objekte cestne in komunalne infrastrukture. Ni naključje, daje Bled lani prejel priznanje Turistične zveze Slovenije za prvo mesto v kategoriji Krazito turističnih krajev. Po aprilu 2001 se je namreč začel ponoven razcvet blejskega turizma, *j so ga zaznamovali velik porast savila gostov in številne naložbe v turistično gospodarstvo." Katere velike naložbe in dogodki čakajo občino Bled v prihodnjih mesecih? "Na področju šolstva sta to investicija v obnovo Podružnične šole Bohinjska Bela in izgradnjo telovadnice Osnovne šole Gorje, kjer vse naloge potekajo v skladu s terminskim načrtom. Nadaljuje se tudi naša največja naložba, Prenova športne dvorane. V le- tošnjem letu načrtujemo investicijo v obnovo postaje nujne medicinske pomoči, različne projekte na področju povezovanja kmetijstva in turizma in še marsikaj. Bled kot blagovna znamka slovenskega turizma vse bolj postaja tudi mesto najpomembnejših dogodkov. Konec maja bo tako na Bledu srečanje predsednikov srednjeevropskih držav, ki za nas ne bo imelo le političnih, temveč tudi velike turistične in promocijske razsežnosti. Nekaj naložb bo povezanih tudi s tem, del potrebnih sredstev pa bomo poskušali zagotoviti s pomočjo države. S predstavniki države smo se prav pred dnevi pogovarjali o projektu južne in severne razbremenilne ceste, opozorili smo jih tudi na nujnost vzdrževanja in rekonstrukcije republiških cest v občini Bled. V zvezi s komunalo naj še omenim, da gre h koncu izbor najugodnejšega ponudnika za izgradnjo čistilne naprave, pripravljajo se projekti za ureditev primar- nega voda, po katerem bo Bled dobival zemeljski plin." Kakšni pa so načrti na področju turizma? "Občina si v sodelovanju s turističnimi organizacijami na različne načine prizadeva izboljšati turistično ponudbo in dvigniti blejski turizem na višjo raven. Temu so na primer prilagojeni prostorski akti, ki na eni strani ščitijo naravno in kulturno dediščino, obenem pa spodbujajo in omogočajo razvoj turističnih subjektov. Prav tako so temu cilju posvečena prizadevanja za uresničitev ekoloških projektov in tudi različne akcije za dvig kakovosti blejskega turizma. Za Občino Bled je v tem trenutku najbolj pomembno, da Bled čim prej dobi svojo strategijo razvoja turizma, ki je že v pripravi. Na tej podlagi bo namreč lažje načrtovala svoje delo in skupaj s sredstvi blejskega gospodarstva pridobivala sredstva za vlaganja v turistično in komunalno infrastrukturo tako iz državnih kot evropskih virov. Dobitniki občinskih priznanj ČASTNI OBČAN: Občinski svet Občine Bled je odločil, da v letu ^002 prejme priznanje, naziv častni občan: BOGDAN ŠANCA. .Bogdan Šanca spada med pionirje blejskega tu-r|zma in je pri razvoju turističnega gospodarstva in 'Urizma tako na Bledu kot tudi v slovenskem prosto-ru dosegel izjemne uspehe trajnega pomena. *LATE PLAKETE: Občinski svet Občine Bled je odločil, da v letu ^002 prejmejo priznanje, zlato plaketo: IZTOK ČOP GODBA GORJE Milan janša . 'ztok Čop velja za najuspešnejšega slovenskega športnika v zadnjem desetletju. Pečat Veslaškega K|uba Bled ter ime in podobo Bleda nosijo vsi njegovi rezultati, doma in v tujini. Godba Gorje je v svoji skoraj stoletni tradiciji počela velike uspehe, kljub temu pa godbeniki niso ni-°'i Pozabili na "svoje ljudi" in se tudi danes vedno znova radi odzovejo njihovemu povabilu. Milan Janša je s svojimi uspehi in pristopom do oega dela vzornik mlajšim generacijam, ki si priza-evajo doseči in preseči uspehe kolegov, veslačev Veslaškega kluba Bled. SREBRNE PLAKETE: Občinski svet Občine Bled je odločil, da v letu y°2 prejmeta priznanje, srebrno plaketo: ^ATEVŽ KAVČIČ [JARICA OKRŠLAR Matevž Kavčič je bil s svojo vizijo dokaz, da brez opiranja trga, povezovanja, naložb in skupnega ovanja z vsem' turističnimi dejavniki v kraju ni opoče razviti sodobnega turizma. l Marica Okršlar je že od mladih nog povezana z ^ogastvom gora in temu je posvetila tudi svoje delo zadnjih letih se je posebej posvetila ekološki za-'ti| naravnega bogastva in v tem duhu vzgaja tudi mlajše goncracijo. B^ONASTE PLAKETE 20nČ'nSki Svet °bčine Bled Je odloc'l. da v ,etu Prejmejo priznanje, bronasto plaketo: ^AKOB KUNSTEU ^AKOB PRETNAR HOSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RIBNO Jakob Kunstelj je smisel svojega življenja našel v humanitarnem poslanstvu. Kri je daroval že devet-desetkrat in tako s tem nenadomestljivim zdravilom pomagal rešiti prenekatero življenje. Jakob Pretnar, dolgoletni predsednik KS Bohinjska Bela, je območje nasledil dokaj nerazvito. Ker je znal združiti ljudi in mu ni manjkalo zamisli in prizadevnosti, se je pod njegovim vodstvom kraj uspešno razvil. Prostovoljno gasilsko društvo Ribno letos praznuje stoletnico obstoja. V vsej svoji zgodovini so člani nesebično delovali v ognjenih in drugih nesrečah, pomagali sokrajanom in skrbeli za družabnost. Dobitniki častnega znaka Občine Bled Župan Občine Bled je za prizadevanja v dobro Občine Bled ter njenih občank in občanov podelil častni znak: 1. DRUŠTVO UPOKOJENCEV GORJE Društvo upokojencev Gorje letos praznuje petdesetletnico obstoja. Člani so vsa ta leta skrbeli za družabnost, kulturo in športno življenje starejših krajanov. 2. KULTURNO DRUŠTVO RUDIJA JEDRETIČA RIBNO Kulturno društvo letos praznuje stoletni jubilej. Najmočnejšo dejavnost društva danes predstavlja folklora, ki skupaj z ostalimi dejavnostmi pomembno bogati življenje kraja. 3. JAKA ALIJESKI ULČAR Avgusta lani je brez obotavljanja v Blejskem jezeru priskočil na pomoč nesrečni plavalki in ob pomoči žene poskušal storiti vse, da bi ji rešil življenje. 4. MATJAŽ PRISTAVEC Zaposlen je v slovenski vojski, s padalstvom se ukvarja že petnajst let. Največje in odmevne športne uspehe mu je prinesla kombinacija smučanja in padalstva. 5. BOŠTJAN PRISTAVEC Kontrolor zračnega prometa in pilot je do danes z jadralnimi letali preletel več kot 200 tisoč kilometrov in s slovenskim ultra lahkim jadralnim letalom postavil štiri svetovne rekorde. Vabljeni na prireditve ob letošnjem občinskem prazniku Program je letos še bolj bogat in pester, zato vabimo vse občanke in občane Bleda, da se prireditev udeležijo v čim večjem številu, kajti letošnje praznovanje že pomeni uvod v praznovanje tisočletnega jubileja naše občine, ki ga bomo slavili v letu 2004. 3.4. ob 17. uri Občina Bled 5.4. ob 17. uri Festivalna dvorana 5.4. ob 19. uri Preddverje Festivalne dvorane 6.4. ob 9. uri OŠ Bled 6.4. ob 16. uri 6.4. ob 19. uri 7.4. ob 11. uri 7.4. ob 16. uri 7.4. ob 17. uri 7.4. ob 17. uri 7.4. ob 20. uri 8.4. od 10. ure dalje 9.4. ob 14. uri 10.4. ob 19. uri 11. in 12.4. 19.4. ob 19.30 uri 21.4. ob 17. uri 24.4. ob 19.30 uri 26.4. ob 18. uri Cesta svobode V Zagoricah Blejsko jezero Blejski grad Blejski grad Hotel Astoria Golf hotel Bled Golf hotel Bled Višja šola Festivalna dvorana Bled Festivalna dvorana Bled Knjižnica Bled Hotel Astoria Knjižnica Bled OŠ Gorje ODPRTJE RAZSTAVE TONETA MAROLTA -AKADEMSKEGA SLIKARJA IN RESTAVRATORJA Okrogla miza - PREDSTAVITEV IN NASTAJANJE BLEJSKEGA ZBORNIKA ODPRTJE RAZSTAVE ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA BLED IN PREDSTAVITEV IZDELKOV NATEČAJA ZA CELOSTNO PODOBO PRAZNOVANJA 1000-LETNICE BLEDA Regijsko tekmovanje mladih matematikov za Vegovo priznanje v OŠ Bled POSTAVITEV MLAJA NA BLEDU ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE BLAŽU KUMERDEJU TEKMA OSMERCEV BLEDA IN DUBROVNIKA ŽUPAN IN GRAŠČAK SPREJMETA GOSTE NA BLEJSKEM GRADU KNJIŽEVNI VEČER LUKE PALJETKA Družabno srečanje starejših občanov OTVORITEV DNEVOV DUBROVNIKA IN KUHINJE NA BLEDU TURISTIČNI VVORKSHOP OTROŠKI PARLAMENT SLAVNOSTNA PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE BLED IN PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ Državni turistični festival - TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA Člani turističnega podmladka OŠ Gorje se predstavijo: KOLESA NAZAJ - KOLESA NAPREJ Družabno srečanje starejših občanov POMLADNI VEČER Z GLASBO - Mladi glasbeniki blejske občine, ki obiskujejo Glasbeno šolo Radovljica se predstavljajo SLAVNOSTNA PRIREDITEV ob 50. letnici uspešnega delovanja Društva upokojencev Gorje Občina Bled Koliko vsega je za nas vse na tem svetu, če le imamo oči, da to opazimo, in srce, da to vzljubimo, in roko, da to stisnemo k sebi... Luc\ Maud Montgomerv (1874-1942) Drage občanke, spoštovani občani! Veliko dobrih želja ob občinskem prazniku in prijetno praznovanje. Župan, mag. Boris Matej GORENJSKI GLAS • 6. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE / info@g-glas si Petek, 5. apjrila_2002 GORENJKA - GORENJEC MESECA MARCA 2002 Tokrat dva glasbena predloga ANJA BURNIK MARKO ZEMUIC Na Gorenjskem že DEVETO zaporedno leto vsak mesec s tedenskimi glasovanji kar na štiri različne možnosti v petih medijih poteka NAJ-NAJ-NAJ vsegorenjska akcija popularnosti pod naslovom "GO-RENJKA/GORENJEC MESECA". V njej lahko sodelujete: bralke in bralci Gorenjskega glasa; poslušalke in poslušalci vseh štirih gorenjskih nekomercialnih radijskih postaj - Radia Kranj, Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenc. (Glasujete lahko tudi po elektronski pošti (naš elektronski naslov je objavljen na 3. strani časopisa). Danes je prvi aprilski petek in začenjamo tretji letošnji celomesečni izbor GORENJKE/GORENJCA meseca v letu 2002. Do vključno torka, 30. aprila, izbiramo GORENJ KO/GORENJCA meseca MARCA 2002. Pravila o sodelovanju v štirih radijskih glasovanjih, ki vsa potekajo "v živo" neposredno v oddaje, Vam bodo povedali voditelji teh oddaj. Se vedno je najbolj preprosto glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za GORENJ KO/GORENJCA MESECA in jo pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Pravilo "ena dopisnica - en glas" pri preštevanju glasovnic dosledno upoštevamo in zato |jam ne pošiljajte polnih kuvert 'glasovalnih listkov' ali pa dolgega seznama imen na eni sami dopisnici; upoštevamo jo kot en glas. Enako velja za glasovanje po elektronski pošti. V zadnjem glasovalnem krogu za GORENJKO/GORENJCA MESECA FEBRUARJA 2002 smo prejeli še 224 glasovnic. V prvem krogu ste MARINI URBANC namenili 40 ter PETRU PREZLJU 38 glasovnic, v drugem glasovalnem tednu je MARINA dobila 32 Vaših glasov, PETER pa natanko 30, v tretjem MARINA 101 ter PETER 63 glasov, v četrtem je bil izid znova skoraj izenačen: MARINA 65, PETER 64. Število glasovnic v zadnjem krogu: 87 za MARINO ter 137 za PETRA. Po celomesečnem zelo izenačenem glasovanju, v katerem smo prejeli skupno 657 glasovnic na dopisnicah, v radijskih kontaktnih oddajah ter po elektronski pošti, je končni rezultat: MARINA URBANC 325 glasov, PETER PREZEU 332 glasov. Po Vašem izboru je PETER PREZEU Gorenjec meseca februarja 2002. Kratki predstavitvi ene Gorenjke in enega Gorenjca, ki sta prejšnji mesec posebej opozorila nase: ANJA BURNIK iz Zminca, mlada glasbenica, skupaj s svojimi sošolci s Srednje glasbene šole Ljubljana je ustanovila svojo glasbeno skupino, ki je konec prejšnjega meseca z Anjino skladbo Pomladna harmonija, v njeni priredbi, uspešno nastopila na letošnjem festivalu Slovenska polka in valček. MARKO ŽEMLJIC z Bleda, Prvi glas Gorenjske 2002 po izboru občinstva; letošnji Prvi glas Gorenjske je bil zadnjo marčno soboto, na njem je Marko nastopil z lastno skladbo Nisi sama V akciji sodelujejo: FRIZERSKI ATELJE SILVA, ki ga po novem najdete v TC DOLNOV na Primskovem. Šuceva 3, telefonska številka je nespremenjena: 04/23-43-070; Fitnes center KRPAN Radovljica, Gorenjska 41, telefon 04/53-12-623, lepotni studio FENIKS Bistrica pri Tržiču, Kovorska 17, telefon 04/ 59-46-009. V Frizerskem ateljeju Silva vsak teden uredijo frizuro eni (ali enemu) od vseh, ki ste v posameznem krogu glasovali za Gorenjko/Gorenjca meseca, v fitnesu Krpan in v Studiu Feniks pa vsak teden po eden od glasovalcev uživa v najsodobnejšem šolanju. Poleg tega JERNEJA LIKAR s sodelavkami ekskluzivno poskrbi za novo frizuro vsak mesec tudi tisti oz. tistemu, ki po Vašem izboru zmaga v akciji Gorenjka/Gorenjec meseca. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov Kranj je torej povabljen Peter Pre-zelj iz Davče. Izmed prejetih glasovnic poleg tega v VSAKEM glasovalnem krogu izžrebamo še sedem sodelujočih, ki ste glasovali z dopisnicami ter v radijskih glasovanjih. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je tokrat povabljena FRANCKA VIRČIČ iz PraŠ; v Studio Feniks v Bistrici pri Tržiču je povabljena Šenčurjanka TINA ZAPLOTNIK; v Fitnes studiu Krpan v centru Radovljice pa pričakujejo Kranjčanko JANO URBANC. Vrednostna pisma po tisoč tolarjev prejmejo: Andrej Maček, Šentjošt 49, Horjul; Rudi Bizovičar, Partizanska 41, Škofja Loka in Kaja Šuštar, O j stri Vrh 5, Železniki. Štiri Glasove reklamne artikle pa pošljemo naslednjim: Jure Ramovš, Dolenja vas 32a, Selca; Alenka Jereb, Stara cesta 86, Logatec; Martina Filipič, Smrečje 9, Vrhnika in Stanislav Koselj, Zg. Duplje 91, Duplje. Sto let Zustove mame Marjana Primožič se je rodila 3. aprila 1902. Že dan pred rojstnim dnevom so jo obiskali z žirovske občine ter predstavnici Rdečega križa. V sredo so pripravili še sveto mašo v cerkvi na Dobračevi, jutri pa bo v gostišču pri Aleksu pogostila kar 73 povabljencev. Žiri - Marjana Primožič, Žustova mama s Koprivnika, sedaj živi pri hčerki Mici na Selu. Zdravje ji dobro služi, le vidi ne več dobro - zato pa toliko rajši posluša Radio Ognjišče. Veliko tudi moli. Skoraj vsak dan obišče sosedo Angelco Jezeršek ali obratno, da malce poklepetata, večkrat ji Angelca tudi kaj prinese. prvo svetovno vojno je moral oče na fronto v Rusijo. Po petih letih seje v Slovenijo vrnil kar peš. Že v zgodnji mladosti je okusila revščino. Stara 22 let seje poroči- Marjana Primožič je imela težko življenje, polno skrbi in odrekanj. Nikoli se ni pritoževala, rajši gaje vdano in potrpežljivo prenašala. Rodila se je pred stotimi leti pri Selaku v Jarčji dolini. Njen oče, Franc Gantar je bil trden, a menda tudi precej nagajiv mož. Dočakal je visoko starost, saj mu je le osem mesecev manjkalo do stoletnice, ki jo sedaj praznuje Marjana. Francu je že kmalu umrla žena in mu zapustila dve hčerki - Marjano in Alenko. V drugem zakonu se mu je rodilo pet hčera (le dve sta ostali živi) in sin. Najstarejša Marjana je morala kot otrok trdo delati. Poznalo se je, da ji je mačeha nalagala težka dela. Med la na majhno, hribovito kmetijo k Žustu na Koprivnik. Tistih časov se spominja po trdnem in vestnem delu, ko je skoraj vse znosila v košu. Zemlja je bila skopa s pridelki, vendarie pa so vso hrano pridelali doma. Sena za živino je bilo doma premalo, zato so kosili po raznih senožetih. Tudi /. žitom je zelo varčevala, saj se je bala slabe letine v naslednji sezoni. Veselje so ji dajali otroci, prvi se je leta 1925 rodil Lojze, vseh skupaj jih je bilo devet. Leta 1933 se je rodila Mici, pri kateri danes živi, štiri leta kasneje pa še zadnji med njimi. Mož je po hudi bolezni leta 1937 umrl, tudi nekateri otroci so žal že pokojni. Počasi so odhajali od doma, se zaposlili in ustvarili svoje družine po vsej Gorenjski. Marjana Primožič je ostala sama, dokler je bila pri močeh je skrbela za živali, le počasi pa se je sprijaznila, da zmelje ne more več obdelovati. Pred dvajsetimi leti je zaradi starosti odšla od doma. Pol leta je zanjo skrbela hči Anica, pol leta pa Mici. Anica je pred šestimi leti umrla, zato sedaj živi le pri Mici. Večkrat premišljuje tudi o mladih: "Mladi se niti ne zavedajo, kako se imajo lepo, zato tudi niso veseli. Ko sem bila sama mlada, smo bili veseli vsake malenkosti, vsakega najmanjšega daru." 0 posebnem receptu za tako visoko starost ne ve veliko. Vedno je rada pojedla tudi svinjino, čeprav j° danes zdravniki odsvetujejo. Sedaj najrajši je govejo juho, za visoko starost pa so potrebni tudi dobri geni. Že prej smo omenili' da je očetu manjkalo le malo do 100 let. "Gotovo je to tudi Božja volja, saj sem mu zaupala vse življenje. Dajal mi je moč v vseh najtežjih trenutkih." Čestitkam ob tako častitljivem jubileju se pridružuje tudi Gorenjski glas. Boštjan Bogataj V pol leta pod streho, v letu dni dokončano Športna dvorana, ki jo gradijo pri osnovni šoli v Šenčurju, je v pol leta že precej zrasla. Dokončana mora biti avgusta, kajti 1. septembra naj bi učenci v njej že telovadili. Šenčur - Tako vsaj sta se ob podpisu pogodbe dogovorila župan občine Šenčur Franc Kern in direktor gradbenega podjetja Gradbinec GIP Zmago Geršak. Doslej dobro kaže, saj je stavba pod streho. Preden pa bo dokončno pripravljena za selitev, bo potrebnega še veliko dela (in denarja). Stavba je vredna blizu 400 milijonov tolarjev, preden pa so jo začeli graditi, je občina dve leti čakala na soglasje države. Le v tem primeru bodo namreč deležni sofinanciranja. Športna dvorana bo služila kot telovadnica za 420 otrok šenčur-ske osnovne šole, ki sedaj telovadijo v stari utesnjeni telovadnici, načrtujejo pa tudi, da bi v njej potekali treningi in tekmovanja za športnike in rekreativce. Dvorana bo merila 2700 kvadratnih metrov in bo lahko na tribunah sprejela 950 gledalcev, torej bo lahko služila tudi velikim športnim dogodkom in tudi drugačnim prireditvam. Graditi so začeli 1. oktobra, konec novembra so slovesno položili tudi temeljni kamen, sedaj pa se domala vsak dan vidi napredek pri gradnji. Avgust sta si podpisnika pogodbe zastavila kot rok, do katerega naj bi bila gradnja končana, tako da bi se lahko septembra v novi telovadnici že začel pouk. Dvorana pa ni edini cilj občine Šenčur v zvezi s svojo centralno osnovno šolo, sicer staro že domala štiri desetletja. Prihodnje leto se namreč začenja devetletka in šola bo zanjo poleg dvoprostor-ske telovadnice potrebovala več učilnic in ustreznejše prostore za nekatere druge dejavnosti. Ko bo zgrajena telovadnica, bodo na mestu sedanje telovadnice zgradili prizidek z, dodatnimi učilnica- mi. Devetletka jih bo namreč po- veljala celotna naložba, še ni na- trebovala 23, namesto sedanjih tanko znano. Ocenjujejo pa, da ho 420 otrok namreč pričakujejo, da za oboje potrebnega več kot 600 jih bo v prihodnjih letih že 490. milijonov tolarjev sredstev. Devetletka prinaša dva oddelka Otrok več. Koliko bo občino Šen- Danica Zavrl Žlebi«*' čur. ki je glavni investitor gradnje, 1'oto: Stojan Saj«-' Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih Tavčarjev Izgubljeni Bog (2) 374 Tavčarjev Izgubljeni Bog navezuje na resnični do godek. Id je uredniku Ivanu Prijatelju leta 1926 pis-no potrdil tudi Fran Govekar, Tavčarjev pisateljski kolega in sodelavec pri Slovenskem narodu. "Avtor se je v svoji politični satiri opiral na resničen dogodek in še živeče osebe. V Poljanah je bil za kaplana moj bivši gimnazijski tovariš Josip Svigelj, velik, močan mož. Baje je hd \ svoj poklic posiljen po materi in zato nesrečen. Baje je rad čez. mero pil. dasi ni bil baš alkoholik, ljudje se ga še dandanes spominjajo kot simpatičnega, dobrega človeka, ki se menda Sploh ni vtikal v politiko. Ko je nekega dne Svigelj sedel v veseli družbi v gostilni 'Na Vidmu', ga je prišel klicat cerkvenih, naj gre previdet neko starko v Bačnah. Svigelj se je takoj odpravil na pot. Eni trdijo, daje bilo pozno popoldne, drugi mi pri- povedujejo, da je bilo že zvečer. Kaplan baje ni bil pijan, nego kvečjemu nekoliko meglen. Šla sta iz poljanske cerkve skozi Hotovlje po cesti ob Hotovljici skozi grapo na strme Vinharje (69S m) in preko hriba navzdol v Bočne (647 m). Svigelj je na kolovozni cesti v Vinharje padel; menda se je spotaknil slučajno. Drugi zatrjujejo, da je bil pač pijan. Takrat se mu je iz burze izmeknila puščica s hostjo, ne da bi bil izgubo opazil. Pred hišo bolnice so klečali vaščani s svečkami. Kaplan je odšel v hišo. da starko izpove; cerkvenik je medtem ostal zunaj. Izpoved je trajala dolgo; ker kaplan še vedno ni poklical po cerkvenika v hišo, je šel cerkvenik sam noter in videl, da starka spi, ob nji pa sloni kaplan, sedeč na stolu in si tišči obraz med roke. Baje je spal tudi kaplan. Na vprašanje, ali jo bo obhajal in dal v sv. olje, je dejal kaplan: Je že dobro. Obhajal jo bom jutri' - nato je VStal in odšel domov. Puščico s host jo je naslednjega dne našla neka beračica... " Posledice tega neljubega dogodka so bile za nesrečnega kaplana hude, prehude. "Tedanjipoljanski Tavčarjevo pero v grbu občine Gorenja vas - Poljane župnik Jernej Ramovš je kaplanu vo nezgodo javil škofu, ki je odredil, da se mora Svigelj v nedeljo z lece opravičiti in opravičevanje ponoviti tudi z lece cerkve sv. Vol-benka v Logu. Kaplan je to resnično storil v Poljanah in v Logu. Mož, ki je bil priča S\igljevega opravičevanja v Volbenkovi cer kvi, mije pravil, da je bil kaplan, prej zdrav in rdeč, pri tem smrtno bled in globoko upadlih oči. da se je vsem poslušalcem smilil..." Škof ga je kljub temu prestavil na drugo jaro. "Svigelj baje še živi in je za kaphuia pri svojem bratu župniku, ki je menda njegov varuh, da ne zagreši nove nerodnosti... " Govekar je v istem pisanju ko mentiral tudi Tavčarjevo pisateljsko "maniro" vtem primeru, l.no so pristne in včasih prav krute zgodbe, kijih piše življenje, čisto nekaj drugega je tisto, kar iz njih naredi pisateljeva fikcija. "Kakor vidite, je dr. Tavčar uporabil resnični dogodek zelo svobodno, značaje bistveno predrugačil in spravil t sa liro celo vrsto novih motivov. Koncentriral je pač v fabuli vse očitke proti politikujočim, konsumarskim. orlovskim in nemoralnim duhovnikom vobče. ZdrU' žil je več tipov v Šviglju in jih individualizira 1 enem značaju. Satira spada pač v bližino Tavčar]1'' ve velike satirične slike '4000', nima posebne /'"' rame vrednosti, a je izvrstna ilustracija takrat"1' klerikalne taktike in liberalnega boja proti nji. " Svoj pogled na to zadevo je zapisala tudi Mdi'J1' Boršnik. "Govekar ima prav. Nesrečo, ki se je prl' merila politično neborbenemu poljanskemu kaph1"". Josipu Šviglju, je Tavčar spretno izkoristil za SV0}, gospodarski in politični boj proti klerikalizmu. **' M je prav v tistem, času v strupenosti sredstev g"" na ostrino. V jedru je bil razkol med liberalni' "J klerikalno stratiko gospodarskega značaja. " Sp>'a makarone, hm... Še nekatere druge malenkosti, ki se jih niti ne spomnim več, Ves sem se tresel, ko sem prišel domov in sem 'jo d stvari na mi o. Se danes vidim mamo. kako je UOpilak meni. me objela in oba sva se aeela jokal. Nič me ni vprašala, samo rozinovo potico je spekla in i>o več tetinih smo se vsi pošteno najedli. Toda še je bila tako neumna, daje nekaj hram' dala v lonček na toplo, da bo se a očeta. Tedaj sem se obrnil in brez besed vstal in šel iz kuhinje. To me je tako raz-besnelo, da je mama še zmeraj mislila na njegovo rit, čeprav nam je vse pokradel, da smo stradali zaradi njega." Karel je bil bister fant, vendar je šel takoj po osemletki delat. Bil je bolj droben kot ne, zato je bil vsak večer, ko se je vrnil domov, zbit in tako utrujen, da je samo zlezel v posteljo, ne da bi lahko še karkoli drugega počel. Kmalu so na vasi spoznali, da ga lahko pokličejo tudi k cerahanju. Tako je Karel skoraj vsak dan delal še na kakšni hiši, ki st> tedaj, nekaj let [>o vojni, rasle kot gobe pt> dežju. "Toda ostal sem bt>lj zacuknjen kot ne. saj sem zaradi matranja nehal rasti. Moje sestre so vse dolge donde, le jaz sem osla I bolj pri tleh, " se zasmeje in njegove tople oči, ki kljub starosti še niso izgubile iskrivosti, se nagajivo nasmehnejo. Večji del plače je dajal mami, ob tem pa je skrbno pazil, da ni niti centa zapravila za očeta. Prav piko-lovsko je bedel nad računi iz. trgovine in čeprav mu je pod prisego zalijevala, da ne bo očetu nikoli dala niti dinarja, jo je še predobro poznal, da bi ji verjel. Vedel je, da bi mu dala vse, do zadnje pare, če bi ji le obrnil hrbet in ne bi pazil na to, kaj kupuje. "Moja mama je bila vzgojena tako, da mora moškemu, ne glede na to, kakšen bedak je, streči od spredaj in zadaj. Tudi če jo je pretepel, daje bila vsa plava, je zvečer skupaj z njim legla v posteljo, tla jo je se tam izkoristil. Celo otrokom je odtrgavala od ust, da se je on lahko mastil, ko je prikolovratil iz gostilne. Zmeraj, ko smo se jezili, nas je potem oštevala, tla moramo očeta spoštovati, ne glede na to, kakšen je. Seveda se ji je oče v glavo smejal in izkoriščal njeno dobroto, pomešano z neumnostjo do skrajnih meja." Karlova mladost je minila med fabriko, kjer je dejal za tekočim trakom, in gradbišči, kjer je pomagal graditi hiše in s tem zaslužil še kakšen dodaten dinar. Sestre so hotele iti v šole in ker je bil dobrega srca, jim je pomagal, tako da so se na neki način dobro prebijali skozi, ker so vse imele štipendijo in je šlo. Le mamo je moral stalno imeti pod kontrolo. Oče je v tistih letih "grel svoje kosti" še pri neki natakarici in včasih se je zgodilo, da ga tudi po več dni ni bilo domov. Ko se je vrnil, se je rad hvalil, kako dobra mrha je ona druga in kakšen škis je mama. Karlu so se njegove besede globoko zasidrale v srce. "Ženske sem začel soditi po teh dveh, ki sem ju poznal od blizu: po svoji mami. ki je bila preveč ponižna m je kar prosila, da jo kdo izkorišča, in po tisti drugi mrhi, kije iz očeta znala izvleči zadnji dinar, poleg tega pa ga še izkoristiti. Začel sem sovražiti Ženske. Ker sem bil majhen, me nobena niti pogledala ni. Vse so se raje obračale za postavnimi fanti. To me je včasih zelo bolelo. Ko sem bil malo starejši, sem prihranil nekaj denarja in bi se rad oženil. Toda nobene ni bilo, ki bi me bila pripravljena prenašat. Počasi sem se vdal v usodo, da bom do konca življenja materi v oporo. Sestre so počasi tudi prišle do kruha in z mamo sva ostala v stanovanju sama." Vendar pa se je usoda poigrala, tako kot zmeraj, ko načrtujemo eno, zgodi se pa drugo. Starejša sestra se je poročila in ni imela kam iti. Bila je že noseča, ko sta oba z možem nekega večera prijoka-la domov in milo prosila mamo in Karla, če ju vzameta pod streho samo toliko časa, dokler ne najdeta kaj boljšega. GORENJSKI GLAS «12. STRAN ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si Petek, 5. aprila 2002 Kranj nagradil najboljše športnike Športne nagrade za leto 2001 so prejeli Anja Čarman, Andrej Hauptman, Rožle Prezelj, Vinko Marušič in Kegljaški klub Triglav Kranj. VATERPOLO Kranj - Kranj je športno mesto. Konec leta 2001 je v občini na področju športa in rekreacije delovalo 124 športnih društev, klubov in zvez. V društvih je izvajalo športno vzgojo in vadbo športnikov več kot 150 trenerjev. Leta 2001 je vadilo in tekmovalo 11.933 športnic in športnikov, od teh 5597 v športnih društvih in klubih, ki sodijo v kakovostni in vrhunski šport, in 6336 v športnih društvih in klubih, ki so uvrščeni v rekreativni šport. TELEMARK SMUČANJE Zavod za šport je objavil razpis za izbor najboljših športnic, športnikov in športnih delavcev, komisija pa je izbrala najboljše. Športne nagrade za vrhunske mednarodne športne dosežke in za življenjsko delo v športu so na torkovi svečanosti v dvorani Mestne občine Kranj prejeli plavalka Anja Čarman, ki te dni tekmuje na svetovnem prvenstvu v Moskvi, kolesar Andrej Hauptman, ki nas je prav te dni razveselil z vrhunsko uvrstitvijo v Telemark smučarji končali uspešno sezono Kranj - Na Rogli je bila - v okviru finalne tekme Bar cafe ski open - še zadnja letošnja preizkušnja telemark smučarjev za slovenski pokal. Na najvišjo stopničko med člani se je povzpel Urban Simčič, najboljši slovenski telemarker David Primožič se je moral zadovoljiti z drugim mestom, tretji pa je bil Jakob Jovan, vsi Telemark klub Kranj. V ženski konkurenci je bila najuspešnejša Katarina Privšek (TKK), pred Stino Uranjek (Branik Maribor) in Barbaro Blažko (Gora Pred-meja). Dora Štuhec (Branik) je ponovno dokazala, da med mladinkami in celo med mladinci nima para - ugnala je tudi mladinskega svetovnega prvaka Sergeja Primožiča. Drugo in tretje mesto med mladinkami sta osvojili Tinca Frumen (TKK) in Anja Rijavec (Gora), med mladinci pa Klemen Žonta in Matej Čibej, oba Gora. Skupno je bil na tekmovanjih za slovenski pokal najboljši David Primožič, pred Jakobom Jovanom in Matjažem Dolencem. S to tekmo so telemark smučarji zaključili najuspešnejšo sezono doslej. Kot je ob koncu sezone dejal direktor odbora za telemark pri Smučarski zvezi Slovenije Urban Simčič, so tako člani kot mladinci letos dosegli velik napredek, zato se že veseli izzivov, kijih bo prinesla nova sezona. Petra Lombar Športne nagrade za leto 2001 so prejeli Anja Čarman, Andrej Hauptman, Rožle Prezelj, Vinko Marušič in Kegljaški klub Triglav Kranj. kolesarski dirki v Franciji, atlet, skakalec v višino Rožle Prezelj, dolgoletni namiznoteniški delavec Vinko Marušič in Kegljaški klub Triglav Kranj, Jd praznuje 50-letnico delovanja. Športne plakete so podelili atletinji Brigiti Langerholc, športnemu ribiču Marjanu Caterju, športnemu delavcu in nekdanjemu vrhunskemu atletu Dušanu Prezlju, športnemu delavcu in organizatorju tekmovanj Vinku Janši in športnemu delavcu in organizatorju tekmovanj Rajku Bogataju. Na slovesnosti so podelili 96 športnicam in športnikom športne znake Kranja. Dobili so jih osvajalci naslovov državnih prvakov v mladinski in članski konkurenci. J.K., slika Gorazd Kavčič VESLANJE Opel Cokua postavlja merila. Opel Corsa navdušuje! Z vrhunsko obliko in tehničnimi lastnostmi je prevzela tako voznike kot najzahtevnejše strokovnjake. Moderen dizajn s presenetljivo nizkim količnikom upora (0,32) zagotavlja nizko porabo goriva in stabilno vožnjo, najdaljša medosna razdalja v svojem razredu (2491 mm) pa povečuje prostornost in vožnjo spreminja v enkratno doživetje. Ob naštetem ne gre pozabiti še izjemnih rezultatov testiranj, ki so dokazali, da Opel Corsa z osvojenimi štirimi zvezdicami in 29 točkami* sodi med najvarnejše avtomobile svojega razreda. Takšna je Opel Corsa - dinamična, mladostna in varna. Zgled v svojem razredu in Izreden Izziv. Vključno s ceno, seveda. -test oamtc/adac/amzs po metodi ncap Posebna ponudba: samo 1.660.000 SIT Veslači začenjajo v Zagrebu Bled - Z nastopom v Zagrebu se bo jutri začela letošnja tekmovalna sezona za slovenske veslače. Na tradicionalni regati na Jarunu bodo nastopili vsi naši kandidati za člansko reprezentanco, za reprezentanco mlajših članov in mladinsko reprezentanco, ko je povedal sekretar Veslaške zveze Slovenije Stanko Slivnik, pa regata ne bo kriterijska, temveč pregledna, za razliko od prejšnjih let pa so kombinirane posadke določene že vnaprej. Tako bodo jutri najprej na sporedu najprej nastopi v manjših disciplinah, v nedeljo pa v večjih disciplinah. Poleg naših in hrvaških veslačev bodo v Zagrebu po napovedih nastopili še veslači iz Češke in Turčije. V.S. KOŠARKA_ Zmaga Triglava, poraz Ločanov Kranj, Škofja Loka - Minulo sredo so košarkarji v Hypo ligi nadaljevali s tekmovanjem. Za uvrstitev od l. do 8. mesta je ekipa Heliosa izgubila z Geoplin Slovanom s 97:72 (23:11, 44:32, 63:57). Domžalčani bodo naslednjo soboto doma gostili Alpos Kemoplast. Za uvrstitev od 9. do 14. mesta je ekipa Triglava doma premagala Elektro z 99:89 (26:19, 49:37, 75:64), ekipa Loka kave TCG pa je bila slabša od Kopra s 86:93 (19:19, 41:40, 58:67). Naslednjo soboto bo Triglav gostoval pri Rogli, Loka kava TCG pa pri Kraškem zidarju. V.S. ODBOJKA_ Blejcem (še) ni uspelo Radovljica Minulo sredo so odbojkarji Merkur Lip Bleda v domači dvorani v Radovljici v četrti tekmi pollinala končniee goslili ekipo Pomurje Galexa. Kljub vodstvu v uvodnih dveh nizih 2:0, so nato popustili, pobudo pa so prevzeli Prckmurci in zmagali z 2:3 (14, 22, -24, -21, -6). Peta, odločilna tekma /a vstop v finale bo jutri, v soboto, v Murski Soboti. Prvi finalisti so že pred tednom postali odbojkarji CalCil Kamnika. V.S. Rusi in Američani v Kranju Kranj - Po nastopu mladincev, ki so na kvalifikacijskemu turnirju za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu, osvojili prvo mesto, se bo predstavila še članska reprezentanca, ki se pripravlja za igranje na evropskem prvenstvu naslednje leto v Kranju in Ljubljani. Tokrat je organizatorju, Vaterpolski zvezi Slovenije, uspelo v Kranj na Tristar turnir pripeljati reprezentance ZDA, Rusije in Slovaške, ki že vrsto let nastopajo na svetovnih in evropskih prvenstvih na olimpijskih igrah in svetovnih pokalih. Vaterpolska zveza Slovenije, še posebej njen strokovni svet, ki ga vodi naš selektor Igor Štirn, je izkoristila prisotnost ZDA na tem turnirju, ki jo vodi najboljši trener zadnjih dvajset let na svetu Radko Rudič, legenda jugoslovanskega vaterpola, ki bo za slovenske trenerje v soboto pripravil seminar na temo: Funkcionalni del vaterpolske igre. Naša reprezentanca je začela s pripravami že v tednu pred velikonočnimi prazniki in se je ponovno zbrala v ponedeljek, 1. aprila. Selektor Igor Štirn s pomočnikoma Tomom Baldermanom in Robertom Grubišičem - Čabom je na priprave povabil devetnajst kandidatov, ki prihajajo iz štirih vaterpolskih klubov. Največ jih daje kranjski Triglav Živila (Žiga Balderman, Igor Belofastov, Aleksander Merteljj Jure in Matej Nastran, Tadej Peranovič, Krištof Štromajer, Primož Troppan, Miha Vreček). Iz Olimpije jih je na treningu pet (Elvir Bečič, Aleksander in Vladimir Pajič, Klemen Podvršček in Uroš Štuhec). Iz mariborskega Branika je trojica (Jernej Lovše, Alen Medic, Matjaž Ul), dva pa prihajata iz francoskega Marsseilla, a sta bila nekdaj člana kranjskega kluba (Erik Bukovac, Teo Galič). Razpored tekem na turnirju: petek, 5. aprila: ob 19.15 uri Rusija -Slovaška, ob 20.30 uri Slovenija - ZDA; sobota, 6. aprila: ob 19.15 uri ZDA - Rusija, ob 20.30 uri Slovaška - Slovenija; nedelja, 7. aprila: ob 19.15 uri ZDA - Slovaška, ob 20.30 uri Slovenija - Rusija. Jože Marinček HOKEJ_ _ Blejcem tretje mesto Bled, Jesenice - Minuli torek je bila v ljubljanskem Tivoliju peta tekma super finala državnega prvenstva v hokeju na ledu med Olimpijo in Acroni Jesenicami. Tokrat so ljubitelji hokeja res prišli na svoj račun, saj sta obe ekipi prikazali odlično igro. V prvem delu srečanja so Jeseničani z golom Marcela Rodmana povedli z 0:1. Izenačil je II-dar Rahmatulin, v vodstvo pa je Ljubljančane devet minut pred koncem popeljal Chris Heron. Najbolj razburljivi sta bili zadnji dve minuti, saj je za Acroni najprej izenačil Jure Vnuk, že v naslednjem napadu pa je na 3:2 za Olimpijo povišal Dejan Kontrec. Jeseničanom ni več uspelo izenačiti in tekma seje končala z zmago domačinov s 3:2 (0:1. 1:0, 2:1). Včeraj zvečer je bila na Jesenicah že šesta tekma, ki pa se do zaključka naše redakcije še ni končala. Če so igralci Acroni Jesenic izenačili, bo zadnja tekma jutri v Tivoliju, sicer pa je prvenstvo končano. V torek so se končali tudi obračuni za tretje mesto. Ekipa Bleda je na domačem ledu 4:1 (1:1, 2:0, 1:0) premagala Slavijo M Optimo in zasluženo osvojila 3. mesto. V.S. GORSKI TEK__ Letos znova 12 ur Kališča Preddvor - Klub ljubiteljev Kališča (Kljuka) bo organiziral v soboto, 6. aprila, 3. vzdržljivostni preizkus 12 ur Kališča. Start bo ob 6. uri nad Mačami nad Preddvorom, cilj pa pri koči na Kališču. Šteli bodo vzponi med 6. in 18. uro. Prihod na cilj na Kališču po 18. uri se ne šteje. Absolutna rekorderja sta Bojan Cvajnar z 10 vzponi in Olga Grm s 7 vzponi. Za upoštevanje pri razvrstitvi bo treba najmanj dvakrat priti na cilj. Do konca marca bo startnina 1.200 tolarjev za člane Kljuke in 1.500 tolarjev za nečlane, po 1. aprilu pa bo startnina za vse 2.000 tolarjev. Prijave sprejemajo v domu na Kališču, v fitness centru Power fit v Prcbačevem, v avto centru Boltez. in po telefonih 04 232 63 46 in 041 691 249, prijaviti pa se bo mogoče tudi na dan tekme. Prijavnice in vse ostale informacije so na intemetu http://www.kalisce.com/l2 urkal 02.htm J.K. OPEL CREDIT Belm Hrani 9B.3 MM* Glasbene žetje 04 231 «0 80 SMS DOK 031 383 383 Marketing: 041 713 072 Wjtl«)B«M d oo 'in«|Miu i. 4000 Kuni KOLESARSTVO Dvojna zmaga Savčanov Pordenone - Na mladinski dirki v Pordenonu so sijajen uspeh dosegli savski mladinci, ki so osvojili prvi dve mesti v konkurenci 162 kolesarjev iz Italije, Hrvaške in Slovenije, Dirko je zmagal Janez Rozman in se s tem vpisal v zlato knjigo dirke, v kateri je poleg znanih kolesarskih imen kot zadnji Slovenec vpisan Tadej Valjavec, ki je to dirko zmagal pred osmimi leti. Poleg posamičnega uspeha so kolesarji Save zmagali tudi ekipno. Strasswalcben - V avstrijskem Strasswalchnu je nastopil del članske ekipe Save in blejski mladinci. Med mladinci je bil uspešen Grega Bole, ki je dosegel prvo letošnjo zmago, v članski konkurenci pa sta bila v močni konkurenci 245 kolesarjev najuspešnejša Matej Stare, ki je zasedel 8. in Uroš Šilar 15. mesto. Treviso - Na dirki za člani do 23 let je na 155 km dolgi progi soliden rezultat dosegel Savčan Domen Bla/.ek in sicer je dosegel 13. mesto. Staranzzano - Mlajši mladinci so tekmovali na ravninski dirki v bližini Monfaleoneja. Dirko je odločil sprint glavnine. V sprintu seje dobro /našel Savčan Vanja Piljojčič in je zasedel 1. mesto. M.K- Vabila, prireditve Nogometni spored - V 27. krogu nogometne lige Si.mobil bo živila Triglav igral |iilii v Mariboru z vodilnim Mariborom Pivovarn0 laško. Domžale pa bodo gostovale pri Primorju v Ajdovščini. V državni kadetski m mladinski ligi bosta ekipi Triglava 2000 gostoval' v Biljah pri moštvu Bilje - Primorje. Kadeti bodo igrali ob 14. uri, mladinci pa ob 16. uri. V prvi gorenjski ligi bodo jutri, 6. aprila, ob 17. uri igrali Lesce : Kranjska Gora, Železniki : Visoko, Velesovo • Naklo, Sava : Polet in Alpina : Ločan. V drugi ligi bodo jutri ob 17 uri odigrali 10. krog. Pari bodo Hrastje : Podgorje, Bitnje : PodbreZje. Trhoje Preddvor in Kondor : Jesenice. Bohinj bo prost. V soboto in v nedeljo se bodo začela tekmovanja tudi v mlajših kategorijah. Veterani bodo tekmovali v smučarskih skokih Smučarsko dn'st vo Dolomiti bo organiziralo jutri, 6. aprila, ob II. uri na skakalnic'1 kritično točko K 20 tekmovaii|c veteranov v snuieaiskih skokih. **J?J rani bodo ra/deljem v tri starostne skupine: od 25 do 35 let, od 36 u 43 let, do Ss let in nad 55 let Prijave bodo sprejemali ob 9. uri pfj* Kavko, trening pa bo do 10.30. Razglasitev rezultatov bo 15 mm1'1 \)0 končani tekmi ob vznožju skakalnic. J.K. Po štirih letih od uveljavitve zakona o varnosti cestnega prometa Mopedi gredo na registracijo Po 1. maju bodo smeli vozniki koles z motorjem na cesto le, če bodo njihovi dvokolesniki ali trikolesniki registrirani. Registracija, vključno z obveznim zavarovanjem, stane okroglih sedemnajst tisočakov. Kranj - Vozniki koles z motorjem bodo torej morali imeti po 1. maju pri sebi prometno dovoljenje, vozilo pa bo moralo biti označeno s predpisano registrsko tablieo, veljavno nalepko za tehnični pregled. Pomembno je tudi, da bo moral voznik skleniti obvezno zavarovanje po načelu avtomobilske odgovornosti, kar bo olajšalo reševanje škodnih primerov. Na upravnih enotah so z registracijo koles z motorjem že začeli. V ministrstvu za notranje zadeve pojasnjujejo, da kolo z motorjem registrira na zahtevo lastnika tista upravna enota, na območju katere lastnik prebiva oziroma ima svoj sedež. Registracijo pa je mogoče opraviti tudi pri organizacijah, ki so zadolžene za tehnične preglede motornih in priklopnih vozil in imajo za registracijo pooblastilo upravne enote. Lastnik mora po opravljenem tehničnem pregledu kolesa z motorjem in pridobitvi veljavne nalepke za tehnični pregled vozila vlogi za registracijo priložiti več dokazil: dokazilo o izvoru in lastnini vozila oziroma posameznih delo, kot okvirja, motorja ipd., ki so bili kasneje vgrajeni. To pomeni, da mora imeti lastnik račune, s katerimi lahko dokaže nakup tovarniško novega vozila kot tudi dokumente o morebitnih spremembah lastništva vozila ali posameznih delov. ipd.) ter dokazil o carinjenju. Nekateri pogodbe s prodajalci sicer imajo, vendar ne overjenih pri notarju. Za vse te so na upravnih enotah pripravili poseben obrazec, na katerem bodo ob registra- Po zakonu o varnosti cestnega prometa je kolo z motorjem motorno vozilo z dvema ali tremi kolesi, katerega delovna prostornina motorja ne presega 50 kub. centimetrov in ki na ravni cesti razvije hitrost od najmanj 25 do največ 50 kilometrov na uro Vlogi za registracijo mora lastnik priložiti tudi dokazilo, da je na vozilu nalepljena veljavna nalepka za tehnični pregled, izjavo o ustreznosti in tehnični brezhibnosti za vozila, za katera je bila taka izjava izdana po 1. maju 1998, ko je začel veljati zakon o varnosti cestnega prometa. Za ta vozila NEZGODE namreč velja, da voznikom pred registracijo ni treba opraviti tehničnega pregleda, pridobiti morajo le veljavno nalepko za tehnični pregled. Za vozila tuje proizvodnje morajo lastniki predložiti tudi dokazilo o carinjenju. Številni lastniki mopedov, ki jih doslej ni bilo treba registrirati, vseh zahtevanih dokumentov o izvoru in lastništvu vozila ali kasneje vgrajenih delov (računov, kupoprodajnih in darilnih pogodb Podbrezje - Za dimnikarje pravimo, da nam prinašajo srečo. Včeraj ob °smih zjutraj pa dimnikar S. D., ki je s katrco vozil skozi Podbrezje, Nikakor ni prinesel sreče poštarju R. Š. iz Kranja. Ko je dimnikar pripeljal izza ovinka, je poštar prečkal cesto proti službenemu avtomobilu na drugi strani in čeprav sta se oba poskušala ogniti srečanju, ni šlo. Poš-*ar jo je v trku odnesel z lažjimi poškodbami Foto: Aljoša Korenčan Kom« lenda - Sončna pomlad je že privabila na ceste številne kolesarje Da tudi motoriste. Da so ti, podobno kot pešci, dokaj rizična skupina prornetnih udeležencev, dokazuje nedeljska popoldanska nezgoda Motorista na glavni cesti med Lahovčami in Komendo Foto: Kristjan Grom ciji pisno potrdili lastništvo vozila. Gre za neke vrste logičen in realen "odpustek", ki pa ga je mogoče izkoristiti le do 1. maja. Po tem datumu mopeda brez vseh zahtevanih dokumentov ne bo mogoče več registrirati. Za te primere velja, daje registracija do 1. maja mogoča le na upravni enoti, ne pa tudi v pooblaščeni organizaciji. Voznikom neregistriranih mopedov, skuterjev in podobnih vozil, ki se bodo po 1. maju pojavili v prometu, grozi denarna kazen 25.000 tolarjev. "Posebne gneče za registracijo koles z motorjem za zdaj še ni," Okradel igralnico Kranj - Policisti bodo vložili kazensko ovadbo proti neznancu, ki je v torek okrog štirih zjutraj vlomil v gostinski lokal Dama na Planini in lastniku naredil za 2,25 milijona tolarjev škode. Nepridiprav je v igralnici najprej poškodoval video nadzorni sistem in iz njega vzel kaseti, nato pa je v pisarni odklenil blagajno, iz katere je ukradel 680.000 tolarjev. Drugo blagajno z I k3 milijona tolarji in ključi za avtomate je izruval iz. stene. Odkorakal je z denarjem, blagajno in še dodatnimi 185.000 tolarjev, ki jih je pobral iz enega od igralnih avtomatov. Ukradena mazda, jugo in golf Kranjska Gora - Pred nekdanjo Mercatorjevo trgovino v Gozd Martuljku je bil parkiran osebni avto mazda 626, v njem pa kontaktni ključi. Ker priložnost dostikrat dela tatu, je tudi to nekdo izkoristi] in se z mazdo odpeljal. Na nesieČO ni prišel daleč. V naselju Pod hribom |e trčil v drevo ob cesti. Avto, na katerem je za okrog 150 tisočakov škode, je pustil, sam pa peš odšel. Grad - Iz garaže ob stanovanjski hiši v Gradu pri Cerkljah je v noči na sredo izginil osebni avto Z jugo 45 koral modre barve, vreden približno 130.000 tolarjev, z registrsko oznako KR A5-692. Kranj - Včeraj zjutraj pa na Kidričevi cesti v Kranju ni bilo več osebnega avta VW goli" III svetlo rdeče barve, registrske oznake KR Pl-006. II. J nam je povedal Boris Grabeč iz tehnične baze AMZS v Kranju, ki nam je pojasnil tudi nekatere čisto tehnične podrobnosti. "Registrska tablica bo nameščena na zadnjem delu vozila, nalepka za tehnični pregled pa na prednjih vilicah ali v bližini rezerovarja." Povedal je tudi, da se strošek registracije, vključno z obveznim zavarovanjem, suče okrog 17.000 tolarjev. Za nova kolesa z motorjem tehnični pregled tri leta ni potreben, vozila, starejša od dvanajst let, pa bodo morala nanj dvakrat na leto. Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič Sneg za planiško skakalnico Pred senat okrožnega sodišča v Kranju so v torek stopili Janez Gorišek, Branko Dolhar in Peter Dremelj iz organizacijskega komiteja Planica. Kranj - Obtožba jim namreč očita storitev kaznivega dejanja poškodovanja naravne znamenitosti, za kar je po zakonu zagrožena kazen do pet let zapora. Nadaljevanje glavne obravnave 21. maja. Da bi rešili planiško prireditev, naj bi obtoženi člani organizacijskega komiteja leta 1994 dali iz Tamarja navoziti sneg za prekritje skakalnic. Za prevoz so prek grbinastega travnika pod izvirom reke Nadiže, ki je zavarovan kot naravna znamenitost in zanj velja najstrožje varstvo, zgradili cesto. V petih dneh so tovornjaki cesto kar štiristokrat prevozili. Zaradi poškodovanja naravne znamenitosti na podlagi kazenske ovadbe, ki jo je pred osmimi leti vložila Civilna iniciativa za Slovenijo skupaj z ministrstvom za kulturo in zavodom Triglavski narodni park, so se v torek pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Kranju zagovarjali 68-letni Janez Gorišek, 53-letni Branko Dolhar in 51-letni Peter Dremelj. V svoj bran so povedali, da odločitve niso sprejeli sami, 21. maja, ko se bo glavna obravnava nadaljevala, pa bo sodišče zaslišalo še priče. Organizacijski komite Planica je poleti 1994 na osnovi odločbe urbanističnega inšpektorata poskrbel za sanacijo poškodb in vzpostavitev v prejšnje stanje, vendar so v Triglavskem narodnem parku vztrajali, da gre le za vizualno, ne pa tudi biološko sanacijo, ki da ni mogoča. H. J. Guna se je vrnil - v zapor 30-letni Kranjčan Gaber Guna, ki je izginil, potem ko mu je višje sodišče decembra 2000 potrdilo triletno zaporno kazen, se je v torek javil na prestajanje kazni v zaporu Dob pri Mirni. Kranj - Kot nam je povedal njegov zagovornik po uradni dolžnosti, kranjski odvetnik Aljoša Drob-nič, z Gabrom Guno vse od seje senata Višjega sodišča v Ljubljani 30. novembra 2000 ni imel stikov. Zdaj ga je Guna poklical, da ga je spremljal na Dob. Kje je bil leto in tri mesece, naj bi mu ne zaupal. Gaber Guna je šesti obsojeni član t.i. gorenjske heroinske naveze. Sredi marca 2000 mu je veliki senat okrožnega sodišča v Kranju za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili naložil kazen tri leta zapora, ker je z Andrejem Hartmanom in Boštjanom Mrakom sodeloval pri montaži prirejenega rezervoarja na tovornjak, s katerim je nato Mrak skrit heroin odpeljal v Veliko Britanijo. O pritožbah na kranjsko sodbo je Višje sodišče v Ljubljani odločilo konec novembra 2000 in jo zvečine potrdilo, razen v delu. ki se nanaša na heroin, zase/en v Lentiju na Madžarskem. V ponovljenem sojenju sta bila Ivan Vodnik in Andrej Klemenčič že pravnomočno oproščena, medtem ko je Andrej Hartman še pred uradno znanim izidom odločbe višjega sodišča, ki mu je naložilo štirinajstletno zaporno kazen, pobegnil iz hišnega pripora, domnevno v tujino, od koder se še ni vrnil. Njegovemu zgledu je sledil tudi Gaber Guna, ki sicer ni bil nikoli v priporu, očitno pa se je ustrašil zapora. Vročitve Gaber Guna pravnomočno sodne odločbe ni počakal. Maja lani je predsednica okrožnega sodišča v Kranju Terezija Gaber Guna. verjetno naveličan svobode z omejitvi- Zorko zanj razpisala mednarodno iskanje. Zdaj torej jo. odločil, da bo dosojeno kazen odsedel. iščejo le še Andreja Hartmana. medtem ko se je H. J. Društvo pravnikov Gorenjske Strokovno in družabno Letos je društvo pravnikov Gorenjske dobilo novo vodstvo. Upravni odbor vodi predsednik društva Mihael Kersnik, okrožni sodnik svetnik, vodja civilnega oddelka na kranjskem okrožnem sodišču. Kranj - Društvo, ki ima sedež v Radovljici, je bilo ustanovljeno novembra 1995. leta in nadaljuje tradicijo društva pravnikov v Kranju in društva pravnikov jeseniške in radovljiške občine. Vanj se povezujejo diplomirani pravniki, ki živijo ali delajo na Gorenjskem. Po besedah predsednika Mihaela Kersnika ima društvo tri osnovna poslanstva, določena z društvenimi pravili in pravili zveze društev pravnikov Slovenije. "Prvo je skrb za čim višjo strokovno raven pravnikov, v ta namen organiziramo strokovna predavanja. Na srečanjih pravnikov, kjer izmenjavamo osebne strokovne izkušnje in pravne prakse na različnih pravnih področjih, je naš cilj uveljavljati pravno kulturo in pravno delo kot tudi vlogo in pomen pravnikov v družbi. Seveda pa društvo skrbi tudi za družabno povezovanje svojih članov, prirejamo rekreacijske izlete in družabna srečanja." Na vprašanje, kdo so člani gorenjskega društva, Mihael Kersnik odgovarja, da diplomirani pravniki, ki delajo v gospodarstvu, občinskih in državni upravi, zavarovalnicah, odvetniki, notarji, državni tožilci, sodniki. Njihovo število nenehno raste in že presega 120, zato nameravajo delo razdeliti po sekcijah. Razen Mihael Kersnik izjemno aktivne športno-planin-ske sekcije bodo zaživele še kazenska, civilna in veteransko-upokojenska sekcija. "Tradicionalno sankaško srečanje smo letos spremenili v športni večer z nočnim smučanjem na osvetljenem smučišču žičnic v Kranjski Gori. Naš član Andrej Žemva nas je z dia posnetki popeljal na treking v Himalajo in izlet po Nepalu, na strokovnem predavanju dr. Branka Brusa smo se seznanili z. novim Obligacijskim zakonikom. Naša člana France in Inka Černe pripravljata dia večer o Novi Zelandiji, dr. Brus bo predstavil novosti in posebnosti Zakona o gospodarskih družbah, izpeljali bomo tradicionalna planinska pohoda; maja na Golico in septembra pod Špikovo skupino, v spomin na pokojnega kolega Tomaža Kavarja, ki je ostal v gorah Kitajske," je povedal predsednik Mihael Kersnik. Društvo pravnikov Gorenjske je eno od najbolj delavnih članov Zveze društev pravnikov Slovenije, ki združuje 31 društev z različnih območij države in različnih specializiranih strokovnih področij. Namen društva je, da se tako društvo kot njegovi člani z različnimi oblikami dela vključujejo v družbeno življenje, zlasti pri krepitvi pravne zavesti državljanov. Med gorenjskimi občinami je doslej največjo pripravljenost za strokovno povezovanje z društvom pokazala mestna občina Kranj. H. J. GORENJSKI GLAS «14. STRAN ••••••• KULTURA / kavka@g-glas.si Petek, 5. aprila 2002 Klarisa M. Jovanović o najnovejši plošči Hasret Arhaičen pridih s kančkom jazza Tržič - V začetku letošnjega leta nas je pevka prevajalka, po stroki pa profesorica francoščine in primerjalne književnosti, Klarisa M. Jovanović, presenetila s ploščo z naslovom Hasret. Gre za edinstven tovrstni izdelek pri nas, saj na cd plošči predstavlja manj znane ali pozabljene ljudske pesmi iz Bosne, Makedonije, Grčije in Turčije iz konca 19. in začetka 20. stoletja. Arhaičen pridih pevkinega glasu, ki poslušalca brez dvoma prepriča v avtohtonost posameznih pesmi, nadgrajuje izjemno muziciranje Tria Bahur. Pred poslušalci je še en, če rečem športno, rezultat vaših glasbenih raziskovanj. Bržkone nekakšno logično nadaljevanje vaše glasbene dejavnosti v devetdesetih letih, kije kar bogata... "To na neki način drži. Na slovenski glasbeni sceni sem prisotna od začetka devetdesetih let, čeprav sva z Venom Dolencem skupaj nastopala tudi že prej. V dobrih desetih letih sem ustvarila oziroma sodelovala pri šestih cd ploščah in dveh kasetah z glasbo za odrasle in otroke, prav tako pa sem zapela glavno vlogo v radijski igri Balada o smehu, ki je izšla kot plošča in knjiga skupaj. Mislim, da je vsako leto in pol po en projekt kar lepa glasbena bera." Plošča o kateri bova govorila ima naslov Hasret. Kakšen je pomen te besede? "Gre za turcizem, beseda pa pomeni ljubezen, hrepenenje, tudi žalost za nečem, česar ni več. Pomenov je več. Naslov na nek način najavlja pesmi, ki sledijo na plošči. To so ljubezenske pesmi, besedila izražajo hrepenenje po nečem, kar je za vedno izgubljeno, naj bo to ljubljena oseba, mesto, svoboda ali pa izgubljeno otroštvo. Na primer grška pesem Ve ptice, ki letite govori o pticah, ki odneseta vest v Grčijo, da je Kon-stantinopel padel v turške roke... Hkrati pa so pesmi, ki jih pojem na tej plošči, to še posebej velja za makedonske in bosanske, pri svojih narodih pozabljene, ne pojejo se več. Po času nastanka datirajo v konec 19. in začetek 20. stoletja." Torej na noben način ne gre za znane napeve iz ljudskega izročila narodov Balkana? "Te pesmi zbiram že več kot 20 let in so del moje dediščine v širšem pomenu besede. Izhajam iz dvonacionalne družine in poznam pesmi iz nekdanjih južnih delov skupne domovine. Tekoče govorim tudi večino jezikov s tega območja. Ljudje ponavadi pojejo pesmi, ki so se ohranile. V obtoku, mislim, da to velja tudi za slovenske ljudske pesmi, je kakih 50 do 60 pesmi, kijih glasbeniki vse- skozi tako in drugače predelujejo in obračajo. Po 2. svetovni je razvoj radia narekoval tudi snemanje tako imenovanih narodnih pesmi, ki so pri poslušalcih prav tako dosegle uspeh, a te nimajo nič z ljudskim izročilom. Ljudska pesem se je skozi stoletja spreminjala na naraven način, v petdesetih letih pa so te spremembe nastale v nasprotju z. naravo ljudske pesmi. Vsi ti aranžmaji pa so celo ostali kot model, kako se določene pesmi poje in igra in v 50 letih se v tem smislu žal ni kaj dosti spremenilo. Seveda so to lepe pesmi, tudi sama jih prav rada pojem za kakšnim vedrim omizjem, no tokrat pa sem se odločila za drugačen izbor." Ko ste že omenili narodnozabavno glasbo, na Balkanu je in- Odlična Hribernikova in Kosmač Deseto mednarodno tekmovanje Alpe Adria "A. e V. Marcosig" za violiniste in violončeliste, kije 1. in 2. aprila potekalo v Kulturnem centru Jože Bratuž. v Gorici, se je za violončelista Marjetko Hribernik iz Preddvora in Jošta Kosmača iz Škofje Loke zaključilo z odličnima uvrstitvama. V svoji kategoriji sta si priborila drugo in tretjo nagrado. Tekmovala sta v starostni kategoriji od 15 do 18 let, v konkurenci osmih čelistov. Sedemnajstletna Marjetka Hribernik, študentka prof. Suzanne Basler na Visoki šoli za glasbo NVinterthur -Zurich, je s skladbami E. Laloja Koncert za violončelo in orkester v D-molu, B. Martinuja Variacije na slovaško temo, ter z. obveznima skladbama J. S. Bacha iz. druge Suite in etudami D. Popperja osvojila drugo mesto, zaradi ne-podeljene prve nagrade pa se je v svoji kategoriji vpisala med zmagovalce. Sedemnajstletni Jošt Kosmač, dijak Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani, učenec prof. Zdenke Kristl Marinič, je v isti kategoriji dosegel tretje mesto, poleg obveznih skladb pa je izvajal še Koncert v C-duru J. Havdna in Am Springbrunnen C. Davidoffa. Na tem zdaj že tradicionalnem tekmovanju, kjer se pomerijo glasbeniki štirih starostnih skupin v starosti 7 do 25 let, je letos so delovalo okoli dvesto godalcev. Nagrada zmagovalcem, ki jo je zaradi nepodeljenega prvega mesta osvojila tudi Hribernikova, je poleg denarne nagrade koncert i-ranje na turneji po Italiji, Hrvaški, Avstriji in Sloveniji. V Ljubljani se bodo zmagovalci predstavili že 13. aprila v mali dvorani Slovenske filharmonije. Eva Senčar Mandarina, d.o.o. Trdinova 14, 1293 Šmarje Sap Tel.: 01 58 19 210, 01 58 19 226 E-mail: zalozba@mandarina.si Minilo je trinajst let, odkar se je rodil prvi Brendijev otrok. Mala Tina je nanj naredila strašen vtis in pojavila se je želja po tem, da bi zapel tudi kaj za otroke. Ker pa teh pesmic ni znal kdove koliko, se jih je kmalu lotil pisati sam. Vse te pesmi so zbrane na novi zgoščenki in kaseti Brendijeve najlepše pesmi za otroke in verjamemo, da bodo popestrile dneve tudi novi generaciji otrok, ki jih še ne poznajo. HMl NI )l. irVE NAJLCF'fi »■■Ml ZA OTROKI Preteklo jesen je Klarisa M. Jovanović predstavila še eno cd ploščo. Skupaj z Venom Dolencem in ekipo vojvodinskih glasbenikov je pripravila izbor slovenskih ljudskih pesmi za otroke. Plošča z naslovom Stoji mi lipica obsega predvsem izbor pesmi iz vseh slovenskih pokrajin, ki doslej še niso bile popularizirane, med njimi so tako tudi poigranke in preštevanke, ki so jih mamice včasih prepevale otrokom, pa jih je sodobni čas večinoma potisnil v pozabo. dustrija tovrstne glasbe še posebej močna... "Drži. Ko pa glasba postane del industrije, le ta ne dopušča nekih subtilnejših prijemov k zadevi. Tako so eno butični izdelki, kamor sem prepričana sodi tudi moja plošča, drugo pa so izdelki glasbene industrije, naj bodo dobri ali slabi." Pesmi različnih balkanskih narodov zbirate že zelo dolgo ste rekli... "Mislim, da je to, da izhajam iz dvonacionalne družine, vsekakor privilegij. Oče je Črnogorec, mama iz slovenske Istre, oba torej iz mediteranskega okolja, ki tudi mene zelo privlači. Že v gimnaziji in potem v študentskih letih sem začela zbirati notne zapise. Seveda nisem prva niti edina, lepoto besedil ljudskih pesmi Bosne, Srbije, Bolgarije, Grčije... so začeli odkrivati že v nemški predroman-tiki, oob koncu 19. stoletja je napeve ljudskih pesmi zapisoval češki muzikolog Ludvik Kuba, ki je samo v Bosni zapisal več kot 1000 ljudskih pesmi... Njegova knjiga je bila tudi ena od virov pri mojem izboru." Beseda o izboru? "Izbor pesmi na plošči je moj. V enem prejšnjih projektov sem že delala izbor pesmi španskih Židov, ki deloma tudi spadajo v ta prostor, tokrat pa sem hotela vključiti predvsem Bosno, Makedonijo, Grčijo, ena skladba pa je turška. Za pesmi sem imela na voljo tudi notne zapise, razen za tri grške pesmi, ki so rezultat terenskih zapisov iz šol v Atenah, kjer sem bila na podiplomskem študiju. Ko smo z glasbeniki prišli skupaj sem jim odpela pesmi, odtol-kla ritem, povedala sem jim vsebino in to je to." Trio Bahur je nedvomno združba izvrstnih glasbenikov, kako je prišlo do sodelovanja med vami in fanti? "Ko sem pred leti nastopala na Drugi godbi, sem k sodelovanju povabila tolkalista Nina Mureški-ča. ki je že takrat sodeloval s kitaristom Igorjem Bezgetom in pihalcem Vaskom Atanasovskim v triu Bahur. On je bil kasneje tudi most med menoj in skupino. Sicer se mi je zasedba zdela zelo primerna za moje pesmi, saj so uspeli hkrati pričarati arhaično barvo zvoka in na drugi strani dodati subtilni jazzovski pridih." V ospredje prihajata tako vaš glas kot muziciranje glasbenikov, kar v sožitju ustvarja izjemen zvočni izdelek... "Želela sem celo, da je muziciranja več, kot ga je bilo pri mojih prejšnjih projektih. Tudi ljudsko glasbeno izročilo v južni evropi govori o zelo pomembni vlogi glasbenika, ki je pesmi dajal dodatno dimenzijo. Fantje so poleg tega izjemni multiinstrumentalisti." Tudi sicer plošča s spremljajočo knjižico daje občutek obsežnejšega projekta, tu mislim na vaš uvod o izboru pesmi, na besedila v originalu, v angleščini in slovenščini. Spogledovanje s tujino? "Seveda. Predvsem gre za zelo dragocen material. Pri nas se ljudske pesmi teh narodov še nihče ni lotil na tak način in mislim, da tudi v Bosni ne, čeprav gre tudi za njihovo izročilo. Zadeva je res zelo ambiciozno zastavljena, vloženega je bilo veliko dela, saj naj bi plošča prišla tudi na zahodno evropsko glasbeno tržišče. Slovenija je za tovrstno glasbo zelo majhen trg, poleg tega pa imamo Slovenci pogosto omalovažujoč odnos do izdelkov domačih ustvarjalcev." Ampak vi ne popuščate... "Delam, to je moje življenje. Gradiva imam toliko, da bi lahko že zdaj naredila še eno ploščo." Še to, ob izidu ste že imeli nekaj nastopov. Občutek? "Imela sem 4, 5 koncertov, ki so bili izjemno lepo sprejeti, ljudje so bili navdušeni. To so poslušalci, ki v glavnem vedo, kaj so prišli poslušat in so potem takem na samem koncertu lahko le še prijetno presenečeni." Igor Kavčič Tamburice in mandoline Reteče pri Škofji Loki - Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Škofje Loke in KUD Janko Kermelj Reteče pripravlja v soboto, 6. aprila, zanimivo, že 22. srečanje odličnih tamburaških in mandolinskih orkestrov in skupin iz vse Slovenije. Veliko srečanje bo potekalu v Kulturnem domu Reteče, kjer se bo na odru zvrstilo 14 nastopajočih. Ob 17. uri bodo nastopili: Tamburaški orkester glasbene šole Črnomelj, TO KUD Oton Župančič iz Artič, Tamburaška skupina kulturno umetniškega društva iz Hoč, TS Bisernica KD Janko Kermelj Reteče - nastopili bodo veterani in srednješi-lci, - TS iz Cirkovce, Tamburaši kulturno prosvetnega društva in Cirkulan ter TS Varalo in Dragatuša. Po krajšem odmoru se bo koncert nadaljeval ob 19. uri, ko bodo nastopili TS KUD Dobreč iz Dragatuša, TS iz Vrhpolja, Trio dva čardaša iz Bele krajine. Študentska tamburaška skupina Bisernica KD Janka Kermelja iz Reteč, TO KD Franceta Prešerna iz Vidma pri Ptuju, Tamburaški Kavkler KUD Janko Živko iz Poljčan, zaključil pa bo Orkester Mandolina KUD Stadion. Posebni gostje srečanja bo odlični Orkester Akord iz Celja, ki bo zaigral Albansko rapsodijo št. 3. Katja Dolenc Gledališče in lutke Radovljica, Kranj - Radovljiška izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti letos že petič organizira območno srečanje ljubiteljskih gledaliških skupin imenovan Linhartov gledališki maraton. Po letos kar bogati gledališki beri se bo tako na "maratonu" do nedelje zvrstilo šest predstav za otroke in sedem predstav, namenjenih odrasli publiki. Med predstavami za otroke bomo videli tako "klasična" odrska dela kot novosti, od Vilinčka z lune, do predstav Žabčki si želijo, Zeleni fantek. Naša kapljica za življenje reke, komedijsko obarvane igrice Vzorni soprog in zgodbo iz sodobnega življenja Na pomoč. Pri predstavah za odrasle so gledališke skupine posegale po klasični tragediji Romeo in Julija in komediji Jeppe s Hriba, po burki, to sta predstavi Lili in Snubač in po sodobnih komedijah, kot sta Orkester in Dohodnina. Novost letošnjega Maratona je Linhartov nočni program, ki bo potekal v petek in soboto ob pol enajstih ponoči. Vanj so uvrstili predstavi, ki presegata običajne amaterske okvire in se tako po izboru besedila kot po gledališki izvedbi približujeta profesionalnemu teatru, namenjenemu resničnim ljubiteljem gle- dališča. To sta predstavi Znati umreti in Mamagorka in njen Ple-jamo, prva v izvedbi Gledališča Bohinjska Bistrica, druga pa Kulturnega društva Brezje. V Kranju pa bo v soboto, 6. aprila, na sporedu Lutkovno srečanje Saša Kumpa, ki šteje za medobmočno srečanje lutkovnih skupin Gorenjske. Produkcijo zadnje sezone bo prikazalo deset lutkovnih teatrov oziroma skupin s cele Gorenjske, ob 16. uri pa bo v Lutkovnem gledališču Gradu Kiselstein tudi okrogla miza. ki jo bo vodil etnomuzikolog. ilustrator in lutkar, mag. Igor Cvetko. I.K. O "Dizmovi družbi" tudi v Kranju Kranj - Osrednja knjižnica Kranj v torek, 9. aprila, ob 11. uri v renesančni dvorani Mestne hiše v Kranju pripravlja predstavitev Spominske knjige ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma, ki v likovnem in tudi širšem smislu velja za mojstrovino slovenskega baroka. Predstavila jo bosta dr. Matjaž Kmecl, predsednik Fundacije Janeza Vajkarda Valvasorja, in urednik Lojze Gostiša. S faksimilom te dragocene in razkošne kronike so s pomočjo Mestne občine Kranj, kije podprla nakup, dopolnili zbirko gradiva v Osrednji knjižnici Kranj. Ob predstavitvi bo na ogled tudi razstava reprodukcij iz knjige. I.K. Kitajska akupunktura v Preddvoru Specialistka za akupunkturo s Kitajske dr. Jenčon uspešno odpravi večbolezenske težave - Njeni pacienti so prepričani, da ima zlate roke. Te dni mineva pol leta, ko je v Domu starejših občanov v Preddvoru začela z delom zdravnica Jenčon Lee, specialistka kitajske akupunkture. Prve mesece so zdravnico Gorenjci slabo poznali, pa tudi nekoliko nezaupljivi so bili do nje. Toda zdravnica Jenčon je z rezultati, z zelo uspešnimi terapijami dokazala, da ima zares zlate roke, kar vam bo zatrdila velika večina njenih pacientov. Ni čudno, saj je zdravnica Jenčon študirana, strokovno usposobljena akupunkturologinja, ki je diplomirala na Fakulteti za tradicionalno kitajsko medicino v kitajski provinci Henan, specializirala se je na Inštitutu za akupunkturo v Pekingu, ki je največja tovrstna ustanova na Kitajskem. Pred odhodom v Slovenijo je bila vodja oddelka za akupunkturo v IV. bolnišnici v mestu Luo Yang. Tudi direktor doma Peter Stare je zelo zadovoljen z delom kitajske zdravnice. Zdravnica Jenčon je vrhunska strokovnjakinja, ki uspešno rešuje glavobole, migrene, težave vratne hrbtenice, bolečine v križu, išijas, vnetje rame, teniški komolec, obrabo kolka in kolena, boljša tudi kronični sinutitis, trigeminus, vnetje prostate in mehurja, ženske težave ob menstruaciji in v menopavzi, prebavne motnje, alergijo na cvetni prah, seneni nahod. V njene zlate roke po uspešno prestani terapiji verjame tudi 65-letna gospa Mojca iz Kranja. "Že 12 let me je bolela glava. Zdravila mi niso več pomagala. Izgubila sem že upanje. Zaradi hudih bolečin sem poskusila še z akupunkturo. Hvala bogu, da mi je zdravnica Jenčon hitro pomagala. Prav vesela sem, da sem se oglasila pri njej in zdaj sem čisto druga oseba." 65-letni gospod Janez z Jesenic je tudi hodil h kitajski zdravnici v Preddvor zaradi bolečine v vratu in obeh rokah Po peti terapiji so bolečine popolnoma izginile. 72-letna gospa Angela iz Kranja je imela hud išijas. 20 injekcij v zdravstvenem domu ji ni veliko olajšalo bolečine. Zelo težko je hodila Na koncu je prišla v Preddvor na akupunkturo Po dvotedenski terapiji lahko hodi normalno brez bergel. 65-letna gospa Marijana iz Kranja je hodila k zdravnici Jenčon zaradi bolečine v desnem kolenu. "Dve leti me je bolelo koleno, zadnji čas sem zelo težko hodila. Zdaj po akupunkturi me nič več ne boli. Hvala bogu, da imamo tako dobro zdravnico." Gospa zdravnica Jenčon dela od ponedeljka do petka med 15. in 19. uro. Potrebno se je vnaprej naročiti po telefonu 04/275-20-00 ali 031-229-041. Stavka prekinjena, na potezi je vlada Minulo sredo so pogajalci vlade in Fidesa parafirali sporazum, vladni podpis pa je dal zeleno luč prekinitvi stavke. Če bo do konca aprila podpisana kolektivna pogodba, bo 1. maja stavka tudi končana. Ljubljana - Po petkovih pogajanjih, ki niso prinesla nič dobrega, nasprotno, obetala so nadaljevanje stavke in celo zaostritev zahtev, so bila sredina pogajanja pravo nasprotje. Vladni pogajalci in pogajalci Fidesa so zmogli toliko usklajenosti, da so sprejeli sporazum in prekinili dvotedensko stavko. Izrednih razmer je konec •n od danes zdravniki spet normalno delajo. Prekinitev zdravniške stavke je olajšanje za bolnišnice, kjer je že začelo primanjkovati zdravnikov inje bil okrnjen obseg dela, ter za zdravstvene domove, najbolj pa so si zagotovo oddahnili uporabniki zdravstvenih storitev. V kranjskem zdravstvenem domu, kjer dela 54 zdravnikov, splošne in specialistične ambulante pa dnevno obišče okoli 1400 pacientov, stavka večjih težav ni prinesla, so se pa bali morebitnih zaostritev. "Zelo neprijetno bi bilo, če bi zdravniki uresničili napoved in bolnikom ne bi izdajali potrdil za bolniški stalež. Če so plače izenačene ne vem, zakaj bi še stavkali, se pa strinjam, da slovensko zdravstvo potrebuje več zdravnikov, vendar mislim, da bi se to lahko uredilo po mirnejši poti, saj so se sedaj zahteve lomile na plečih bolnikov," je o stavki dejal doktor Peter Štular. direktor ZD Kranj. Veliko bolj so posledice stavke občutili v gorenjskih bolnišnicah. Svetovni dan zdravja Kranj - Letošnji Svetovni dan zdravja, ki bo v nedeljo, 7. aprila, poteka pod geslom Gibanje za zdravje. Ljudi naj bi spodbudil k zdravemu načinu življenja, kamor spada tudi gibanje, saj je sedeči način življenja pogost vzrok za bolezni, smrti in druge prizadetosti. Delež odraslih oseb s sedečim načinom življenja je kar 60 do 85-odstotni. Telesna nedejavnost med drugim povečuje tveganje za bolezni srca in ožilja, visok krvni tlak, rakava obolenja, osteopo-rozo in depresijo. Ob tem dnevu bo danes, v petek, 5. aprila, ob 10. uri, v konferenčni dvorani TR3 v Ljubljani strokovno srečanje z okroglo mizo. na katerem bodo govorili o telesni dejavnosti v funkciji zdravja, gibalno športni dejavnosti in kakovosti življenja Slovencev, boleznih srca in ožilja ter gibanju, eno od predavanja pa bo namenjeno tudi nasvetom kako z. gibanjem, od otroštva do starosti, krepimo svoje zdravje. Dejavna bodo tudi gorenjska združenja; ŠENTGOR, radovljiška podružnica Slovenskega združenja za duševno zdravje, pripravlja dan odprtih vrat, ki bo v ponedeljek, 8. aprila, od 10. do 15. ure, kranjska podružnica ŠENT'K pa bo danes, v petek, 5. aprila, od 10. do 15. ure. pripravila Praznovanje dneva Zdravja. Barbra Kobjek, vodja dnevnega centra kranjske podružnice, je povedala, da so pripravili kreativne delavnice, kjer bodo tudi obiskovalci lahko izdelovali glinene izdelke in voščilnice, ob Svetovnem dnevu zdravja pa so izdali tudi posebno številko glasila Šent'k. "Zdravje je zelo pomembna dobrina za vsakega posameznika, zato je prav. da ta dan ljudi z različnimi dejavnostmi in predavanji spodbudimo k premišljevanju o zdravju in pomenu gibanja, ki je rdeča nit letošnjega dneva," je dejala Kobjekova. Na kranjskem Zavodu za zdravstveno varstvo so pripravili koledar gibanja, v okviru akcije Gibanje za zdravje-Clorenjska v gibanju pa bo jutri, 6. aprila, na Gorenjskem več pohodov, Renata Škrjanc V jeseniški bolnišnici sta po besedah primarija doktorja Janeza Remškarja, v.d. direktorja bolnišnice, odpadli internistični ambulanti za naročene bolnike, odpadlo je okoli 20 operacij, na ginekologiji in pediatriji pa obseg dela ni bil okrnjen. "Na intenzivnih oddelkih, kirurgiji in anesteziologiji so zdravniki najbolj obremenjeni, s standardizacijo iz leta 1998 pa smo izgubili še 10 zdravniških mest. Naši zdravniki so med stavko spoštovali 12-urni počitek po dežurstvu, zaradi nje nismo nobenega bolnika poslali v ljubljanski Klinični center, vprašanje pa je. kdaj bomo nadoknadili zaostanek rednega programa," je povedal dr. Remškar. Na Golniku so ohranjali le osnovne funkcije klinike, po besedah direktorja bolnišnice profesorja doktorja Jurija Sorlija pa se utegne izkazati, da se je zaradi stavke podaljšala ležalna doba. Sporazum predvideva zaposlitev 50 novih zdravnikov, zagotovitev pogojev za 170 specializacij, podpis kolektivne pogodbe do konca aprila, do konca maja pa morajo zdravstveni zavodi pripraviti sanacijske načrte. Po končanih sredinih pogajanjih je doktor Igor Rus, član glavnega odbora Fidesa. povedal, da sta bili trd oreh predvsem vprašanji o definiciji zdravniške piače in vrednotenju nadurnega dela. Vlada bi za boljše plačilo nadurnega dela zdravnikov potrebovala 1 milijar- do tolarjev. Sporazum pa ne predvideva 11-odstotnega povišanja plač, kar je predsednik Fidesa doktor Konrad Kuštrin komentiral z besedami, da so to preložili za čas, ko bo v pogajanjih manj strasti in več razuma. Zdaj je na potezi vlada, ki mora do konca meseca izpolniti zahteve sporazuma, Fides pa od nje pričakuje, da bo to storila brez fige v žepu. Si- cer utegnejo biti prvomajski prazniki tudi začetek nadaljevanja stavke. Že ob začetku zdravniške stavke so se oglasili šolniki, zdaj na vladna vrata trkajo tudi delavci. Zelo radikalen recept pa v dnevniku Finance ponuja makro-ekonomist doktor Mičo Mrkaič. rojeni Kranjčan, zdaj predavatelj na ameriški univerzi Duke. ki pravi, da kolektivna pogodba, ki jo zahtevajo zdravniki, še najbolj spominja na srednjeveško listino pravic in da je že skrajni čas, da tudi zdravniško delo na svobodnem trgu cene dela določata ponudba in povpraševanje, realna plača zdravnikov pa naj bi bila tista količina, pri kateri bo družba imela toliko zdravnikov, kot jih res potrebuje, in bodo plačani toliko, kolikor si za svoje storitve zaslužijo. Zdravniška stavka je bila po njegovem mnenju priložnost, da se pokaže, ali naši voditelji prisegajo na tržno gospodarstvo v resnici ali s figo v žepu. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki Ne zdravniki, delavci naj bi stavkali! Kranj - Zdravniška stavka je razdelila javnost. Nekateri vse zdravnike mečejo v isti koš in pravijo, da so za svoje delo že sedaj dobro plačani, drugi jih v njihovi nepopustljivosti podpirajo. Pacienti, ki so minuli torek čakali v čakalnicah kranjskega zdravstvenega doma so molčali. Niti pohvale niti kritike nismo slišali. Nič tarnanja, nič pritoževanja. Le nelagodje ob vprašanju, kaj menijo o dvotedenski stavki. Zdravniška avtoriteta je očitno še močna. Od mimoidočih na mestnih ulicah pa smo izvedeli: Majda Grošelj, brezposelna delavka: "Imam srečo, da sem malo pri zdravnikih in zato tudi posledic ne občutim. Mislim, da vsi zdravniki ne zaslužijo višjih plač, zagotovo pa jih zaradi zahtevnosti in narave dela zaslužijo kirurgi, kljub temu pa stavka vseeno ni pravi način za doseganje zahtevanega, saj bi to morali urediti na drugačen način. In ne glede na to, da sama zaradi nje nisem prizadeta, menim, da traja predolgo. Žalostno je, da odpovedujejo operacije in prenaročajo bolnike." Urška Šifrer, dijakinja: "Strinjam se z njihovimi zahtevami, način, s katerim jih želijo doseči pa se mi ne zdi primeren. Dolžina stavke kaže na to, da so se zdravniki očitno odločili, da bodo dosegli svoje. Da te odslovijo ali ti prestavijo pregled, morda operacijo, mislim, da se človek ob tem ne more dobro počutiti." Katarina Nunar, delavka: "Nikakor ni prav, da zdravniki stavkajo, saj imajo dovolj visoke plače. Nespametno se mi zdi, da se vlada z njimi sploh pogaja. Pri 500 in 700 tisočakih mesečno ne vem, kaj še hočejo. Morda bi jih povečali kirurgom in specialistom, nikakor pa ne splošnim zdravnikom. Mislim, da bi bili do stavke bolj upravičeni delavci, kot pa zdravniki. Nobene potrebe ni za zdravniško stavko. Naj že^odnehajo!" Franc Branko Škofic, graver: "Mislim, da zdravniki zelo dobro vedo. kaj želijo doseči in je kar prav, da stavkajo, saj je to njihova legitimna pravica. Glede na njihova prizadevanja in odgovorno delo zaslužijo višje plače, kot jih imajo, saj vendarle opravljajo zelo zahtevno delo. Bi bil pa že čas, da se vendarle dogovorijo, saj so pogajalci sami študirani ljudje, kajti le s sporazumom bodo zadevo lahko rešili." Renata Škrjanc, foto: Tina Doki PREJELI SMO Džamija pri nas? Bog ne daj! Prosto po Kajtilm bom zapisal... komaj dober milijon nas je. milijon (iz)umirujočih... in kdor nam Slovencem krati skrb za obstoj in Phntnltev, je skregan z zdravo pa "ictjo. Morda se prah še ni dvignil. Nobenega javnega odziva še '"sem zasledil, odkar je bilo v ca ^Opisih objavljeno poročilo o "luslimanski slovesnosti v dvorani Tivoli in o izjavi najvišjega pred s"ivnika Islamske skupnosti v Slo da si fe med osrednjimi na U)gami zastavil gradnjo islamske-8" kulturnega središča z džamijo v Ljubljani. PO moji razlagi je kul tUrno središče eno, džamija pa drugo, Ljubljanska županja naj In Pismeno obljubila ustanovitev dr favne komisije, ki naj bi proučila Vs>' vidike načrtovane gradnje, podajam nekaj svojih misli m dej ***Vi kijih (lun. da jih /nauči žu-/'""/ svetu se P°javlja sovraštvo meti ljudmi '" 'ličnih verskih pripadnosti trska nestrpnost te pojavi le ob Prisotnosti m li< udi ve\ (pritnei v n,liii. napad in poiig vlaka, geto" 2H. 2. 2002. Irska, Izrael, Afganistan). 'Slovesnosti v Tivoliju so se sme '' "dele in :;,,/; moški Lo je tiru točnost m ,),, p(,j(,va drugačnosti ""i bi bili strpni. Posebej po opo '"'du ,i ropske poslanke, ki se a nad našo nestrpnostjo, ki "plin n eno j>oja\iju v /uiineiii Ml I >i ugat nosi vsaka od nara ^Podana, mora biti spnjemljn a. llamo nabasani modrčki. />a 7**0 veČ drugačnost, ampak dru-fOCTia drugačnost. Lo ne more Slovencev prisiliti v drugačno razmišljanje in ne more biti vzrok za drugačno razmišljanje in drugačno mnenje o Slovencih, pogojeno v pogoji ali ovirami za sprejem v evropskt) skupnost. O tem bi se morale izreči posebej naša dekleta, lene in matere. Vprašanje o potrebi džamije sploh ni umestno. Na slovenskem nebu se bo pojavil polmesec in potem še razni drugi simboli. Poslušal sem razlago na TV, ko je slovenski muftija zelo neprepričljivo razlagal, zakaj so muslimani razdeljeni v tri struje in neenotni meti seboj. Torej že meti njimi vlada verska nestrpnost. Muslimani so samo ljudje in zato imajo pravico preživeti kjerkoli so in ne-moteče negovati SVOJO kulturo. Nič nist) boljši, nič slabši od drugih, so samt) drugačni. V Londo-nu ali Parizu se jih en milijon enostavno porazgubi. Slovenska "ba" bi bila ogrožena, če bi ti pojavile :ahteve po džamijah še po drugih krajih, (i. Milerjeva in drugi so se strahopetno obregnili le ob način ohrctlncga klanja, vsi pa z namenom opozoriti na to, kar sem napisal jaz. Se enkrat bom JOSHO povctlal. tla me nič fte motijo muslimani in ne pripadniki drugih verskih skupnosti pri nas in naem njihovega de lovanja do zdaj. Motil bi me pti polmesec na slovenskem nebu in še kakšni drugi simboli na novo. Tudi v Nemčiji to menda ni ilovo Ijeno. Imam zbranih precej časopisnih vesti, ki potrjujejo dejstvo, da pnav ra misijam. Pijstva so, ki za nas niso sprejemljiva in to je vse briga za slovensko "bit". Podal bom še eno unimivo dej stvo v razmislek, a Boris Kobal imenovan že "kva. ikullurnik " na stopa kot režimsko trobilo in je že jokal (deklamira!) pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani, si upa žaliti Prešerna in Vrbnane. predsednika države in druge visoke osebnosti iz političnega in verskega življenja. O islamu še ni erluiil besedice, ker si ne upa privoščiti žaljivega obrekovanja. Ni izključeno, da ne bo še kdaj kdo žrtvovan za slovensko idejo, če si bo upal javno zagovarjati svojo "drugačnost**. Pavel Bešter Nedovoljeni posegi v prostor in javni vprašanji RS upravni enoti Škofja Loka Na območju Občine Škofja lx>ka smo V zadnjem letu priča spornim postavitvam baznih postaj operaterjev mobilne teltjonije, proti volji in soglasju občanov m občank. Na GSM bazno postajo v Krajev ni skuptIOSti Stara Loka - Podlub nik (vas Trnje) je na Občinskem svetu Občine Škofja Loka in tudi v < iorenjskem glasu dne 26.03.2002 že opozoril kolega svetnik občinskega sveta. g. Janez Arhar. Vsem njegovim pobudam in opdZOtilom se scvetla pritlricu jem oz. jih v celoti potlpiram. lo pot želim obrazložiti problem, ki se nanaša na bazno po Stajo operaterja mobilne telefonije V/ESTERN WIRELLESS International, d.o.o., v stolpu cerkve Sv. Jakoba in stanovanjski hiši na ( ankarjevem trgu 4. Prvi uradni a iiann k nestiinjonja občanov in občank je bil naslovljen Ministr stvu za okolje in prostor Inšpek h n iilu za okolje in prostor že 31.12.200/, nakar je skupina 24 Ogro enih krajanov in krajank Krajevne skupnosti Škojja Loka Mesto s svojimi podpisi dne 07.01.2002 izrazila svoje nestri-njanje in zatem je sledila še peticija 72 občanov in občank dne 27.01.2002 na Ministrstvo za okolje in prostor. Prizadeti občani in občanke pričakujejo, da se bo v reševanje tega problema vključil tudi Občinski svet Občine Škofja Loka, zato sem na zadnji seji Občinskega sveta v februarju letos predlagala županu in občinski upravi, du sproži potrebna dejanja za odstranitev pretvornika, saj za to obstojajo tehtni razlogi. Kolegu svetniku Blažu Kavčiču, ki je tO mojo pobudo podprl v svojem prispevku v predzadnji številki Ločanke se lepo zahvaljujem. Naj na kratko pojasnim, kako je prišlo do postavitve tega pretvornika. Montaža pretvornika je bila opravljena po nalogu družbe W.W.l. (Western Wirelless International) že v novembru mesecu lanskega leta. Iz uradne prijave ene od prizadetih občank na Ministrstvo za okolje in prostor - ln špektorat RS za okolje in prosita; Območno enott) Kranj je razvidno, da je po pričevanju župnika cerkve Sv. Jakoba, g. Jožeta Mi-klavčiča soglasje za postavitev bazne postaje dala Škofija v Ljubljani in ne krajevna župnija. Podpisani prizadeti občani in občanke ožjega mestnega jedra izražajo precejšnji) negodovanje s tako odločitvijo, ki je bila sprejeta in realizirana brez njihovega soglasja. Montirani pretvornik mobilne telefonije namreč moti sprejem vseh TV programov. To dejstvo napeljuje tudi na ra.imš {janja in bojazen, da so zaradi bli ž.ine sevalne obremenitve zunaj Zaščitene okolice za ljudi nad dopustnimi mejami, kar je škodljivo Zdravju tu živečih. Vsi se nadalje ob tem tudi sprašujemo, kiiko je bilo sploh možno. če se upošteva spomeniško varstveni vidik, postaviti pretvornik v cerkev Sv. Jakoba in v neposredno bližino drugih najbolj dragocenih biserov škofjeloške kulturne dediščine. Zadosten razlog za odstranitev le-teh bi bil zagotovo lahko samo slednji, če bi se denimo ugotovilo, da je sevanje pod dopustnimi mejami. Kakšen vpliv ima postavljena "tehnika" v stolpu cerkve Sv. Jakoba, pa zgovorno pove tudi to, da je v marcu prišlo do udara strele v električno napeljavo na stolpu, kar je prekinilo delovanje cerkvene ure. Vprašanja v zvezi s postavitvijo bazne postaje sem naslovila konec marca tudi na Zavod za varstvo kulturne dediščine v Ljubljano, Ljubljansko nadškofijo - kabinet nadškofa in Ministrstvo za okolje in prostor - Inšpektorat RS za okolje in prostor. Od prvih dveh še nimam odgovora. Ministrstvo za okolje in prostor - ln-fpektorat RS za okolje in prostor (podpisana namestnik glavnega republiškega inšpektorja g. Srečko Valič in njegova pomočnica ga. Branka Iuikota) pa seje takoj prijazno odzvala na moj dopis in pojasnil predvsem sledeče: Na podlagi prijav je urbanistična inšpektorica OE Kranj, ga. Jerneja Trlep po uradni dolžnosti medla inšpekcijski postopek in pri pregledu na terenu ugotovila nepravilnosti. Iz tega razloga je Že izdala odločbo in odredila odstranitev nedovoljenega posega v prostor. Investitor se je na to odločbo pritožil, kar pomeni da je inšpekcijski postopek še v teku. Ker se posegi v prostor lahko opravljajo na podlagi upravnih dovoljenj, ki jih mora izdati RS Upravna enota Škofja Loka, na njen naslov naslavljam na koncu naslednji javni vprašanji: 1. Ali operater mobilne telefonije WESTERN W1RELLESS International, d.o.o., ima na RS Upravni enoti Škofja Loka vložen zahtevek za pridobitev upravnih dovoljenj za postavitev svoje bazne postaje v zvoniku cerkve Sv. Jakoba oz. ali je RS Upravna enota Škofja Loka do sedaj temu operaterju že izdala kakšno upravno dovoljenje v zvezi s tem? 2. Upoštevaje, da velika večina neposredno prizadetih občanov nasprotuje postavitvi te bazne postaje, po kakšnem kriteriju boste določili stranke v tem upravnem postopku oz. na kakšen način bo pred izdajo soglasij prizadetim uradno omogočeno, da izrazijo in povedo svoje mnenje? Svetnica Občinskega sveta Občine Škofja Loka: mag. Mirjam Jan-Blažič ••••••• ODPRTE STRANI / info@g-glas.si Pol stoletja kranjskega taborništva Zgodovina, ki napaja mlade rodove Danes je v Kranju približno petsto tabornikov, ki delujejo v štirih rodovih. Njihovo dejavnost usklajuje Zveza tabornikov občine Kranj. Njen načelnik, Jure Meglic, je razkril nekaj drobcev iz 50-letnega razvoja in predstavil praznični program. Taborništvo ima v Kranju dolgo tradicijo. Kakšna je njegova današnja podoba? "Danes delujejo v Kranju in okolici štirje rodovi. Najstarejši rod, ki letos praznuje 50-letnico, je rod Stražnih ognjev. Drugi za njim je bivši odred Albina Drolca oziroma današnji rod Zelenega Jošta, ki deluje na območju Stra-žišča. Zlato polje in Kokrico pokriva Kokrški rod. Najmlajši je rod Stane Žagar - mlajši, ki deluje na Primskovem in na območju Vodovodnega stolpa. Imamo približno aktivnih 500 tabornikov, kar je stalnica že dve ali tri leta. V preteklosti smo opažali rahel upad članstva, vendar je razveseljivo, da se zadnji čas obračajo številke spet navzgor. Upamo, da jih bomo s taborniško razgibanim letom še povečali. Taborništvo danes ni več enako, kot je bilo pred petimi leti, zagotovo pa še manj kot pred petimi desetletji. Je družbeno gibanje, ki se prilagaja novim zahtevam in vsem spremembam. Mora odgovarjati na potrebe posameznikov in družbe ter sprejemati izzive, ki jih prinašajo posamezna hotenja in splošni razvoj." Kaj privlači mlade v vašo organizacijo in kateri so glavni cilji druženja v njej? "Mislim, da mlade privlači predvsem pester program. Taborniške veščine ostajajo enake, vendar se jih da predstaviti vedno na nov način. Mladino gotovo mikajo stvari, ki imajo v sebi nekaj adrenalina in odkrivajo njihovo pustolovsko oziroma raziskovalno žilico. Skozi tak način dela je potrebno približati osnovne elemente taborništva in odnose do družbe. Taborništvo že dolgo ni več organizacija, ki skrbi za socialna letovanja, ampak je družinski strošek. Glavni cilj je namreč druženje mladih v svobodnem pros- toru, kjer prevzemajo nase del odgovornosti in se skozi to razvijajo kot posamezniki v neki skupnosti. Taborjenja so še vedno vrhunci dela v rodovih. Ob tem so še druge akcije, od mnogobojev do vo-dovih srečanj in družinskih akcij, ki se večinoma dogajajo v naravi. Vse bolj se udejstvujemo tudi na področjih, ki imajo družbeni značaj; gre za kulturne nastope, ukvarjanje z ekologijo, vzgojo v odnosu do alkohola, drog in tako naprej." Pri nas se ponovno obuja tudi skavtizem. Kakšna je njegova preteklost in kako sodelujete danes s to organizacijo? "Če se malo ozremo v zgodovino, se je sodobna oblika skavtiz-ma razvila iz treh vej. Nemci so imeli tako imenovana Društva ptic selivk, drugi so se začeli razvijati gozdovniki v Ameriki in tretji skavti britanskega lorda Ba-den Powella. Slovenci so šele leta 1922 ustanovili prve skavtske enote, iz katerih so pozneje zaradi raznih razhajanj odcepijo gozdovniki. Do druge svetovne vojne vzporedno delujeta obe organizaciji, po njej pa so na pobudo skavtov in gozdovnikov leta 1951 ustanovili Združenje tabornikov Slovenije, ki se je pozneje preimenovalo v zvezo. To je dolga leta edina organizacija, ki se je skušala približati nekaterim načelom skavtizma, žal pa je bila nemalokrat izrabljena v politične namene. Konec leta 1987 so slovenski taborniki, med katerimi je bila tudi skupina iz. Kranja, odšli na svetovni skavtski zlet v Avstralijo. Takrat so se začela odpirati nova poglavja v zgodovini našega taborništva. Zveza tabornikov Slovenije, ki je bila leta 1994 sprejeta v svetovno skavtsko organizacijo, je pri nas še vedno najmočnejša. Po letu 1990 so začeli ustanavljati tudi skavtske organizacije, ki Dom v Marindolu je največji taborniški center v Sloveniji. J.ou Sprejemamo naročila za geodetske storitve Pisarne: Ljubljana: Pot k sejmišču 30, tel./fax. 01 56 31 492, e-mail: geomer@siol.net Kranj: Slovenski trg 7, tel./fax: 04 20 12 901 Radovljica: Gorenjska cesta 24, tel./fax: 04 53 12 271 Škofja Loka: Mestni trg 27, tel./(ax: 04 51 22 328 so katoliško usmerjene. V Kranju je okrog sto skavtov, s katerimi smo se letos prvič povezali v nedavni čistilni akciji po mestu. Stremeti moramo k sodelovanju v določenih dejavnostih, vendar je tudi konkurenca zdrava." Kakšna pa je vloga Zveze tabornikov občine Kranj, ki povezuje taborniške enote? "Zgodovinsko gledano se je ta vloga spremenila. Občinska zveza je izšla iz okrajne zveze; v letih 1963 - 1992 je imela predstavniške organe v Zvezi tabornikov Slovenije. Le-ta se je kasneje preoblikovala, pristojnosti glede vodenja in upravljanja pa so prenesli na območne organizacije. Kranj, ki je od začetkov predstavljal enega največjih centrov taborništva pri nas, spada pod območno organizacijo Gorenjske. Še danes ima dobro polovico vseh gorenjskih tabornikov, ki delujejo še v Skofji Loki, Železnikih, Žireh in Gorjah, žal pa so propadli na Jesenicah in V Tržiču. Zveza tabornikov občine Kranj je danes kljub drugačnim pristojnostim nujna zaradi usklajevanja in spodbujanja dela, izobraževanja kadrov in ne nazadnje tudi upravljanja taborniškega centra v Marindolu. Od kdaj zahajamo tja? Ko smo zaključili s taborjenji v Fazani, smo začeli obiskovati Belo krajino. V naših vrstah je bil tudi Be-lokranjec Tone Bajuk, ki je pomagal navezati stike z. domačini v KS Adlešiči. Ponudili so nam odsluženo šolo v Marindolu, kjer smo prvič taborili leta 1984. Ker bi za obnovo potrebovali preveč denarja, smo se odločili za izgradnjo nove stavbe. Idejo so ob sodelovanju občin Kranj in Črnomelj uresničili Edo Resman, Tone Bajuk in Sandi Ravnikar, žal prva dva že pokojna. V letih 1986 -1988 je nastal nov dom z 80 posteljami. Ker je tik ob reki Kolpi, je primeren za taborjenja, vendar odhajamo še drugam. Tam imamo tudi zimovanja in krajše akcije, predvsem pa vsakoletni vodniški tečaj. Marindol je največji tabor niški center v Sloveniji in celo eden največjih v tem delu Evrope, zato vanj puhajo tudi tujci iz. raznih držav." Kranjsko taborništvo torej spet pridobiva na veljavi, če izhajamo iz pravkar povedanega? "Kes je. PO dokaj uspešnem delu sredi devetdesetih let se je pojavi la kriza, ki se je poznala pri zmanjševanju članstva in kvalitete dela. Zato smo predlani spet uvedli v zvezi funkcijo načelnika, ki sem jo prevzel z. željo po napred ku. Plod dela po novem programu so mladi kadri, ki bodo zagotovilj dobro delo s taborniki po rodovih. Z našo dejavnostjo skušamo biti prepoznavni tudi v družbi, kjer še vedno nismo dovolj opazni. Kot ugotavljamo, včasih tudi sami premalo naredimo za to." Praznovanje letošnjega jubileja je prav gotovo priložnost, da se bolje predstavke javnosti. Kaj vse ste pripravili? "Prvo večjo prireditev smo imeli februarja, ko smo za slovenski kulturni praznik pripravili recita-torski nastop v kinu Storžič. Čiščenje Kranja 23. marca je bilo uspešno tudi kot manifestacija našega odnosa do okolja, v katerem živimo. Na ta način bi želeli v prihodnje bolj vplivati na druge prebivalce. Že dalj časa smo se pripravljali na osrednjo prireditev ob 50-letnici taborništva, ki bo jutri v gradu Kieselstein. Tam smo ob pomoči muzeja NOB Maribor postavili razstavo o skavtih in goz-dovnikih na Slovenskem, pregled taborništva v Kranju pa je pripravil Miha Knific s sodelavci. Razstavo si bo moč brezplačno ogledati vse do 11. maja. Upamo, da bo privabila veliko obiskovalcev, saj je bil skoraj vsak drugi Kranjčan v taborniških vrstah. Pred oprtjem razstave bo ob 18. uri častni občni zbor, kjer bomo podelili priznanja najbolj zaslužnim članom, preleteli zgodovino taborništva in poslušali govornike. Pozdravil nas bo načelnik ZTS Darko Jenko, ki izhaja iz rodu Zelenega Jošta, pričakujemo pa tudi predsednika države in kranjskega župana, oba nekdanja tabornika. Jutri bomo javnosti predstavili še knjigo Taborništvo - zgodovina in spomini, ki sem jo uredil ob sodelovanju več avtorjev. Ta mesec bo še nekaj prireditev. Koncert glasbenih skupin z naslovom Drugačno življenje bo 19. aprila v dvorani na Primskovem. Naslednji dan, 20. aprila bo potekal taborniški festival, kjer bomo mladim predstavili razne taborniške spretnosti in veščine v delavnicah po mestu. Na Glavnem trgu bo tudi nastop folklorne skupine in tamburašev iz Adlešičev. Na istem kraju bomo 22. aprila počastili dan tabornikov in dan Zemlje s taborniško pesmijo, zabavnimi igrami in predstavitvijo nove številke Kranjskega tabornika. Nato nas čaka 11. maja taborniški košarkarski turnir v Šenčurju. Med 21. in 23. junijem bomo v Kranju organizirali za vse kategorije ta- Jed iz kotlička vedno tekne. bornikov državni mnogoboj, na katerem se pomerijo v raznih taborniških veščinah. Takrat bo v taboru ob šoli F. Prešerna okrog 600 udeležencev." Za konec le še beseda o tem, kar vas morda ovira pri delu in o načrtih za bodoče! "Če smo kritični do sebe, moramo priznati neučinkovitost pri povezavah izven organizacije. Iz taborniških vrst izhajajo vidni gospodarstveniki in politiki, a kljub temu pri njih nimamo dovolj vpliva. V Kranju smo uspešni pri povezavi s civilno zaščito, kjer delujeta enoti intervencijskega tabora in prve pomoči. Zato občina našo dejavnost podpira, žal pa težje prihajamo do donacij iz gospodarstva. Naš primat v naslednjih petih letih bo zagotovo postavitev taborniškega centra v Kranju, ker smo brez lastnih prostorov. O tem se dogovarjamo z drugimi organizacijami, s katerimi sodelujemo v civilni zaščiti. Seveda brez podpore občine in pomoči drugih tega načrta ne bomo mogli uresničiti. Ob koncu bi rad povabil prebivalce Kranja in druge bralce Gorenjskega glasa, da v čimvečjem številu obiščejo naše prireditve in sežejo tudi po knjigi o taborni-štvu. Zaradi boljšega obveščanja o bodočih dejavnostih pa prosim nekdanje tabornike, skavte ip' gozdovnike, naj nam ob obisku pustijo svoje sedanje naslove." Stojan Saje Med taborniki ni slabih ljudi Tako je prepričana Ljubinka Šimunac, ki je več kot tri desetletja delovala v kranjski in slovenski taborniški organizaciji. V njej je spoznala veliko imenitnih sodelavcev. Otroštvo je preživljala v Srbiji, kjer seje že v srednji šoli pridružila skavtski organizaciji. Po končanem učiteljišču in diplomi v Zagrebu je to dejavnost za nekaj časa prekinila vojna. Prišle so tudi družinske obveznosti. Ker se je družina leta 1953 preselila iz. Hrvaške k moževim staršem v Kranj, se je zaposlila na osnovni šoli Stane Žagar v Kranju. Pozneje je diplomirala tudi na Pedagoški akademiji v Ljubljani in nazadnje vodila osrednjo knjižnico občine Kranj. Seveda pa jo je veselje iz mladih dni kmalu pripeljalo tudi do kranjskih tabornikov. "Prvič sem taborila z njimi v Fazam /e leta 1954. Takrat s*) bili težki časi, vendar je Franjo Klojč nik s svojimi prijatelji znal voditi mlado organizacijo. Čeprav je vsega primanjkovalo, smo se do bro razumeli. Poletni tabori so bili namenjeni predvsem otrokom iz socialno šibkih družin. Zanje smo lepO skrbeli kljub slabim pogojem. Ker je bilo vodilnih funkcionarjev malo. otrok pa veliko, so me kol pedagoško delavko radi sprejeli medse. Najprej sem bila vodnica, nato načelnica družine, vodila sem čelo Globoke soteske v odredu Strežni ognji, pozneje pa sem imela zadolžitve tudi v okraj ni zvezi. Bila sem predavateljica na vodniških tečajih, vodila tečaje za prosvetne delavce v Gozdni šoli v Bohinju, sodelovala v repu bliskih komisijah, nekaj časa vodila nadzorni odbor ZTS v Ljub Ijani in bila dvakrat tudi na čelu Zveze tabornikov občine Kranj. V 34 letih aktivnega delovanja v taborniški organizaciji se je nabralo veliko lepih doživetij. Rada se spominjam tabora i/ leta 1963, ko se je pri Lescah /bralo okrog 400 najmlajših tabornikov iz Slovenec, vodili pa smo jih povečini kranjski taborniki. Takrat je prišla na obisk celo delegacija iz Egipta, ki se je zanimala za naše delo. Vodila sem tudi slovenske medvedke in čebelice na Jugoslovan skeni taboru leta l%8 ob Suljeski v Bosni, kjer je nastopilo okrog 7000 udeležencev Že prej. leta 1960, smo se uspešno predstavili na mednarodni izmenjavi gorenj skih tabornikov in 'Rdečih soko lov' v Belgiji. Leta 1976 se |e U čelo tudi sodelovanje med tabor ni k i i/ Kranja in skavti iz pobratenega mesta Rivoli v Italiji, kar je bila takrat kar pogumna poteza," se spominja Ljubinka Šimunac najpomembnejših dogodkov i/ taborniških let. Najbolj od vsega ji je bilo pri srcu delo z mladimi. Nikoli ji ni bilo težko razdajati bogate izkušnje mednje, saj so jih hvaležno sprejemali. Tako sožitje med generacijami vlada le v redkih organizacijah, taborništvo pa je obenem dobra priprava /a bodoče življenje mladih v vseh pogledih-Razvija delovne navade, spodbuja prijateljstvo in odkriva druge pre-malo cenjene vrednote. Ljubinka Šimunac je sodelovala / mnogimi ljudmi, ki so pozneje dosegli vi soke polo/aje. Vse bi le le/ko na štela, a eden izmed njih je gotovo znanstvenik v Ameriki prof. ox Dušan Petrač. Tudi pevec Andrej Sifrer je začel bvojo kariero pri >a bolnikih. Kot je prepričana. VB0O taborniki ni slabih ljudi; če le pfj dejo. tudi hitro odidejo. Večina ostane taborništvu zvesta do konca življenja. In kadar se ponovil'1 srečajo, so snidenja prisrčna- Predlani so radi sprejeli njeno prošnjo za obisk upokojenih p** dagoikih delavcev v tabondiketo centru v Marindolu. Tudi lansko praznovanje 50-letnice Zveze ta-bornikov Slovenije |e nepozabno- Verjetno bo enako od slavju kranjskih tabornikov. Stojan Saj* Štirje rodovi - enaka struktura, različnost dogajanj Dviga plamen se iz ognja Ko se pogovarjaš s tabornikom, potem so Jagoda, Brv, Lukež taborniška imena, mimo katerih enostavno ne moreš. Da o številu kratic ne govorim, saj so stavki polni MČ-jev, PP-jev, GG-jev ... Taborniki imajo hierarhično strukturo, kjer je najvišja funkcija starešina, ki skrbi za vse, za kar ne skrbi načelnik. Načelnik Je tisti, ki pripravlja program rodu. Program je delno enak za vse tabornike, določene stvari so lahko načelnikova zamisel. Starešina predstavlja rod navzven, odgovarja zanj, hodi na sestanke na občinski ravni, skrbi za sponzorstva, upravlja s financami in podobno. Torej: na vrhu piramide je starešina, pod njim je načelnik, sledi mu vodnik. Preden nekdo postane vodnik, je njegov pomočnik in čisto začetna stopnička je član voda. Na tečajih se mladi naučijo veliko koristnega za življenje. Število vodov v različnih rodovih je različno. Vsak vod ima od šest do dvanajst članov. Povsod se Pa starostne skupine imenujejo enako: predšolski otroci so MU-RENČKI, otroci od prvega do četrtega razreda sestavljajo vod MEDVEDKOV in ČEBELIC / MČ (ti imajo okoli vratu rdeče nitke z rumeno obrobo), potem so mladina od petega do osmega razreda osnovne šole, ki sestavljajo vod GOZDOVNIKOV in GOZDOV NIC / GG (zelena rutka z rumeno obrobo), malce starejši -°d 15. do 21. leta so POPOTNIKI »n POPOTNICE / PP (modra rutka z. rumeno obrobo) - tu se že Jahko začnejo vodstvene funkcije 1,1 od 21. leta naprej so GRČE Vijolična rutka z rumeno obro-boV Četa je sestavljena iz članov ^'ličnih vodov, medtem ko dru Pttte sestavljajo istoimenski vodi. Tako vod MC-jev lahko sestavlja Naprej družino MČ-jev. Rod pa je POvna organizacija. Vsak rod organizira taborjenje, zimovanje, nekateri pa tudi Jesenovanjc in ma janje, ko so na sP(>redu kakšni posebni, tematski dnevi, kot so Gusarski dan, Naro-e dan, kjer se vse /aene z. večerjo in podobno. Večinoma se dobre j^misli med vsemi rodovi ponav-•'aJo, kakšna stvar pa je značilna samo za posamezen rod. Pri ma-janju se največkrat organizira "haik" (neke vrste pohod), kot temu pravijo taborniki, pri jeseno-vanju pa pride v poštev gorska koča. Taborniki vsakemu taborniškemu zboru, akciji, dogodku pravijo preprosto akcija. Teh pa je v njihovem delovanju veliko. Od čistilnih naprej. Udeležujejo se tudi tako imenovanih "veselih srečanj", športnih tekmovanj in različnih taborniških druženj. Rod Stane Žagar mlajši Anja Ravnikar je starešina Rodu Stane Žagar mlajši: "Rod obstaja že dobrih 22 let. Sama sem prisotna od leta 1983. Prej se je imenoval Odred, po osamosvojitvi Slovenije se je preimenoval v Rod. Imamo okoli 150 članov, rod pa ima osem vodov MČ, štiri GG, klub PP in GRČ. Naš rod pokriva Vodovodni stolp, Primskovo in Žabnico. Gre za območja osnovnih šol. Spominjam se, ko smo bili še Odred, sta se Jagoda in Lado nekega dne sprehajala po Žabljah in naletela na tabornike iz Splita. Navezali smo stike, jih kasneje izgubili, do danes pa spet obnovili. Kasneje smo navezali stike še s Sarajevčani. Z njihovimi taborniki. V našem rodu je tudi sprejem, med GRČE malce drijgačen kot v drugih rodovih. Mi mu pravimo "Tradicionalni pohod na Šijo." Zamisel našega rodu je bila tudi ROLTA, tekmovanje na rolerjih. Na taborjenju si vedno zgradimo namreč napol podrta hiša in za ureditev je bilo potrebno precej prostovoljnega dela. Lani je rod praznoval 40-letnico, drugače pa obstaja že od šestdesetih. Prej smo bili Odred Albina Drolca, potem smo se leta 1992 preimenovali v Rod Zelenega Jošta." Kokrški rod Matjaž Šve-gelj. sicer še študent, je načelnik Kokrškega roda. Njihov starešina je Andrej Štele. Matjaž se s ta-borništvom ukvarja že več kot pet let, v Kokrški rod je prišel pred tremi leti in Med kranjskimi taborniki je začel pevsko kariero tudi Andrej Šifrer. borjenju. Imamo pa še Zaleta, našega pesnika." Rod Stražnih ognjev Matej Torkar je starešina Rodu Stražnih ognjev: "Pri nas imamo deset MČ vodov, osem GG. tri klube PP, kjer pa ločimo med klubom mlajših in starejših GRČ. Vseh članov je okoli 170, 175; vseh, ki se udeležujejo naših akcij, pa okoli dvesto. nega pomena. Ko smo že pri imenih.,. Vsak rod ima namreč svoje ime, znak, geslo, svojo pesem, piše kroniko, ima svojo zastavico. Tu se spominjam lanskega dogodka, ko smo taborili na Borštu pri Brežicah. En taborniški običaj, igra, je "kraja zastavice". Zvečer se postavi v taboru straža, ki naj bi skrbela za zastavo in ogenj. Domačini so nam takrat napovedali krajo zastave. Seveda smo jih polovili. Tistih, kijih nismo dobili, so se pa kar sami kasneje pre- Rod Zelenega Jošta Andrej Petrovič je starešina Rodu Zelenega Jošta. Andrej je starešina že vrsto let. Vmes je sicer malce "pav-ziral", kot on temu pravi, ker si je ustvarjal družino, sedaj tradicijo taborništva nadaljuje skupaj z otrok. "V tej sezoni imamo 31 članov. V Marindolu so tudi taborili. Leta 1980 so taborniki preživeli poletje na taboru v Vinici. savno. No, štiri leta nazaj, pa je Televizija Slovenija delala kratke oddaje o taborništvu in nas je na taborjenju obiskal Gojc s svojo snemalno ekijto. Posneli smo Gusarski dan. Slo je predvsem za predstavitev celotnega dne na ta- Naš rod je bil ustanovljen leta 1952 in je najstarejši. Takrat je bilo podanih kar petnajst predlogov za njegovo ime. Bilo je povojno vzdušje in tako so se odločili za "stražne ognje". Varuhi meja in podobno. Ime nima samo enkrat- Na nastopih ob tabornem ognju najbolj prihaja do izraza bogata taborniška ustvarjalnost. le bil prvi tabor rodu Stražnih ognjev iz Kranja leta 1952 v Gozd Martuljku dali, ker so imeli zjutraj službo (smeh). Tako smo zmagali, dobili paleto soka in i/zvali so nas. povratno, na nogometno tekmo. Pri abornikih se je namreč ohranilo precej običajev še iz gozdovni-ških časov. Povzeli smo jih po indijanskem načinu življenja. Najpomembnejša sta stik z naravo in ohranjanje tradicije." Drugače pa dva MČ voda, GG, PP vod in Grče. Naš rod pokriva Stražišče in del Orehka. Najbolj nas poznajo po hiši na Joštu. Poimenovali smo jo "Dom Puščava". Precej časa preživimo v njej, na razpolago pa je tudi drugim. Pred 25 leti, ko smo jo gradili, nam je veliko z materialom priskočila na pomoč Sava. To je bila takoj prevzel vlogo načelnika. Znan je po tem, da obožuje sladoled in da niti na taborjenju ne more brez njega: "Naš rod je dobil ime po borcih Kokrškega odreda in če citiram iz ravno na novo nastale knjige, seje to "zgodilo 10. junija 1966". Pokrivamo Zlato Polje, Kokrico in Naklo. V rodu imamo pet GG vodov, tri MČ in PP vod. Potem je tu še rod GRČ, katerih naloga je predvsem vodenje rodu. Aktivnih članov je sedemdeset. Smo eden mlajših rodov in trenutno ga poskušamo z intenzivnejšim delom, večjim zanimanjem zanj "spraviti na noge". Moja naloga, naloga načelnika, je predvsem skrbeti za splošni del programa in obenem poskrbeti za kako novo zamisel, da je zadeva otrokom zanimiva. Lani smo, na primer, na taborjenju organizirali dva tabora: Nemce in partizane. Boj je bil sicer bolj namišljen, strategija, postavitev šotorov pa precej realna." Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič arhivske slike: ZTO Kranj GORENJSKI GLAS • 18. STRAN POGOVOR / info@g-glas.si Petek, 5. aprila_2002 Slovenija je vezni člen med jugovzhodom in zahodom Nedavno tega sem srečala Jožico Puhar, ko je na kranjski upravni enoti čakala v vrsti za potni list. Ali nima Jožica, ki je bila od 1994. do 1999. leta slovenska veleposlanica v Makedoniji, nato pa državna podsektretarka na zunanjem ministrstvu, diplomatskega potnega lista? Imam, pravi, a za zasebne poti na tuje imam raje svojega. Takšen odnos dokazuje, da je Jožica Puhar, v Naklem rojena Kranjčanka, ostala preprost človek trdnih načel, čeprav je v zadnjem desetletju ves čas prebila tako rekoč v državnem vrhu. Od leta 1990 do 1994 je bila najprej v Peterletovi, nato pa v Drnovškovi vladi ministrica za delo. Predtem je bila ministrova namestnica in še prej predsednica Zveze skupnosti za zaposlovanje. Če bi segli še dve desetletji nazaj, bi jo spoznali tudi kot sekretarko občinskega sindikata v Kranju, opravljala pa je še nekaj odgovornih služb na rodnem Gorenjskem. Ta čas je spet na prelomnici, saj končuje delo nacionalne koordinatorke Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo in SECI. O tem v Sloveniji manj znanem delovnem področju je želela seznaniti javnost, ki ta čas veliko več ve o Evropski uniji in NATU, manj pa o aktivnosti Slovenije na jugovzhodu. Končujete delo nacionalne koordinatorke Pakta stabilnosti za JV Evropo. Se vračate v diplomacijo? "Trenutno čakam na novo delovno dolžnost, o čemer pa še ne bi rada podrobneje govorila." Kakšna je bila vaša vloga nacionalne koordinatorke? "Formalno gledano je politična koordinacija med vsemi dejavniki v Sloveniji, ki delujejo v Paktu stabilnosti za JV Evropo in povezava tega, kar se dogaja v Sloveniji, z dogajanji v drugih državah udeleženkah pakta, pa tudi z uradom posebnega koordinatorja v Bruslju. Neobhodno se koordina-torske vloge drži ogromno organizacijskega dela, ker je pač vključenih veliko partnerjev. Tako je to vloga organizatorja, pospeševalca, spodbujevalca in usklajeval-ca." Kaj pravzaprav pomeni Pakt stabilnosti za J V Evropo? "Gre za največjo regionalno politično iniciativo, ki združuje 46 držav, 16 mednarodnih organizacij, 17 mednarodnih finančnih institucij, raznih skladov in podobno. Gre za dolgoročno iniciativo. Dokumenti, po katerih dela, so pretežno politični: deklaracije, resolucije, skupne izjave; sankcij-ski mehanizmi pa so drugačni. Z javnim razgrinjanjem tistega, kar se v paktu dogaja, ta zagotavlja transparentnost. Nima lastnih virov sredstev, pač pa kot organizator pripelje skupaj tiste, ki imajo potrebe, tiste, ki jo pokrijejo in one, ki to financirajo." Kdo so torej financ erji potreb v okviru pakta? "To so mednarodne finančne institucije (svetovna banka. Evropska banka, investicijska banka), različni skladi (denimo Sorosov), velike države donatorke in druge države, ki se nahajajo na donator-ski strani udeleženk tega pakta. Pakt je organiziran tako, da skupina držav, ki sega od Moldavije do vključno Hrvaške, predstavlja ciljne države. Okrog njih so sosede, ki so zainteresirane, kaj se pri sosedah dogaja (Grčija, Turčija, Madžarska, Slovenija, Italija, Avstrija). Te so na strani donatork. Potem se v pakt vključujejo tudi druge države, denimo celotna Evropska unija, ZDA, Kanada, Rusija... Največji financer je poleg finančnih institucij Evropska unija in bogate države iz skupine G 8, ostale pa se vključujejo glede na interese. Na strani donatork je tudi Slovenija." Kateri so glavni cilji Pakta stabilnosti za J V Evropo? "Gre za stabilnost, trajni mir, demokratizacijo in zaščito človekovih pravic, ekonomsko obnovo držav in varnost J V Evrope, torej držav, ki so jih prizadeli vojaški konflikti, ekonomske in varnostne težave, politične in ekonomske krize in problemi, povezani s tranzicijo. Pakt deluje od sredine leta 1999, nastal pa je po koncu kosovske krize. Takrat je mednarodna skupnost dojela, da mora državam JV Evrope pomagati in jih hkrati zavezati k spremembam, da iz socialističnega gospodarstva preidejo v tržno ekonomijo. Hkrati so države same spoznale tudi, da bodo imele z vsemi konflikti zaprto pot v EU, imajo pa ambici- Golf Edition. Golf z brezplačno klimo. Že od 2.900.000 SiT*. (12.914 EUR) Že imate vozilo, ampak brez klime? In to vas vedno znova spravlja v slabo voljo. Obiščite nas ter poskrbite za ravno pravšnjo temperaturo in dobro počutje med vožnjo. Izplača se! Enkrat Golf, vedno Golf. •Cena v SIT je informativna in odvisna od valutnih razmerij. Število vo/il in modelov je omejeno._ AVTOHISA VRTAČ Kranj, Delavska 4, Stražišče pri Kranju, telefon: 04/27 00 200 jo približati se EU in nekoč postati njene članice. Evropa je s tem aktom tudi pokazala, da jim je pripravljena odpreti pot. " Koordinirate tudi delo skupine SECI? "Ta mehanizem ni tako velik kot pakt, saj gre za skupino 12 držav, katere cilji so prav tako usmerjeni v JV Evropo, vendar je skupina bolj praktično orientirana in teži k odpravljanju transportnih in trgovinskih ovir, se ukvarja z razvojem trga vrednostnih papirjev, energije, telekomunikacij, investicij..." Zakaj je JV Evropa za Slovenijo sploh zanimiva? "Gre za nezadovoljeno tržišče v teh državah, kjer ima lahko Slovenija velike možnosti plasirati svojo robo, kjer še vedno vlada povpraševanje in je mogoče prodajati s presežkom. Zelo pomembna je tudi bližina kot faktor varnosti in stabilnosti za bodoče. Če je tisto, kar je južno od nas mirno in stabilno, potem lahko računamo, da bo tako tudi pri nas in v ostali Evropi, sicer si lahko obetamo nasprotno." Torej Sloveija ni izključno zazr-ta v EU in imamo namen sodelovati tudi z delom sveta, kjer smo bili svoje čase trdneje zasidrani? "Na vsak način so naša zunanjepolitična prioriteta evropske in evroatlantske povezave ter vzdrževanje in razvijanje odnosov s sosedami. Ob tem pa je dolgoročen strateški interes tudi čimbolj razvita JV Evropa. Kar zadeva pakt, pa ima Slovenija zelo zanimivo situacijo. V bistvu smo vezni člen med polno želja in pričakovanj JV Evropo in med tistimi, ki so bolj razviti od njih in nas, ob tem pa od slednjih lažje dobimo neke vzorce, ker smo se od njih že marsičesa naučili. Tako smo v položaju, ko eni od nas pričakujejo, da smo vezni člen, drugi pa nas kot take upoštevajo. V vlogo veznega člena bi se rade postavile države, ki so nove članice pakta (Poljska, Slovaška) in imajo izkušnje precej trde tranzicije. Toda če bomo znali izkoristiti svoje prednosti, nas kljub svoji velikosti ne morejo izpodriniti. Prednosti so med drugimi pretekla skupna prehojena pot, jezikovna podobnost, skratka vse, kar nas je povezovalo prej, nas postavlja v drugačen položaj in zato nas te države drugače sprejemajo." Kako se je Slovenija znašla v svoji vlogi veznega člena, kako učinkovita je? "V začetku nismo imeli jasne predstave, ali bo to želja po novi institucionalni tvorbi v JV Evropi ali bo to zgolj pobuda, neformalna oblika. V tej skepsi najprej nismo bili najbolj pripravljeni sodelovati, nismo videli svojega mesta. Nismo vedeli, ali bomo na strani tistih, ki bomo kaj dobili ali bomo morali sami kaj prispevati. Šele v začetku leta 2000 se je izkristaliziralo, da smo mi država, ki bo sodelovala na strani tistih, ki bodo prispevale. Veliko namreč lahko prispevamo iz lastnih izkušenj približevanja EU. Ko smo postali pridružena članica, smo morali že veliko spremeniti v svoji zakonodaji in institucijah, to znanje pa smo pripravljeni prenašati drugim. Jasno je tudi, da smo ekonomsko, finančno in kadrovsko bolj omejeni kot kakšna druga razvita država in da več znamo, kot lahko financiramo, zato smo večkrat v vlogi predlagatelja, ki v okviru tega in drugih mehanizmov iščemo tiste, ki so pripravljeni financirati. Iščemo še druge partnerje. Tako je denimo pri projektu pakta, namenjenem stimulaciji razvoja srednjih in malih podjetij. To stimuliramo po dveh kanalih: eden poteka v okviru svetovne banke, kjer prispevamo naša sredstva, ko gredo izvajalski pristopi po enakih principih. Drugi kanal v tem projektu pa je poseben pospeševalni center podjetništva v okviru ministrstva za gospodarstvo. Tu pa vodimo projekt z našimi izvajalci, ministrstvo pa sofinancira srednjeevropska pobuda." Kje Slovenija največ prispeva? "Kot vezni člen Slovenija ni le sklicatelj sestankov, pač pa je razvitih vrsta projektov, imamo tudi nekaj centrov, ki delujejo v Sloveniji za ta namen, dela tudi delovna skupina. Pakt je delovno strukturiran po omizjih: prvo zadeva demokratizacijo in človekove pravice, drugo ekonomsko omizje, tretje varnostno. Mi v okviru prvega vodimo delovno skupino za človekove pravice in zaščito manjšin. V tem okviru smo pri inštitutu za narodnostna vprašanja odprli mednarodni center za medetnične odnose in manjšine. Sedaj je narejena že informativna baza, ki jo lahko uporabljajo druge države, predvideno je še usposabljanje predstavnikov držav JV Evrope. Po portoroški konferenci so bili izvedeni že vsi projekti, ki so bili tam podprti s strani različnih držav. Eden zelo pomembnih je projekt pod imenom Povezovanje različnosti, ki ga je plasiral svet Evrope, vodi ga predstavnik Bosne, vključene so vse ciljne države s široko paleto dejavnosti, z namenom, da se poveča toleranca, zmanjšajo predsodki, izboljša sožitje. V tem prvem omizju je zelo poudarjeno vračanje beguncev, za kar je bilo v okviru donatorske mreže porabljeno že 70 odstotkov vseh sredstev. Države JV Evrope, ki so imele zaradi oboroženega konflikta največ beguncev (Bosna, Jugoslavija in Hrvaška) so sklenile poseben sporazum in samo v letu 2001 se je vrnilo več kot sto tisoč beguncev na svoje domove. Še cela vrsta drugih iniciativ je namenjenih temu, da se vzpostavijo normalne razmere, da se ljudje vrnejo domov in da lahko tam trajno živijo. V okviru prvega omizja poteka tudi program izobraževanja in mladine. Veliko pozornosti je posvečene lokalnemu nivoju, interetničnemu in čez-mejnemu sodelovanju ter medijem." Kako sodelujete na ekonomskem področju ? "Slovenija na ekonomskem področju mnogim državam pomaga graditi institucije, denimo borzo, carino, klirinško depotno družbo, banke za pospeševanje izvoza in še kaj. Zanimivo je, da se je na ekonomskem področju v prenašanje izkušenj vključilo tudi kmetijstvo, ki sicer ni dejavnost v okviru pakta. Pomembno je tudi usposabljanje ljudi z nuđenjem prakse pri nas, zagotavljanje štipendij za določene poklice, s čimer pomagamo tem državam pridobivati tudi kadre. Letos je to dejavnost od gospodarskega ministrstva prevzelo šolsko ministrstvo. S tem ciljem smo odprli v Ljubljani tudi center za usposabljanje finančnih strokovnjakov v okviru finančnega ministrstva. Za to je zelo veliko zanimanja. Z večino projektov smo začeli v Bosni, nadaljevali v Makedoniji in Črni gori, po spremembah v Jugoslaviji pa jih delamo tudi za to državo. Aktivnosti v drugih državah JV Evrope so bolj izjemoma." Kaj pa varnostno področje? "Že pred paktom je za področje varnosti začel delovati sklad za razminiranje, ki ima 23 donator-jev, več kot 22 milijonov kvadratnih metrov ozemlja je že očistil v Bosni, na Hrvaškem, v Makedoniji, na Kosovu in v Albaniji. Ob razminiranju pa organizira in pomaga tudi pri rehabilitaciji žrtev. Zagotovljeno je sodelovanje naših ekspertov pri iniciativah varnostnega značaja, denimo boja proti korupciji in preprečevanju trgovine z ljudmi. Tu smo v funkciji nuđenja znanja in vzorcev administrativnih in drugih rešitev, ki smo jih pri nas že potrebovali in odpravili probleme. Na področju notranje varnosti se v iniciative uspešno vključuje tudi javno tožilstvo. V zadnjem času so te naloge pridobile na pomenu zaradi boja proti terorizmu. Te iniciative so dobile tak pomen, da so izdelali program rekonstrukcije varnostnega sektorja, po katerem se bodo ravnale države JV Evrope. Med drugim vključuje tudi reforme sodstva, usposabljanje sodnikov in prilagajanje institucij. Pripravili smo tudi program izobraževanja za primer naravnih nesreč in ponudili izobraževanje managemen-ta za policijo." Koliko je Slovenijo stalo to sodelovanje? "Slovenija je zlasti v okviru Pakta stabilnosti, nekaj pa tudi bilateralno, v letu 2000 dala okoli 4 milijone evrov, lani pa po oceni okoli 2 milijona, za program aktivnosti za naslednji dve leti pa jevsebinsko tak, da bi bilo treba za vsako leto zagotoviti 3,2 milijona evrov. Če tega ne bo na voljo v proračunu, bo treba iskati še druge vire financiranja. V tem znesku niso vključene razne prakse, ki jih ministsrtva in druge institucije izvajajo v okviru svojih proračunov, niti razna ekspertna znanja, ki se prenašajo prek različnih izmenjav. Za nas je zelo pomembno, da se vključujemo v te iniciative tudi zaradi nujnosti projekta skupnega evropskega prizadevanja za nuđenje razvojne pomoči državam, ki jo potrebujejo. Analizirali smo, daje naša država doslej v okviru te pomoči prispevala 0,006 odstotka bruto domačega proizvoda, v evropskih državah pa ta znesek obsega od I do 3 odstotke BDP. Pomemben pa je še en vidik sodelovanja, in sicer izkoriščanje priložnosti, ki jih imajo storitvene in izvajalske organi- zacije, ki jih v okviru tenderjev razpisujejo za infrastrukturne projekte. Za te priložnosti pa so zelo pomembne pravočasne informacije in dejstvo, da pride do finančne podpore. Sicer pa je pakt več kot 250 svojih projektov že uresničil, za kar je bilo na prvi donatorski konferenci zagotovljenih 2,4 milijarde evrov, oktobra 2001 pa na regionalni konferenci v Bukarešti dodatnih 3,2 milijarde evrov, od tega dve tretjini za infrastrukturne objekte." Kakšni so pravzaprav ključni problemi ciljnih držav? "Celoten spekter problemov v JV Evropi je zajel širšo paleto držav in predstavlja osnovo za organiziran pristop. Mednarodna skupnost je spoznala, da so problemi tako kričeči, da jih ni mogoče rešiti zgolj s spontanim delovanjem, od tod odločitev, da se vzpostaviti spodbujevalni mehanizem, ki bo koordiniral aktivnosti vseh zainteresiranih in te države popeljal iz krize. Države imajo skupne značilnosti, te pa vnaprej determinirajo pojavljanje problemov. Države JV Evrope so domala vse multietnične, dve sta tudi multinacionalni, zaostale so v razvoju in se srečevale z velikimi ekonomskimi, varnostnimi in političnimi krizami. BDP je bil bistveno nižji kot v državah, ki so imele težave s tranzicijo. Zelo poudarjeni so socialni problemi, ker imajo te države visoko brezposelnost, kar se je na prehodu v tržno ekonomijo še povečalo. Značilne so visoke inflacije v teh državah, velik zunanjetrgovinski primanjkljaj. Slabo delujejo institucije, značilne so šibke vlade, pojavljanje kriminala, razraščanje korupcije in zaradi tega je potreba po vzpostavitvi kontrolnih mehanizmov. Značilno je tudi, da imajo majhno absorbcijsko sposobnost za tuje investicije, zelo počasi se namreč ureja tudi sprejemljivo okolje za investitorje. Kjer je bila še vojna, je prihajalo do velikega števila beguncev in razseljenih oseb. Značilna je tudi slaba prometna in komunikacijska povezanost, problemi z. energijo, z zaščito okolja... Zato ni čudno, če se v okviru pakta stabilnosti razvijajo projekti, ki so večinoma namenjeni infrastrukturnim projektom. To je osnova, da se države razvijajo tudi v drugih pogledih. Toda p0' moč tem državam je namenjena vsa hkrati, tako tista otipljiva, ki omogoča gradnjo nove infratsruk-ture do vzpostavljanja človekovih pravic. Donatorji so včasih že nestrpni, ker se nekatere rešitve p0' javijo šele na dolgi rok, ravno zato pa mora biti pomoč hkratna in takojšnja. Omenjene značiln0' sli veljajo za naslednje države: A banijo, Bosno, Bolgarijo, Hf^L ško, Makedonijo, Romunijo, Z* Jugoslavijo in Moldavijo." Danica Zavrl Žletg Foto: Tina P0*' Pgtek, 5. aprila 2002 ••••••• GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS »19. STRAN Murka je izplavala iz najhujšega Po prisilni poravnavi trgovsko podjetje Murka spet normalno posluje in celo na novo zaposluje. Lesce - Potem ko se je lesko trgovsko podjetje Murka konec leta 2000 znašlo povsem na robu stečaja - denarja ni bilo niti za napolnitev trgovskih polic z mlekom in kruhom - so zdaj najtežji časi Mimo, pravi direktor dr. Drago Dubrovski. Prva faza sanacije je uspešno končana, podjetje normalno posluje, finančno stanje je prečiščeno in po direktorjevih besedah ni nobenih skritih izgub yeč. Zdaj Murko čaka druga faza sanacije - boj za vsakdanje preživetje, pravi dr. Dubrovski. Namesto stečaja so v podjetju uvedli prisilno poravnavo, ki se je septembra lani uspešno sklenila, pel upnikov je svoje terjatve v visini 160 milijonov tolarjev pretvoril v lastniški delež, drugi del upnikov, katerih terjatve so prav teko znašale 160 milijonov tolarjev, pa se je strinjal z 20-odstot-nim poplačilom v enem letu (poplačani bodo letos jeseni). S tem so po besedah dr. Draga Dubrov-skega postavili temelje za korenito poslovno sanacijo. Prevetrili so prodajne programe, odprodali nepotrebno premoženje, hkrati pa pripeljali nekaj novih programov. Tako so ukinili prodajo vozil, v prostore Avtomurke pa preselili salon pohištva. V nekdanji trgovini Pohištvo so uvedli nova programa izdelkov Rogaška in izdelkov za prosti čas. Trgovina Elgo zaenkrat ostaja, vendar je objekt v denacionalizaciji, pogodba pa se iz- Dr. Drago Dubrovski teče leta 2004. Dotlej bodo del programa preselili v salon pohištva, del pa v povečani trgovski center. Osrednjo stavbo, kjer je tudi sedež uprave, bodo namreč povečali za 700 kvadratnih metrov, v njem razširili živilsko prodajalno, stari diskont pa bodo podrli. Razmišljajo tudi o prodaji še zadnje prodajalne v Radovljici Mini, ki je premajhna, da bi lahko donosno poslovala. "Danes se kaže, da smo glede programov sprejeli prave odločitve," pravi dr. Dubrovski. Obseg poslovanja se je namreč močno povečal, glede na lanski začetek leta se je kar podvojil, tako da mesečni promet znaša okrog 70 milijonov tolarjev (v Novi Murkin salon pohištva so preselili v prostore bivše Avtomurke. najboljših časih je Murka imela mesečno okrog 200 milijonov prometa, vendar upoštevaje tudi prodajo vozil). Po besedah dr. Du-brovskega so lansko poslovno leto zaključili s 30 milijoni tolarjev izgube, po poslovnem načrti naj bi bila manjša izguba tudi letos, že prihodnje leto pa naj bi Murka po- slovala brez rdečih številk. "Lanska izguba je posledica oblikovanja rezervacij za odpravnine delavcem iz prisilne poravnave, zakonodaja namreč ni jasna, ko bo, pa bomo te zneske izplačali oziroma tudi ne," ob tem poudarja direktor. V postopku prisilne poravnave je delo izgubilo 25 ljudi, da- nes jih je v podjetju še 60, vendar pa po direktorjevih besedah že zaposlujejo na novo. Povprečna pla- ča prodajalke v Murki znaša okrog 80 tisoč tolarjev. In kako je po prisilni poravnavi z lastništvom Murke? Največji, 39-odstotni lastnik je Savinjska, 12 odstotkov ima Emona Blagovni center, ki je hkrati tudi večinska lastnica Savinjske. Delavci imajo 24 odstotkov, ostalo pa manjši delničarji. Po besedah dr. Dubrov-skega v bodoče Murka sama ne bo mogla preživeti, morala se bo nasloniti, na enega od večjih strateških partnerjev. Morda bo to prav Emona Blagovni center, ki je že zdaj največji lastnik in tudi največji dobavitelj. Iz Emone Blagovni center pa v Murko prihaja tudi novi direktor. Dosedanji, ki je delo opravljal dobro leto dni, namreč odhaja, zamenjal pa ga bo mladi, še ne 30-letni Simeon Špruk iz Ljubljane, ki je doslej vodil finančno-računovodski sektor v Emoni Blagovnem centru. Urša Peternel Odpiralni čas je domena trgovcev in potrošnikov Vsako omejevanje obratovalnega časa trgovin je v škodo potrošnikov, ugotavljajo urad za varstvo potrošnikov in nevladne potrošniške organizacije. Boljša poslovna pričakovanja Ljubljana - Med gospodarstveniki je o možnostih za poslovanje v naslednjih pol leta spet več optimizma, kot ga je bilo ob koncu lanskega leta, je pokazala najnovejša anketa, ki jo je v drugi polovico marca, še pred uvedbo ukrepov Evropske unije proti jeklarjem, izvedla služba za konjunkturo in ekonomsko politiko pri Gospodarski zbornici Slovenije. Kranj - Urad in potrošniške organizacije, med njimi tudi Združenje potrošnikov Gorenjske Kranj, zastopajo enotno stališče, da je odpiralni čas trgovin v Sloveniji domena trgovcev in potrošnikov, ne pa države, ki naj pri tem zagotovi le spoštovanje delovno pravne in druge zakonodaje. Spremenjeni življenjski slog potrošnikov in drugačne potrošniške navade so tudi v Sloveniji spodbudile prilagoditev odpiralnega časa. Novim razmeram so se hitro prilagodili trgovci in tudi kupci, zato Po mnenju urada za varstvo potrošnikov in nevladnih potrošniških organizacij ni potrebe, da bi država v to posegala z dekreti o odpiralnem času. Predlagane spremembe zakona o trgovini sledijo ekonomskim zakonitostim in pričakovanjem potrošnikov po čimbolj sproščenem obratovalnem času trgovin. Urad in potrošniške organizacije se strinjajo z zakonsko možnostjo, da lahko prodajal- na obratuje v času, ki ga samostojno določi trgovec v skladu s potrebami potrošnikov, številom zaposlenih v prodajalni ter zakonskimi obveznostmi, vendar bi trgovci pri tem morali posebej upoštevati, da je dolžina obratovalnega časa trgovine usklajena s številom delovnih ur zaposlenih in dolžino njihovega delovnega časa. Potrošniške organizacije zagovarjajo odpravo vseh nepravilnosti pri plačilu za opravljeno delo in podpirajo sindikate v njihovih zahtevah za spoštovanje zakonodaje. Predlog sprememb in dopolnitev zakona o trgovini določa, daje lahko prodajalna odprta ponoči ter ob nedeljah, praznikih in dela prostih dneh samo v primeru, ko trgovec zaradi dela v tem času zaposli dodatne delavce, tako da zdaj zaposleni in na novo zaposleni razen v izjemnih primerih ne delajo dlje od polnega delovnega časa. V potrošniških organizacijah menijo, da bi trgovci morali več zaposlovati za nedoločen čas in pogodbeno zaposlovati tudi študente, ki zelo težko dobijo delo in zaslužek. Opozarjajo tudi na vse slabšo ponudbo trgovskega blaga v manjših krajih, kjer so mnoga trgovska podjetja že zaprla svoje poslovalnice. "Ne želimo se nekritično postaviti na stran trgovine, s katero imajo potrošniki mnogokrat velike probleme, ki jih rešujemo tako na uradu kot v nevladnih potrošniških organizacijah, želimo pa potrošnikom zagotoviti čim bolj- šo izbiro blaga in nakupovalnega časa," poudarjajo v potrošniških organizacijah in opozarjajo, da so hitri nakupi brez možnosti primerjave kakovosti in cene najpogosteje tudi nepremišljeni nakupi in da je zato vsako omejevanje obratovalnega časa trgovin v škodo potrošnikov. Cveto Zaplotnik Le dva odstotka vprašanih vodilnih gospodarstvenikov napoveduje poslabšanje poslovnega položaja svojega podjetja do septembra, 38 odstotkov pričakuje izboljšanje, 60 odstotkov pa jih meni, da ne bo ne izboljšanja in ne poslabšanja. Šestmesečna poslovna pričakovanja so med skupinami dejavnosti najugodnejša v trgovini, kjer nihče od vprašanih ni napovedal poslabšanja. In kakšna so poslovna pričakovanja za čas do konca junija? Le pet odstotkov vprašanih gospodarstvenikov govori o zmanjšanju naročil, vsi ostali napovedujejo ohranitev sedanjega obsega ali povečanje. Da so v industriji marca, še pred uvedbo protekcionis-tičnih ukrepov, računali na konjunkturo, dokazuje tudi to, da je dobra polovica vprašanih napovedala za drugo letošnje četrtletje povečanje proizvodnje in izvoza. Kar zadeva cene, so zlasti v industriji ocenjevali, da ne na domačem in ne na tujem trgu ni možnosti za zviševanje cen, le v trgovini je bilo napovedi o podražitvah več kot o pocenitvah. V vseh dejavnostih napovedujejo zmanjšanje števila zaposlenih. CZ. Država spodbuja podjetništvo Ministrstvo za gospodarstvo je objavilo štirinajst javnih razpisov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti. Ljubljana - Ministrstvo bo letos za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti namenilo iz državnega proračuna več kot 3,9 mi-'jjarde tolarjev nepovratnega denarja. Pred kratkim je v uradnem listu objavilo štirinajst razpisov z razpisno vrednostjo 2,8 milijarde tolarjev, načrtuje pa še objavo treh razpisov, "težkih" več kot M milijarde tolarjev. Ministrstvo želi v okviru treh Pr°gramov podpreti razvojne programe obstoječih in novih podjetij ln podjetnikov. S programom Znanje za razvoj naj bi izboljšali Pretok znanja iz izobraževalnih in raziskovalnih ustanov v gospodarno, s programom Izboljšanje konkurenčnih sposobnosti podjetij podprli razvoj in raziskave, in-ternaeionalizacijo podjetij, pove- čevanje produktivnosti, povezovanje podjetij v proizvodni verigi in razvoj grozdov, s programom Spodbujanje podjetništva in izkoriščanje podjetniških priložnosti pa pospešili nastajanje novih podjetij, podprli mala in srednje velika podjetja v rasti in podjetnikom izboljšali dostop do informacij, znanja in finančnih virov. Ministrstvo za gospodarstvo je za uresni- čevanje teh programov pred kratkim že objavilo štirinajst javnih razpisov, objavilo pa bo še razpise za spodbujanje neposrednih tujih naložb, razvoja turistične infrastrukture in novih domačih investicij v regije, ki zaostajajo v razvoju in imajo najvišjo stopnjo brezposelnosti. Vsi razpisi bodo skupaj z razpisno dokumentacijo objavljeni na spletnih straneh ministrstva za gospodarstvo, za nekatere razpise bodo informativni dnevi in javne predstavitve, dodatne informacije pa bodo po telefonu in elektronski pošti dajali tudi v razpisih navedeni uslužbenci ministrstva. Cveto Zaplotnik POMARANČNI SOK RAUCH 149,00 SIT ČIPS CHI0 209,00 SIT 175 g _ TUNA MEDITERAN 206,00 SIT Delamaris, 150 g MORSKI SADEŽI ZA 589,00 SIT MORSKO SOLATO zamrznjeni, 500 g TOALETNI PAPIR 359,00 SIT EXCLUSIVE Patoma. 8 rolic V petek, 5. in» soboto, 5. aprila je na sporedu posebna ponudba, ki veija samo za izdelke v zalogi. Obiščite HIPER-MARKET Črnuče, Pol k sejmišču 32 in HIPERMARKET Parmova, Parmova ulica 51 v Ljubljani, HIPERMARKET Cerklje, Slovenska cesta 10, Cerklje na Gorenjskem ter HIPERMARKET Tržič. Cesta Ste Mane aux Mineš 4 v Tržiču. Hiper©Vft»n* čez vikend V.: SVEZE URICE SVINJSKI KARE MIR CVETAČA KREMNA REZINA Kranjski kolaček samo v soboto, 6. APRILA, J od 9. do 14. ure: 30% HIPERMARKET Cerklje, Črnuče, Parmova, Tržič ŽIVILA KRANJ, d d., Cesa na Okroglo 3.4202 Naklo DliM|ritl CtiU SO. \S27 L|uM|an.i Da vam bo še naprej toplo pri srcu ... ...in vas ne bo zeblo v noge. EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE Naročila na brezplačni telefonski številki 080 22 66 Popust ob plačilu z gotovino, Magna kartico in možnost nakupa na 6 obrokov. GORENJSKI GLAS • 20. STRAN EVROPSKA UNIJA / danica.zavrl@g-glas.si NOVA EKONOMIJA / stefan.zargi@g-glas.si Petek, 5. aprila 2002 ŠOU iz Ljubljane si bo prizadeval za sprejem novega zakona o štipendiranju v državnem zboru Kdaj bodo štipendije evropske Rezultati opravljenih raziskav in primerjalnih študij na področju štipendiranja in socialnega statusa študentov v Sloveniji in EU ekipe resorja za socialo in zdravstvo ŠOU iz Ljubljane kažejo na slabo politiko, potrebno spremembe. ŠOU se bo zavzel za permanentno ureditev tega področja v skladu s smernicami EU. Ljubljana - Ekipa za raziskovanje štipendiranja v Sloveniji je skupnega mnenja, da je potrebno to področje sistemsko in zakonsko urediti. Stipendiranja v Sloveniji je potrebno obravnavati preko socialnega položaja studenta in njegove družine. Študentska košarica znaša povprečno 65.000 tolarjev za tiste, ki živijo v podnajemu in nekoliko manj za tiste, ki živijo v študentskem domu ali doma pri starših. Z velikim zneskom je obremenjena celotna družina, štipendije pa znašajo okrog 25.000 tolarjev za republiške in kadrovske, ter nekoliko več za Zoisove. Ena četrtina študentov živi v gospodinjstvih, kjer je povprečni mesečni dohodek na člana 46.000 tolarjev. Če to primerjamo s stanjem mesečnih dohodkov in stroškov študenta, ugotovimo, da 25 odstotkov družin zelo težko podpira študenta, ali pa ga sploh ne morejo. Republiške štipendije, ki so edine pogojene z nizkim dohodkom družine dobiva samo 16 odstotkov študentov. Zakaj 9 odstotkov študentov ne prejema štipendije? Zaradi "slabega gospodarskega položaja" je veliko manj kadrovskih štipendij. Proračunskih sredstev za štipendije je iz leta v leto manj. Vse večje pogojev za cenzus, ki izločijo veliko prosilcev štipendije. Študentska posojila so nizka (22.000 do 33.000 tolarjev) in imajo slabe odplačilne pogoje. Pri nas ga morajo začeti odplačevati takoj po končanem študiju v višini mesečnih prejemkov in toliko let, kolikor so ga prejemali. V EU začno z vračanjem dve leti po zaključku študija in imajo na voljo 8 let. Finančno breme iz preteklosti je tako lažje vrniti, saj v tem času študenti že uspejo dobiti zaposlitev, medtem ko jo je takoj po končanem študiju izredno težko dobiti. Zato se posojila pri nas niso "prijela". Reprezentativne države EU, ki so jih podrobneje proučili - Avstrija, Nemčija (s slovenskim sistemom primerjave), Nizozemska, Slovenci v vrhu po znanju tujih jezikov Samo dva milijona nas govori slovenski jeziki, zato se moramo, kamorkoli pridemo, prilagoditi z znanjem tujih jezikov. Da v tem pogledu veljamo veliko, pa dokazuje tudi raziskava Evropske komisije, ki kaže, da se v enem od tujih jezikov lahko sporazumeva 71 odstotkov Slovencev. Tako smo Slovenci v znanju tujih jezikov med državami kandidatkami za EU v samem vrhu, takoj za Malto, kjer enega od zahodnoevropskih jezikov govori 88 odstotkov prebivalcev, in tik pred Ciprom, kjer je takih 58 odstotkov državljanov. V ostalih državah kandidatkah manj kot polovica ljudi govori enega od zahodnoevropskih jezikov. V kandidatkah so najbolj razširjeni tuji jeziki angleščina, nemščina, francoščina in ruščina. Slovenija ima med kandidatkami najvišji odstotek ljudi, ki govorijo nemško (38 odstotkov), po znanju angleščine (govori jo 46 odstotkov Slovencev) pa smo na tretjem mestu za Malto (tu je angleščina tudi uradni jezik) in Ciprom. D.Z. Švedska (za Slovenijo zgledne države) in Portugalska, - imajo veliko bolj ugodno urejen sistem socialnega varstva in način štipendiranja. Države pri tem upoštevajo socialno varstvo in svobodno izbiro poklica, kar posledično vključuje pravico do izobraževanja. To so tudi temeljne ustavne pravice vsake demokratične države, njihovo uresničevanje pa kaže na razvitost države. EU izboljšuje socialni položaj študentov z dajanjem štipendij in posojil za študij, s pomočjo družinam s študenti z davčnimi ugodnostimi, z pomočjo pri nastanitvi, prehrani, prevozu in plačevanju šolnine. Države EU priznavajo študente kot odrasle in samostojne ljudi. V večjem delu za njih prevzamejo odgovornost države same, V Nemčiji in Avstriji, kar je blizu tudi našemu sistemu, pa del odgovornosti prevzamejo starši. V obeh primerih prejema štipendijo večina ali velik delež študentov. V drugih državah prejemajo štipendijo študentje, ki so v slabšem ali povprečnem socialno-ekonomsk-em položaju, pri čemer se upošteva situacija cele družine, ki je tudi dolžna preživljanti otroka, dokler se redno šola. Sistema dajanja posojil in štipendiranja sta vzporedna in ne ali - ali, kakor v Sloveniji. Posojilo je nadgradnja štipendije, ki omogoča študentu več kot kritje nujnih stroškov. Štipendija je nevračljiva, posojilo pa je potrebno vrniti skupaj z obrestmi. Poznajo samo državne štipendije, kadrovskih ne. Pri določanju osnovnih pogojev za pridobitev štipendije je podobnost s slovensko ureditvijo - redni študent, starostna in časovna omejitev, pri določanju cenzusa pa so sistemi različ- ni: izračun se opravi glede na prihodke staršev in/ali študenta, vendar to ne pomeni, da se vsota štipendije znižuje glede na prihodke (Avstrija, Nemčija, Francija, Italija, Portugalska) ali pa se izračun opravi glede na prihodke študenta (Nizozemska, Švedska, Finska, Norveška). 29 odstotkov študentov prejema štipendijo v povprečnem znesku 1930 ECU, 12 odstotkov pa jih prejema posojilo v višini 1980 ECU. Nad povprečjem so severne države, Avstrija pa glede višine štipendije, kar 3400 ECU. Družinam s študenti pomaga država z davčnimi olajšavami, znižano davčno osnovo, določene dobrine in/ali dohodki so neobdavčeni in z davčnimi odpusti. Davčne ugodnosti so posredno vezane na status študenta, vendar ne gre za družinske ali otroške dokla-de. Ta sistem je vzporeden. Študenti so nastanjeni v študentskih domovih, ki so pod okriljem države in v domovih, ki sodijo v sklop posameznih izobraževalnih institucij. Kriteriji so podobni našim. Za študente, ki ne bivajo pri starših država delno prevzame odgovornost in jim pomaga s finančno podporo, neposredno ali v obliki dodatne štipendije. Ravno tako kot pri nas subvencionira prehrano. Slovenija ima v primerjavi z EU podpovprečno malo štipendij in nizke vsote, ki so znatno pod povprečjem, družine s študenti so preobremenjene, pravilniki za ureditev štipendije pa ne nudijo skoraj nobene pravne varnosti. Zato se bo ŠOU v Ljubljani zavzemal za boljšo ureditev štipendiranja, ki bo zakonsko sprejeta v ustavo in bo tako dolgoročno nudila varnost študentom. Katja Dolenc Večina ljudi se počuti Evropejce Nekaj več kot polovica ljudi v državah kandidatkah za Evropsko unijo se čutijo Evropejci. To je le ena od ugotovitev iz raziskave javnega mnenja Euro-barometer, ki so jo prvič izvedli tudi v 13 državah kandidatkah, marca pa je Evropska komisija objavila rezultate. Anketa je zajela 12 tisoč ljudi, spraševala pa je po zadovoljstvu z življenjem, gospodarski prihodnosti, nacionalnem ponosu, pripadnosti EU in pogledih na širitev unije. Velika večina državljani kandidatk podpirajo vključitev svojih držav v EU in v tem vidijo prednost za svoje življenje, je splošna ugotovitev. Sicer pa analiza prinaša še veliko drugih zanimivosti. Dve tretjini vprašanih meni, daje članstvo njihovih držav v EU naravno, geografsko in zgodovinsko pogojeno, prepričani pa so tudi, da bo koristilo nacionalnemu gospodarstvu in da bo EU z večjim številom članic tudi gospodarsko močnejša. Državljani kandidatk pogosto potujejo v sedanje države članice EU: najpogosteje Slovenci, saj jih je kar 74 odstotkov v zadnjih dveh letih potovalo v eno izmed članic, sledijo Čehi (53 odstotkov) in Ciprčani (52 odstotkov). Se državljani v kandidatkah čutijo Evropejce? 52 vprašanih je temu pritrdilo, češ da se čutijo prav tako Evropejci kot pripadniki svoje narodnosti. Odstotek je le malo nižji kot v državah članicah EU. Se bo njihovo življenje izboljšalo, ko bo njihova država sprejeta v EU? Optimističen odgovor je dalo 37 odstotkov anketiranih, 26 odstotkov pa jih meni, da se bo njihovo življenje poslabšalo. Največji "ev-roskeptiki" so med tistimi socialnimi skupinami, ki so v zadnjih letih najbolj občutili približevanje skupni zakonodaji, to pa so starej- ši, kmetje in tudi sicer prebivalci podeželja. Kaj je prva misel anketiranih, ko slišijo za Evropsko unijo? 38 odstotkov jih EU povezuje z gospodarsko rastjo. Sicer pa ima v povprečju pozitiven odnos do EU 52 odstotkov anketirancev, 69 odstotkov jih tudi meni, da predstavlja dobro priložnost za mlade. Kaka polovica jih meni, da pomeni članstvo v EU tudi več delovnih mest, nekaj manj jih evropsko članstvo povezuje z mirom. Kako bi se, sodeč po raziskavi, ljudje odločali na referendumu? 65 odstotkov državljanov iz kandidatk bi glasovalo zanj, 18 proti. Med prepričanimi so zlasti tisti, ki menijo, da bi s članstvom v EU veliko pridobili. Predvsem v državah, ki jim sedaj ne gre najbolje in jim EU predstavlja "obljubljeno deželo",- si korist od članstva v uniji obeta največ ljudi: v Romuniji 80 odstotkov, v Bolgariji 73, na Madžarskem 71 odstotkov. Po drugi strani pa so o prednostih vstopa manj prepričani v Estoniji, na malti in v Latviji, kjer je na to vprašanje pritrdilno odgovorilo manj kot polovica vprašanih. Danica Zavrl Žlebir Skoraj polovica proti NATU Javnomnenjska razikava Polibarometer, ki jo izvaja Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij je tokrat raziskovala tudi odnos anketirancev do vstopa v zvezo NATO. Večina teh bi glasovala proti NATU, nekaj več kot 41 odstotkov, dobrih 38 odstotkov bi jih bilo za in petina se do tega ni opredelila. Med tistimi, ki bi se referenduma tudi dejansko udeležili, pa bi jih večina vendarle glasovala za NATO. dobrih 46 odstotkov, 41 odstotkov proti, medtem kojih 12 odstotkov še ne ve, kako bi glasovali. D.Ž. Spletna stran za slepe Prihod multimedijskega in slabovidne sporočanja Ljubljana - Ta teden je Narodni muzej Slovenije v sodelovanju s Siemensom kot prvi pri nas predstavil svoje spletne strani, posebej prirejene potrebam slepih in slabovidnih. Slepe skozi strani vodi govoreč odzivnik, podoben telefonskim avtomatom, slabovidni pa svojemu vidu lahko prilagodijo velikost in barvo črk. "Rešitev pozdravljamo, vendar se pojavljajo določeni dvomi," nam je dejal Blaž Mihelič, ki pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije skrbi za informiranje. Slepi in slabovidni si spletne strani Narodnega muzeja Slovenije odslej lahko ogledajo z vsakega osebnega računalnika. Blaž Mihelič nadaljuje, da so prirejene spletne strani Narodnega muzeja Slovenije (www.nar-muz-lj.si) namenjene tistim slepim in slabovidnim, ki nimajo dodatne opreme. "Za Braillovo vrstico, ki jo namestimo pod tipkovnico in na kateri se v brajici izpisuje besedilo, je treba odšteti okoli 8 tisoč evrov," pojasni Mihelič. Slepi morajo, če želijo brez pomoči videčih uporabljati računalnik, pod tipkovnico namestiti Braillovo vrstico, s katero lahko prebrskajo tudi strani narodnega muzeja, ki niso opremljene z govorom. Kot svoje mnenje o "govorečih" spletnih straneh povzame Blaž Mihelič, je projekt, ki sta si ga kot prva v Sloveniji zamislila narodni muzej in Siemens, sicer "dobrodošel, moramo pa vedeti, da vsako resno deluslcpega z računalnikom zahteva dodatno opremo, ki pa je zelo draga". Dobrodošlo je predvsem to, da do vsebin Narodnega muzeja Slovenije slepi in slabovidni odslej lahko dostopajo preko kateregakoli osebnega računalnika, ki mora biti za poslušanje "govorečih" spletnih strani opremljen z zvočno kartico in zvočniki ali slušalkami. "S spletnimi stranmi Narodnega muzeja Slovenije za slepe in slabovidne smo skupaj s podjetjem Render Space Pristop Interactive in Narodnim muzejem Slovenije dokazali, da je lahko sodobna informacijska tehnologija učinkovit, enostaven in koristen sopotnik tudi tistim družbenim skupinam, ki so v običajnem procesu razvoja tehnologij iz njihovih prednosti sprva izvzeta. Upamo le, da bodo uporabnost rešitve kmalu prepoznala tudi druga podjetja in organizacije," je ob predstavitvi prilagojenih spletnih strani dejal direktor Siemensa Tihomir Rajlič. Špela Žabkar, foto: Tina Doki Ljubljana - Kaj pravzaprav pomeni multimedijsko sporočanje oziroma MMS? Gre za novo generacijo sporočanja, za nekakšno nadgradnjo kratkih sporočil (SMS), ki bo poleg besedil omogočala tudi prenos barvnih slik, razglednic ali fotografij. Uporabniki jih bodo lahko dopolnili še z zvokom oziroma melodijo, v prihodnosti pa bo omogočeno tudi pošiljanje video zapisov. Kot so na nedavni novinarski konferenci dejali predstavniki družbe Mobitel, ki je med prvimi v Evropi predstavila MMS storitev, bo cena poslanega multimedijskega sporočila 5- do 10-krat višja od cene kratkega sporočila. MMS storitve so marca testirali znotraj družbe Mobitel, trenutno poteka še predkomercialno testiranje, storitev pa bo kaj kmalu na voljo tudi ostalim uporabnikom. Začenja se Teleinfos'02 Od 10. do 12. aprila se bo v Cankarjevem domu odvijal Teleinfos'02. Letošnja prireditev prinaša "številne spremembe in novosti in predstavlja najnovejše trende v telekomunikacijah in informacijski tehnologiji." Ljubljana - Tako se bo na razstavnem prostoru letošnjega Tele-infosa predstavilo več kot 60 domačih in tujih ponudnikov najnovejših telekomunikacijskih sistemov in storitev, med drugim si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi delovanje e-uprave in preverili, kakšna so digitalna potrdila za e-podpis. Organizatorji Teleinfosa'02 so pripravili tudi tematske parke in-ternetnih in telekomunikacijskih storitev, pod okriljem Teleinfosa'02 pa se bo zvrstilo tudi več kot 40 brezplačnih seminarskih predavanj, namenjenih različnim ciljnim skupinam, pripravljenih bo tudi 5 minikonferenc, v okviru katerih bo 29 predavanj, namenjenih strokovno-poslovni javnosti. Organizatorji letošnjega Tcleinfo-sa napovedujejo še ustvarjalne delavnice in okrogle mize, multimedijske predstavitve, na ploščadi pred Cankarjevim domom pa bo predstavljen najnovejši Mobitelov testni UMTS in Si.mobilov avto. Med sodelujočimi podjetji je tudi kranjski Iskratel. Kot so nam sporočili z. Iskratela, so se v zadnjih letih osredotočili predvsem na omrežja nove generacije in sisteme večstoritvenega dostopa, rezultate razvojnega dela pa bo kranjsko podjetje predstavilo tudi na prihajajočem Teleinfosu. Špela Žabkar www.gorenjskaorrtine.com ki si bodo priskrbeli ustrezne mobilne telefone. "MMS je neodvisen od načina prenosa in ga zato lahko uporabljamo tako v GSM kot v GPRS in kasneje v UMTS omrežjih. Prednost nove tehnologije je tudi v tem, dajo lahko uporabljajo tudi tisti brez MMS terminalov. Dobili bodo SMS obvestilo, da jih čaka MMS sporočilo na določenem spletnem naslovu," pojasnjuje Domen Rakovec z Mobitela. Multimedijsko sporočanje poleg "zmenkov brez. presenečenja," kot je Teodor Prosen opisal možnost fotografiranja in pošiljanja slik preko MMS terminalov, zajema tudi pošiljanje barvnih, animira- nih in zvočnih voščilnic, uporabnikom pa je omogočeno tudi prejemanje novic. MMS mobilniki bodo prinašali tudi lokacijske informacije na zahtevo, kar pomeni, da se bo uporabnikom, ki bodo na številko 1919 poslali sporočilo z ustrezno ključno besedo, na ekranu izpisal seznam in spored v najbližjih kinodvoranah, seznam dežurnih trgovin in lekarn, restavracij ali bencinskih servisov. V prihodnosti bodo uporabniki MMS storitev, če se bodo izgubili ali pa zgolj želeli vedeti, kako priti do želenega naslova, na 1919 poslali sporočilo z. ustrezno ključno besedo in na ekranu mobilnika se jim bo prikazal zemljevid. Kot meni direktor družbe Mobitel Anton Majzelj, je največja zavora za razmah storitev MMS trenutno pomanjkanje ustreznih aparatov. Bo na pohod multimedijskega sporočanja najverjetneje treba malo počakati, saj se cena mobilnega aparata, ki omogoča multimedijsko sporočanje, trenutno giblje okoli 140 slovenskih tisočakov. Špela Žabkar Osmi festival računalništva Ljubljana - Na 8. festivalu računalništva, ki bo jutri, 6. aprila, potekal na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko, se bo v znanju računalništva pomerilo več kot 300 osnovnošolcev in srednješolcev. Računalniško znanje, spretnost in iznajdljivost bo ocenjevalo 70 strokovnjakov z. univerz, institutov in podjetij, nam je sporočila organizatorica festivala Zveza za tehnično kulturo Slovenije. "Glavni namen tekmovanj srednješolcev v znanju računalništva j©« da mladi, ki se zanimajo za računalništvo in informatiko, poglobil" svoje znanje in se tudi preizkusijo v reševanju zahtevnejših nalog lfl problemov," pravi Brane Sotošek, tajnik Zveze za tehnično kultur" Slovenije. Zmagovalci tekmovanj se bodo skupaj z. najboljŠirn' raziskovalci udeležili zaključnega tekmovanja, na katerem se bodo potegovali za udeležbo na mednarodni računalniški olimpiadi. Najboljšima dvema bosta omogočeni trimesečni praksi v ameriških laboratorijih podjetja Hevvllet Packard. Spela Žabkar Prvi z odločbo o izvajanju overitev Podjetje Lotrič, d.o.o., Selca je prejelo prvo odločbo o izvajanju overitev meril mase v Sloveniji, s katerim overitev postaja tržna kategorija in bo podjetju poenostavila delo. Strokovno sodelovanje s Fakulteto za elektrotehniko. Ljubljana - Minulo sredo je Zoran Stančič, sekretar ministrstva za šolstvo, znanost in šport, podelil prvi odločbi za overitve meril jnase in overitve tahografov, ki sta ju prejeli podjetji Lotrič iz Selc m Certus, Avtobusni promet Maribor. Selško podjetje Lotrič je tako prvo slovensko podjetje, ki je prejelo odločbo o imenovanju za Ovajanje overitev meril mase in bo odslej lahko povsem samostojno opravljalo overitve tehtnic in uteži. ki. Osnova za imenovanje je akre-ditacija pri nacionalni akreditacij-ski hiši; podjetje Lotrič je pred dvema letoma pridobilo akredita-cijo kalibracijskega laboratorija po standardu SIST EN 45001, ki so ga lani še nadgradili in junija prejeli akreditacijsko listino za kontrolni organ po standardu SIST EN 45004, brez katerega pridobitev odločbe o imenovanju sploh ne bi bila mogoča. "Odločba pomeni zaupanje države v naše ljudi, delo in opremo. Imeti več svobode pomeni večjo odgovornost, ki seje zavedamo in hočemo biti tudi v prihodnje vodilni na področju meril mase in prosto- 2500 kalibracij in overitev, lanski promet podjetja pa znaša 90 milijonov tolarjev. Njihov največji naročnik je ljubljanski Lek, med naročniki pa so farmacevtska podjetja, zdravstveni zavodi, lekarne, raziskovalni inštituti, pre-hrambna ter elektroindustrija. Podjetje Lotrič nudi tehnično podporo ljubljanskemu Sanola-borju, kranjskemu Kemomedu in Tehtnici iz Železnikov. "Svojo storitev overitev bomo v prihodnje ponudili tudi izdelovalcem tehtnic in servisom, ki se ukvarja- jo s pripravo tehtnic, teh je v Sloveniji okoli 20," je pojasnil Lotrič in ob tem dodal, da bodo v naslednjih dveh letih zgradili nove poslovne prostore, saj so sedanje s svojo dejavnostjo že prerasli, precej pa si obetajo tudi od sodelovanja z ljubljansko Fakulteto za elektrotehniko. Njeni študentje bodo v podjetju Lotrič lahko opravljali prakso, podjetje pa si od njih obeta predvsem novih znanj. Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič, Aleksander Cufar Odločbo o imenovanju za izvajanje overitev meril mase je Marku Lotri-ču (na fotografiji desno) podelil Zoran Stančič, sekretar ministrstva za šolstvo, znanost in šport. Odeja odslej tudi v Emporiumu rnine. Odpira nam možnosti razvoja na zakonskem področju, poenostavlja naše delo, zdaj se bomo še lažje prilagodili željam Marko Lotrič, direktor podjetja Lotrič, d.o.o., Selca Pred pridobitvijo odločbe je tehtnico lahko overil kontrolor Urada za meroslovje (MIRS), kar je bilo povezano z velikimi stroški tako za podjetje Lotrič, kot tudi za naročnika. Zdaj overitev lahko samostojno opravi podjetje Lotrič, kar pomeni, da overitev ni več upravni, ampak strokovni postopek, ki zagotavlja natančno merjenje in izpolnjevanje zakonskih Predpisov. Po besedah Marka Lotriča. direktorja podjetja Lot-tifc, strokovni postopek ostaja enak oziroma ga bodo še nadgradi', veliko manjši pa bodo stroš- Laboratorij Lotrič. naročnikov. Najpomembneje pa je, da s tem overitev postaja tržna kategorija - strokovni postopek in nič več upravni postopek, kar pomeni, da sedaj tudi v ta postopek vstopajo elementi tržne kategorije," je po podelitvi za Gorenjski glas povedal Marko Lotrič. Podjetje Lotrič se je pred dobrimi desetimi leti začelo ukvarjati s servisiranjem tehtnic in njihovo pripravo za žigosanje. Leta 1991 so pridobili potrdilo o izpolnjevanju pogojev za preglede in pripravo za overitev meril mase. Moto Laboratorija Lotrič je uresničevanje želja, zahtev in pričakovanj poslovnih partnerjev, kakovostno ponudbo in storitve pa redno dopolnjujejo z novostmi, akreditaci-ja laboratorija pa dviga raven zaupanja med strankami. Omenjeni laboratorij nudi tehnično podporo slovenskim podjetjem za večjo konkurenčnost na domačem in tujem trgu, v podjetju se ukvarjajo tudi z overitvami tehtnic, kalibra-cijami pipet in uteži ter servisom teh naprav. Letno opravijo okoli Ljubljana - Ta teden je škofjeloška Odeja odprla novo prodajalno, ki se v kleti ljubljanskega Emporiuma razteza na približno 70 m2. Kot nam je dejala direktorica Odeje Melita Rebič, spada pridobitev v sklop Odejinih prodajaln, ki nosijo skupno ime Lahko noč. Takšno ime nosita že Odejini prodajalni na Brdu v Ljubljani in v Mariboru. "Celostna podoba vseh treh prodajaln je enaka, nekako se skoznje vleče ena in ista nit," opiše Melita Rebič prijetno urejenost prodajaln Lahko noč. Direktorica Odeje še dodaja, da so tudi na policah nove prodajalne v Emporiumu izdelki iz novega Odejinega programa Medico Lux. "Izdelki iz tega nadstandardnega programa so narejeni iz posebnih materialov, ki so primerni tudi za astmatike in alergike," pojasni Melita Rebič. Spela Žabkar, foto: Tina Doki Novo sredstvo proti vsem boleznim žit m oidiju vinske trte I rije načini delovanja proti glivam (stop ef irok spekter delovanja Idealno sredstvo v anttraustenćni strategiji ^1»^ TKI Race »t Uspešen v pravem trenutku Bayer ^ Se odpravljate na dopust, kupujete avto, opremljate stanovanje...? Oglasite se pri nas. Ponujamo vam potrošniške kredite Z ODPLAČILNO DOBO DO 5 LET, za katere ugodnejši pogoji: • znižali smo obrestne mere za vse odplačilne dobe, • nižjaobrestna mera velja za kratkoročne kredite brez dodatnega zavarovanja, namenjene komitentom banke, ki kredit odplačujejo prek trajnega naloga, • ugodnejši krediti tudi za nekomitente, • odplačilna sposobnost lahko seže tudi do 55% plače ali pokojnine, • najmanjša višina anuitete znaša lahko le 10.000,00 SIT. Informativni izračun kredita za komitente banke: veljajo novi Višina kredita Obrestna mera Odplačilna doba Višina anuitete Minalna višina proste plače ali pokojnine Stroški zavarovanja Stroški odobritve kredita Skupna efektivna obrestna mera 500.000 SIT TOM+4,7% 12 mesecev 44.385 SIT 100.001 SIT 0SIT 5.000 SIT 14,64% 1.000.000 SIT TOM+6,5% 60 mesecev 23.037 SIT 62.263 SIT 34.478 SIT 15.000 SIT 17,05% 0 Skupna letna efektivna obrestna mera je informativna. Izračun upošteva mesečno temeljno obrestno mero 0,6% in predpostavko, daje kredit porabljen v ienkratnem znesku zadnji dan v tekočem mesecu. Izračun skupne efektivne obrestne mere ne upošteva morebitnih stroškov, nastalih zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti kreditojemalca. Upoštevana je metoda za določitev višine anuitete z uporabo skupnega obrestovamega faktorja. Obiščite nas, kredit vam bomo odobrili v najkrajšem času. Dodatne informacije in informativne izračune J* pa poiščite na spletnih straneh: www.gbkr.si. i 1 Gorenjska y Banka 5 Banka Slovenije na borzo se & vedno ni premaknila v nobeno smer. Na eni strani ministrstvo za informacijsko družbo (M/F) noči niti slišati o uvrstitvi delnic riA borzo, po drugi strani pa uprtih družbe vztraja pri odločitvi, da & to čimprej zgodi. Tako ministrstvo za finance kot tudi MIF sta pri' pričana, da mora biti kotacija dd privatizacijskega programa Tek' koma, ki pa se kar nekako prelaga. Vse dosedanje zamisli so se nanašale na povezavo s strateškim partnerjem, vendar konkretnih ponudb s strani tujcev še tnl bilo. Največji interes naj bi pokazali francoska Vivendi Group 'n španska Telefonica, ki sta že op' ravili ogled, pogovori pa so stekli tudi z Deutsche Telekomom. Nina Pulko Ilirika BPH, d.d- NLB ponuja premostitvena posojila Kranj - Nova Ljubljanska banka ponuja svojim varčevalcem, ki so se vključili v Nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo, premostitveni' posojilo, s katerim bodo lahko kupili stanovanje še pred končen1 varčevanja. Obrestna mera za premostitveno posojilo bo za varčevala z zaključenim triletnim varčevanjem za eno odstotno točko nižja od obrestne mere v redni bančni ponudbi, to posojilo pa bo možno brc/ dodatnih stroškov poplačati s posojilom, pridobljenim v nacionalni varčevalni shemi. Premostitveno posojilo z nekaterimi ugodnostmi lahko pridobijo tudi varčevalci, ki še niso tri leta varčevali v nacionalni shemi. Višina posojila je odvisna od različnih dejavnikov. Pri petletnem varčevanju je možno najeti posojilo v višini najmanj 2,1-kratnega zneska privarčevanega denarja (skupaj z obrestmi in premijami), pn desetletnem varčevanju pa v višini najmanj 2,2-kratnega zneska. C.1» OSNOVNA ŠOLA DAVORIN JENKO CERKLJE Krvavška cesta 4 4207 CERKLJE RAZPISUJE PROSTA MESTA ZA SPREJEM OTROK V VRTCE CERKLJE IN ZALOG ZA ŠOLSKO LETO 2002/2003 • Dnevni program za otroke od 3. leta do vstopa v šolo, vrtec Cerklje in Zalog; • Skrajšani program za otroke od 5. leta do vstopa v šolo (mala šola in Cicibanove urice za otroke, ki niso v vrtcu) - prijave na telefon 04/2526-016; Prijavnice za vpis za oba programa dobite v vrtcih Cerklje in Zalog do 20. 4. 2002. Kako uspešna je bila smučarska sezona Sezono so reševali s topovi Brez dodatnega zasneževanja bi letošnjo zimo na gorenjskih smučiščih bolj malo smučali. Z izkupičkom so najbolj zadovoljni na Krvavcu, kjer so ta teden še smučali, najmanj na Voglu, ki je še vedno odvisen zgolj od naravnega snega. Kranj - Smučarska sezona je na večini gorenjskih smučišč - z izjedo Krvavca, kjer so ta teden še smučali - končana. Bila je nekaj srednjega - niti posebej dobra niti posebej slaba, bi lahko sklepali •z izjav žičničarjev. A glede na pomanjkanje snega so pravzaprav jahko kar zadovoljni. Tudi letos je bila narava zelo skopa s snegom m sezono so žičničarji reševali v mrzlih nočeh, s snežnimi topovi. In. kakšne so prve ocene letošnjega zimskega izkupička? Na Krvavcu so s sezono lahko zadovoljni. V tem tednu je bilo še Mogoče smučati in po besedah Marka Grebenca, pomočnika za tehnično področje v RTC Krvave, je bila smuka v zgodnjih dopoldanskih urah še izvrstna. Od prvega decembra pa do danes so na Krvavcu presegli številko 150 hsoč smučarjev, kar je več kot lani. "S sezono smo zadovoljni, z vremenom tudi. A še enkrat se je Pokazalo, da brez tehničnega sne-§a ne bi mogli obratovati niti en dan. Tudi po tem je letošnja sezona za Krvavec revolucionarna, kajti ves sneg je bil tehnični," je Poudaril Grebene. Kot je dodal, Pa Krvavec žal tepejo stare obveznosti, tako da dobička bržkone ne bo. "Če bi hoteli priti na zeleno vejo, bi moralo biti še nekaj več smučarjev," je ocenil Grebene. Na Krvavcu bodo sezono, ki se je začela prvega decembra, zaključili v nedeljo, ko pripravljajo Beli dan. Dokaj zadovoljni so s sezono tudi na Starem vrhu. Po besedah vodje smučišča Mateja Demšarja je začetek sezone veliko obetal, decembra in januarja je bil obisk zelo dober, drugi del sezone pa je bil malce slabši. Našteli so okoli 28 tisoč smučarjev, kar je več kot Prejšnja leta, pod streho pa so sPravili 60 smučarskih dni. Tudi Demšarje poudaril, da brez umetnega snega ne bi smučali niti en dan. Tako so sezono rešili s snežnimi topovi, veliko smučarjev pa so privabili tudi z nočno smuko. "Sezona je bila uspešna, a dokaj draga po stroških, tako da velikega dobička ne bo, bolj verjetno pozitivna ničla," je ocenil Demšar. V bodoče bo zato potrebna dograditev sistema dodatnega zasneževanja, vendar pa morajo odločitev o tem sprejeti lastniki. Slabša od pričakovanj pa je bila sezona na Kobli. Kot je povedal direktor podjetja Kobla, Žičnice, turizem, gostinstvo, Ciril Koselj, so opravili 84 smučarskih dni, našteli pa so 58 tisoč obiskovalcev. Na Kobli je bilo mogoče smučati od 15. decembra do 10. marca, vendar pa niso obratovala vsa smučišča. Tudi na Kobli so proge pripravili s pomočjo dodatnega zasneževanja, kajti tudi v Bohinju je bila narava s snegom zelo skopa. Prav zaradi • tega, ker niso obratovala vsa smučišča na Kobli, so morali znižati cene smučarskih vozovnic, zaradi česar je izkupiček nekoliko slabši. S finančnim rezultatom se tako po Koseljevih besedah ne morejo pohvaliti, točni podatki pa bodo znani šele jeseni. Po Koseljevih besedah je k slabšemu obisku pripomoglo tudi pomanjkanje snega v dolini, zaradi česar se ljudje ne spomnijo na smučarijo. Sezona ni bila najboljša niti v Kranjski Gori, je povedal direktor RTCv Žičnice Kranjska Gora Anton Steblaj. Našteli so okoli 160 tisoč obiskovalcev, izkupiček pa je za 70 do 90 milijonov tolarjev manjši od načrtovanega. Vzroki za to naj bi bili predvsem v slabem vremenu v času zimskih šolskih počitnic, zelo slab pa je bil obisk tudi v zadnjih dneh sezone od 1. do 17. marca. Tudi v Kranjski Gori so sezono rešili s snežnimi topovi, Steblaj pa se kljub temu boji likvidnostnih težav v podjetju, saj se še niso povsem izkopali iz težav, ki jim jih je povzročila lanska zelena zima. Iz težav pa se tudi v letošnji pravkar končani sezoni niso uspeli izkopati na Voglu. Potem ko je bilo lani nekaj metrov snega, pa ni vozila nihalka, so letošnjo zimo pričakali s povsem novo kabinsko žičnico, a jim jo je zagodla narava. Snega je bilo komaj za vzorec in ker so v celoti odvisni od naravnega snega, je bila sezona kratka. Zares so začeli šele sredi februarja, smučišče pa je v celoti obratovalo le dober teden dni. Tako so januarja in marca obiskovalci lahko smučali le na delu smučišč. Prodali so 50 tisoč smučarskih vozovnic, kar je trikrat manj od načrtov. "Pričakovali smo 40-odstotni izkoristek, a očitno ne bo večji kot 30-odstotni," je ocenil direktor podjetja Žičnice Vogel Jože Resman. Izpad prihodka je zato velik, po ocenah večji od 200 milijonov tolarjev. Zato ne preseneča, da je podjetje v težavah, plače so doslej uspeli kljub vsemu uspeli izplačati, a zamikom, v prihodnjih mesecih pa bodo bržkone morali del zaposlenih prezaposliti v druga podjetja. Za nameček je podjetje, udarila, še davčna uprava z izterjavo 65 milijonov tolarjev dolga iz našlo- Končan prvi del obnove Hotela Grad Podvin va propadle bohinjske loterije. Kljub vsemu na Voglu ne obupujejo, temveč gledajo naprej. Tako že začenjajo s pomladnim programom in panoramskimi izleti po okoliških vrhovih, za mladino pa pripravljajo poseben program predstavljanja sredogorja. Po Res-manovih besedah bo tako nihalka vozila ves čas, računajo pa zlasti na poletno sezono, ko naj bi z ni-halko prepeljali vsaj 50 tisoč, po optimistični oceni pa kar sto tisoč obiskovalcev. Tako naj bi del izpada prihodka nadomestili v prihodnjih mesecih. Urša Peternel, foto: Gorazd Kavčič ZDRAVILIŠČE RADENCI 120 let tradicije 5 in 7-dnevni programi "Spoznajte nas" vključujejo: polpenzion (zajtrk in večerjo), 10-minutni posvet z zdravnikom, C02-mineralno kopel, skupinsko inhalacijo z mineralno vodo in eteričnimi olji, kopanje, jutranjo gimnastiko, vodno aerobiko, pitje radenske v pitni dvorani. Cene za osebo v dvoposteljni sobi: 5-dni od 48.230 SIT dalje, 7-dni od 66.350 SIT dalje. Vikend paketi od 21.500 SIT dalje. Podaljšani vikend paketi od 29.550 SIT dalje. Podvin - Danes bo svoja vrata spet odprl Hotel Grad Podvin, ki je bil zaprt zaradi prenove. Kot je povedal izvršni direktor Dušan Meglic, so v celoti prenovili kuhinjo in restavracijo, za kar so porabili 35 milijonov tolarjev. K sodelovanju so pritegnili priznanega kuharskega mojstra Matjaža Poz-derca, ki bo vodil kuhinjo, sodelujejo pa tudi s Srednjo gostinsko šolo iz Radovljice. V prvem delu obnove bodo uredili tudi zelenico ob hotelu, kjer je bil nekoč mini golf, urejajo pa tudi bazen, ki naj bi ga odprli sredi maja. Po Megli-čevih besedah bo prvemu delu prenove hotela sledil drugi del, v okviru katerega bodo oživili tudi restavracijo Pristava. U. P. SPARG PRVI ZNANILCI POMLADI NA OPATIJSKI H RIVIERI (6. - 21.4.) - uživajte v kulinaričnih specialitetah iz špargljev v restavracijah in gostilnah v Lovranu, Opatiji in Moščenički Dragi - osrednja špargljeva fešta 13. 4. v Lovranu - bodite gost tradicionalnih dnevov špargljev in izkoristite posebno ponudbo nastanitve: prenočitev z zajtrkom v dvoposteljni sobi na osebo od 7. do 23. 4.: Lovran 135 HRK, tel.: 00385/51/291 022 ■ Moščenička Draga 130 HRK, tel. 00385/51/737 504 e-mail: lrh.prodaja3@lrh.tel.hr hoteli BRISTOL* hotel MARINA* od 7. dO 20.4.: hotel IMPERIAL* Opatija 135 HRK, tel.: 00385/51/271 677 e-mail: hotel-imperial@lrh.tel.hr IIBURN HOTEL! Sedež: Maistrov trg 2, 4000 Kranj, Slovenija Tel.: 04 280 30 OO, fax: 04 20 11 790, 280 30 20 http://www.odisej.net, e-mail: info@odisej.net NAJOBSEŽNEJŠI katalog Moje poletje NORI 1. MAJ NA KORČULI Z OLIVERJEM DRAGOJEVIČEM 5 DNI BIVANJA + PREVOZ + KONCERT - 19.900 SIT ODISEJEVE AKCIJE V UMAGU, POREČU. M. LOŠINJU, KRKU, RABU PRVOMAJSKI KLUBI V PRIMOŠTENU IN NA HVARU 3-5-7-DNEVNI PAKETI V ROVINJU (SUPER AKCIJA NA CRVENEM OTOKU) 5 DNI KORNATOV 39.900 SIT, TENIŠKI KAMP V RABCU 3 DNI 14.900 SIT Dolgo vroče poletje in 1. MAJ - promocijska cena TAJSKA, 10 dni 26. 4. = 189.000 sit, ŠRI LANKA - krožna tura, 10 dni, 26. 4. = 239.000 sit, MALDIVI, INDONEZIJA, KUBA Olimpijski in smučarski center, 1.517 m Z R E C E Termalno zdravilišče, 395 m n.v. 1. otrok do 12. leta starosti GRATIS v sobi s starši PRVOMAJSKE POČITNICE Na Rogli in v Termah Zreče 3 in 5-dnevni progami: - na Rogli že od 18.200 SIT/osebo dalje - v Termah Zreče že od 26.900 SIT/osebo dalje Ponudba velja v terminu: £22^,N ^ m £ OAAO UNIOR, d.d, program TURIZEM OO 26. 4. - Z. 5. ZOOZ Tel.: 03 757 60 OO; 01 232 92 64, www.unior.si Ustavno sodišče razveljavilo del zakona o kmetijskih zemljiščih Ustavno sodišče je razveljavilo poglavje o prometu s kmetijskimi zemljišči, pri tem pa bo razveljavitev začela veljati šele čez eno leto. Kranj - Ustavno sodišče je na pobudo Marka Miklavčiča iz Medvod, družbe Kapela Vinogradništvo in vinarstvo Gornja Radgona ter Mercatorja - KŽK Kmetijstvo Kranj in še devetnajstih drugih kmetijskih organizacij razveljavilo poglavje zakona o kmetijskih zemljiščih, ki ureja promet z zemljišči. Razveljavitev bo začela učinkovati čez eno leto oz. natančneje 28. marca 2003. Ustavno sodišče pri tem ni bilo povsem enotno, saj je odločbo sprejelo s sedmimi glasovi za in enim proti, eden od sodnikov pa je dal tudi pritrdilno ločeno mnenje. Marko Miklavčič je kot lastnik kmetijskih zemljišč, ki pa ni kmet, izpodbijal del zakonskega člena, ki našteva, v katerih primerih upravna enota ne sme odobriti pravnega posla o pridobitvi lastninske pravice na kmetijskih zem- čati nekmetu lastnino in obdelovanje vsakršnega kosa zemlje. In še: po zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev so merila za prehod kmetijskega zemljišča bistveno blažja, saj se zemljišča, ki, niso del zaščitene kmetije, z ljiščih. Še posebej je oporekal določbi, da upravna enota ne odobri posla, če kupec ni usposobljen za kmetijsko pridelavo ali je kako drugače očitno, da pridobljenih zemljišč ne bo obdeloval kot dober gospodar, ali če bi kmetijsko zemljišče pridobila pravna ali fizična oseba, ki ga ne bi potrebovala za opravljanje kmetijske dejavnosti. In zakaj naj bi bile te zakonske določbe sporne? Zato, ker za kmetijsko razvojno politiko ni nobene škode, če kmetijska zemljišča iz lastnine enega nekmeta preidejo v last drugega nekmeta, poleg tega pa naj bi bilo tudi nevzdržno in neživljenjsko onemogo- dedovanjem lahko prenašajo povsem neovirano, to pa še posebej ne vzdrži primerjave z omejitvami sklepanja pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Brez možnosti za nakup ali zakup novih zemljišč Kranjski KŽK in še devetnajst kmetijskih organizacij je izpodbijalo zakonsko določbo, po kateri upravna enota ne odobri nakupa kmetijskih zemljišč, gozdov, kmetij ali njenih delov, če se pri tem veleposest povečuje prek 200 hektarjev primerljive kmetijske površine, vendar ne več kot skupno 600 hektarjev, razen v prime- Bohinjska zadruga ima novega direktorja Srednja vas - Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju ima novega direktorja. Potem koje Petra Gorišek januarja odstopila inje direktorske naloge začasno prevzel predsednik zadruge Slavko Ličef s Koprivnika, je upravni odbor marca med devetimi kandidati, ki so se prijavili na razpis, za novega direktorja izbral Roberta Špendla iz Most pri Komendi, po izobrazbi magistra računalništva in inženirja kemijske tehnologije. Špendl bohinjsko kmetijstvo in zadružništvo že kar dobro pozna, saj je trinajst let delal v domžalskem svetovalnem podjetju Oikos, ki je po naročilu bohinjske občine tudi izdelalo program razvoja kmetijstva v občini. Direktorske posle je prevzel 18. marca, za najpomembnejšo nalogo pa si je zadal izdelavo sanacijskega načrta in izboljšanje likvidnostnega položaja. Upravni odbor bo osnutek sanacijskega načrta obravnaval sredi tega meseca, ob koncu aprila pa naj bi bil predvidoma tudi občni zbor. C.Z. Vabila in obvestila Žiri - Društvo kmečkih žena Žiri in kmetijska svetovalna služba vabita sedanje in bodoče članice društva na redni letni občni zbor, ki bo danes, v petek, ob sedmih zvečer v dvorani Partizan v Žireh. Predsednica društva Tončka Poljanšek bo poročala o lanskem delu, na dnevnem redu pa bodo tudi volitve in program letošnjih izobraževalnih in drugih dejavnosti. Občni zbor bodo popestrili s kulturnim programom, ki ga bodo pripravili učenci osnovne šole Žiri, folklorna skupina KUD Nemilje - Podblica, flavtistka Špela Oblak in harmonikarja Gašper Oblak in Damjan Vrhovnik. Po uradnem delu bo še večerja. Ljubljana - Vsi, ki se že ukvarjajo s pridelovanjem špargljev ali se za to šele zanimajo, si bodo v torek ob 10. uri v sadni drevesnici Studenec (pred psihiatrično bolnico Polje) lahko ogledali poskusni nasad, prikaz obiranja zelenih in beljenih špargljev in sajenje sadik v jarke, seznanili pa se bodo tudi z oskrbo nasadov. Predstavitev pobiranja in sajenja špargljev bo vodil svetovalec za pridelavo špargljev Iztok Vidic. Križe - V torek ob desetih dopoldne bo v zadružnih prostorih v Krizah predavanje in pogovor o spomladanskih delih na polju, o letošnjih novostih pri zaščitnih sredstvih ter o gnojenju in pravilni uporabi zaščitnih sredstev pri krompirju, koruzi in žitih. Predavala bo Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v gorenjski kmetijski svetovalni službi. C.Z. Zakon o kmetijskih zemljiščih je sporen vse od uveljavitve družbenih in gospodarskih sprememb v državi. Ustavno sodišče je že 1991. leta razveljavilo določbe tedanjega zakona o kmetijskih zemljiščih, ki so omejevale lastninsko pravico na kmetijskih zemljiščih, tri leta kasneje pa je v celoti razveljavilo prejšnji zakon, pri tem pa je med drugim navedlo, da zakon ureja promet s kmetijskimi zemljišči in njihov zakup na način, ki je strožji od ukrepov, potrebnih za varovanje kmetijskih zemljišč in tudi za varovanje socialnega položaja kmeta. ru, če je kupec država ali občina. Ker se ta zakonska določba smiselno uporablja tudi za zakup kmetijskih zemljišč, so KŽK in druga podjetja dala pobudo za oceno ustavnosti spornih členov, pri tem pa so navedla, da ima vsako izmed njih že zdaj v lasti ali v zakupu več kmetijskih zemljišč, kot je zakonska omejitev. Sporni zakonski določbi naj bi jim preprečevali razvoj, kar naj bi bilo po njihovem mnenju v nasprotju z ekonomsko vlogo lastnine in tudi z ustavo, ki ne dovoljuje takšnega omejevanja oz. izključevanja lastnine. Kmetijska podjetja tudi navajajo, da imajo po enoletni zakupni pogodbi s skladom kmetijskih zemljišč in gozdov veliko zemljišč, ki so jih prej upravljala kot družbeno lastnino, a jih utegnejo po poteku pogodbe izgubiti, novih, drugih kmetijskih parcel pa zaradi spornih določb že zdaj ne morejo pridobivati v zakup. To ne ogroža le njihovega razvoja, ampak tudi sedanji obseg kmetovanja. Kapela Vinogradništvo in vinarstvo iz Gornje Radgone je predlagalo še oceno ustavnosti zakonskega člena, ki gospodarskim družbam onemogoča nakup zemljišč iz zaščitenih kmetij, ter člena, ki kmetijskim organizacijam določa zadnje mesto med predkupnimi upravičenci. V Kapeli menijo, da obe zakonski določbi neupravičeno omejujeta podjetja pri pridobivanju lastnine na kmetijskih zemljiščiri in jih postavljata v slabši položaj od kmetov; to pa naj bi bilo v neskladju z ustavo, ki zagotavlja enakost pred zakonom. Prometa ni mogoče prepustiti popolni svobodi Državni zbor kot zakonodajalec meni, da so za nekatere sporne zakonske določbe potrebne zaradi javne koristi, to je zato, da bi preprečili nastanek prevelikih vele-posesti in drobljenje zaščitenih kmetij ter povečali velikost kmetij, s tem pa zagotovili obdelanost zemlje in poseljenost podeželja. Predkupna pravica je potrebna zato, da bi izboljšali posestno sestavo in pridobili kmetijska zemljišča za ohranitev gospodarsko sposobnih kmetij, pri tem pa daje to pravico tudi državi in občini, ker lahko prispevata k stabiliziranju trga kmetijskih nepremičnin. Državni zbor tudi meni, da prometa s kmetijskimi zemljišči ni mogoče prepustiti "popolni svobodi poljubnega posameznika" in da bi povsem prosto trgovanje s kmetijskimi zemljišči "odprlo Upravne enote so od uveljavitve zakona o kmetijskih zemljiščih prejele okrog 44 tisoč vlog za odobritev pravnega posla o prenosu lastnine na kmetijskem zemljišču. Zavrnile so jih 1.100, največ zato, ker je šlo za zaščitene kmetije. vrata neslutenim profitnim špekulacijam z ustavno varovano naravno dobrino in ogrozilo uresničevanje temeljnih konceptualnih rešitev in ciljev posebnega zakonskega varstva kmetijskega zemljišča in kmetijske zemljiške politike". Vlada ob tem še opozarja, da so kmetje jamstvo za poseljenost, ohranjanje kulturne krajine in za razvoj slovenskega podeželja in da ima predkupna pravica za cilj smiselno zaokroževanje in povečevanje kmetij ter smotrno rabo kmetijskih zemljišč. Za propad posla dovolj že molk upravnega organa Ustavno sodišče je ugotovilo, da je omejevanje možnosti prodaje in nakupa kmetijskih zemljišč poseg v lastninsko pravico oz. v pravico do zasebne lastnine na kmetijskih zemljiščih, za kar pa zakonodajalec nima v ustavi posebnega izrecnega pooblastila. Medtem ko sodišče ni presojalo, ali je prednostna oz. predkupna pravica skladna z ustavo, ker tega tudi nihče ni predlagal, pa je ugotovilo, da so nekateri razlogi, zaradi katerih upravna enota lahko zavrne sklenitev pravnega posla, v neskladju z ustavo, pri tem pa je ob vsej nedorečenosti in vsebinski različnosti razlogov za propad posla dovolj že molk upravnega organa, kar ni v skladu z načeli pravne države. Upravna enota lahko zavrne sklenitev pravnega posla tudi v primeru, ko lastnik od-svoji premoženje zato, da ga bo tisti, ki bi to premoženje pridobil (šele po lastnikovi smrti), preživljal za čas do smrti, to pa je po oceni ustavnega sodišča v nasprotju z ustavo, ki določa, da je Slovenija socialna država. Nekatere zakonske določbe, ki navajajo razloge, kdaj je možno zavrniti sklenitev posla (če kupec ni usposobljen za obdelovanje zemljišč, če ima nakup namen preprodaje, če bi kmetijsko zemljišče pridobil nekdo, ki ga ne potrebuje za opravljanje kmetijske dejavnosti, če bi pravni posel pripeljal do uporabe zemljišča v nasprotju z njegovo namembnostjo ali do negospodarne razdrobitve zemljišče posesti), so vsebinsko nedorečene in dajejo upravnemu organu preširoke možnosti za arbitrarno odločanje, kupce in prodajalce pa puščajo v preveliki negotovosti, ali bo sklenjeni posel obveljal ali ne. Upravni organ lahko zavrne prodajo tudi tedaj, če prodajna cena zemljišča pomembno odstopa od prodajne vrednosti primerljivih zemljišč v okolišu, tudi v tem primeru pa mu je prepuščena odločitev o tem, kaj pa je cena, ki pomembno odstopa od primerne-Določba, ki omejuje povečevanje veleposesti preko 200 hektarjev primerljive kmetijske površine, je po oceni ustavnega sodišča v nasprotju z načelom svobodne gospodarske pobude, saj kmetijskim organizacijam, ki že imajo toliko zemljišč, onemogočajo povečevanje. Cveto Zaplotnik Dobili še svetovalca za ribogojstvo Marca so delovno mesto specialista za ribogojstvo prenesli iz ljubljanskega v kranjski kmetijsko gozdarski zavod. Kranj - Kmetijsko gozdarski zavod Kranj naj bi ob polni kadrovski zasedbi zaposloval 64 ljudi, ob začetku leta jih je 45, med letom pa naj bi se ta številka povečala še za tri. zaposlenih, a so le trije. V oddelku za gozdarsko svetovanje in v službi za finančno in administrativno pomoč za zdaj še ni nikogar, ob polni zasedbi sistematiziranih delovnih mest pa naj bi jih bilo skupno deset, od tega osem za gozdarsko svetovanje. Kmetijska svetovalna služba bo tudi letos delala v enakem obsegu in na enak način kot v preteklih letih, edina sprememba je zaposlitev specialista za ribogojstvo. Povečala bo obseg izobraževanje ciljnih skupin in osebnega svetovanja, dajala tehnološke nasvete pri naložbah v gradnjo in obnovo hlevov, nabavi mehanizacije, urejanju trajnih nasadov ter pri dopolnilnih dejavnostih, pomagala kmetom pri pripravi poslovnih načrtov za naložbe oz. za kandidaturo na različnih javnih razpisih, pri izpolnjevanju obrazcev ter pri pripravi vlog in dokumentacije za uveljavljanje denarnih podpor, spodbujala registracijo dopolnilnih dejavnosti v skladu z novimi predpisi, sodelovala pri pripravi in morebitnem urejanju sirarskih poti v Bohinju - in še bi lahko naštevali. Po dogovoru z ministrstvom za kmetijstvo naj bi mesečno spremljali cene kmetijskih pridelkov in knjigovodstvo na gorenjskih kmetijah, izobraževali za potrebe Slovenskega kmetijsko okoljskega programa in sodelovali pri vzpostavitvi evidenc o količini pridelanega mleka. V oddelku za živinorejo, kjer vodijo kontrolo proizvodnosti, ro- dovnik in selekcijo za goveda in drobnico, označujejo in vnašajo podatke za službo za identifikacijo in registracijo ter sodelujejo pri odbiri plemcnjakov in pri nekaterih nalogah v konjereji, pričakujejo, da se bo letos število krav A kontroli povečalo z lanskih 7.775 na 8.300, kar bo predvsem posledica vključitve novih kmetij in prevzema kontrole v Žireh. Pri označevanju in registraciji govedi bo letos manj dela kot lani, ko so označili in vpisali tudi veliko starejših živali, za katere prej niso vodili evidence. Ko je svet kranjske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije na seji ob koncu marca obravnaval informacijo o lanskem poslovanju in letošnjem finančnem programu kmetijsko gozdarskega zavoda, je njegov direktor mag. Jurij Kumer opozoril na velike težave pri financiranju javnih služb, ki se ponavljajo iz leta v leto. Medtem ko je bil lani za to kriv pozno sprejeti državni proračun, se je letos zapletlo, ker je zbornica pozno dobila od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izhodišča za pripravo programa, dokler pa ga ne potrdi vlada, tudi ni financiranja iz državnega proračuna. Kranjski zavod je pred kratkim prejel denar za december, letos pa za delo javnih služb še ni dobil niti tolarja denarja in če ne bi imel nekaj denarja iz drugih projektov, bi bili že dva meseca brez plač. Cveto Zaplotnik Mag. Jurij Kumer Iz ljubljanskega zavoda so prenesli v kranjskega delovno mesto specialista za ribogojstvo in kontrolno službo za goveda na žirov-skem območju, v škofjeloški izpostavi kmetijske svetovalne službe pa zapolnili na začetku leta nezasedeno delovno mesto svetovalca. Ker je med kmeti vse več zanimanja za vključevanje krav v A kontrolo, to pa pomeni tudi dodatno delo pri vnašanju podatkov, predvidevajo, da bi zaposlili še vodjo rodovnika. V oddelku za živinorejo je bilo na začetku leta od 24 sistematiziranih delovnih mest zasedenih 22, v oddelku za kmetijsko svetovanje 23 sistematiziranih in 20 zasedenih mest, v skupnih službah pa naj bi bilo sedem Kmalu nova akontacija Ljubljana - Vlada je na seji prejšnji četrtek sprejela program razdelitve 4,9 milijarde tolarjev letošnje proračunske rezerve za odpravo posledic lanske suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu. Program razdelitve predvideva denar za kmetijska gospmlarstva, to je za kmetije in kmetijska posestva, ki so ob lanski pozebi, suši ali neurjih s točo utrpela škodo. Vloge za dodelitev državne pomoči je oddalo 180 občin: 178 za odpravo posledic suše na 44.635 kmetijskih gospodarstvih, 47 za pozebo na 1.227 gospodarstvih in 44 občin za odpravo posledic neurja s točo na 4.011 gospodarstvih. Gospodarstva, ki so utrpela Škodo zaradi pozebe in toče, bodo prejela 30 odstotkov potrjene škode. Pri odpravljanju posledic suše bo država uveljavila razliko m kmetijam, ki jim je kmetovanje edina ali glavna dejavnost, priznala 5U odstotkov potrjene škode, ostalim pa 40 odstotkov. Vlada je že ob koncu lanskega leta na podlagi predhodnih podatkov o škodi, ki so jih po*rC' dovale občinske komisije, 20.660 kmetijskim gospodarstvom dodelila akontacije v znesku skoraj 542 milijonov tolarjev. Ker pa na 23.97" gospodarstvih ni bilo mogoče ugotoviti vseh dejstev in okoliščin, ki s° pomembne za odločitev o dodelitvi državne pomoči, je državna kom^1' ja za sanacije zahtevala dopolnitev podatkov. Na podlagi dopolnjen' vlog bo vlada v kratkem razdelila še za 300 milijonov tolarjev akontacij* sicer pa predvideva, da bo za sušo skupno izplačala 3,9 milijarde toW jev, za pozebo 600 in za točo 300 milijonov tolarjev. C.Z. GLOSA Letalci V času, koje Slovenijo pretresala stavka zdravnikov, grožnja prosvetnih delavcev s stavko in še kakšno drobno in sitno nezadovoljstvo v tej smeri bi lahko našli, je tudi naša vlada začela razmišljati, da bi se odpovedala nakupu dragega, 35 milijonov dolarjev vrednega letala. Imeli bi ga za lastne opravke po belem svetu, zraven pa bodo gor vzeli tudi kakšnega gospodarstvenika, ki mora nujno kam na poslovni dogovor. Javnost je zagnala vik in krik, čeprav si nihče v tej javnosti niti v sanjah ne predstavlja, koliko je 35 milijonov dolarjev. Naša javnost vedno zažene vik in krik za vsak toaletni papir, ki ga kupijo, in tuli, da gre vse iz njihovih, davkopla-čevalskih žepov. Hudir je imeti pod seboj podložnike, ki ti gledajo pod prste in nočejo plačevati desetine. Ozaveščeni da so? Seveda so ozaveščeni, čejpa jih ven in ven tepeš po žepih! Se tako miroljubnemu podložniku se bo posvetilo, kam pes tačko moli, če ne bo imel za mleko in kruh, ali če ga bodo nenehno gulili z raznimi davki. Zato, ker so volitve tako rekoč pred vrati, je pa takšen nakup začel postajati tudi prvovrstna predvolilna kampanja. Pred volitvami res ni dobro okrog razglašati, da se boš vozil naokoli s tako nesramno dragim letalom, pod tabo pa je med 2 milijonoma podložni-kov 13 odstotkov takih, ki so pod pragom revščine. To ne gre v noben predvolilni program nobene stranke, zato je to treba vreči ven. Takojci - da ne bo prepozno. In v smislu gasilcev je razpla-meneli ogenj ljudske nejevolje treba počasi začeti gasiti. Pod prvič je treba povedati, da bi odpoved pogodbe za nakup letala stala do 5 milijonov dolarjev, pred prodajalcem bi se osmešili, za povrh vsega pa smo se mi detajlno pozanimali in so iz trte izvite tiste časopisne vesti, da je britanski premier Tony Blair izjavil, da se bo vozil kar na rednih linijah. Ni res! On že ima en kup letal, odpovedal HOROSKOP TANJA in MARICA - 090 43 77 t* ALEMARS s.p.,252,10 SIT/min Oven (21.3. - 21.4.) Na čustvenem področju se boste borili z razumom in srcem. Na koncu boste vendarle popustili in se vdali ljubezni. Še samski ovni si lahko obetate resno in trajno partnerstvo. Težava, ki se vam bo pojavila na poslovnem nivoju, se bo rešila sama po sebi. Bik (22.4. - 20.5.) Od energije in splošne dobre volje boste kar leteli po zraku. Kar letite, le da ne previsoko, da ne bo padec preveč trd. Pri delu, na katerega se dobro spoznate, pričakujte uspeh, s previdnostjo pa ne pretiravajte. Dvojčka (21.5. -21.6.) Ljudi v svoji okolici ste preveč navadili na to, da jih vedno poslušate in ste nekakšen njihov terapevt. Kar zelo preveč boste razočarani, ko vam bodo isti ljudje obrnili hrbet v trenutku, ko boste vi sami potrebni tolažbe. Ob branju dobre knjige boste našli svoj mir. Rak (22.6. - 22.7.) Če ste imeli kakršnekoli težave pri zdravju, boste prav kmalu občutili velike pozitivne spremembe. Ne dovolite, da vam strah iz preteklosti vzame dobro voljo. Vsako jutro je nov dan, vsak nov dan pa je novo upanje. Veseli boste darila. Lev (23.7. - 23.8.) Z bliskovito hitrostjo se vam bo odprl nov "svet". Nove priložnosti, ki se s tem odpirajo, vam bodo vzele vse črne misli. Podali se boste na daljšo pot in svoje zamisli tudi realizirali. Zopet boste prevzeli nadzor nad situacijo in uživali kot pravi lev. Devica (24.8. - 23.9) Kot vedno sami s seboj ne boste preveč zadovoljni. Ste se kdaj vprašali, ali ste za vse to krivi samo vi sami in ne drugi? Pomlad se prebuja in tudi vi boste začeli blesteti tako v službi in v družbi. Pohvale, ki jih boste deležni, vam bodo vrnile samozavest. Tehtnica (24.9. -23.10.) V prihodnjih dneh bi se lahko malo bolj posvetili sami sebi. Kako? Odpravite se v naravo in se nadihajte svežega zraka. Pri poslovni odločitvi se boste zanesli samo na sebe in vam ne bo mar za mnenje drugih. Škorpijon (24.10. - 22.11.) Pogovor na štiri oči vam bo sprožil veliko dvomov. S tem boste še težje postavili stvari na svoje mesto. Šele novice, ki jih dobite ob koncu tedna, vam naredijo pravo sliko situacije, v kateri ste se znašli. Presenečeni boste. Strelec (23.11. - 21.12.) Znova boste občutili varnost, kakršno ste navajeni. Lagodnost, ki pride zraven, vam bo dala polno elana. Začeli boste reševat neko uradno zadevo in zmagali na celi črti. Vaša vztrajnost bo dobro poplačana. Kozorog (22.12. - 20.1.) Prav manjkalo vam bo prave družbe. Toliko lažje se boste zato odzvali povabilu iz daljše poti (lahko tudi iz tujine). Na splošno boste v življenju začeli iskati srednjo pot, saj vas bo taka ali drugačna skrajnost pošteno utrudila. Vodnar (21.1. - 19.2.) Sami sebi boste največji sovražnik. Zaradi težav, ki se vam bodo nabrale, boste obsojali svojo neiznajdljivost. Čez noč se nihče ne more spremeniti in tudi vi se ne boste, niti vam to ni potrebno. Za dežjem vam bo posijalo sonce. Ribi (20.2. - 20.3.) Nekako ne boste našli čustvenega ravnotežja. Potrebno se bo odločiti in uskladiti želje z realnostjo. Včasih je potrebno dati prednost samo ljubezni, čeprav nam razum govori drugače. Stopili boste korak naprej. se je le želji, da bi imel tako kot ameriški predsednik nekakšno zračno limuzino od letala Air For-ce One. In tako naprej in dalje, vse do presenetljive izjave, da so se letala tako ali tako v zadnjem času podražila in ne bi nič "profitirali", če bi se odločili za cenejšo varianto. Cela znanstvena ekspertiza o nakupu enega samega vladnega aviončka. Presneto dragega - a kaj? Mar je naša vlada kriva, da so letala tako draga? Saj to niso češnje in hruške na tržnici. Kako torej ukrotiti jeznega zmaja, ki uhaja z vajeti? Kako javnosti, ki je kar nekam podivjala - ob vsaki priložnosti reče: kaj pa vladno letalo, dragci - povedati, da bomo letalo kupili, čeprav ga ne mislimo kupiti in čeprav resno razmišljamo, da bi kar plačali penale. A kupili ga bomo vseeno, ker smo pogodbo podpisali že lani in ne bi bili mož beseda, če bi se zdaj pred prodajalcem sprenevedali. Rekli bodo - karkoli že hočete, samo da se zadeva zavije v celofan. Prava smešnica je brati vse tiste izgovore in primerjave, kako da je vse skupaj krasno in fino in kako na koncu - če vse preračunaš - prideš do tega, daje letalo pravzaprav neumno poceni. Da so ga polomili, ker so šli v tako enostaven in poceni nakup. Kaj vse je pred volitvami mogoče! Saj to ni res! Vendar pa je en zasilni izhod iz te krize izmotavanj in predvolilne kombinatorike, kako ljudstvu opravičiti nakup. JODLGATOR Zelo enostaven izhod, ki bi nadvse razveselil in potolažil volilno telo. Z nagradnimi igrami je treba obljubiti narodu, da se bo tudi on lahko udeležil letalske veselice pod oblaki. Vsi tisti, ki bi pravilno odgovorili na kakšno nagradno vprašanje, bi se imeli pravico vsaj enkrat peljati z vladnim letalom. Recimo akcija vzemite račun. Tisti, ki bi poslal deset računov in dokazal, kako veselo zapravlja in omogoča državi, da ga ob vsakem računu obrusi za 19-odstotni DDV, bi sodeloval v nagradnem bobnu. Žrebal bi pilot falcona 900 EX, mične stevvardese pa bi se veselo smehljale in vabile na polet. Potem bi izbranci leteli in peli: "Visoko pod oblaki letimo in se naše vlade veselimo..." Lahko tudi kaj bolj milozvočnega in kakšna boljša hvalnica vladi, ki omogoča preprostim ljudem, da vsaj enkrat stopijo na letalo. In to ne na komercialno, ampak vladno! Čimveč in čimveč godrnjačev s ceste je treba spraviti na letalo! Vsi ostali bodo stali v vrsti kot pred loterijo in upali in upali... V upanju pa bodo pozabili, da so pravzaprav oni plačali letalo. Treba je vedeti in znati, kako oskubi-ti gos, ne da bi se zavedala, kako in kdaj je izgubila perje. To bi bila genialna predvolilna poteza. Mimogrede bi zvozili tistih milijon prebivalcev, kolikor nas je sposobnih in ki sploh hočemo na to letalo. In potem bi bil ljubi mir, ki si ga naša vlada tako silno želi. Darinka Sedej Čorba je odšla Tako, čorba je odšla, bi vam lahko razložil naslov. Kakšna in katera pa je druga stvar, ki je jako dolga in na tem mestu žal ni prostora za to. Zato bom opravičil svoj dopustniški izostanek s tem, da bomo požrebali nagradico od uh... zadnjič, mislim, da je bilo vprašanje objavljeno 8. marca. Ok - pravilni odgovor je bil, da Jan Plestenjak živi v Strunjanu, nagrado pa dobi, dobi... Daša Pučko, Hrastje 236, 4000 Kranj. Čestitke, pride dopis, z njim pa v Muziko Aligator v Kranj po lepo nagradico... Novosti Tuje: Patti Smith - Land 1975-2002, Soundtrack - Black Havvk Down, Soundtrack - 1'am Sam (komadi Beatlov v izvedbi Nicka Cavea, Heather Nove, Shervl Crow..., Wired Up - različni... Gonzalo Rubalgaba - Supernova; Naši: Igor in zlati zvoki - Uspešnice Bratov Avsenik, Igor in Zlati zvoki - Kavboj Joe, Brendi-jeve najlepše pesmi za otroke -različni izvajalci. Bivši naši: Dr. lggy - Sve, Gru - Između dva redova 1995 - 2002 (Srbski rap), E.T. - Vision 5, Za srce I dušu 2 - različni izvajalci (Zečič, Radolfi, Dole, Danijela...) Top 3 1. Shakira - Laundrv service 2. Mambo Kings - 0002 3. Iron Maiden - Ročk in Rio 4. Bravo 36 -Različni izvajalci 5. Nickelback -Silver Side up Koncerti inu vstopnice 5.4. Primskovo - Slavnosnti koncert ob 50. letnici AFS Ozara (1500 sitov), 11.4. - Karmen Stavec, Hala KC Domžale (2500 sit), 12.4. - Los Chanares (folklora in glasbena skupina iz Men-doze - Argentina) na Primskovem (1000 sitov), 12. 4. - Magazin. Kazina Klub Bled (1500 sitov) in 17. 5 - Balaševič, Križanke Ljubi-, jana (3500 sitov). In še nagradno vprašanje 482: Iz katerega dela Slovenije izhaja ansambel Igor in zlati zvoki (tako generalno, k'ne). Odgovore na dopisnicah pošljite do srede, 10. aprila, na naslov Gorenjski glas, pripis Jodlgator, Zoisova 1, 4000 Kranj. Nagrada je lepa (kaseta, cd pa te zadeve). Še to: naša najljubša domača stran je www.ali-gator.si, naš najljubši e-mail pa Aligator@siol.net. Pomlad in mladost na kranjskih ulicah. Foto: T. Doki RodioTfiglov ® Pori 9I0/ Goicnj/ke^ Prvi glo/ek Goienj/ke® Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufacja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1 - Bohinj DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA Vabi k sodelovanju SAMOSTOJNE KOMERCIALISTE za delo na terenu. Od kandidatov pričakujemo: - ustrezno izobrazbo - komunikativnost, urejenost, dinamičnost - smisel za samostojno delo - pripravljenost in veselje do terenskega dela - lasten avtomobil. Ponujamo honorarno delo in stimulativno plačilo. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh na naslov: LOKA TV, d.o.o., Kapucinski trg 8, 4220 Škofja Loka. □ O 00tkw ° gO®LT®(o) c 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Radio Cerkno, d.o.o., lokalna radijska postaja, Pot na Zavrte 10, tel.: 05/373-47-77 altamacommerce d.o.o. Kranj DOMOTEHNIKA altamacommerce d.o.o., Cesta 1. maja 5, Kranj, tel.-fax: 04/23-57-500, 04/23-57-501 odprto 9.-19. ure,, sobota 9.-12. ure AKCIJA V APRILU POMIVALNI IN PRALNI STROJI ZANUSSI S Electrolux lO °/o POPUST KOLIČINE SO OMEJENE Brezplačna dostava na dom l=JJJilJJ KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://wwwJob-kranj.si VOZNIŠKI IZPIT PREDAVANJA IZ TEORIJE B&B KRANJ, tel. 202-55-22, 15. aprila, ob 9.00 in 18.00 uri B&B RADOVLJICA, tel. 530-0-530, 15. aprila ob 18.00 uri B&B JESENICE, tel. 583-64-00, 8. aprila ob 18.00 uri B&B ŠK. LOKA, tel. 515-70-00, 8. in 22. aprila ob 9.00 in ob 16.00 uri ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87 Trst 16.4.; Madžarske toplice od 16.5. do 19.5., od 20.6. do 26.6, in od 27.6. do 7.7. 2002; Lenti 13.4.; Medžugorje - romanje od 10.5 do 12.5. 2002; morje - Pelješac od 27.4. do 1.5.2002. METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje Lenti 13.4., formula 1 - Imola 14.4.2002 Tel.: 252-62-10, 041/660-658 AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL, s.p. Trst 11.4.2002; Lenti 27.4.2002; Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60 mmmm AVTO SOLA NOVO! NDVfil N O \/ O f ll U V U i \H KJ V \J '. IV U V V/ ! 1 Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem JkmmM A, B, C, E, H vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501. KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA pq Prešernovo V3J gledali^. Odon von Horvath: VERA LJUBEZEN UPANJE, jutri v soboto, 6. april, ob 19.30 uri. ABONMA SOBOTA 1, IZVEN in KONTO M. Mijatovič, A. Kržič: ŽIVLJENJE JE IGRA IN GLASBA IN PLES ponedeljek, 8. april, ob 19.30 uri, Musical za IZVEN Ejfl LOŠKI ODER BI ŠKOFJA LOKA Danes v petek, 5. 4. ob 19.30 uri I. Tavčar - L. Kaluža: VIZITATOR IZ FREISINGA, režija: Jože Voznv, za IZVEN Spodnji trg 14, 4220 Šk. Loka j^^^fe^r* center M^^^^^i kulturnih i^LcžiM^J' dejavnosti JSKD Območna izpostava Kranj Zveza kulturnih organizacij Kranj Sejmišče 4, 4000 Kranj OBMOČNO SREČANJE MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV, v petek, 5. aprila 2002, ob 18. uri, na OŠ Naklo. Nastopa šest pevskih zborov. MEDOBMOČNO LUTKOVNO SREČANJE SAŠE KUMPA, v soboto, 6. aprila 2002, od 9. do 16. ure v dvoranah Prešernovega gledališča Kranj, Glasbene šole Kranj in v Lutkovnem gledališču na Gradu Khislstein. Prireditve organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Kranj. Informacije po telefonu 04/201 37 31. MAŠUN 2002 - VIDEO PREDSTAVITEV poletnega ustvarjalnega tabora za otroke, bo danes, v petek, 5. aprila, v predavalnici CKD ZKO Kranj, Sejmišče 4. PRODAJNI CENTER KMEČKI STROJI, d.o.o. Posl. Sv. Barbara 23, Škofja Loka Nova telefonska številka: 04/51-56-290 12. HIŠNI SEJEM NOVE IN RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE 7.-10.4. 2002 - 7. 4. 2002 ob 10. uri - Otvoritev sejma in demonstracijski prikaz delovanja kmetijske mehanizacije - Trosilec umetnih gnojil RONDINI SQTF 1000 - 1200 kg z nihajno cevjo - BCS - Gorska kosilnica BCS 630 VVS-2/11 KVV z grebenom 155 cm, rotacijska kosilnica ROTEX 5 - GASPARDO - SUPERJOR - BCS - Traktorska kosilnica 182/205 cm, dvojni rez - FONTANESI - Vrtavkasti obračalnik 440 - H/ZV, zgrabljalnik 340 - Tandem - MASCHIO - Rotacijska freza A - 180, rotacijski mulčer BA - 135 VELIKA IZBIRA NOVE IN RABLJENE MEHANIZACIJE SLOVENSKIH IN ITALIJANSKIH PROIZVAJALCEV - POPUSTI - NAJNIŽJE CENE - MENJAVE STARO ZA NOVO - STARO ZA STARO - SEJEM BO od 7. do 10. 4. 2002 - odprt od 8. do 18. ure. POKLIČITE: POZOR: VABIM VSE PRODAJALCE RABLJENIH TRAKTORJEV IN OSTALE KMETIJSKE MEHANIZACIJE, DA NAM DO 9.4.2002 DOSTAVIJO STROJE V KOMISIJSKO PRODAJALNO, KJER JIH BOMO KAR NAJHITREJE PRODALI. Tel.: 04/51-56-290, 51-24-220 GLASOV KAŽIPOT Od srede do srede Jesenice - Občina Jesenice vas vabi na prireditve, in sicer: Farno-kulturno društvo Koroška Bela prireja v prostorih Kulturnega hrama na Koroški Beli: danes, v petek, 5. aprila, uro pravljic v okviru otroških delavnic od 16. do 17. ure za predšolske otroke, od 17. do 18. ure pa za šolarje od 1. do 3. razreda. Jutri, v soboto, 6. aprila, od 16. do 17.30 ure pa barvanje na svilo, ki poteka v okviru mladinskih delavnic. Pravtako jutri, v soboto, 6. aprila pa vabijo ob 19.30 uri na predavanje Klemena Gri-čarja z diapozitivi z naslovom V naših in tujih gorah. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Jesenice vabi na naslednji prireditvi, in sicer danes, v petek, 5. aprila, ob 19. uri na območno srečanje odraslih pevskih zborov in v torek, 9. aprila, ob 19. uri na območno srečanje folklornih skupin. Obe prireditvi bosta potekali v prostorih Gledališča Toneta Čufarja. Razstavni salon Dolik vabi v svoje prostore, da si do 10. aprila ogledate Društveno razstavo fotografij Foto kluba Jesenice. V prostorih občinske stavbe Jesenice si lahko vsak dan ogledate fotografsko razstavo Francija Sluge, člana Foto društva Jesenice. Razstava z naslovom Ugasnili so slapovi železnih ognjev bo na ogled do 30. aprila. Gibanje za zdravje Jesenice - Zavod za šport Jesenice v sodelovanju z zdravstvenimi delavci in Športno zvezo Jesenice organizira za občane Jesenic, ob Svetovnem dnevu Zdravja z geslom Gibanje za zdravje jutri, v soboto, 6. aprila, ob 10. uri testita-nje telesne zmogljivosti v dolžini 2 km. Startno mesto je na Hrušici ob karavanškem platoju - službeni vhod. Gorenjska v gibanju Škofja Loka - Ob 7. aprilu Svetovnem dnevu zdravja Občina Škofja Loka v sodelovanju v Zavodom za zdravstveno varstvo Kranj organizirata številne aktivnosti: planinski pohod na Križno goro. Zbor pohodnikov bo jutri, v soboto, 6. aprila, od 9. do 9.30 ure pred Športno dvorano Poden. Pri lovski koči na Križni gori bo pohodni-ke čakala malice. Preizkusili pa se boste lahko tudi v družabnih igrah. Test hitre hoje na 2 km, bo v petek, 19. aprila, ob 17. uri v športnem parku pri OŠ Škofja Loka -Mesto. Namen akcije je vspodbu-diti ljudi k gibanju in bolj zdravemu načinu življenja. Pohod na Sv. Jakoba nad Preddvorom bo jutri, v soboto, 6. aprila. Zbirno mesto je na parkirišču hotela Bor ob 8. uri (dodatne informacije g. Marjan Gantar, tel.: 512-05-28 ali 041/812-768). Pohod v smeri Crngrob - Žabnica ali Bitnje bo tudi jutri, v soboto, 6. aprila. Zbirno mesto je pred Društvom invalidov Škofja Loka ob 9.30 uri (do- datne informacije g. Matevž Trilar, tel.: 512-27-24). Kakšne barve je tema? Tržič - Pisateljica Aksinija Kerma-uner in skupina Slepi potnik vam bodo odgovorili na to vprašanje, in sicer v ponedeljek, 8. aprila, ob 17. uri v prostorih Knjižnice dr. Toneta Pretnarja. 5. Linhartov gledališki maraton Radovljica - Knjižnica A.T. Linharta vas danes, v petek, 5. aprila, ob 17. uri vabi na skupno prireditev knjižnice in Linhartovega gledališkega maratona. V Linhartovi dvorani si boste lahko ogledali predstavo Vilinček z Lune, v izvedbi Gledališča Bohinjska Bistrica. Aprilski semenj Kranj - Jutri, v soboto, 6. aprila, bo na Glavnem trgu, pri vodnjaku, od 8. do 13. ure, potekal Aprilski semenj. Na voljo bo mnogo izdelkov domače in umetne obrti, s katerimi boste lahko razveselili sebe in vaše najbližnje. Kdor ne skače, ni Slovenc Kranj - Smučarski klub Triglav Kranj vabi na dobrodelno glas-beno-športno prireditev Kdor ne skače, ni Sloven'c, ki bo v nedeljo, 14. aprila, ob 19. uri v športni dvorani na Planini v Kranju. Z bronastimi olimpijci Robertom Kranjcem, Primožem Peterko, Petrom Žonto, Damjanom Frasom in z najboljšim kombinatorcem Andrejem Jezerskom bodo nastopili Gašperji, Gamsi, Svetlin, Storžič, Ve- sele Štajerke, pevec Ivan Hudnik in voditelj Franc Pestotnik - Podok-ničar. Prodaja vstopnic: Aligator Kranj, Papirček Cerklje, Avtopralni-ca Pelko Visoko, Lager Bar Šenčur, Agencija Knific Primskovo, Bo-tana Lahovče in dve uri pred prireditvijo v dvorani na Planini in Gorenjski glas Kranj. Čisti dohodek prireditve bo namenjen izgradnji največje slovenske plastične skakalnice v Bauhenku pri Kranju. Ure pravljic Sovodenj - O prebrisani deklici je naslov pravljice, ki jo bo Tatjana Šifrer pripravila v Knjižnici Sovodenj, in sicer danes, v petek, 5. aprila, ob 18. uri. Škofja Loka - V torek, 9. aprila, ob 17. uri bo v Knjižnica Škofja Loka Tatjana Bertoncelj pripravila uro pravljic z naslovom Medved in dolgouhec. Železniki - V sredo, 10. aprila, ob 17. uri bo v Knjižnici Železniki na sporedu ljudska pravljica O pastirčku in debeli uši. Reteče - Zlata ptica je naslov pravljice, ki jo bo Mija Stopar predstavila v Knjižnici Reteče, v četrtek, 11. aprila, ob 16. uri. Bohinjska Bistrica - V Knjižnici Bohinjska Bistrica bo v sredo, 10. aprila, ob 17. uri ura pravljic z naslovom Gospod in hruška, ki jo bo za otroke, stare vsaj 3 leta pripravila Irena Razingar. Semenj knjig Kranj - Jutri, v soboto, 6. aprila, bo na Glavnem trgu, pri vodnjaku, od 8. do 13. ure, potekal Semenj knjig ob svetovnem dnevu knjig. Na voljo bo mnogo knjižnih ponudb ter predstavitvenih izdelkov domače in umetne obrti, vse v skladu s prihajajočim dnevom. Prireditve v Tržiču Tržič - Danes, v petek, 5. aprila, Klub tržiških študentov prireja potopisno predavanje z diapozitivi Obrazi sveta. Predaval bo Jaka Košir, predavanje bo ob 19. uri v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja. Jutri, v soboto, 6. aprila, ob 18. uri bo v dvorani Splošnega športnega društva v Tržiču volilni občni zbor Planinskega društva Tržič, na katerem bodo podelili tudi nagrade za uspešno dokončanje akcije 100 vrhov za 100 let. Po končanem uradnem delu pa bo sledilo družabno srečanje. Dan odprtih vrat Radovljica, Kranj - Slovensko združenje za duševno zdravje, Podružnica ŠENTGOR Radovljica v počastitev dneva Zdravja - 7. aprila za vas pripravlja Dnevni center ŠENTGOR - Dan odprtih vrat, ki bo v ponedeljek, 8. aprila, od 10. do 15. ure. Podružnica ŠENKT Kranj pa pripravlja Praznovanje dneva Zdravja, ki bo v petek, 5. aprila, od 10. do 15. ure. Barvanje na svilo Koroška Bela - Farno kulturno društvo Koroška Bela v okviru mladinskih delavnic vabi na delavnico z naslovom Barvanje na svilo, ki bo jutri, v soboto, 6. aprila, od 16. do 17.30 ure. S seboj prinesite debel in tanek čopič, zaščitne rokavice in risalne žebljičke. Območno srečanje odraslih pevskih skupin Jesenice - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Jesenice vabi na ogled območnega srečanja odraslih pevskih skupin, ki bo danes, v petek, 5. aprila, ob 19. uri v gledališču Toneta Čufarja. 22. srečanje tamburaških in mandolinskih skupin in orkestrov Reteče - Tamburaški orkester Bisernica vas vabi na 22. srečanje tamburaških in mandolinskih skupin in orkestrov Slovenije, ki bo jutri, v soboto, 6. aprila, ob 17. in 19. uri v kulturnem domu v Rete-čah pri Škofji Loki. 6. revija pevskih zborov občine Šenčur Šenčur - OŠ Šenčur in KD Trboje pripravljata pod pokroviteljstvom Občine Šenčur 6. revijo odraslih, otroških in mladinskih pevskih zborov občine Šenčur. Revija odraslih pevskih zborov bo jutri, v soboto, 6. aprila, ob 19. uri; revija otroških in mladinskih pevskih zborov pa v četrtek, 11. aprila, ob 18. uri. Obe prireditvi bosta potekali v Domu krajanov v Šenčurju. Test hoje Radovljica - ZD Radovljica in Društvo za varstvo okolja Radovljica vabita občane na letošnji prvi test hoje, ki bo jutri, v soboto, 6. aprila, na Gozdni učni poti med 9. in 12. uro. Test je namenjen promociji gibanja v naravi. Po hitri hoji na 2 km bodo udeležencem na razpolago zdravniki, sestre in fizi-oterapevti. Testi hoje bodo v letošnjem letu še 20. aprila, 25. maja in 21. septembra. Na Mavrinc Radovljica - PD Radovljica vas vabi v soboto, 13. aprila, na planinski pohod na Mavrinc nad Kranjsko Goro. Tura je primerna za vse planince, hoje bo za približno 5 ur. Prijave zbirajo v sredo in četrtek od 18. do 19.30 ure ali po tel.: 531-55-44. Na Pasjo ravan Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija DU Žirovnica vabi na pohod na Pasjo ravan. Pohod bo v torek, 9. aprila. Odhod avtobusa bo ob 6.30 uri iz AP Begunje vse do Brega. Zmerne nezahtevne hoje bo do 4 ure, potrebna pa je planinska oprema. Prijave sprejema Vilma Mežek, tel.: 580-31-42. Na Možjanco Preddvor - Turistično in muzejsko društvo Preddvor vas vabi na pohod po arheološki poti iz Tupalič na Možjanco, ki bo jutri, v soboto, 6. aprila. Zbor bo ob 9. uri vTupa-ličah pri odcepu za Možjanco. Po Kosmačevi učni poti Kranj - DU Kranj vodi pohod Po Kosmačevi učni poti, ki poteka od Dolenje Trebuše do Mosta na Soči. Zbrali se boste v četrtek, 11. aprila, ob 7. uri pred hotelom Creina. Prijave z vplačili zbirajo v pisarni društva do srede, 10. aprila, do 12. ure, oziroma do zasedbe sedežev v avtobusu. Po poteh Valentina Staniča Kranj - DU Kranj - planinska sekcija vabi vse planince na zelo zahtevni planinski pohod Po poteh Valentina Staniča, ki bo v soboto, 20. aprila. Odhod posebnega manjšega avtobusa ali kombija bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Zaradi zagotovila udeležbe, prosijo za čimprejšnjo prijavo v pisarni društva. Kolesarsko -pohodniški izlet Kranj - Kolesarska sekcija pri DU Kranj organizira v torek, 9. aprila, kolesarsko - pohodniški izlet v smeri: Kranj - Bela - Preddvor -grad Turn, kjer boste pustili kolesa in se peš podali na pot do Sv. Jakoba. Glede na to, da ni gotovo ali bo planinska koča na Sv. Jakobu odprta ali ne, priporočajo, da vsak udeleženec vzame kaj za pod zob s seboj. V primeru slabega vremena se izlet prestavi na naslednji torek. Na pohod 6. aprila Škofja Loka - Društvo invalidov Škofja Loka - sekcija za pohodni-štvo organizira pohod jutri, v soboto, 6. aprila. Smer pohoda bo Crngrob - Žabnica ali Bitnje. Zbrali se boste v D.I. v Stari Loki ob 9.30 uri. V primeri slabega vremena bo pohod naslednjo soboto, 13. aprila. Teden zdravljenja osteoporoze Kranj - Društvo bolnikov z osteo-porozo Kranj, od 14. do 21. apri- la, prireja Teden zdravljenja osteoporoze v Dolenjskih toplicah, drugi termin pa bo od 12. do 19. maja. Dodatne informacije in prijave sprejemajo: Milena Zupan 041/382-270, Nada Česen 041 /593-899 in vsak ponedeljek od 8. do 10. ure v pisarni društva, tel.: 201-11-50. Izlet v Bosno Preddvor - DU Preddvor v sredo, 24. aprila, organizira zanimiv izlet v Bosno z nakupom v Bosanski Gradiški. Na tamkajšnji tržnici je možno kupiti kvalitetne izdelke po ugodnih cenah. Odhod avtobusa bo ob 3. uri. Prijave sprejemajo poverjeniki, v pisarni društva pa 3. in 10. aprila od 9.30 do 10.30 ure. Prijavite pa se lahko tudi ostali, ki niste člani društva. Informacije pri poverjenikih ali po tel.: 25-51-069. Na Begunjščico Radovljica - Ob svetovnem dnevu zdravja, 7. aprilu, Občina Radovljica, PD Radovljica in Zavod za zdravstveno varstvo Kranj vabijo na organiziran planinski pohod iz doline Drage do Roblekovega doma na Begunjščici. Zbor pohodnikov bo ob 8. uri pred gostiščem v Dragi. S kolesom v naravo Žabnica, Bitnje - Sekcija za kolesarske izlete pri DU Žabnica - Bitnje vabi vse, ki bi radi šli s kolesom v naravo. Zato vas vabijo vsak ponedeljek v aprilu na kolesarske izlete. Prvič se boste zbrali v ponedeljek, 8. aprila, ob 16. uri pred OŠ v Žabnici. Na Vremščico Žabnica, Bitnje - Pohodna sekcija pri DU Žabnica - Bitnje zaradi velikega zanimanja še enkrat organizira planinski pohod na Vremščico, ki bo v sredo, 24. aprila, z odhodom izpred hotela Creina ob 7. uri. Prijave in dodatne informacije po tel.: 231-22-88 do zasedbe avtobusa. Turistični izlet Kranj - DU Kranj vabi v torek, 9. aprila, na turistični izlet v Vipavsko dolino in Goriška brda. Odhod bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva do zasedbe mest v avtobusu. Ogled Benetk Škofja Loka - DU Škofja Loka vabi v sredo, 17. aprila, na ogled Benetk z otokoma Murano in Bu-rano. Odhod iz Škofje Loke bo ob 5. uri. Dodatne informacije in vpisovanje bo od 5. aprila dalje v društvu. Na izlete z DU Naklo Naklo - Društvo upokojencev Naklo vas vabi, da se udeležite enega od izletov, ki jih pripravljajo, in sicer na Nizozemsko: 11. in 18-aprila ter 6. maja. Odhod iz Na-kla bo ob 3. uri. Nakupovalni izlet v B. Gradiško bo v soboto, 27. aprila, z odhodom ob 3. uri. Pohitite s prijavami, ker je zanimanja veliko. Aprilski izlet v Logarsko dolino je prestavljen' na 14. maja, z odhodom ob 6. uri iz Nakla. Vse prijave zbirajo poverjeniki. V Grčijo Zgornje Gorje - Turistični prevozi Zidank - Janez Ambrožič vas obvešča, da imajo še nekaj prostih mest za potovanje v Grčijo, in sicer od 11. maja do 18. maja. Dodatne informacije in prijave tel-572-54-27. Prvomajske počitnice Za prvomajske počitnice ste vabljeni v Istarske terme (znane P° zdravljenju revmatikov, bolnikov Z težavami v hrbtenici in problematiko kože), in sicer od 26. aprila do 5. maja. Del dneva boste posvetili zdravju del pa zabavi Obiskali boste Hum, Motovun m skočili tudi do morja. Dodatne informacije in prijave po tel.: 204' 55-23 ali 041/626-154. GLASOV KAŽIPOT Občni zbor PD Tržič Tržič - Planinsko društvo Tržič vas jutri, v soboto, 6. aprila, ob 18. uri vabi v Sokolnico, kjer bo potekal občni zbor. Uradnemu delu bo sledil zabavni program, nenavadno tekmovanje alpinističnih ekip in huda zabava s skupino Supernova. Občni zbor TD Gorje Gorje - Turistično društvo Gorje vabi svoje člane in prijatelje turizma na redni letni občni zbor, ki bo danes, v petek, 5. aprila, ob 19. uri v avli OŠ Gorje. Loški muzej obvešča Škofja Loka - Zbirke Loškega muzeja in galerija loškega muzeja na gradu v Škofji Loki so s 1. aprilom odprte ponovno (razen ponedeljka) vse dni od 9. do 18. ure. V galeriji Loškega muzeja je še danes, 5. aprila, na ogled razstava "Neznani Lojze Spacal". V galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu v Škofji Loki je na ogled razstava slik Manje Vadla. Na ogled bo do 15. aprila, in sicer: v ponedeljek je zaprto, od torka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Ob sobotah od 10. do 12. ure, ob nedeljah pa od 15. do 18. ure. Galerija Franca Miheliča v Kašči na Spod-nejm trgu je odprta (razen ponedeljka) vse dni od 12. do 17. ure. DU Preddvor obvešča Preddvor - DU Preddvor obvešča svoje člane, da bodo v društvenih prostorih v prihodnje vsako prvo delovno sredo v mesecu, od 9.30 ure dalje poleg krvnega pritiska in sladkorja v krvi merili tudi holesterol. Občni zbor PD Škofja Loka Škofja Loka - PD Škofja Loka vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo danes, v petek, 5. aprila, ob 18. uri v predavalnici OŠ Škofja Loka - Mesto. Prikazali bodo tudi diapozitive vzpona svojega člana Aleša Miklavčiča na himalajski osemtisočak Čo Oju. PD Javornik - Koroška Bela obvešča Javornik - Koroška Bela - Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela obvešča vse planince in obiskovalce, da bo Kovinarska koča v Krmi v času prvomajskih praznikov ter ob vikendih v aprilu in maju odprta in oskrbovana. Neprekinjeno Pa bo odprta od 1. junija dalje. Občni zbor DU Naklo Naklo - Občni zbor DU Naklo bo danes, v petek, 5. aprila, ob 17. uri v prostorih Gasilskega doma v Dupljah. Nastopili bodo člani FS DU Naklo. Zdravljenje v Zdravilišču Dobrna Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da organizira 7 dnevno zdravljenje v zdravilišču Dobrna, od 8. junija do 15. junija, po zelo ugodni ceni. Prijave sprejemajo v pisarni društva vsak torek in četrtek, od 15. do 17- ure, tel.: 2023-433. Oorrt na Lubniku odprt škofja Loka - PD Škofja Loka obvešča, da je Dom na Lubniku odprt vse dni v tednu. Pričakujejo vas Lučo, Majda in Mika. Večje skupine se lahko tudi najavijo po tel.: 51-20-561. Predavanja Lepota, znamenje dobre Prehrane in zdravja Ljubljana - Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji vas vabi na predavanje dr. prof. Alda Raimondija, Predsednika Ljudske Univerze v irstu. Predavanje bo v ponede-'jek, 8. aprila, ob 18. uri, lic, Konusni trg 13, Ljubljana. Transilvanija Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta vas bo v torek, 9. aprila, ob 19.30 uri na zanimivo popotovanje po domovini legendarnega grofa Drakule ob diapozitivih popeljal dr. Brane Kobal. Osteoporoza -tiha epidemija Primskovo - Krajevna organizacija RK Primskovo in Društvo bolnikov z osteoporozo Kranj organizirata predavanje Osteoporoza - tiha epidemija. Predavala bo Ksenija Šim-novec, dr. med., in sicer v sredo, 10. aprila, ob 19. uri v Domu krajanov na Primskovem. V soboto, 13. aprila, med 9. in 12. uro pa bo v prostorih RK Primskovo merjenje kostne gostote (ultrazvok). Nega trate Podvin - Vrtnarija Reš iz Podvina pri Radovljici vas vabi na peto iz niza pomladanskih srečanj. Sanje o lepi zelenici ne bodo več samo sanje, če boste prisluhnili Metki Krivic iz Zgoše pri Begunjah. Predavanje bo danes, v petek, 5. aprila, ob 17. uri na Vrtnariji Reš. O Indiji Škofja Loka - V okviru Popotni-škega študijskega krožka bo jutri, v soboto, 6. aprila, ob 17.30 uri v prostorih Ljudske univerze Škofja Loka na Partizanski 1, brezplačno predavanje z diapozitivi o Indiji. Indijsko družbo in kulturo bo predstavil Jahnavi Vaishnav, ki prihaja iz mesta Ahmedabad v zvezni državi Gudžarat. Življenjski prostori trajnic v vrtu Železniki - TD Železniki vabi danes, v petek, 5. aprila, ob 18. uri v Kulturni dom v Železnikih na predavanje z diapozitivi Življenjski prostori trajnic v vrtu. Predavateljica bo Bernarda Strgar, univ. dipl. biolog iz Vrtnarije Trajnice - Strgar, Ljubljana - Črnuče. V naših in tujih gorah Koroška Bela - Član GRS Kranjska Gora in AO Jesenice Klemen Gričar je za vas pripravil predavanje z diapozitivi z naslovom V naših in tujih gorah, ki bo jutri, v soboto, 6. aprila, ob 19.30 uri v dvorani Kulturnega hrama na Koroški Beli. Predstave Stevardese pristajajo Gorenja vas - Občina Gorenja vas - Poljane vas vabi v soboto, 13. aprila, ob 20. uri v Kulturni dom v Gorenji vasi na predstavo najboljše komedije leta po izboru občinstva Stevardese pristajajo, v režiji Vinka Moderndorferja in izvedbi Špas teatra iz Mengša. Predprodaja vstopnic: tajništvo Občine Gorenja vas - Poljane, blagajna HKS Gorenja vas in trgovina Kmetijske zadruge, gostilna Ble-goš Javorje, bife Poljane, okrepčevalnica Matija Lučine in okrepčevalnica Košanc Sovodenj. Voda Adergas - Dramska skupina kulturno umetniškega društva Pod lipo iz Adergasa bo s komedijo Voda gostovala danes, v petek, 5. aprila, ob 20. uri v kulturnem domu v Mekinjah. Jutri, v soboto, 6. aprila, ob 20. uri pa bo v dvorani v Adergasu zadnja dramska uprizoritev kmečke komedije v tej sezoni. Vstopnice se lahko za zadnjo predstavo rezervirajo tudi po tel.: 25-21-055. Krajnski komedijanti Ljubljana - Šentjakobsko gledališče Ljubljana vas vabi jutri, v soboto, 6. aprila, ob 19.30 uri na 3. premiero v sezoni 2001/2002 Bratka Krefta Krajnski komedijanti. Vizitator iz Freisinga Škofja Loka - Danes, v petek, 5. aprila, ob 19.30 uri si lahko na Loškem odru ogledate predstavo Vizitator iz Freisinga (za izven). Modra vrtnica za princeska Bohinjska Bistrica - Gledališče Bohinjska Bistrica obvešča male gledalce in njihove starše, da bo v nedeljo, 7. aprila, v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici gostovalo gledališče toneta Čufarja s pravljično veseloigro Kristine Brenkove Modra vrtnica za princeska Tinček Petelinček Škofja Loka - Kulturno umetniško društvo Bukovica - Bukovščica bo uprizorilo mladinsko ljudsko igro Tinček Petelinček, in sicer jutri, v soboto, 6. aprila, ob 19. uri v Krajevni dvorani na Bukovici in v nedeljo, 7. aprila, ob 16. uri v podružnični OŠ Bukovščica. Gorenjski slavček Sveti Duh - V Kulturnem domu pri Svetem Duhu bo v nedeljo, 7. aprila, ob 17. uri in ob 19.30 uri uprizorjena naša najbolj ljudska opera Gorenjski slavček. Poleg bo nastopila tudi Folklorna skupina Škofja Loka. Vstopnice si lahko v predprodaji zagotovite v Tiskarni Čuk pri Svetem Duhu ali pa v Al-petourjevi potovalni agenciji v Škofji Loki. Lesena peč Sovodenj - Dramska sekcija pri DU Sovodenj bo gostovala jutri, v soboto, 6. aprila, ob 20. uri v dvorani OŠ na Vrhu Sv. Treh kraljev s komedijo Lesena peč. Žalujoči ostali Predoslje - Danes, v petek, 5. aprila, bo v Kulturnem domu v Predosljah gostovala gledališka skupina iz Semiča s komedijo Žalujoči ostali. Gostovanje poteka v okviru tradicionalne kulturne izmenjave med KUD Predoslje in KUD Semič. Vstopnice dobite uro pred predstavo. Naše fotografije Bohinjska Bistrica - Foto klub Bohinj in Fotografsko društvo Grča Kočevje vas vabita na ogled razstave barvnih fotografij Naše fotografije. Razstavo si lahko ogledate do 20. aprila v Kulturnem domu Jožeta Ažmana v Bohinjski Bistrici. Razstava Ivana Pipana Radovljica - Fotografsko društvo Jesenice in DPD Svoboda France Mencinger Javornik - Koroška Bela vabita danes, v petek, 5. aprila, ob 18. uri, v kulturni dom na Javorniku na odprtje in ogled foto razstave Ivana Pipana, člana Fotografskega društva Radovljica. Razstava bo na ogled do 19. aprila vsak delavnik od 16. do 19. ure. Iz domačih logov Jesenice - Gornjesavski muzej Jesenice in Fotografsko društvo Jesenice vabita na ogled foto razstave Francija Sluge z naslovom Iz domačih logov. Razstava je postavljena v I. nadstropju Kosove graščine in je na ogled do 26. aprila. Ples Radovljica - Glasbena šola Radovljica vas vabi na odprtje razstave črno-belih fotografij z naslovom Ples, ki bo v četrtek, 11. aprila, ob 18.30 uri v radovljiški graščini. Razstava bo na ogled do junija. Razstava in predavanje Bled - Foto klub Triglavski narodni park in hotel Astoria Bled vabita na razstavo fotografij in predavanje diapozitivov članov združenja LANAF iz Italije. Odprtje bo v sredo, 10. aprila, ob 18. uri v hotelu Astoria na Bledu. V krajšem kulturnem programu bodo nastopili učenci Glasbene šole Radovljica. Razstava bo na ogled do 15. maja. Razstava slik Marije Rus Kostanjevica na Krki - Galerija Božidar Jakac vas vabi na otvoritev razstave slik akademske slikarke Marije Rus z naslovom Bela krajina, ki bo danes, v petek, 5. aprila, oh 19. uri v Lamutovem likovnem salonu, Oražnova 5, Kostanjevica na Krki. Pirhariada Naklo - TD Naklo prireja v sejni dvorani Gasilskega doma v Naklem Pirhariado. Razstava pirhov, velikonočnih jedi, izdelkov naših najmlajših in šolske mladine bo odprta jutri, v soboto, 6. aprila, od 8. do 19. ure in nedeljo, 7. aprila, od 9. do 14. ure. Srce in žile Kranj - Gorenjska podružnica Društva za srce vabi na otvoritev razstave Srce in žile, ki bo v torek, 9. aprila, ob 18. uri v avli Mestne občine Kranj. Razstavo bo predstavil avtor, primarij Boris Cibic, dr. med.. Razstava bo odprta do 21. aprila vsak dan med 10. in 17. uro. V času razstave bodo pripravili tudi meritve krvnega tlaka in krvnega sladkorja, ki bodo potekale v istem prostoru kot razstava, in sicer v: petek, 12. aprila, od 11. do 12. ure, v soboto, 13. aprila, od 14. do 17. ure in v sredo, 17. aprila, od 15.30 do 17. ure. Foto razstava Javornik - Fotografsko društvo Jesenice in DPD Svoboda France Mencinger Javornik - Koroška Bela vabita danes, v petek, 5. aprila, ob 18. uri, v kulturni dom na Javorniku na odprtje in ogled foto razstave avtorja Ivana Pipana, člana FD Radovljica. Razstava bo na ogled do 19. aprila, vsak delavnik od 16. do 19. ure. Podobe Kamnika Kamnik - V počastitev praznika občine Kamnik so v Galeriji Veronika pripravili območno razstavo del kamniških likovnikov: Podobe Kamnika. Ogled bo mogoč do 21. aprila, in sicer vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. Likovna razstava Tržič - Do 30. maja je v prostorih Centra za socialno delo Tržič, Predilniška 16 na ogled likovna razstava del učenk in učencev 4.b razreda OŠ Bistrica. Drugačnost gozda Ljubljana - Foto Tivoli, prodajalna Atrij, Slovenska c. 58, Ljubljana vabi na ogled razstave barvnih fotografij Drugačnost gozda, avtorja Mateja Rupla iz Radovljice. Razstava bo na ogled do 10. maja. Izseljenec Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije, Celovška c. 23 v Ljubljani, vas vabijo, da si ogledate občasno razstavo Izseljenec - Življenjske zgodbe Slovencev po svetu. Razstava bo zaradi velikega zanimanja odprta do 15. septembra. Hkrati vas vabijo na ogled stalne razstave Slovenci v XX. stoletju. Razstava likovnih del Tržič - Razstava likovnih del slikarja Jožeta Vogelnika in Rozi Žni-daršič - Rož je v domu Petra Uza-rja v Bistrici pri Tržiču. Prodajna razstava 43 risb, 23 opek in 7 slik - olje, je na ogled do 1. maja. Vaš (in naš) poltednik Gorenjski glas že osmi mesec, od začetka lanskega septembra dalje, tiska SET, d.d., Ljubljana. Zato ima časopis več barvnih strani kot prej - in v SET-u zagotavljajo, da ga bodo še letos, že v začetku drugega polletja, lahko tiskali na novi časopisni rotaciji KBA Colora. Nemški strokovnjaki bodo ta mesec zaključili montažo stroja (na sliki), v začetku maja bo stekla poskusna proizvodnja. Na stroju KBA Colora, ki ima maksimalno zmogljivost kar 35 tisoč izvodov na uro, bo možno časopise natisniti v celoti barvno. KBA Colora je najmodernejši in najzmogljivejši tiskarski stroj, na katerem je možno uporabljati časopisni papir; dva takšna stroja, z dvojno zmogljivostjo nove SET-ove rotacije, so nemški strokovnjaki že postavili in usposobili na Češkem, z njima tiskajo praktično vse najpomembnejše češke časopise. Na SET-ovi KBA Colori bodo, poleg Gorenjskega glasa, tiskali še nekaj slovenskih časopisov in njihovih prilog. Marko Valjavec Mladi vabijo na kolo Člani turističnega krožka v Osnovni šoli Naklo so ob pomoči občine izdali zemljevid kolesarskih poti z opisi zanimivosti. Naklo - Občina Naklo je finančno podprla zanimivo idejo osnovnošolcev za zemljevid kolesarskih poti, ki so ga izdali v 3000 izvodih. Izdelek so prvič predstavili na letošnjem festivalu Turizmu pomaga lastna glava, kjer šola uspešno sodeluje že peto leto. Tudi sami radi potujejo po domovini in tujini. Koncert BID BANG orkestra Jesenice - Jutri, v soboto, 6. aprila, ob 19.30 uri bo v dvorani kina Železar na Jesenicah koncert gorenjskega BID BANG orkestra pod vodstvom mag. Blaža Trčka, v zanimivi zasedbi, popesterni s številnimi solističnimi nastopi in-strumentalistov in vokalistov. ^""7';".....Digitalni tisk ■■ Media Art Ina, Tina, Nina, Mitja in Nejc so z mentorico Dašo Šter predstavili zemljevid Kolesarske poti v občini Naklo. Turistični krožek v osnovni šoli Naklo deluje že od ustanovitve samostojnega zavoda pred petimi leti. Glavni cilj je spoznavanje turističnih zanimivosti v domačem in širšem okolju, mladim pa skušajo predstaviti tudi možnosti razvoja v turizmu. Njihove dejavnosti usmerjajo na dve področji. Sami organizirajo vsako leto 4 do 6 izletov po Sloveniji in tudi v tujino. Pri udeležbi ima prednost okrog 30 aktivnih članov krožka, vendar gredo radi na pot z njimi tudi drugi učenci. Že pet let sodelujejo tudi na festivalu Turizmu pomaga lastna glava, kjer so dvakrat dobili bronasto in trikrat srebrno priznanje. Predlani so celo gostili gorenjsko tekmovanje v Naklem. Letos so ob predstavitvi teme "Napeljimo vodo na turistični mlin" v Preddvoru prvič pokazali tudi svoj najnovejši izdelek, je povedala učiteljica zemljepisa in zgodovine Daša Šter. ki vodi krožek z učenci na predmetni stopnji. V turističnem krožku so se lansko jesen dogovorili, da bodo izdelali vodnik Kolesarske poti v občini Naklo. Pot do zgibanke z zemljevidom in opisi zanimivosti ni bila niti lahka niti kratka, so priznali Ina Štefe, Nina Pagon, Tina Dermastja, Nejc Jeglič in Mitja Lavtar, ki so vztrajno merili razdalje in čas vožnje na poti s 13 dodatnimi smermi ter raziskovali razne turistične točke. Oče njihove učiteljice, geodet Dušan Maretič. je narisal zemljevid v merilu 1 : 5000, sami so napisali besedila, potem pa so iskali le še sponzorja. V občini Naklo so radi podprli njihov predlog, saj so v razvojnem programu predvideli tudi krožno kolesarsko pot. Kot je ugotovil župan Ivan Štular, bo izdelek krožka uporaben tudi v praksi. Lična zgibanka je izšla v 3000 izvodih, natisnili pa so jo v Gorenjskem tisku. Ponudba informativnega gradiva za turiste je sedaj še bogatejša, saj občina že ima turistični vodnik in zemljevid po pešpoteh. Občina bo morala poskrbeti še za ureditev nekaterih poti, ki so vključene v zemljevid za kolesarje. Zupan pa je obenem obljubil, da bo mlade ustvarjalce nagradil s skupnim obiskom gostinskega lokala s picami. Stojan Saje Studio Svetovno leto gora Kranj - Na Dunaju so 22. marca letos uradno najavili praznovanje Svetovnega leta gora. Ob tej priložnosti se je zbrala strokovna in znanstvena elita na področju naravovarstva. vodarstva, gozdarstva in obiskovalcev gora. Na slovesnosti so podpisali alpsko konvencijo. Slovesnosti na Dunaju, ki stajo pripravila zvezni kancler dr. Wolfgang Schiissel in podkanclerka dr. Susanne Riess-Passer, se je udeležil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franc Ekar z ženo mag. Marjeto Ekar. Avstrijskemu kanclerju dr. Schiisslu in njegovim ministrom je Franc Ekar ob tej priložnosti podaril zbirko planinskih slovenskih znamk, ki jih je izdala Pošta Slovenije. Znamke z motivom Martuljkove skupine so bile pred tem predstavljene na skoraj najvišji slovenski občini in pošti Ribnica na Pohorju. A. Z. V nedeljo referendum za spremembo občinskih meja Hrastje h Kranju, Sveti Lenart k Škofji Loki Referendum, ki ga je razpisal državni zbor, bo v vsej kranjski in škofjeloški občini ter v naseljih Hrastje in Sveti Lenart v nedeljo, 7. aprila. Volišča bodo odprta od sedmih zjutraj do sedmih zvečer, stroške pa plača slovenski proračun. Kranj - Stroški referenduma nikakor ne bodo skromni, saj bo samo v mestni občini Kranj odprtih kar 59 volišč. H glasovanju je občinska volilna komisija povabila 41.211 volilnih upravičencev, ki bodo odgovarjali na referendumsko vprašanje, ali se strinjajo s priključitvijo Hrastja, ki od 1995. leta sodi v občino Šenčur, k mestni občini. V občini Šenčur bodo hkrati o izločitvi Hrastja glasovali le v Hrastju, kjer je 792 volilnih upravičencev, ne pa tudi v ostalih krajih občine. Večina ljudi, ki so dobili vabila na referendum, niti ne ve, za kaj sploh gre. Podobno velja za občino Škofja Loka, kjer naj bi se v nedeljo 17.027 volilnih upravičencev izreklo za priključitev Svetega Lenarta (prej Golice), v Svetem Lenartu pa bo o izločitvi iz občine Železniki glasovalo vsega šestnajst krajanov. Medtem ko sta pobudo za spremembo občinskih meja v primeru Svetega Lenarta podprla oba občinska sveta, tako v Škofji Loki kot Železnikih, in je nedeljski referendum torej predvsem nujno zakonsko dejanje, pa za Hrastje soglasja ni bilo. V občini Šenčur izločitvi nasprotujejo, svet mestne občine Kranj pa je pobudo za priključitev Hrastja sprejel že trikrat, nazadnje 19. decembra lani. po mejah krajevnih skupnosti. V Hrastju si vse odtlej, torej že sedem let, prizadevajo, da bi se izločili iz občine Šenčur in priključili mestni občini Kranj. Njihov argument je predvsem navezanost na Kranj, ki jim je bližji od Šenčurja. Odrasli delajo v Kranju, otroci so v kranjskih vrtcih in šolah, avtobusi vozijo v Kranj, skratka, Hrastjani se imajo še vedno za Kranjčane. V mestni občini Kranj se Hrastja, ki je urbanistično zasnovano kot primestno naselje z ulicami, pločniki in javno razsvetljavo, ki je komunalno zgledno, urejeno, ima svoj trgovski center in lepo število zasebnih podjetij, kajpak ne branijo. S priključitvijo bi mestna proračunski porabnik v občini Šenčur nikakor niso zapostavljene. Lani, denimo, so dobile blizu 50 milijonov tolarjev, od tega samo za investicije, torej brez denarja za redno delo krajevne skupnosti, enajst milijonov tolarjev. Znesek predstavlja slabih petnajst odstotkov vsega denarja, ki ga občina namenja za investicije v svojih devetih vaških in krajevnih skupnostih. Tudi sicer je reševanje težav v maj ni občini pogosto lažje in uspešnejše kot v veliki, še dodajajo v Šenčurju, kjer krajanom Hrastje pred nedeljskim glasovanjem svetujejo, naj dobro pretehtajo vse argumente za in proti. Helena Jelovčan V sredo so bila na sedežih vseh štirih občin odprta predčasna volišča. V Kranju, denimo, se je do petih popoldne o priključitvi Hrastja mestni občini izreklo več deset ljudi. - Foto: Tina Doki Rnflp Belvi Krami 9B.SMH* Glasbene želje: 04 231 60 60 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 972 Rado Mri, doc, Šmajetna 6,4000 Klanj Za Kranj so se Hrastjani odločili že na referendumu 1994. leta, kljub temu pa so po preoblikovanju občin z začetkom naslednjega leta pristali v Šenčurju. Hrastje so namreč tedaj sodile v krajevno skupnost Voklo, nove občinske meje pa je državni zbor ne glede na referendumske rezultate risal občina pridobila približno tisoč novih prebivalcev, z njimi pa tudi dodatni denar s strani države. Če bo rezultat referenduma, ki za državni zbor sicer ni obvezujoč, pozitiven, bodo Hrastje postale šestindvajseta krajevna skupnost v mestni občini. Da Hrastje za občinski proračun niso nepomembne, se dobro zavedajo tudi v šenčurski občini, kjer soglasja za njihovo izločitev ni. Pravijo, da so Hrastje že v časih pred drugo svetovno vojno pa tudi po njej sodile v takratno občino Šenčur, da je njihova fara šenčurska in da je tudi sedanje sodelovanje z občino zgledno. Na konkretne argumente za izločitev pa v Šenčurju odgovarjajo z nasprotnimi dokazi. Med drugim trdijo, da razdalja štirih kilometrov od Hrastja do Šenčurja v današnjih razmerah ni omembe vredna, da lahko večino uradnih poti namesto na upravni enoti v Kranju Hrastjani hitreje opravijo na krajevnem uradu v Šenčurju, da občina Šenčur za otroke iz Hrastja, ki večinoma hodijo v kranjske vrtce in šole, redno plačuje vse prispevke in da ima v načrtu zagotoviti oddelek vrtca samo za otroke iz Hrastja in Prebačevega, ter da Hrastje kot Vroča kri iz šole med svetnike ■i •' ......~..... •*—■...........--sw.....—--• Protagonista hudega spora sta dva občinska svetnika, vsak na svoj način povezana z lipniško osnovno šolo oziroma ravnateljico. Gradnje in delitev premoženja Začetek postopka za spremembe prostorskih planov obeta nove možnosti za pozidave v občini Naklo, kjer načrtujejo gradnje več objektov javnega pomena. Radovljica - Na Upniški osnovni šoli je po odhodu ravnatelja Staneta Miheliča že dalj čas vrelo glede imenovanja nove ravnateljice. Vroča kri pa se je iz zbornice prejšnji teden prelila tudi na sejo občinskega sveta v Radovljici. Protagonista hudega spora sta bila dva občinska svetnika, vsak na svoj način povezana s šolo. Eden od svetnikov Janez Kaltenekar je mož zamenjane ravnateljice, drugi svetnik Janez Erman pa je predsednik sveta šole, ki je poskrbel za nenavaden postopek zamenjave. "Zadaj je politika!" je na vprašanje, kaj stoji za dogajanjem v zbornici šole, dejal ogorčeni Janez Kaltenekar. Marija Kaltenekar (njegova žena) se je februarja lani prijavila za ravnateljico Upniške šole in svet šole jo je enotno potrdil. Z novim šolskom letom je tako začela voditi šolo kot vršilka dolžnosti ravnateljice. Januarja je bil nato objavljen razpis, prijavili sta se dve kandidatki, tudi Kalte-nekarjeva, ki je imela podporo sveta staršev in občinskega sveta (oba dajeta le neobvezujoče mnenje). Toda učiteljski zbor, nenadoma naperjen proti novi ravnateljici, ki je začela uvajati nekatere nujne spremembe v dobro otrok, kar pa je hkrati pomenilo dodatno delo za učitelje, se je izrekel proti Kaltenekarjevi. Tako je svet šole na tajnem glasovanju s tesnim izidom šest proti pet za novo ravnateljico izbral protikandidatko Al enko Cuder. Prav zaradi omenjenega glasovanja je Janez Kaltenekar predlagal odpoklic vseh treh predstavnikov občine v svetu šole, ker, tako Kaltenekar, niso glasovali v skladu z usmeritvami občinskega sveta, ki je podprl Kaltene-karjevo. Predsednika sveta šole in svetniškega kolego Janeza Erma-na je zato pozval celo k odstopu s svetniške funkcije. Ne le, da je bil postopek zamenjave ravnateljice pravno nevzdržen, je dejal Kaltenekar, temveč je svet šole pod Er-manovim vodstvom nezakonito izglasoval tudi prekinitev delovnega razmerja Kaltenekarjevi. A ker so ugotovili, daje ne morejo postavi- ti na cesto, je nova ravnateljica Alenka Cuder Kaltenekarjevi izdala sklep o čakanju na delo na domu. Kaltenekarjeva, domačinka, ki jo podpira tudi večina staršev otrok, se je na sklep pritožila, pisala pa je tudi šolski ministrici. Zadnjo besedo pri imenovanju ravnateljev ima namreč šolsko ministrstvo, ki pa je marca za ravnateljico Upniške šole potrdilo Alenko Cuder. Zanimivo je, da nova ravnateljica prihaja iz Kanala, na seji občinskega sveta pa je povedala, da si bo prizadevala za boljše sodelovanje z lokalno skupnostjo in predvsem starši. Občinski svetnik Janez Erman, na čigar rovaš je letela večina Kaltenekar-jevih očitkov, pa je na seji novinarjem predložil izjavo, v kateri je zapisal, da na neosnovane obtožbe svetnika Kaltenekarja ali neizvo-ljene ravnateljice gospe Kaltene-karjeve ne bo odgovarjal. Vse ostale odgovore pa naj bi dala tako imenovana kadrovska komisija pn občinskem svetu. Urša Peternel Naklo - Eden od teh objektov bo tudi novi zdravstveni dom, za katerega že imajo pripravljen idejni načrt. V Naklem se zavedajo, da bodo še potrebovali zdravstvene storitve v Kranju, zato so na seji občinskega sveta potrdili predlog za preoblikovanje javnega zavoda Osnovno zdravstvo Gorenjske. Glede delitve premoženja tega zavoda pa so terjali, da upoštevajo njihov delež kot vložek pri novih naložbah. Načrtovane gradnje, med katerimi so nova srednja biotehniška šola v Strahinju, prizidek k osnovni šoli v Naklem in nov zdravstveni dom, terjajo spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov Občine Naklo, je med sejo prejšnji teden občinskim svetnikom pojasnil župan Ivan Štular. Na njegov predlog so sprejeli sklep o začetku postopka za spremembe teh dokumentov. Ko se bo o njih izrekla slovenska vlada, bodo med izredno sejo občinskega sveta podrobneje spregovorili o teh zadevah. Ze sedaj pa imajo občani možnost, da občini posredujejo svoje predloge za nove pozidave v naseljih po občini. Kakšen je predlog za delitev premoženja javnega zavoda Osnovno zdravstvo Gorenjske, je zbranim povedal podžupan MO Kranj Štefan Kadoič. Stavbe in zemljišča v vrednosti 1,6 milijarde tolarjev bodo knjižna last občin, še naprej pa jih bo uporabljal zavod. Premičnine v vrednosti 24,6 milijona tolarjev bodo razdelili po številu prebivalstva. Po ugotovitvah župana bo iztržek občine Naklo slab, saj ne dobi nepremičnin, majhen pa bo tudi vpliv na odločanje v svetu zavoda z 0,2 od skupno 15 glasov. Ker so njihovi prebivalci v preteklosti veliko prispevali za skupno premoženje, bi morali njihov delež upoštevati vsaj kot vložek pri bodočih naložbah v Zdravstveni dom Kranj, so terjali občinski svetniki. Pod tem pogojem so tudi sprejeli sporazum o delitvi premoženja in obenem potrdili osnutek odloka o preoblikovanju javnega zavoda OZG. Na seji so sprejeli osnutka odlokov o ravnanju z odpadki in odvajanjem voda, o čemer smo že poročali. Potrdili so še odlok o zaključnem računu Občine Naklo za leto 2001, odobrili brezplačni prenos nepremičnin sedmim lastnikom zemljišč v Naklem in sprejeli sklep o odkupu zemljišča za širitev Glavne ceste v Naklem. Za odkup stare hiše, kjer je cesta najbolj ozka, bodo odšteli 15 milijonov tolarjev, saj drugače ne bi bila možna posodobitev ceste po izdelanih projektih. Stojan Saje Proti podražitvi vrtca Na občinskem svetu v Cerkljah so znova razpravljali o predlogu ravnatelja osnovne šole o podražitvi vrtca. Cerklje - Že lani februarja so želeli povečanje oskrbnine v vrtcu za desetino, saj z nekaj več kot 42 tisočaki ne pridejo skozi. Ravnatelj je že februarja predložil stroške, s katerimi dokazuje potrebo po podražitvi vrtca. Mesečna cena naj bi po njegovem predlogu znašala 47.600 tolarjev, če bi hoteli doseči vsaj pozitivno ničlo. Župan Franc Čebulj že takrat ni želel nič slišati o morebitni podražitvi, češ da občina v vrtec in šolo že tako ali tako veliko vlaga. S podražitvijo oskrbnine bi se povečala tudi subvencija občine, ki sedaj znaša 34 milijonov. Sicer pa na občini tudi niso zadovoljni z zaključnim računom, kakršnega je predložil javni zavod OŠ Davo- rina Jenka Cerklje, saj iz njega ni razvidno, kako posluje na eni strani šola in na drugi vrtec. Ravnatelj je predložil tudi nekaj cen drugih vrtce za primerjavo, prav tako je s svojimi številkami o ceni nekaterih vrtcev postregel župan. Gre za vrtce, v katerih so otroci iz občine Cerklje in zanje občina plačuje subvencijo k oskrbnini. Razpon cen v vrtcih v različnih občinah je precejšen, saj se giblje od 40 do 58 tisočakov. Najvišje možno povečanje cene v cerkljanskem vrtcu bi bila po županovem predlogu 7-odstotna, ravno toliko, da bi sledili inflaciji. Vendar odločitve ni pripravljen sprejeti sam, pač pa naj bi jo svetniki. Slednji so na koncu vendarle preložili zadnjo odločitev na žu- pana, ko so sprejeli sklep, naj javni zavod predloži podatke o ločenem poslovanju šole in vrtca in če bodo ti zadovoljivi, naj se vrtec podraži za odstotek inflacije. Na relaciji šola - občina že dlje časa vladajo napetosti. Tokrat pa je Anton Kopitar, ki je eden od predstavnikov lokalne skupnosti V svetu šole, svetnike seznanil tudi z dejstvom, daje ena od učiteljic* ki je pred nekaj leti tožila šolo zaradi nepravilne razporeditve v plačilni razred, dobila tožbo na delovnem sodišču. Šolsko minlS" trstvo je dolžno plačati iztoženo. vendar učiteljica terja še zamudne obresti, sedaj pa se bojijo, kdo naj bi jih plačal. Šola bo o tem pridobila še pravno mnenje. Danica Zavrl Žlebu* MALI OGLASI «201-42-47 8201-42-48 »20*42-49 APARTMA -PRIKOLICE V Pučišču, na otoku Braču, vam nudimo Polpenzion v apartmajih, ki se nahajajo v borovem gozdičku, 50 m od morja. g 00385-21-633-144_4487 Otok ŠOLTA pri Splitu, APARTMAJI v hiši, blizu morja ODDAM. g 23-23-663, 041/543-876 4574 ŠMARJEŠKE TOPLICE APARTMAJSKI OBJEKT z 12 ENOTAMI V NEPOSREDNI BLIŽINI ZDRAVIUŠČA PRODAMO. SONČNA LEGA, ZELENICA. VSAK APARTMA IMA PARKIRNI PROSTOR IN SHRAMBO. NA VOLJO ŠE NEKAJ ENOT. UGODNA CENA. Jnformacije 041/746-797 4596 Avgusta ODDAM vikend za 4 osebe na ragu, naselje Gajac: g 041 /978-782 4eei KRK - oddam apartma, tudi za daljši čas. » 25-11-808, 041/390-422 4824 APARATI STROJI Za polovično ceno prodam novo ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH 380I. g 533-00-50 Prodam CISTERNO za gnojevko, 2200 I, g_5331-079_4715 PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam, g 041 /878-494 4718 Prodam ŠIVALNI STROJ Bagat z omarico, g 204-16-45 4753 Prodam KOSILNICO BCS, malo rabljena. P 518-16-54_4766 Prodam ROTACIJSKO KOSILNICO 135, PAJEK 230 SIP ali menjam za večje. g 031/751-382_ 4776 Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO in ZAJCE za nadaljno rejo. g 533-67-94 4777 ŠIVALNI STROJ Uberdeck Rimoldi, 5 nitni z polagalcem, nov, šivalni stroj Overlook, Union special, 4 nitni, 2 igli, z diferencialom, ugodno prodam. g 031/763-177 4784 GARAŽE Prodam GARAŽO v Bistrici pri Tržiču, cena Po dogovoru. g 041 /986-855 4562 ■ ----- GR. MATERIAL OKNA lesena, plastična, OKVIRIJI SLIK in OGLEDAL Lesmark, prodam in kupim HLODOVINO, g 5124-223_3365 Prodam OGRAJNE DESKE za balkon (profilirane) in letve za garažna ali vhodna vrata. » 51 -32-541, 031 /767-849 4614 Poceni prodam rabljeno BETONSKO OPEKO cca 200 m2 in ŽLEBOVE. g 2311 - 09 3 4622 KERN NEPREMIČNINE fei 2021-353 Maistrov trg 12\ •1^2022-566_4000 Kranj Prodam smrekov OPAŽ 1x barvan, 50 m2, PQ_700 SIT, g 25-21-071_4699 Prodam več m2 SMREKOVEGA POB-JONA. g 533-64-48_47ot Prodam komplet "šolngo" za plato, g 2561-274 4716 _ HIŠE KUPIMO KUPIM starejšo HIŠO ali STANOVANJE Potrebno obnove. Plačilo takoj. Brezposred-^a_g 232-63-65_4625 V Stražišču kupim zapuščeno HIŠO ali PARCELO ali novogradnjo III. gr. faza. g 2311-337 4639 NEPREMIČNINE tel.: 04-2361-880 Stritarjeva ulica 5 fax.: 04-2361-881 JOMKranj GSM: 041-331-886 v okolici Škofje Loke kupim za VIKEND Manjšo staro HIŠO ali BRUNARICO, g 2^1/474-472_4771 Kranj z okolico: kupimo hišo na večji parceli °° 68 mio. FRAST d.o.o., 041/ 734 198, 21^25 15 490_ V okolici Škofje Loke in Kranja kupimo več anovanjskih hiš s pripadajočim zemljiščem a znane stranke z gotovino! Nepremičnins-£a družba LOMAN, d.o.o , Mladinska ul. 2, ^anj, tel : (04) 23 62 890, 041/347 323. __HIŠE ODDAMO v Ljubnem ODDAM dvostanovanjsko HIŠO najem z dveletnim predplačilom, g 040/389-518 _HIŠE NAJAMEMO ranj - najamemo hišo za urejeno družino in stanovanj v Radovljici. FRAST, d.o.o. U41 734 198 2515 490 HISE PRODAMO MLAKA prodamo enonadstropno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine, primerna tudi za poslovne dejavnosti. KRANJ Stražišče del hiše z vrtom, 110 m2 stan. površine + 174 m2 vrta, vse obnovljeno, BAŠELJ nedokončano vis.priti, hišo, 330 m2 uporabne površine na parceli 781 m2, 29,6 mio SIT. NAKLO na parceli 611 m2 prodamo lepo visokopritlično HIŠO 11x8 m, 15 let, 293 m2 uproabne površine+ garaža 40 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, NAKLO ugodno prodamo samostojno, enonadstropno hišo z vrtom, 9,5 x 9,5 m na parceli 720 m2, možnost izdelave mansarde, vsa podkletena, cena po dogovoru, GORICE 2 ss obnovljeno stanovanje v hiši z lastnim vhodom in vrtom, 80 m2 biv. povr., 17,1 mio SIT, KOVOR hišo v izgradnji na parceli 575 m2,120 m2 v etaži x 2, 22,8 mio SIT, VODICE prodamo manjše, vrstne HIŠE v izgradnji (III. pod.f. ali na ključ) na parceli 180 - 400 m2, uporabne površine 120-240 m2, cena od 125.000 EUR dalje. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, teg BOHINJSKA BISTRICA: 1/2 dvojčka, podkletena, v pritličju, I. in II. nadstropju po eno stanovanje, velika podstreha, parcela 500 m2, blizu smučišča Kobla. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 |nepremicnine| 2026 D.O.OV -172 HLEBCE: lepa hiša na parceli 500 m2, izmera: 9x12 m, stan. površina 270 m2, klet, pritličje, mansarda, podstreha, garaža. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 Na celotnem območju Gorenjske prodamo več hiš, različnih cenovnih razredov in velikosti. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 Drulovka - novogradnja hiša trojček vel. 7 x 12 m na parceli 380 m2, cena = 35,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ GOLNIK: hiša v gradnji, izdelana klet, na parceli 800 m2, mirna lokacija, cena = 17,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ Kranj, Primskovo - odlična lokacija, vrstna hiša 55 m2 v etaži, parcela 420 m2, vrtna uta, takoj vseljiva, cena = 34,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Pri TRŽIČU - novejšo vrstna končna hiša z odprtim pogledom, 70 m2 v etaži, manjša parcela, cena = 37,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Kokrica - stan. hiša pritlična podkletena z mansardo vel. 12 v 9 m, stara 15 let, parcela 951 m2, cena = 39,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Cerklje - starejša kmečka hiša, pritličje 120 m2, mansarda neizdelana, parcela 632 m2, nova CK na plin, cena = 21,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 CERKLJE - stan. hiša novogradnja, pritlična z mansardo 12,4 x 9,5 m, terasa v pritličju 4,5 x 3,5 m, cena ■ 46,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, bližnja okolica, poslovno-stanovan-jski objekt večjega obsega, urejen za proizvodno, servisno, trgovsko in gostinsko dejavnost, deloma nedograjen, na parceli 3000 m2; Možen nakup po delih oziroma po dogovoru. KRANJ, Struževo, poslovno stanovanjski objekt 2 x 120 m2, starost 4 leta, skupno 600 m2 parcele na ravni in sončni lokaciji. Cena ca 39,5 MIO. MEDVODE, bližina naselja Zbiljski gaj, manjša, 35 let stara enodružinska hiša, tri etaže po 70 m2, potrebna prenove, na sončni parceli ca 450 m2. Cena ca 35 MIO. OMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323. ŠKOFJA LOKA,Bližina SC Stari vrh, Sp. Luša, nedokončan dvostanovanjski objekt (pod. 3. gr.faza) na parceli 1055 m2.Cena 22 MIO. NAKLO, ugledna soseska, dvostanovanjska hiša, starost 25 let, z novejšim prizidkom (stanovanje + poslovni prostori), na skupni parceli cca 1100 m2, možnost razdelitve in prodaje v dveh ločenih delih. Cena po dogovoru. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323. MEDVODE-SENIČICA, HIŠA dvojček, parcela 461 m2, prodam, g 041/746-103 Kranj-OREHEK novogradnja, 220 m2, kanalizacija, plin, na 400 m2, zelo ugodno, g 041/909-924 4733 IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA, FIZIKA instrukcije. ENAĆ-BA-izobraževanje, Resnik s.p., Milje 67, g 04/253-11-45 in 041/564-991 4217 KUPIM KUPIM starejši TRAKTOR IN KOSILNICO, g 5331-253, 041/743-866 2904 Kupim ZAZIDUIVO PARCELO (1000 m2) na mirni lokaciji v bližini Kranja ali Škofje Loke. g 041/553-135 3530 ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO in CELULOZNI les, ostale vrste lesa po dogovoru. Les prevzamemo tudi na panju. NOVE CENE! Brazda,d.o.o., Poljšica 6, Podnart, 53-06-555, 041/680-925, 041/721-637 4247 ODKUPUJEM LES na panju, plačilo takoj. g 041 /584-233_4553 Kupim dobro ohranjen MOPED APN. g 587-20-02, 040/577-518 4695 Kupim malo rabljeno ZIBELKO z vso opremo, g 040/521-800, po 16. uri 4747 ODKUPUJEM HLODOVINO smreke in bora. g 040/716-322, Rakovec Janez,s.p., Javornik 3, Kranj 47so Kupim električno ali akustično bas kitaro. Tel.: 040/29 27 63_ Kupim motorno KOSILNICO ALPINA za hribovit teren, g 031 /843-093 4826 LOKAL ODDAM BREG OB SAVI oddamo cca 180 m2 delavnice, tel., CK, 115.000 SIT/mes, KRANJ Primskovo oddamo TRGOVSKI LOKAL za živilsko in drugo dejavnost, 80-100 m2, KRANJ Kokrica ugodno oddamo manjši trgovski lokal z izložbo, cca 30 m2, KRANJ ODDAMO več pisarn na različnih lokacijah, CERKLJE oddamo ali prodamo del hiše potreben obnove, cca 70 m2. KRANJ okolica oddamo DELAVNICO cca 80 m2 z uporabnim dovoljenjem, primerno za avtomehanično ali kleparsko dejavnsot. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 23-69-333 167 J J I I t'i RŽIŠNIK & PERC arhitekti in inženirji Prodaja ali oddaja poslovnih prostorov v obrtni coni Šenčur Prostori so primerni za pisarniško, storitveno ali trgovsko dejavnost. Investitorjem nudimo možnost najema ali financiranja nakupa v 3 letih. Informacije: Delavska cesta 24, Šenčur tel. (04) 279 18 00, faks (04) 279 18 25 www.rzisnik-perc.si C. Staneta Žagarja- 50m2, Jezerska cesta-2x20m2, 2 pisarni pri sodišču FRAST d.o.o. 041/ 734 198 04/25 15 490 PRIMSKOVO oddamo POSLOVNI PROSTOR, 42 m2. g 041/933-028 3866 V najem oddam ali prodam manjši TRGOVSKI LOKAL v Kranju, g 20-26-483 4505 Na Linhartovem trgu v Radovljici ODDAM POSLOVNI PROSOTOR 18 m2. g 041/941-283 4616 V Begunjah ODDAM v najem dobro vpeljano TRGOVINO, g 04/5742-532 od 7. do 19. ure 4631 ODDAM PROSTOR v najem (60 m2) in PSA mešančka med bernardincem in labradorcem. g 031/664-179 4638 Iščemo lastnike oz. najemnike trgovskih prostorov, s katerimi bi sklenili franšizno pogodbo za prodajo uveljavljenega programa. Informacije ob delavnikih po telefonu: 041/281-959 V Radovljiški občini oddam v najem trgovino z mešanim blagom, z dobrim prometom, g 533-64-14 4647 V najem oddam prostor za frizerski salon ali drugo dejavnost, g 51-54-600 4689 LOKAL PRODAMO PLANINA 3: prodamo pizzerijo, 78m2, 32 mio Frast, d.o.o. 041/ 626 581, 25 15 490 KRANJ - gost.lokal 52 m2 z vso opremo prodamo za 23,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina - prodamo ali oddamo 416 m2 v l.nad., novi objekt, v enem kosu ali po delih, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ: na prometni lokaciji prodamo luksuzno opremljene pisarne skupne površine 332 m2, prodaja tudi v dveh delih, eden je velik 185 m2 in drugi 147 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 MOTORNA KOLESA Prodam MOPED Tomos avtomatik, dobro ohranjen, prevoženih 110 km, cena po dogovoru, g 041/820-171 4705 OBLAČILA Bodoče mamice - v ORHIDEJI DOBITE VSA OBLAČILA! Tomšičeva 23, Kranj g 20-26-483 4506 Prodam srebrno-sivo fantovsko OBHAJIL-NO OBLEKO za 8 let. g 594-92-00 4621 Prodam belo DEKLIŠKO OBHAJILNO OBLEKO z obročem, g 25-22-111 4633 Prodam dekliško OBHAJILNO OBLEKO z dodatki. Cena po dogovoru, g 2028-373 Prodam dekliško OBHAJILNO OBLEKO, 1x rabljeno, po ugodni ceni. g 23-32-628 Promet z nepremičninami Trg Svobode 6. 4290 Tržič. Slovenije tel.: 5964-550, 5924-300 lmm.trzlc#«lol.net, hf»p://agencija-prin Prodam črno Murino OBLEKO 1 x nošeno za maturanta, št. 52. g 235-25-50 4678 Prodam dekliško OBHAJILNO OBLEKO, enkrat nošena, g 595-78-41 4724 Prodam belo DEKLIŠKO OBHAJILNO OBLEKO, g 533-88-13 4725 Belo obhajilno OBLEKO ugodno prodam. Gasilska 35, Šenčur 4797 OTR. OPREMA Prodam KOMBINIRAN VOZIČEK IN-GLESINA, I. 99. g 041/934-138 4442 Prodam VOZIČEK Chicco košara+športni del, velika kolesa, lepo ohranjen, g 041/473-248 4714 Kombiniran OTROŠKI VOZIČEK Houck, zelo ohranjen, prodam, g 041/624-351 OSTALO Prodam PRESO za okras, g 519-21-08 PRIDELKI Prodam dobro uležan GNOJ in dobro sladko SENO. Bodešče 17, Bled 4613 ODDAM KOŠNJO dobre trave nad 2000 m2, lahko za več let, v bližini Kranja, g 232- 44-32_4626 Prodam SLAMO v balah, g 041/784-126 Ugodno prodam SADIKE debelih celoletnih vrtnih jagod, g 2551-487 4712 80 kg SEMENSKEGA KROMPIRJA iz uvoza desiree, E kvaliteta, prodam, g 252- 1680_4717_ Prodam RDEČE KORENJE (vrtno), g 252-55-60 4728 Prodam semenski krompir desire, lanski uvoz, borov POBJON in kupim BIKCA si-mentalca, težkega cca 200 kg. g 533-01- 68 4732 Prodam JEDILNI KROMPIR in KROMPIR za seme, lanski uvoz, ter HRASTOVE PLO-HE. g 25-22-171_4741 Prodam JEČMEN, g 040/225-929 4759 Prodam jedilni KROMPIR desire in frisia. Voklo 73 g 259-13-97 4763 Ugodno prodam BALIRANO SENO in OTA-VO. g 040/223-642 4765 PODARIM Podarimo PRIKOLICO neregistrirano, brez A testa, v dobrem stanju in ZAMRZOVALNO SKRINJO 300 I, dobro ohranjeno, g 23-11- 95 2 4829 POSESTI CERKLJE okolica prodamo zaz. parcelo 500 m2 z lok. dovoljenjem za gradnjo stan. hiše, BRITOF zazidljivo parcelo ob robu naselja, 486 m2, cena po dogovoru. POD DOBRČO prodamo zaz. parcelo z lepim razgledom, 6300 SIT/m2, OLŠEVEK prodamo sadovnjak na robu vasi, cca 500 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 23-69-333 Za znanega kupca z gotovino kupimo v Kranju z okolico zazidljivo parcelo, lahko s starejšim objektom, tudi gospodarskim. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323. LANCOVO pri Radovljici: zazidljiva parcela v izmeri 1057 m2, ravna sončna lega, urejeno naselje, gradbeno dovoljenje. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 BITNJE pri Kranju, 1800 m2, ravna, ob cesti, možna poslovno stanovanjska gradnja. Cena: po dogovoru. LAHOVČE pri Cerkljah, ca 800 m2, ravna gradbena parcela, cena ugodna! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323. RETNJE prodamo zaz. parcelo, delno v hribu, dostop urejen, 700 m2, 6,4 mio SIT, BUKOVICA Selška dolina prodamo ravno zaz. parcelo, 20x50 m, cca 1000 m2 ob gozdu, 8 mio SIT, DRAGOĆAJNA ugodno prodamo sončno, ravno zaz. parcelo ob zelenem pasu, 2000 ali 5000 m2 za gradnjo več stanovanjskih hiš. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 23-69-333 1912 KRANJ, ŠKOFJA LOKA, CERKLJE, RADOVLJICA, BLED in okolica KUPIMO ZAZIDLJIVE PARCELE za znane kupce. Plačilo-GOTOVINA! DOM nepremičnine, 202-33-00, 23-69-333 4058 BITNJE - okolica: KUPIM KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali GOZD. g 041/640-949 BLED- center- prodamo poslovno stanovanjski objekt primeren za različne dejavnosti. Ugodno. J &T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. BOHINJ - Stara Fu'ina,prodamo starej{o hi{o z gospodarskim poslopjem in pripadajočim zemlji{čem.J&T NEPREMIČNINE,04-531 44 24,031-322 246. POKUUKA,zraven [port hotela, smučifča, tenis igri{če in dve brunarici na zemlji{ču velikosti 3 ha ugodno prodamo. J&T NEPREMIČNINE, 04- 531 44 24, 031 -322 246 LESCE, ugodno prodamo večje posestvo. J&T NEPREMIČNINE.04-531 44 24,031-322 246. Boh. Bistrica - v bližini smučišča v apart-majski hiši 39,8 m2 s svojo CK na plin, cena = 14,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Lesce, ugodno prodamo 1000m2 stavbnega zemljifča. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. GORICE, KRANJ okolica,ugodno prodamo gostinski objekt v obratovanju in trostanovan-jsko hi{o. J&T, 04-531 44 24, 041-738 454.. Ljudska univerza VISOKA ŠOLA ZA MANAGEMENT Škofja Loka V KOPRU Podlubnik la 4220 Škofja Loka tel. :04/506-13-00 Visokošolski strokovni študijski program fax: 04/512-08-88 MANAGEMENT (visoka strokovna izobrazba, VII. stopnja) Diplomanti pridobijo strokovni naslov diplomirani ekonomist/diplomirana ekonomistka. Visoka šola za management razpisuje 1. in 3. letnik izrednega študija v Škofji Loki. Vpisni pogoji: za vpis v 1. letnik končana štiriletna srednja šola, za vpis v 3. letnik končana višja šola (po programu, sprejetem pred 1.1.1994). INFORMATIVNI DAN bo v petek, 12.4. 2002, ob 16. uri v P Šolskem centru, Podlubnik la, Škofja Loka. TJ Informacije: 04/506-13-70 LJUDSKA UNIVERZA www.Iu-skofjaloka.si ŠKOFJA LOKA Kranj, Visoko - hiša za nadomestno gradnjo na parceli 594 m2 in zraven nezazi.stavbno zemljišče 1729 m2, cena skupaj = 33,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ Cerklje - 500 m2 zazidljiva parcela z lokacijsko dokumentacijo, cena = 8,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 CERKLJE - na sončni lokaciji večja zazidljiva parcela 4.450 m2 v enem kosu, elektrika, voda in tel. že na parceli, primemo tudi za posl. dejavnost, cena = 20.300,00 SIT/m2. K3 KERN d.o.o.. tel. 04 202 13 53.202 25 66 BLED. Gorje - 430 m2 zazidlj. parcele na sončni lokaciji za 8,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodam NJIVO cca 4000 m2, Naklo - Polica, g 031/641-868 4651 TRAVNIK-NJIVO za košnjo vzamem v najem Cerklje-Šenčur. g 031 /266-163 4679 V Hrašah pri Lescah prodam PARCELO z gradbenim dovoljenjem, vsi prispevki plačani, vsi priključki na parceli, 580 m2, za 8 mio SIT. g 041 /323-093 4730 HIŠO IN KMETIJSKO ZEMLJIŠČE na Primorskem, med Tolminom in Cerknim, prodam ali oddam, g 040/638-123, 031/577-294,583-26-43 4789 PARCELO v okolici Kranja, Škofje Loke kupim, g 041/385-388 4804 POSLOVNI STIKI POSOJILNICA GORFIN d.o.o. RADOVLJI-CA, Kranjska c. 4 - HITRA POSOJILA do 150 000 SIT. g 040/633-903 3757 POZNANSTVA ŽELIM spoznati urejenega, nevezanega, izobraženega gospoda od 50-62 let. Sem zdomka, ki bi se rada vrnila v domovino, urejenega, prijetnega videza, 55 let z VŠI. Ponudbe s sliko pod šifro: ISKRENOST, SPOŠTOVANJE_3M8 Za resne veze in prijateljstvo Afrodita - žen-itna posredovalnica g 596-12-45, kjer je za ženske brezplačno. Vabljeni na ples, v soboto 6.4. v hotel Transturist Škofja Loka SUET NEPREMIČNINE-REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811-000 fax: 04/2026 -459 Internet: HTTP://www.svet-re.si Email: info@svet-re.si STANOVANJA KRANJ - Planina I; 40 m2, enosobno, 5. nadstropje, zastekljen balkon, J lega, vsi priključki, vseljivo 9/02. Cena: 10.9 mio SIT (48.400 EUR). PS0O767MA-KR KRANJ - Planina I; 44 m2, večje enosobno, pre-grajeno, 7. nadstropje, sončna lega, lep razgled. Cena: 11,2 mio SIT (50.000 EUR). PS00733MA-KR KRANJ - Planina II; 39 m2, enosobno, 7. nadstropje, urejeno, S lega. Cena: 10,5 mio SIT (46.708 EUR}. PS00774MA-KR KRANJ - Planina III: 47 m2, enosobno, deloma mansardno. ohranjeno, klima, balkon, dvigalo, V lega, vseljivo 8/02. Cena: 11,3 mio SIT (50.500 EUR). PS00766MA-KR KRANJ - Planina III; 52 m2, 1,5-sobno, 4. nadstropje, velik balkon, pogled na hnbe. Cena: 13,2 mio SIT (58,600 EUR). PS00772MA-KR PREDDVOR; 42 m2, enosobno, pritličje alpskega bloka, adaptirano, odlična lokacija. Cena: 11,3 mio SIT (50.200 EUR). PS00779MA-KR_ JESENICE; 30 m2, enosobno, 2. nadstropje, delno adaptirano, plin do vrat. Cena: 5,5 mio SIT (24.400 EUR). PS00775JN-KR KRANJ - Planina I, 72 m2, delno adaptirano, 2,5-sobno. pritličje z urejenim atrijem, nizek blok. Cena: 17,8 mio SIT (80.000 EUR). PS00775JN-KR KRANJ - Planina III; 54 m2, dvosobno, pregrajeno, 2. nadstropje, nizek blok, Z lega, vsi priključki. Cena: 14,3 mio SiT (63.800 EUR). PS00732MA-KR KRANJ - Planina III; 62 m2 dvosobno, 7. nadstropje, vsi priključki, velik balkon, sončna lega z razgledom. Cena: 14,5 mio SIT (64.300 EUR). PS00668MA-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 47 m2, dvosobno, 3. nadstropje, nova okna, CK, balkon, dobra lokacija. Cena: 11,8 mio SIT (52.700 EUR). PS00748JN-KR KRANJ -Zlato polje; 54 m2, dvosobno, nizek blok, 4. nadstropje, adaptirana kopalnica, balkon, CK na plin. Cena: 12,6 mio SIT (56.000 EUR). PS00727JN-KR KRANJ - Zlato polje; 61 m2, dvosobno, adaptirano, opremljeno, vsi priključki, 2. nadstropje, CK, odlična lokacija, zelo UGODNO. PS00540JN-KR KRANJ - Zlato polje; 70 m2, večje dvosobno, 1. nadstropje, adaptirano, CK, dva balkona, dobra lokacija. Cena: 15.9 mio SIT (70.500 EUR). PS00682JN-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 74 m2, trisobno, 3, nadstropje, v celoti adaptirano, dobra lokacija, CK-plin. Cena: 18,5 mio SIT (82.000 EUR). PS00782JN-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 93 m2, trisobno, obnovljeno, 1. nadstropje večstanovanjske hiše, CK, plin do vrat, garaža všteta v ceni stanovanja, Cena: 16.1 mio SIT (72.000 EUR), PS00752MA-KR NAKLO; novo, trisobno ♦ bivalna kuhinja, pritličje starejšega objekta, CK, možna menjava za manjše stanovanje. Cena: 14,4 mio SIT (64.000 EUR). PS00715MA-KR ŠENČUR; 105 m2, štirisobno, v dveh etažah, 2. nadstropje, nizek blok, velik balkon, nadstrešek za avto. mirna lokacija. Cena: 22,4 mio SIT (100.000 EUR). PS00751MA-KR POSESTI KRANJ - Stražišče; 110 m2. 1/2 hiše oz. v celoti obnovljen del pritličja ter celotno 1. nadstropje. 3 x balkon, 170 m2 vrta, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 20,2 mio SIT (90.000 EUR). PH00724MA-KR ŠENČUR - okolica; 250 m2, visokopritlična, 15 let, parcela 542 m2, izredna lokacija, lep razgled. Cena: 36,6 mio SIT (163.000 EUR). PH00175JN-KR ŠKOFJA LOKA - okolica; 360 m2, dvodružinska, stara 10 let, primerna tudi za poslovno dejavnost, idilična lega. ob robu gozda, z razgledom, na parceli, velikosti 2150 m2. Cena: 67,6 mio SIT (300.000 EUR). PH00759JN-KR ŠKOFJA LOKA - okolica; 170 m2, enodružinska, primerna za 4-člansko družino, parcela 522 m2, lepa lokacija, lahko takoj vseljiva. Cena: 37 mio SIT (165.000 EUR). PH00746JN-KR PREDDVOR - okolica; 330 m2, novejša atrijska, podkletena, galerija, kamin, vinska klet,1300 m2 sončne parcele, čudovito urejen vrt, možnost dveh stanovanj. Cena: 62,8 mio SIT (280.000 EUR). PH00723MA-KR POČITNIŠKI OBJEKTI STISKA VAS pod Krvavcem; 100 m2. bivalni vikend - brunarica z zidano garažo in teraso, tloris 5,5 x 6,5 m, parcela 1000 m2. sončna lega, asfalt do hiše. Cena: 22,9 mio SIT (102.000 EUR). PV00761TJ-KR ZAZIDEL JIVE PARCELE KRANJ - 8 km v smeri proti Lj.; ravna, sončna, zazidljiva parcela, tlorisa 16 x 45m, priključki ob njej. Cena: 14,6 mio SIT (65.000 EUR). PZ00773MA-KR KUPIMO KRANJ ■ okolica; kupimo sodobno, novejšo, lahko dvostanovanjsko hišo, po možnosti na večji parceli. KRANJ ■ do 10 km izven; kupimo zazidljivo, po možnosti sončno parcelo za gradnjo stanovanjske hiše ali z že začeto gradnjo. 2A RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH! GORENJSKI GLAS • 30. STRAN 4^ ^^4) ^) lH^^^^P ZANIMIVOSTI / andrej.zalar@g-glas.si Petek, 5. aprila 2002 Veselo v pomlad Na Visokem tudi ob občinskem prazniku, na Sovodnju pa ob obletnici Turističnega društva. Alpski večer na Bledu Harmonikarica Kristina Pahor Kranj - Prireditev Veselo v pomlad, ki bo v soboto, 13. aprila, ob 20. uri v dvorani doma krajanov na Visokem, bo hkrati tudi ena od letošnjih prireditev ob prazniku občine Šenčur. Tako bo glavni pokrovitelj prireditve tokrat občina Šenčur, župana občine Franca Kerna pa bomo seveda povabili na prireditev in v pogovoru z njim skušali izvedeti, kaj se je letos dogajalo v občini in kakšni so načrti za naprej. S pri- Ansambel Tulipan reditelji na Visokem, tokrat bodo to Prostovoljno gasilsko društvo Visoko- Milje in Kulturno umetniško društvo Valentin Kokalj Visoko, pa se dogovarjamo, da bodo nastopili tudi domačini. Tako se bodo predstavili pevci, harmonikarji, plesalci in še kdo. Med gosti pa bodo ansambli Fantje z vasi, Tropico, Countrv Holics, Tulipan, svetovna prvakinja v igranju na diatonično harmoniko Kristina, pevka Tjaša, ki je bila uspešna na prireditvi Najboljši glasek Gorenjske, poznani pevec Valentin Antonijo, ki je tako rekoč skoraj domačin in drugi. Žrebali bomo seveda tudi nagrade. Zadnja prireditev Veselo v pomlad pa bo naslednjo soboto, 20. aprila, na Sovodnju v občini Gorenja vas - Poljane. Tudi na Sovodnju bomo pod pokroviteljstvom občine Gorenja vas - Poljane skupaj z domačini in gosti. Prireditev pa bomo pripravili s Turističnim društvom Sovodenj, ki letos praznuje okroglo obletnico delovanja. Andrej Zalar UL. . DOM "D topclom ade gradbeni materiali - »alon keramike Dom trade d.o.o., Žabnica Žabnica 68.4209 Žabnica www.domtrade.si izolirka IZIGIfllld Styrodur C PQ|Hltlba UltiitlEM KEMA VUti HI M ■ PFLEIDERER UM NOVOTERM Prodajni program: cement, malte, betonski izdelki, dimniki, okenske police, strešna okna, termo izolacije, lepila, orodje, betonsko železo keramika, apno, opečni izdelki, siporex, kritine, fasade, barve, stavbno pohištvo, hidro izolacije, armaturne mreže, suho montažni program kopalniško pohištvo, možnost montaže talne in stenske obloge.. dimniških sistemov Poslovna enota; Žabnica trgovina: 04 2319 200 keramika: 04 2319 208 fax:04 2319206 e-mail: info@domtrade.si Poslovna enota: Lesce Alpska cesta 43,4248 Lesce trgovina: 04 5302 230 fax: 04 5302 231 e-mail: lnfo.lesce@domtrade.si VELUX •BRAMAC- T0NDACH ESAL ANHOVO TEGOLA Tvvek VVienerberger YTONG kuuf Armstrong befnka ... od temeljev do strehe in obnovo ...I HFlli Skupaj s starimi znanci Bled - Za letošnji 16. Alpski večer na Bledu je že kar dva meseca izredno zanimanje med domačimi in tujimi narodnozabavni-mi ansambli. Organizator ima zato v teh dneh kar precej težav pri izboru ansamblov. No, nekaj je gotovo, da Alpski kvintet, ki je pobudnik in skupaj s Stanetom Knificem organizator te priljub- 35/et ^asbo srcu fnte Mtihukbtrt umiWim V** J«tr-■ Mmj (triom* um/ lup/; ."V* fitr. Alpski kvintet ljene in po Evropi poznane narod-nozabavne prireditve tudi tokrat ne bo manjkal. Z Alpskim kvintetom pa bodo tudi letos med tradicionalnimi gosti ansambel Franca Miheliča, Alfi Nipič in še kdo. Gorenjski glas, kjer v malo-oglasni službi že prodajamo vstopnice za letošnjo prireditev, ki Ze 13 let Kranj - Ansambel Borisa Raz-potnika letos beleži že trinajst let izredno uspešnega ustvarjanja in nastopov doma in v tujini. Ansambel se je odločil, da bo to soboto njihov večerni nastop pripravil za vse, ki so v tem času kakorkoli sodelovali z njim pri ustvarjanju in oblikovanju tako popularnosti kot uspešnosti ansambla. Ansambel je v tem času redno sodeloval tudi z Gorenjskim glasom, zato bomo z njim pokram-ljali in ga posebej predstavili v eni prihodnjih številk. A. Z. bo 11. maja v Športni dvorani na Bledu, bo tudi letos glavni medijski sponzor prireditve. Zato bomo v nagradni igri tudi za 16. Alpski večer med bralce, ki bodo pravilno odgovorili na nagradno vprašanje izžrebali 16 nagradnih vstopnic. Glavna nagrada pa bodo vstopnice za Alpski večer pri Glasovi mizi v dvorani. Danes objavljamo prvi KUPON, v katerem vas sprašujemo po vašem mnenju, kdo bo nastopil med starimi znanci te priljubljene prireditve na le- tošnjem Alpskem večeru. Poleg Alpskega kvinteta, Franca Miheliča in omenjenega Alfija napišite po vašem mnenju še dva ansambla, ki bosta kot stalna gosta tudi letos na prireditvi. Vstopnice za letošnji 16. Alpski večer dobite v Agenciji Kompas na Bledu ali v Gorenjskem glasu (malooglasna služba), kjer jih lahko tudi rezervirate po telefonu na številki 04/201-42-47. Andrej Žalar NAGRADNI KUPON ALPSKI VEČER 1 Ime in priimek. Naslov........... Pošta............. Napišite dva ansambla, ki bosta nastopila Odgovore pošljite na Gorenjski glas, 4001 Kranj, p.p. 124, najkasneje do torka 30. aprila Deset let ansambla Vite Kranj - Ansamble VITA bo ta mesec proslavil 10-letnico delovanja in številnih nastopov ter ustvarjanja. Osrednja in glavna prireditev bo v četrtek, 18. aprila, ob 19.30 v restavraciji Avsenik v Begunjah. Takrat bodo poleg Vite nastopili tudi gostje večera: Irena Vrčkovnik, ansambel Vasovalci, ansambel Vagabundi; torej vsi na V, kot Vita in (skoraj) vsi letos praznujejo tudi desetletnico glasbenega ustvarjanja' Na koncertu bo zaigral na citre tudi nekdanji član ansambla Vite Aleksander Prime, s slavljenci pa bo nastopil tudi Jože Burnik, dolgoletni mentor in sedanji producent, avtor glasbe in aranžer kar nekaj uspešnic ansambla Vite. Vsi nastopajoči bodo nastopili v živo, program pa bo povezovala Saša Pivk Avsec. Vstopnice v predprodaji so v pivnici, restavraciji in pizzeriji Papa Joe Razor v Kranjski Gori, v gostišču Avsenik v Begunjah, v kiosku Metka Gerdej, s.p., na Čufarju pri avtobusni postaji na Jesenicah in pri članih ansambla po telefonu na številki 041/631-159. V torek pa bomo objavili nagradno vprašanje tudi v Gorenjskem glasu. A. Z. Policija na pomoč Nagradne vstopnice za 50. ponovitev Mengšu Mengeš - V kulturnem domu v Mengšu bo prihodnjo soboto, 13-aprila, ob 20. uri že 50. ponovitev komedije avtorja Miroslava Mitro-viča v režiji Vojka Zidarja Policija na pomoč. V zdaj že zlati komediji (zaradi ponovitev) igrajo Gojmir Lešnjak-Gojc, Matjaž Tribušon, Mojca Funkl, Irena Prosen in Zoran Stojilkovič. V Gorenjskem glasu in Hit Fit, d.o.o., Mengeš smo se odločili, da ob jubilejni, zlati, 50. predstavi podelimo petnajst brezplačnih vstopnic za predstavo prihodnjo soboto ob 20. uri v Mengšu. Sprašujemo vas po imenu producenta predstave Policija na pomoč. Vaše odgovore bomo sprejemali po telefonu v torek, 9. aprila, med 12. uro in 12.30. Kdo je torej producent predstave Policija na pomoč v Mengšu. Pokličite na številko 04/201-42-00. A. Ž. AKADEMSKA FOLKLORNA SKUPINA Slavnostni koticert 50-letnica folklorne skupine petek 5.4.2002 ob 20 uri sobota 6.4.2002 ob 20 uri- razprodano Velika dvorana doma krajanov Primskovo Vstopnice: Gorenjski glas, Aligator generalni pokrovitelj Ovsenik V srcu lesa. Ovsenik Alojz x./>., Mizarstvo - žaga medijski sponzor LAS POMLADNI VETER vabimo vas drage gospe in gospodje, da nas pokličete, najdemo vam novega prijatelja ali prijateljico. Kom tel. 090-54-25 in 090-54-24, delamo 24 ur dnevno. Vabljeni I 4743 RAZNO PRODAM Prodam BUKOVA in MEŠANA DRVA, lahko razžagan z dostavo. V 512-27-74 4585 DRVA meterska ali razžagana tudi brezova, zelo ugodno, možnost dostave. H 041/718-019_4589 Sadike CIPRES za živo mejo ugodno prodam. "S 23-32-561 4663 tel.: 583-65-00. 041/703-806 Prodam BARAKO 7x5, višina 2,60, vezana, tf 51-85-360_4575 Prodam balirano SENO, TS 576-81-20 Prodam suha bukova DRVA, cena 6.500 SIT/m3. g 040/558-248_4692 KOSILNICO BCS 110, velika kolesa in moped tricikel Tomos (PUCH). "B 031/440- 84 7 4696 STANOVANJA ___ODDAMO STANOVANJA ODDAMO KRANJ Huje 2 ss z bivalno kuhinjo, cca 75 m2, popolnoma obnovljeno in delno opremljeno, lastno parkirišče, 70.000 sit/mes, varščina,STANOVANJA NAJEMEMO KRANJ z okolico opremljeno 1-2 ss za par brez otrok. KRANJ Huje oddamo nadstandardno meščansko stanovanje z vrtom in lastnim parkiriščem, cca 130 m2, 4ss+k, vsi priključki, 136.000 SIT/mes. KRANJ Šorli-jevo nas. 2 ss, opremljeno, 63m2/l., vsi priklj. balkon, 63000 SIT/mes,letno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 23-69-333 166 STANOVANJA ODDAMO KRANJ Šorlijevo nas. 2 ss, 68 m2/ll., opremljeno, 70.000 SIT/mes, predplačilo, KRANJ Zlato polje 2 ss v hiši, 70 m2/PR, opremljeno, samo paru brez otrok in študentom, 85000 SIT/mes, stroški všteti, KRANJ Zlato polje 2 ss, 53 m2/ll, delno opremljeno, 58000 SIT/mes, 3 mes. predplačilo, KRANJ Planina II 2 ss, 68 m2/l..opremljeno, 70.000 SIT/mes+varščina, KRANJ Huje 2 ss, 80 m2/PR, opremljeno, 67000 SIT/mes+varščina, CERKLJE okolica garsonjero, 30 m2, opremljeno, 50.000 SIT/mes. stroški všteti. DOM NEPREMIČNINE, 202 3300, 23 69 333, 041/333- 222 ,,, 3876 ODDAM STANOVANJE, 1 sobno, 34 m2, opremljeno, I. nadstropje v Kranju. "S 041/202-167 4685 UGODNO ODDAM 2 SOBNO STANOVANJE NA ZLATEM PODU. "B 041 /538-540 ODDAM STANOVANJE 50 m2, delno opremljeno - Trboje. "B 041 /249-621 4745 Oddam 2 sobno STANOVANJE v Škofji Loki. H 041/946-011 «86 STANOVANJA KUPIMO Planina: v pritličju ali l.nad kupimo 2ss. FRAST d.o.o. 041/ 734 198 04/ 25 15 490 Za znanega kupca kupimo 2SS manjše stanovanje v Šk.Loki -Partizanska Groharjevo naselje, Novi svet, pritličje ali I.,II. nadstropje. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 STAN. OPREMA Prodam DRŽALA za brisače, toaletni PAPIR, MILO in ODLAGALNO POLIČKO, tS 041/367-729 * 4615 Prodam TROSED 190x90 in HLADILNIK 125x52. g 2045-044_4658 Prodam JEDILNI KOT z dvema stoloma. V £0^2-217, 041/468-826_4687 Poceni prodam kotno SEDEŽNO GARNITURO, dobro ohranjeno. TT 2311-180 4744 STORITVE BELJENJE in KITANJE STANOVANJ - hitro in kvalitetno! TS 031/508-168, Roman Mahtigal, Šorlijeva 19, Kranj 1239 olpdom * A M V) * t 1 S ž NEPREMIČNINSKO *■£ 0 a ?! t O O ? •J x" POSLOVANJE a S. —• £ 0 a TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnita, do 30 % prihranka pri ogrevanju. Prepiha ln Prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije, s 041/694-229, 01/83-15-057, 2^&MA, d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik 1306 PARKET, LAMINAT, POLAGAM TER BRUSIM IN LAKIRAM PARKET, ugodno. « 040/201-401, Tarle Zdenko,s.p., ul. R. gpgža 5, Kranj 1690 GRADBENA DELA, ZIDAVA NOVIH OBJEKTOV, FASADE, NOTRANJI OMETI, ADAPTACIJE z materialom ali brez. IZVEDBA HITRA in KVALITETNA. W 041/831-063 Bytyqi Hvsni s.p., Breg ob savi 7, Mavčiče 2168 .STRIHJ STROJNI ESTRim TEL: 04/233-01-42,6SM: 041/688-244 DJAKOVIČ STANKO s.p., J. Plališe Uran, ČIŠČENJE vinas in toplega poda, sedežnih garnitur, jogijev, keramike in kamna. H 041 /503-158, Borak Stanislav s.p., Zoisova 9, Kranj 3127 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. TS 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž, s.p., Krašnova ul. 13, Kranj 3178 MISO, s*p* C. St. Žagarja 44, Kranj 04/232-66-12, GSM 041/681-510 * MONTAŽA IN SERVIS SENČIL: * ROLETE * ŽALUZIJE* LAMELNE ZAVESE - MONTAŽA * TALNIH * STENSKIH in * STROPNIH OBLOG • suhomontažna prenova oken in vrat ■ polaganje vseh vrst laminatov, itisonov in toplih podov ■ brušenje in lakiranje vseh /^*" ^ vrstparketov I '■V" Baver HJJtL U lijKM ji" možnost plačila v 4 obrokih preko Telekomovega računa V času akcije lahko z izpolnitvijo ankete sodelujete v nagradnem žrebanju. Izžrebali bomo dobitnike treh ISDN paketov, desetih telefonskih aparatov Gigaset 200 in dvajsetih majic. Obiščite nas na novi lokaciji: Teletrgovina Kranj, Gregorčičeva ulica 8, 4000 Kranj Teletrgovina Radovljica, Kranjska cesta 3, 4240 Radovljica 080 so so Telekom V) www.telekom.si Slovenije >N i KRANJ, Zlato polje - 1,5 SS 41,6 m2 v 2-nad, CK na plin, cena = 11,7 mio SIT, 2 SS 70 m2 v l.nad., lastna CK, 2 balkona, cena = po dogovoru, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Zlato polje - 2 SS 54 m2 v 4.nad., CK na plin, cena =12,6 mio SIT, 2 SS 70 m2 v l.nad., lastna CK na olje, cena po dogovoru, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina III -1,5 SS 54 m2 v 4.nad. za 13,5 mio SIT, 2 SS 62 m2 v 7.nad. za 14,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ITD+ nepremičnine) " renski trg 8,4000 Kranj M/fox:2366-67Q, 2366-677 GSM:041/755-296 E-MAILitd-nepremicn/ne® siol.net PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESLJIVO. HITRO IN UGODNO. I MVI ■■■ Iv M KRANJ, center - 94 m2 + terasa 40 m2, 1-nad., prenovljeno stanovanje, cena = 18,0 mio SIT, tik ob centru - 99 m2, samostojen vhod, tudi za psolovno dejavnost, cena = 22,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 |3 53, 202 25 66_ ŠKOFJA LOKA, Groharjevo n. - 1 SS 33 m2 v 4.nad., nova okna, kopalnica, cena = 10,4 mio SIT, Frankovo n. - 2 SS 49 m2 v Pritličju z atrijem za 13,3 mio SIT, ločeno tudi garaža, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 JESENICE - 2 SS 55 m2 v l.nad. za 8,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ZLATO POLJE, Kidričeva, dvosobno, 61.20 m2, kvalitetno adaptirano, delno opremljeno (ni pogoj), v II.nadstropju nizkega bloka. Cena: po dogovoru. KRANJ, Planina II, ulica Tuga Vidmarja, enosobno 52 m2, II.nadstropje, zelo lepo ohranjeno, vsi priključki, sončno. Cena: ca 13,2 MIO Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Vod.stolp 2 ss, 52 m2/PR, etažna CK elektrika, plin do bloka, 12,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje lepo 3 ss, obnovljeno, 82 m2/ll, etažna CK olje, KRANJ Zlato polje 1 ss+4, 41,40 m2/ll., plin do vrat, ZAPUŽE novejše 1ss,4 7,49 m2/l., lega V-Z, balkon, vsi priključki. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 23 69-333 267? STANOVANJA PRODAMO TRŽIČ Bistrica 1 ss, 48 m2/l. balkon, klasično ogrevanje, 8,55 mio SIT, TRŽIČ Bistrica 1 ss, 41,67 m2/IV, balkon, CK, Z lega, 9, 1 mio SIT, KRANJ Center 2 ss, obnovljeno, 50,40 m2/PR, klasično ogrevanje, 9 mio SIT, GOLNIK 2 ss, 54 m2/ll, vsi priključki, balkon, 11,6 mio SIT, KRANJ Center 2 ss, 55 m2/PR, vsi priključki, ni balkona, 13 mio SIT, KRANJ Planina i, novejše, sončno 2 ss, 66 m2/lll., vsi priklj. balkon, 15,1 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2023300, 2369- 333 3054 Prodam 3 sobno STANOVANJE na lepi lokaciji pri Vodovodnem stolpu, cena po dogovoru. IT 041/708-267 4598 KRANJ, Vodovodni stolp, 47,5 m, dvosobno STANOVANJE, dobra lokacija, III. nad., mirna zelena lega, lepo obnovljeno, nova okna, elek. CK, KTV, telefon, velik zastekljen balkon, vseljivo 15.7.02, prodam. Cena 12.000.000 SIT, plačljivo po dogovoru. II 031/344-061 4612 KRANJ-prodam 2.5 ss, 75 m2, odličen izgled, lega V-Z, nizek blok, lepo ohranjen, ^priključki, g 041/687-292 4636 Prodam STANOVANJE 1,5 ss Kranj Plani-najll. Tt 576-64-64, 041/790-267 4654 Prodam dvosobno STANOVANJE, 58 m2, vsi priključki. 3nadst., vzdrževano, takoj vseljivo. na Planini I. Tt 041/822-915 4664 GOLNIK - prodam 2 sobno STANOVANJE, 56,10 m2, spremenjeno v 3 ss, 3.nadst., CK, telefon, cena po dogovoru. Tt £31/255-550_4665 Prodam 2 sobno STANOVANJE, Zoisova u'i 4.nadst, dvigalo, balkon, JZ lega, prazno ^vvseljivo takoj, Tt 041 /71 -90-71 4666 Prodam 2 sobno STANOVANJE v Brankovem naselju - Škofja Loka. Tt £40/702-534, 041/92-66-81 4667 KRANJSKA GORA-Bezje, 3 ss, 71 m2, III. nad., opremljeno, prodam za 16,5 mio SIT. 5^41/767-424 4674 RADOVLJICA 3 ss, 84 m2 z GARAŽO, novo, opremljeno v pritličju s kletjo, za zahtevne kupce, cena zelo ugodna. Tt 041/419-888 4684 Prodam STANOVANJE 2,5 + balkon. 75 m2, Planina III, z vsemi priključki. Tt 2326-£PjU)40/884-039 4709 . Prodam 3 sobno STANOVANJE v Šorli-levem naselju, pritlično, arhitektonsko Preurejeno in obnovljeno, z garažo, brez Posrednika. Tt 041 /68-68-63 4735 ODDAM PROSTOR 45 M2 za stanovanje, okolica Šk. Loke. Tt 031 /206-064 4748 Prodam 1 sobno STANOVANJE v Medvodah, v izmeri 33 m2, cena 10.4 mio SIT, takoj vseljivo. iT 041/369-074 ali 513-45- 28 4793 Prodam 2 ss na Jesenicah, za gimnazijo. Tt 040/635-475 4800 TOVORNA VOZILA Prodam KAMION MB 18-38 LS in 18-50 LS in 18-44 LS. Tt 251-97-00 4746 Prodam VW TRANSPORTER FURGON diesel, povišan (motor zadaj), cena po dogovoru. Tt 031/242-715 4772 VW TRANSPORTER 2.5 TDI, tovorni, star 8 mesecev, prodam. Tt 041 /385-388 4805 VOZILA DELI VLEČNE KLJUKE, montaža in vpis v ho-mologacijo, TOVORNE PRIKOLICE do 750 kg. Drole Boris, s.p., Zg. Bitnje 312, Tt 041/896-134 2897 AVTOODPAD CITROEN rabljeni in novi rezervni deli. Odkup avtomobilov. Tt 50-50- 500 3172 Za simbolično ceno prodam 4 GUME Barum, malo rabljene. Tt 201-22-00 46io ROVER 214 in 416, I. 95, motorni in karoserijski deli, prodam. Tt 031/438-838 Ugodno prodam AVTOPRIKOLICO za manjši traktor, nosilnosti do 800 kg. Tt 25-31-759 4706 LETNE PNEVMATIKE hankook DIM. 165x65R14- 2 kosa, 175x65R14 - 2 kosa, 185x65R15 - 4 kosi, cena 7000 SIT/kos. Tt 510-76-60 4708 4 letne GUME MICHELIN 185/65/ R14, kot nove, prodam za 22.000 SIT. Tt 25-95- 555 4787 Prodam letne PLEVMATIKE Sava s platišči, vožene eno sezono 155x70R13. Tt 256-11- 46 4827 VOZILO KUPIM KARAMBOLIRANA, CELA in SLABŠE OHRANJENA VOZILA ODKUPIMO. Gotovina takoj. Ogled na domu. VVesting Pečnik d.o.o., Starograjska ul. 4, Radeče Tt 041/362-036,041/36-13-13 2171 NAJUGODNEJŠI ODKUP IN PREVOZ POŠKODOVANIH VOZIL. AVTO JAKŠA, OREHOVLJE 15 A, Kranj, 2041-168, 041/730-939 3245 Kupim osebno vozilo do 1 mio SIT. Sem resen kupec. Tt 041/725-225 4782 VOZILA ODKUP, PRODAJA in PREPIS rabljenih vozil. AVTO KRANJ, Savska c. 34, Kranj, 201-14-13,031/231-358 eso ODKUP-PRODAJA-GOTOVINSKO PLAČI-LO-UREDIMO PREPIS. Tt 23-23-298, 041/773-772, Mepax,d.o.o., Planina 5, Kranj 4400 Prodam OPEL ASTRO, I. 6/01, 1.7 TDi, modre barve, 5 vrat, z vso opremo. Tt 041/743-299_4408_ ugodno prodam ohranjen ZX AURA 1.6. Tt 040/27-26-32 4564 HAFNER AVTOTRI, d.o.o., Rupa 38, 4000 KRANJ, Tel.: 04/20 19 380 Prodam R 5 FIVE, I. 94, 5 v, registriran do 13.7.2002. Cena po dogovoru. Tt 2042-433,040/524-211 4619 Prodam HYUNDAI H 1 2.5 TDI, 1.98, 9 sedežni, HYUNDAI PONY 1.5 GLS, I. 90, reg. 12/02, RENAULT MEGANE SCENIC 1.6, I. 99, maksimalna oprema, HYUNDAI ACCENT 1.5 LS, I. 96, 5 vrat, HYUNDAI COUPE 2.0 FX, I, 97, reg. 3/03, prvi lastnik. Tt 502-2000, 041 /630-754 4620 Prodam JUGO 55, 1.90, registriran in SENO. Tt 252-1087 4623 Alfa Romeo 156 2.0 16V, letnik 2001, črne barve, 3.500 km, klima, ABS, 4* air bag, dcz, es, volan in prestavna ročica v usnju, radio..., cena 4.090.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308 ALFA ROMEO 146 1.6, LETNIK 98, REGISTRIRAN DO 05/2002, SREBRNE BARVE, 130.000 KM, ABS, KLIMA, CZ, ES, RADIO, 2XAIRBAG, CENA: 1.500.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/ 20 19 308 ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N d.0.0 PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466 Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. MAKLER BLED d.o.o. PRODAJA NEPREMIČNIN 4260 Bled, ljubljanska cesta'% tel: 5767-600, 041/647-974 LADA NIVA 1.6, LETNIK 1993, REG. DO 20.03.02, BELE BARVE, 86.000 KM LEPO OHRANJENA, CENA: 340.000,00 ATO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA CESTA 30, KRANJ, TEL. 04/ 20 19 308 ALFA ROMEO 156 1,6 TS, LETNIK 1998, REG. DO 9/2002, ČRNE BARVE, 83.000 KM LEPO OHRANJEN, CZ,ES,ABS,SER-VO,2*AIR BAG, CENA 2.190.000,00 AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA CESTA 30, KRANJ, TEL. 04/20 19 308 FIAT UNO 60S, LETNIK 1993, REG.DO 10.4.2002, MODRE BARVE, 84.000 KM CENA 320.000,00 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK LJUBLJANSKA C.30, TEL. 04/20 19 308 [^GANTAR B^CI 8r3tov praprctnik 10, NAKLO ^■fc—I Tel./?3x: 04/25-76-052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER ^cP^ AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV¥M0NR™ MAZDA 626 1,8 16V, LETNIK 93/94, KREM BARVE, 170.000 KM , REG. DO5/2002, LEPO OHRANJEN, 4+ EL.STEKLA, CZ, SERVO, KLIMA, CENA 750.000,00 AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA CESTA 30, KRANJ, TEL. 04/20 19 308 CITROEN AX 1.0 TRE, LETNIK 1990, RDEČE BARVE, NI REGISTRIRAN, CENA: 190.000,00 AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308 FIAT PUNTO 55S, LETNIK 1994, RDEČE BARVE, REG. DO 6/2002 CENA: 610.000,00, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL: 04/20-19-308 Tominčeva 2, 4000 Kranj - Stražišče pL: 04/2315-600, fax: 04/2315-601 gsm: 040/200-662 K£F!WKIK£ PIANOM POSR€DOVANJe, ZflSTOPRNJ€. PfiODfiJfl FIAT UNO 1.0 IE, LETNIK 1996, RDEČE BARVE, REG. DO 4/2002 CENA: 595.000,00 AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, TEL20 19 308 FIAT UNO 1.0 IE , LETNIK 1997, RDEČE BARVE, 130.000 KM, REG. DO 8/2002 FIAT UNO 1,0 IE, LETNIK 1997, RDEČE BARVE, 130.000 KM, SERVISNA KNJIGA, 1. LASTNIK. CENA: 640.000,00 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL.: 04/20 19 308 HYUNDAI LANTRA 1.8 ,LETNIK 1995, METALIK ZELENA, 138.000 KM, CZ, 4*EL.STEKLA, 2*AIR BAG, KLIMA, LEPO OHRANJEN. CENA: 960.000,00 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30 KRANJ, TEL: 04/20 19 308 RENAULT CLIO 1,4 RT, LETNIK 1998, 43.000 KM, REG. DO 10/2002, CZ, EL.STEKLA, SERVO, 2*AIR BAG, EL.OGLEDALA. CENA : 1.350.000,00 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL.: 04/20 19 308 RENAULT MEGANE 1,6, LETNIK 2000, SREBRNE BARVE, 42.000 KM, CZ, ES, KLIMA,MEGLENKE. CENA: 2.350.000,00 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL.:04/20 19 308 VW GOLF JXD 1,6, LETNIK 1989, BELE BARVE, 160.000 KM, REG. DO 5/2002, CENA : 480.000,00 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30 KRANJ, TEL. 04/20 19 308 HYUNDAI, SANTA FE 2.4 4X4,LET 2000, MET. SREBRN, KLIMA, 1.LASTNIK, 3.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 BMW 316 COMPAKT.LET 97, RDEČ, KLIMA, ALU, 2X AIR BAG, EL OPREMA, REG 2/03, 2.140.000 SIT, AVTO LESCE D. O.O, TEL: 04-5319-118 ESPACE 3.0 V6,LET 93, MET ZELEN, KLIMA, 7 SEDEŽEV, ALU, EL OPREMA, 820.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O.. TEL 04-5319-118 VOLVO 850 2.5 KARAVAN, LET 96, MET RDEČ, VSA OPREMA, REG 11/02, SERVISNA, 1.990.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 VECTRA 2.0 DTI KARAVAN, LET 99, MODRA, REG 3/03, KLIMA, 4X AIR BAG, EL OPREMA, 2.450.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 GOLF 1.4 16V, LET 2000, 45.000 KM. MET SREBRN, 3V, KLIMA, SERVISNA, KOT NOV, 2.220.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 KIA, CLARUS 1.8,LET 98, 1.LASTNIK, SERVISNA, KLIMA, 1.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 VOLVO, V40 1.8 KARAVAN,LET 99, MET SREBRN, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, EL OPREMA, ZELO OHRANJEN, 2.790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-VI8_ VW, PASSAT 1.8 TURBO KARAVAN,LET 99 MODEL 2000, USNJE. KLIMATRON-IC.EL OPREMA, ALU, KOT NOV, 3.090.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 CUO 1.2 RN, LET 94, MODER, 3V, REG 1/03,570.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 DAEVVOO, NEXIA 1.5 IGL, LET 96, SREBRNA, 5V, 1.LASTNIK, REG 6/02, OHRANJENA, 560.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 MEGANE 1.6 COUPE, LET 96, MET RDEČ, 98.000 KM, OHRANJEN, 1.390.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 A4 1.8 AVANT, LET 2000 MODEL. 2001, 23.000 KM, KOVINSKO MODER, AVT KLIMA, ALU, LES, EL OPREMA, SERVISNA, KOT NOV, 3.770.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 A4 1.8 TURBO AVANT, LET 99, SREBRN, NOV MODEL, AVT KLIMA, ALU, EL OPREMA, ALARM, 10X AIR BAG, 48.000 KM, SERVISNA, ROLO, SANI, KOT NOV, 3.770.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 OGLEJTE SI VSO NAŠO PONUDBO S SLIKAMI NA NAŠI INTERNET STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI PRODAJA VOZIL, PREPISI VOZIL, ODKUP VOZIL, MENJAVA, CENITVE VOZIL VSAK DAN 8-18, SOBOTA 8-12, AVTO LESCE D.O.O.TEL: 04-5319-118 TOYOTO COROLLO XLI, registrirano 5/2003, 100.000 km, prodam. Tt 2011-317 ali 031/790-392 4627 Prodam OPEL ASTRA karvan, 1.95, 1.reg.januar 96, klima, ostala oprema. Tt 041/632-885 4649 FIATTIPO 1.4 IE, prodam, cena po dogovoru. Tt 041/710-904 4669 Prodam PEUGEOT 206 1.4 XT, I. 2000, kovinsko modre barve. Tt 5300-370 4677 Prodam R 5,1. 87. Tt 041/344-075 4680 FORD ESCORT KARAVAN, reg. in brezhiben, zamenjam za manjše vozilo ali prodam, tudi na obroke. Tt 041/544-316 FIAT PUNTO 55,1.97, 66.000 km, reg. do 10/02, 5 vrat, rdeče barve, CZ, ES, prodam. Tt 041/789-883 4686 Prodam LADO SAMARO 1.3, reg. 8/02, cena po dogovoru. Tt 041 /821-796 4690 Prodam AUDI 80,1.87. Tt 041/884-882 Prodam OPEL KADETT, 1.90. Tt 040/381- 892 4703 GOLF II diesel nemški, 84, reg. 4/03, s premično streho. Tt 031 /762-947 4711 Prodam R CLIO 1.6 RXW, I. 98, 57000 km, 2 x AB, CZ, elek. stekla, servo, elek. ogledala, lita piatišča, spojler, pot. rač., servisna knjiga, 1. lastnik. Tt 041/762-561 4721 Prodam ŠKODO FAVORIT, I. 91, rdeče barve, nove gume. Tt 595-78-41 4723 nepremičnine Kranj, Stritarjeva 4 04 202 33 OO 04 1 333 222 FIAT BRAVA 1.6 SX Mania II, I. 98, reg. do 10/02, prevoženo 84000 km, klima, 2xAB, servisna knjiga, nekaramboliran, 1. lastnik. Tt 204-22-77 ' 4737 FIAT PUNTO 55 S, 3 vrata. I. 94, reg. do 2/03, prevoženo 109.000 km. Tt 204-22- 7 7 4738 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSi 16 V, I. 95, prevoženo 154000 km, klima, elek. paket, 1. lastnik, nekaramboliran, servisna knjiga. Tt 204-22-77 4739 TOYOTA CORROLA 1.4 XLi, HB 5 vrat, I. 1995, preveoženo 99000 km, elek.paket, sončna streha, servisna knjiga, nekaramboliran. Tt 204-22-77 4740 CITROEN AX 1.1 I, spot, L. 96, 39000 km, reg. do 9/02, kot nova. Tt 041/787-050 RENAULT 19 1.4 RT, I. 93, reg. celo leto, kov. moder, zelo ohranjen. Tt 041 /398-574 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSi.l. 96, srebrn, nekaramboliran, lepo ohranjen. Tt 041/928-886 4751 MAZDA 323 F 1.5 16 V, I. 96, rdeča, vsa oprema razen klime, ugodno. Tt 041/39- 85-74 4752 VW PASSAT karavan, I. 93, 2.0 i, 115.000 km. Tt 041/40-69-67 4754 Prodam ŠKODO FAVORIT, I. 93, 80.000 km, zelo lepo ohranjen. Tt 031/490-012 NEPREMIČNINSKA HIŠA P.E. ŠENČUR, Delavska 24, http://www.frast.si FR^ST d.0.0. Kranj GSM: 041/734-198 04/25-15-490 Prodam R 5 CAMPUS, I. 90, 5 v, ugodno. Tt 031/490-012 4762 Prodam R MEGANE RT 1.6, I. 3/96, dobro ohranjen, 1. lastnik. Tt 040/647-616 Prodam VW GOLF IV. 1.4, 16 v, genera-tion, I. 4/2001, 7500 km, 5 v, kov. srebrne barve, avt. klima, vsa oprema, 1. lastnica, garažiran. Tt 041/820-828, 031/719-716, Kranj 4781 Prodam FIAT BRAVO 1.6 SX, letnik 1996, elek. oprema, cena 970.000 SIT. Tt 040/351-356 4783 Prodam VW GOLF VARIANT IV 1.4, 16 V, GENERATION, 1.5/2000, 24 000 km, kov. srebrne barve, avt. klima, vsa oprema, 1. lastnik, garažiran. Tt 574-22-59 ali 031/735-111 4785 Prodam DAEWOO RACER, 5V, 1.95, 97.000 km, 1.lastnik, redno servisiran, knjižica, reg.do 23.05.02, kovinsko sončne barve, vlečna kljuka, nikoli zaleten, cena 550.000 SIT. Tt 531-03-18 ali 031/253- 228 4788 Prodam WARTBURG, 1.90, registriran, cena po dogovoru. Tt 040/357-653 4792 AUDI A4,1.95, srebrn, klima, ohranjen, vsa oprema. Tt 041/341-567, 25-95-690 4799 GOLF 1.6 diesel, 1.87, bordo rdeč, registriran na novo, prodam. Tt 040/396-034 Prodam MAZDA 323 F 1.5,16 V, I.95, kov. zelene barve, servisna knjiga, kot nova, cena po dogovoru. Tt 031 /237-098 4807 Prodam FIAT BRAVA 1.4 SX, 1.96/97, vsa oprema razen klime. Tt 041/356-130 4808 PASSAT 1.6, 1.97, 85 000 km, reg. do 13/10 2002, vsa možna oprema. Tt 233-24-32 4809 Prodam CLIO 1.2,1.94, rdeč, 5 vrat, servo volan, 590.000 SIT. Tt 041/375-317 4828 ZAPOSLIM Zaposlimo AVTOLIČARJA. Avtoservis Keržan, Goričica 3, Preddvor, 25-55-355, 041/621-450 3074 STE KOMUNIKATIVNI IN VZTRAJNI? POKLIČITE NA TELEFON 041/604-413 ali 04/595 79 95. NUDIMO VAM MOŽNOST DOBREGA ZASLUŽKA (NI PRODAJA) IN REDNE ZAPOSLITVE. MKZ d.d., Slovenska 29, Ljubljana 3700 Za nedoločen čas zaposlimo nove ZASTOPNIKE za direktno prodajo. Poskrbimo za uvajanje v delo. Tt 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa d.o.o., Žirovnica 87, Žirovnica 4216 MMMUCH Prodajnega tehnika z veseljem do prodaje investicijske opreme vabimo v svoje vrste. Delo je v pisarni in na terenu. Naši kupci so uveljavljena slovenska proizvodna podjetja. Kandidati naj pošljejo kratek življenjepis (zaželeno v angleščini ali nemščini) do 15.4. na naslov Hennlich, d.o.o., Linhartov trg 14, 4240 Radovljica. MIZARJA in mlajšega DELAVCA za pri-učitev, zaposlimo takoj ali po dogovoru. Smolej.d.o.o., Tržič, Pod gozdom 30, Kovor, Tt 595-88-02 4367 VOZNIKA C in E kategorije s prakso v mednarodnem transportu, redno zaposlimo. Tt 236-77-33, 041/614-722, Vrba,d.0.0., Kranj, Struževo 4 4484 Iščemo VOZNIKA za delo po pogodbi, kateg. C, za prevoze z našimi vozili. ŠENK TRADE d.o.o., Britof 23, Kranj Tt 204-23-58 ali 204-20-64 4501 SCGNTCO Računovodske in knjigovodske storitve Srednja vas 30 4208 ŠENČUR razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE za nedoločen čas Pogoji: V., VI. ali VII. stopnja ekonomske smeri, poznavanje računovodskih in davčnih predpisov. Prosimo, da prijave pošljete na zgoraj mavedeni naslov v 8 dneh po objavi. Informacije tel.: 279 1000. Zaposlimo KUHARJA ali KUHARICO ter NATAKARJA-ico. Tt 041/691-246, Pintar Jože,s.p., Sv. Duh 21, Šk. Loka 4536 Zaposlim ŠOFERJA z nekaj let prakse za vožnje po Sloveniji. Prošnje pošljite na naslov: Avtoprevozništvo, Hafner.s.p., Partizanska c. 33, 4000 Kranj 45si Uspešna skupina DIREKTNIH PROAJAL-CEV sprejme več novih sodelavcev. Atraktivni izdelki za gospodinjstvo, visoka provizija vam omogoča relani zaslužek od 150.000 -250.000 SIT/mes. Zaradi širitve dejavnosti vabimo k sodelovanju tudi vse resne in zainteresirane iz Gorenjske in okolice. Šolanje, nagrajevanje, napredovanje in seminarji. Pridružite se najboljšim. Po enem mesecu poiskusnega dela možnost redne zaposlitve. FANTOME, Natalija Logar.s.p., Tomšičeva ul. 41, SI. Gradec, 041/664-819 (Jani) 4582 Delo za šankom dobi simpatično dekle. Nedelje proste. Bartolič Marija.s.p., Trg Da-vorja Jenka 3, Cerklje, 031 /552-649 4591 DONNA d.o.o. zaposli v nabavno-prodajni službi KOMUNIKATIVNO OSEBO z najmanj srednješolsko izobrazo, aktivnim znanjem angleškega jezika in računalništva. Prošnje pošljite na naslov: Donna d.o.o., Boh. Bela 37 a, 4263 Bohinjska Bela 4593 Iščemo MIZARJA s prakso. Mizarstvo Križaj d.o.o., Zg.Bitnje 166, Žabnica, Tt 031/550-061 4801 Podjetje GEOX vabi k sodelovanju. Sposobne zastopnike za terensko prodajo. Lahko tudi osebe brez izkušenj v terenski prodaji. Nudimo možnost redne zaposlitve za nedoločen čas. Geox,d.o.o., c. Kokrš.odreda 24, Križe, 041/864-373, 041/246-519 4630 NEPREMIČNINE Zaposlimo NATAKARICO z izkušnjami -streženje hrane, možnost najema 1 ss. Gostinstvo Škrjanc, Stara Loka 42, Šk. Loka, 041/774-737 4655 Nudimo delo za občasno pomoč v dnevnem baru Sonček, Stara Loka - študentski servis. Tt 041/774-7 3 7 4656 Tuja špedicija s poslovno enoto na Brniku za določen čas zaposli uvozno - izvoznega deklaranta (možnost kasnejše zaposlitve za nedoločen čas). Pogoji: - najmanj V. stopnja strokovne izobrazbe, zaželene so izku-šnje na enakih delih - OD po dogovoru Rok prijave: 8 dni na naslov: Špedicija Cargoline, d.o.o., Zg. Brnik 130 A, 4210 Brnik Redno ali honorarno zaposlimo NATAKARJA-ico. Marinšek Marija.s.p., Kranjska 5, Naklo, 25-77-050 4657 Zaposlim VOZNIKA C kategorije v mednarodnem transportu. Marajan Pivk s.p., Vir-maše 87, Škofja Loka, Tt 041/767-310 Zaposlimo pridno natakarico. Delo v popoldanskem času. Šport bar pri Johanci, nada Strouken s.p., Britof 24, 4000 Kranj, Tel.: 04/204-23-74 Iščemo DELAVCA za pomoč pri nabavi blaga in DELAVKO ali ŠTUDENTKO za pomoč v živilski trgovini v Zmincu ali v Žireh. Tt 031/850-296, Mant-CO., d.o.o., Ob potoku 19, Žiri 4670 NATAKARJA zaposli restavracija Kamping Bled. Tt 041/762-636, Gosttus Bled,d.o.o., Kidričeva c. 10 B 4672 KV KUHARJA zaposlimo. Gostilna Ambrož, Lahovče 90, Cerklje, Tt 25-23-123 4673 Iščem gradbenika za izgradnjo nove nove hiše iz Siporexa v okolici Žirovnice in iščem pomoč za občasna zemeljska dela. Tt 041/665-719 4720 Redno zaposlimo PEKA z izkušnjami. Pekarna Zevnik,d.o.o..Ljubljanska c. 36 a, Kranj, 235-51-50, od 8. do 13. ure 4734 ■ BAR Lipa za sodiščem v Kranju nudi delo v strežbi. Tt 041/724-090, Erzar Matjaž,d.o.o., Jezerska c. 41, Kranj 4770 Honorarno zaposlim FRIZERKO z znanjem moškega striženja. Pripravnice ne pridejo v poštev. Jakše Simon s.p., Koroška c.16, Kranj 4796 NATAKARJA ali NATAKARICO, lahko študent - sprejme Pizzerija Tonač, Grad 15, Cerklje, Tt 041/646-358, 278-11-22 4798 En mesec DODATNEGA IZOBRAŽEVANJA in imate nov poklic. Redno ali honorarno -delnice, vrednostni papirji. Pisne prošnje: CONTACT, p.p. 216, 4001 Kranj 4soi TRGOVSKO PODJETJE MAK, Škofjeloška 20, Kranj vabi k sodelovanju SODELAVCE za delo v računovodstvu. PRODAJALKE za delo v živilski trgovini, PRODAJALKE za delo v trgovini z obutvijo ter SAMOSTOJNE FRIZERKO z vsaj 3 leta delovnih izkušenj. Cenjene ponudbe pričakujemo na gornji naslov. 4803 Zaposlimo PRODAJALKO z izkušnjami v trgovini z obutvijo. Horvat & Luigi, trgovina, d.n.o., Gorenjskega odreda 14, Kranj 48io Zaposlimo VOZNIKA C in E kategorije v mednarodnem tovornem prometu. Tt 041/621-040, Cesar Ivan s.p., Log v Bohinju 5, Boh. Bistrica 4322 ZAPOSLITEV IŠČE Iščem zaposlitev za strokovno obrezovanje sadnega drevja in žive meje, Kranj z okolico. Tt 53-14-282 4222 Dolgoletna NEGOVALKA išče delo za nego starejših občanov in invalidov, 24 ur na dan. Tt 031/721-710 4659 Iščem delo - prevoz pri selitvi oz. po dogovoru. Imam svoj kombi. Tt 031/842-416 ZAHVALE FRANC SVOLJŠAK se zahvaljuje prostovoljnim gasilcem GD Jošt, Stražišče, Bitnje, Gasilski brigadi Kranj in vsem, ki so pomagali gasiti požar 1 .aprila na Javorniku pod Još- tOm. 4660 ŽIVALI Prodam BIKCA simentalca, 6 mesecev starega. Tt 041/575-259 4454 Prodam BIKCA simentalca, starega 3 mesece. Tt 510-19-20 4617 Rjave in grahaste JARKICE ter bele PIŠČANCE za dopitanje, prodam. Stanonik, Log 9, Tt 51-85-546 4624 Prodam BIKCA stara teden dni, črnobele-ga in simentalca ter jedilni KROMPIR desire. Cerklje, c. Janeza Bobnarja 2 4632 Prodam 7 dni starega BIKCA in SIP ov PA-JEK na 4 vretena. Tt 041/620-121 4634 Prodam BIKCA simentalca. Tt 25-23-301 Prodam OVCI z jagnjetom. Tt 041/590- 170 4640 Sivega BIKCA 10 dni prodam. Doslovce 12, 5802-044 4641 TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO GORENJSKI GLAS • 34. STRAN ••••••• KRIŽANKA / info@g-glas.si Petek, 5. aprila 2002 Nagradna križanka Vrtnarskega centra Vrtnar - Trenča * Delovni čas: pon. do sob. od 9.00 do 19.00 tel.: 04/ 281-81-30 Sprejemamo plačilne kartice: activa, maestro, karanta, eurocard, visa, dinners, american expres. LO.O. Za reševalce smo pripravili lepe nagrade: 1- nagrada - bon v vrednosti 7.000 sit za nakup grmovnic 2. nagrada - bon v vrednosti 5.000 sit za nakup grmovnic 3. nagrada - bon v vrednosti 3.000 sit za nakup grmovnic 4., 5. in 6. nagrado podarja Gorenjski glas Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 17. aprila 2002, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali Turistični agenciji Mendian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. • Široka ponudba vrtnega orodja in strojev, semen, čebulic in sadik • okrasne grmovnice in drevesa • gnojila in zaščitna sredstva • oprema in prehrana za male živali • korita in okrasni lonci • ponudba cvetličarne in sobne rastline • nasveti vrtnarjev in cvetličarjev Izžrebanci nagradne križanke MONIKA ŠPORT Izmed skoraj 1000 prispelih rešitev križanke je žreb nagrade MONIKA ŠPORT namenil naslednjim: 1. nagrado: 14-dnevna karta za obisk aerobike dobi ANGELCA PILAR, Beleharjeva c 24, Šenčur 2. nagrado: 7-dnevna karta za obisk aerobike dobi META MEZEK, Frankovo naselje 147, Škofja Loka 3. nagrado: 4 obiski solarija dobi IVANKA ŠTURM, Češnjica 23, Železniki f^teKj^prila 2002 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas si GORENJSKI GLAS • 35. STRAN Prodam TELIČKO čb, staro 3 mesece, A kontrola in BIKCA, čb, 10 dni. Tt 041/813- £69___4642 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. P 2501-375_4644 Prodam čistokrvne MLADIČE zlatega pri-našalca. Tt 031/230-506_4646 . NOVOFUNDLANDEC mladici, črne in crnobele barve, z rodovnikom, odličnih staršev, naprodaj. Tt 040/369-486 ali 01/3627-065_4648 . Prodam BIKCA in TELIČKO, stara 7 dni, cmobela A kontrole. Olševek 40, 25-31-561 TELIČKO simentalko, staro 10 dni, pro-oam. Tt 25-27-733, Poženik 8 4668 <5V° Tel.: 07/332-33-00 SRAČJE GNEZDO: Tel.: 07/332-40-24 Radio Sraka, d.o.o. Valantičevo 17 8000 Novo Mesto Prodam TELICO staro 2 leti in pol. Tt 580- 17-90_4671_ TELIČKO čb 10 dni staro, prodam. Tt 252-11-82_4676 Prodam polletne KOKOŠI nesnice, cena 400 SIT. Tt 513-26-22_4682_ Prodam BIKCA - CIKA, starega 7 dni. Tt 031/757-485 4694 Prodam TELIČKO simentalko, težko okoli 150 kg. P 253-13-57_4toi_ Prodam JAGNJETA za zakol. Tt 031 /828- 59 4 4702 Prodam BIKCA čb, starega 7 dni in jedilni KROMPIR romano ter odpadnega. Tt 041/582-168_4704_ Prodam teden dni starega BIKCA frizijca. Tt 23-14-310 4710 Prodam BIKCA simentalca, starega 7 dni. Tt 231-20-22 4722 Prodam KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo, 150 SIT. B 252-12-48 4726 Prodam TELICI simentalki 120 kg in 250 kg. Tt 533-64-48 4727 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. Tt 514-61-75_4731 BIKCA čb prodam. Tt 2042-638 4736 Prodam BIKCA črnobelega, star 10 dni. Tt 041/378-937 4757 Črno belega BIKCA, starega en teden, prodam. Tt 5333-316 4758 Prodam 10 mesecev staro PONY KOBILICO. Tt 231-24-07 4760 Prodam TELICO brejo, v devetem mesecu. Tt 202-46-44_4764 KOZLIČKA starega 4 mesece, prodam. Tt 041/825-687 4773 KAMNOSESTVO KASPAR NAKLO Na Kalu 16. Tel: 04/257 18 75 NAGROBNI SPOMENIKI. OKENSKE POLICE, STOPNICE... Prodam TELIČKO simentalko, težko 130 kg za rejo ali zakol. Tt 2326-463 4774 Prodam BIKCA simentalca, starega 3 mesece, za nadaljno rejo. Tt 031/671-697 Mladiče NEMŠKE OVČARJE z odličnim rodovnikom, linije arlet uran arminijus, pro-dam. Tt 041/735-040_479i_ Prodam jalovo KRAVO. Tt 59-49-104 po 20.uri 4795 Prodam 2 BIKCA simentalca, težka 190 kg. 0 040/396-804 4411 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA simentalca starega 10 dni. Tt 031/568-140_4608 Kupim BIKCA simentalca. Tt 041/944-287 Kupim brejo TELICO ali kravo s teličkom. Tt 041 /856-243 4697 BIKCA simentalca, starega 10 dni, kupim. Tt 01/83-23-119 4698 Kupim več BIKCEV simentalcev ali belgijsko plavi starih do 14 dni. Tt 580-19-15 Prodam rabljeno POHIŠTVO (postelja, omare, police itd.). Tt 040/389-518 4756 Kupim BIKCA simentalca, težkega od 100 do 150kg. Tt 031/862-053 4790 Kupim 10 dni starega BIKCA simentalca. 0 25-51-207 4825 SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalosnto vest, da je umrl naš upokojeni sodelavec STANISLAV MEGLIC Z Brezij Pogreb bo v petek, 5. marca 2002, ob 16. uri na pokopališču na Brezjah DELAVCI ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA KRANJ OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, daje v 78. letu starosti umrl naš dragi mož, oče, stari oče, Bg_K™L_ brat, stric, tast in svak NIKOLA KASUNIČ st. Od njega se bomo poslovili jutri, v soboto, 6. aprila 2002, ob 14. uri na pokopališču v Kranju. Do pogreba leži v petek od 8. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču. Žalujoči: žena Ruža, sinovi Slavko, Branko, Nikola, Jože in hčerka Vera z družinami Kranj, 4. aprila 2002 ZAHVALA Hvala Vam mama za rojstvo, življenje. Hvala za čast, za ljubezen, skrbi. Hvala za bisere vtkane v trpljenje, Mama naj večna Vam luč gori. V 92. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta A ANA CANKAR p.d. Žagarjeva mama z Brebovnice 4 A* Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli poslovit od mame, darovali cvetje, sveče in svete maše ter nam izrekli sožalje. Lepa hvala dr. Šubičevi, gospodu župniku Valentinu Bergantu za obiske na domu in lepo opravljen obred, hvala tudi gospodu župniku iz Železnikov, cerkvenim pevcem za lepo petje, trobentaču in Tončki Oblak za lep govor. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Brebovnica, 27. marca 2002 Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. Kje si, Franci zdaj? Zaman te iščemo v senci gozdov, zaman te iščemo v toplini valov, zaman te čakam v dolgih nočeh, zaman v svitanju dne. V SPOMIN FRANCIJU BERNIKU 6. aprila bosta minili dve leti, odkar te ni več med nami. Tako nenadoma in nepričakovano si odšel od nas. Ata. kje so tvoje pridne roke in dobri nasveti. Pogrešamo tvojo vsakodnevno prisotnost v našem domu. V naših srcih si velik človek. Z ljubeznijo v srcu in tiho zbranostjo obiskujemo tvoj zadnji dom. Žalujoči: žena Lojzka, otroci in vnuki ter ostali sorodniki in prijatelji ZAHVALA Med nami ni več dobrega moža, atija, starega ata in brata JANEZA ZUPANA Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste v težkih trenutkih z nami delili bolečino in žalost. Hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala bivšim sodelavcem Vezenine Bled in g. Rozmanu za poslovilne besede, Pihalnemu orkestru Lesce in g. Kerinu za zaigrano Tišino, pevcem za zapete pesmi in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala Branetu za pomoč v času njegove bolezni, dr. Tancarju, sestri Danili, zdravnikom in osebju oddelka 200 Bolnišnice Golnik za nego in skrb med njegovo boleznijo. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Selo pri Bledu, aprila 2002 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dragi mož, oče, dedek, brat in tast FRANJO KUTNAR Od njega se bomo poslovili danes, v petek. 5. aprila 2002, ob 16. uri na pokopališču v Kranju. Do pogreba leži danes od 9. ure dalje v mrliši vežici na tamkajšnjem pokopališču. Žalujoči: žena Vikica, hčerki Karmen in Zlata z družino, sin Milan, vnuki Katja, Mišo in Janez, brat in sestra ter ostalo sorodstvo Kranj, 3. aprila 2002 ZAHVALA V 77. letu nas je zapustila sestra in teta IVANA KURALT Robasova Ivanka iz Cerkelj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Jesenice, hvala gospodu župniku Stanetu Gradišku in pogrebniku g. Jeriču za lepo opravljen pogreb. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Cerklje, 28. marca 2002 Blagor mu, ki se spočije, v črni zemlji v Bogu spi, lepše sonce njemu sije, lepša zarja rumeni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre in skrbne sestre in tete ANE SREBRNJAK iz VogeU pri Kranju se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, botrom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih dneh pomagali, ji darovali toliko lepega cvetja, sveče in sv. maše, jo prišli kropit, izrekli besede sožalja in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku Cirilu Isteniču za lep pogrebni obred, govor in molitev, g. župniku patru dr. Andreju Piršu za tolažbo vere in obiske na domu, g. župniku Tonetu Liparju za obisk, tolažilne in spodbudne besede in molitve. Zdravniku dr. Koselju, za več kot dvajsetletno zdravljenje. Pevovodkinji, Ivanki Li-par, za poslovilni govor ter kvintetu Gorenjci za lepo petje, pogrebni službi Navček, nosačem, zvonarjem, praporščakom. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Vogjje, Dvorje, 28. marca 2002 ZAHVALA Šli smo skozi svet in smo se poslovili. Veselje in trpljenje - oboje je bil naš delež. Za nami gre tudi vaša pot: s križem za Kristusom jo prehodite, da se snidemo in se ne ločimo vekomaj. (F.S.Finžgar) V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, stric in tast FRANC KUŠAR p.d. Polenčev ata iz Drage Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter sodelavcem iz podjetij Polvcom Poljane, Veterinarske uprave RS Kranj, Mercator Gorenjska Škofja Loka, za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Najlepša hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik za skrbno nego v najtežjih trenutkih. Hvala g. župniku Jožetu Čuku za opravljen pogreb, pevcem iz Sore, trobentaču, nosačem, pogrebni službi Hipnos iz Medvod in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Draga, 27. marca 2002 ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo PETEK SOBOTA NEDELJA od 5 °C do 12 °C od 2 °C do 5 °C od -3 °C do8°C Danes, v petek in jutri, v soboto, bo zmerno do pretežno oblačno, možne bodo manjše krajevne padavine. V nedeljo bo zmerno oblačno. Sončen, malce vetroven dan na Krvavcu Zjutraj smučajo, popoldne se sončijo Lepo vreme še vedno napolni najbližje parkirišče spodnje postaje kabinske žičnice na Krvavcu. Na Krvavcu, enem izmed gorenjskih smučišč, kamor ljubitelji smučanja precej radi zaidejo, se počasi poslavljajo od snežnih zaplat. Kljub temu da podlesek in prvi žafrani že kukajo iz zemlje, ljubitelje spomladanske smuke to ne moti preveč. Žičnice obratujejo nemoteno (ne sicer vse, pa tudi bolj v dopoldanskem času) in naj bi pa delovale še do srede meseca aprila. Za velikonočne praznike se je na Krvavcu zvrstilo kar nekaj tisoč smučarjev, saj jim je bilo vreme pisano na kožo. Pa tudi v dneh po veliki noči je bilo tako smučarjev, kot obiskovalcev Krvavca kar nekaj. V torek opoldne so beležili številko 300. VeČina smučarjev se odpravi na smuko že zgodaj zjutraj, se je v nekaj urah dodobra naužije, potem pa se prepusti toploti sončnih žarkov. Sneg resda počasi kopni, vendar so glavne proge še vedno dobro vzdrževane. Kdor ne smuča, si privošči kak čaj in poležavanje na soncu. Od torka pa so nižje tudi cene smučarskih vozovnic. Za odrasle dva tisoč, za otroke tisoč slovenskih tolarjev. Božo Logar je strojnik žičnice na Krvavcu. Tokrat je opazoval in pomagal smučarjem in ostalim obiskovalcem na dvosedi, ki vozi na Njivice: " Imam občutek, da se ljudje na Krvavcu zelo dobro počutijo. Sam sem redno smučal, pa sem si kasneje poškodoval koleno in sedaj skrbim za varnost vstopa in izstopa potnikov na žičnico. " To nedeljo se obeta obiskovalcem Krvavca precej zanimivega. Poimenovali pa so jo kar "Beli dan na Krvavcu". Smučišče naj bi predvidoma obratovalo do srede aprila, odvis- Lepo vreme kljub malo snega privablja številne smučarje Pogostejša dostava pošte Bled - Kranjska poslovna enota Pošte Slovenije se v okviru ekonomskih možnosti prizadeva, da bi izboljšala kakovost dostave poštnih pošiljk, pri tem pa je njen cilj, da bi v nekaj letih pismonoše na celotnem območju Gorenjske dostavljali pošto vsem prebivalcem šestkrat na teden. letos kar velikokrat obiskali Krvavec. Vsi trije zelo uživajo v smuki, čeprav je Nande bolj privrže- Kot navaja direktor enote Miran Čehovin, so lani na območju Gorenje vasi, Poljan in Skorje Loke kakovost dobave izboljšali 250 gospodinjstvom, ki odtlej prejemajo pošto petkrat na teden, prej pa so jo le trikrat. V tem mesecu izboljšujejo kakovost dostave tudi na območju pošte Bled. kjer bodo pismonoše odtlej dostavljale poštne pošiljke prebivalcem Bo-dešč, Koritnega, Ribnega, Sela in Zasipa tudi ob sobotah. S tem se bo kakovost dostave izboljšala /a 1.949 prebivalcev občine in bo nad povprečjem gorenjske regije, saj bo že 81 odstotkov stalno naseljenih prebivalcev prejemalo pošto šestkrat na teden, ostali pa petkrat. Ko bodo letos začeli pogosteje dostavljati pošto tudi v Selcih, Sorici in na Sovodnju, bodo že vsi prebivalci Gorenjske prejemali pošto petkrat oz. šestkrat na teden. Kranjska poslovna enota ima 52 poštnih poslovalnic in zaposluje petsto delavcev. Za dostavo pošiljk jih skrbi 252, ki na dan prehodijo oz. prevozijo 5.700 kilometrov. V 74,4 odstotka gorenjskih domov se pismonoša oglasi šestkrat na teden, v 25,2 odstotka domov petkrat, le 0,4 odstotka prebivalcev pa obišče trikrat na teden. C.Z. Matic je star tri leta. "Danes je "naredil" deset voženj", pravi njegov oče . Navajena sta skupnega smučanja. Maticu pa je na obrazu pisalo, da v lepem vremenu in smučanju uživa. Osemletna Jana iz Novega mesta je bila na Krvavcu četrti dan na smučeh. Pred tem je bila s sorodniki že v Bohinjski Bistrici. Na snegu se je počutila dobro, kljub temu, da se ji je sem ter tja "sneg postavil malce pokonci". Špela in Grega iz Ljubljane, ter Nande i/. Šmarce (tretji z leve) so nec turnega smučanja. Špela in Gregor sta še študenta in zato izkoristita, če se le da, lepo vreme in proste dneve. Franci iz Logatca: " Če je vreme krasno je smuka super. Danes je sončno in se res počutim enkratno. Na Krvavec pridem nekajkrat na leto. Letos recimo dvakrat." 1 M «fa» Marko Grebene, pomočnik uprave za tehnično področje RTC Krvavec pravi, da večjih problemov s krožno kabinsko žičnico v treh letih delovanja niso imeli. Grebene je v bistvu zadolžen, da celotna zadeva na Krvavcu deluje. Potrebno je skrbeti za urejenost smučarskih prog, teptalne stroje, sistem dodatnega zasneževanja, žičnice... Počasi se bo smučarska sezona na Krvavcu zaključila, vendar bo tja do novembra potrebno opraviti vzdrževalna dela, pred poletjem napolniti akumulacijsko jezero, tako, da bodo za novo smučarsko sezono spet pripravljeni. "Jutranja smuka je zelo dobra, snega je še do 40 centimetrov. Odločili smo se, da bodo žičnice delovale do 13. ure. Po deseti uri zjutraj potem vozi kabinska žičnica na vsako polno uro. Medtem ko vse delujoče žičnice na smučišču, kot sem že rekel, prenehajo delovati ob enih popoldne. Marsikdo namreč potem še rad malce poleži na soncu, se posonči, posedi v dobri družbi in zato je zadnja vožnja kabinske žičnice s Krvavca ob petih popoldne. Za dopoldansko smuko, oziroma, mi smo jo poimenovali spomladanska smuka, smo se odločili predvsem iz dveh razlogov: prvi je preventivno preprečiti zdrse s smučišča, da se sneg ne predre, ker to pomeni precej uničene proge in drugi je preprečitev nesreč, ker po drugi uri popoldne statistika beleži precej več smučarskih nesreč." no pa je veliko od temperatur in samega vremena. Ne smete pa pozabiti: kabinska žičnica začne z obratovanjem ob pol osmih zjutraj; smučarjem je sicer na voljo manj prog, vendar so te zelo dobro urejene; smuka pa je možna do ene popoldan. Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič Danes izšlo SOTOČJE Brezplačno za občanke in občane občine Medvode