talna plačana v gotovini Cena 40 lir TRST, nedelja 3. septembra 1961 Leto XVII. - St. 209 (4983) Naraščajoči vpliv «tretjega sveta» nek tlJam° v celoti čla-tro NeJa je obiavil P>e- 'ri n^erraS K°neve2anfhn^Vtralnih in °d j ki se ! uBeo§radn P embra- vrši ^ Pa tudi ma sama P° }?' n^Sden ndi 0lC011' . Ne er. en pomen. ISeh nevtron'ukonferenco 5:^ Kjwh držav, ki 5° naravi no^t'0 *°’ da so to.- JuSoslavii ln€- Pobu- j?1561 ib naide ma svoj j? ,v Politik? t.SV0J0 mejijo A ki jo zago- &eta’ ib ki esoe • *tretJega Gf a^tivnn J0 označili 2.6 2a nevtralnost. Ba Padiva ki ni ve' *sUe, m“va, v°jaška blo- &en svet katera Je raz- S°’ ^ je mmpak za P®- V bnri?OCno angaži- gSkK-sažK 5^2?Ts ’ - ste-1 ^tji svetv°klmeno‘ sr,,' iJueotir, ■■ komuni- v JrfhBVija)- ki ne ki t e zvezo geum°nije So' enfr113!6' nih-^tavir' “csemonije, inn^.Potez J ,eno temelj-žeufičnegt tovneSa ko- tiijn • Pr Tni-1? ema; de- a’- CrirtV°j° avt ’ ki bra’ kt&^ent toS0mij0- da' 0, *CPlm : Zahodnim tt«w ' «^le Srednjega in aziJske «0biiNj0 ^froma mlado fliaijr ’ Ct;1. so S1 jo pri-^%,7bl Proti kolo-Pestn,' *zami?e rnorajo še , M -“>1 j3i pred nevar- 1 elnhrniallzma in ' V* OeCblje od vsake ll! L^ Al»i---S^var naro- ; ,v°WS,e bore d° Ang0' |( liev. za svojo o- bi iLskupr,|0skuPine dežel SSa?*11- daCUfV0’ volja ,, , e ostvari jL* Pe bod° žaj- v ka’ katej^ske v„, d°minirale iti > bost, esile- in v kttist,ol3oda v neodvisnost Sv°bort° za neS!i dežele ?e vse? odvisnost in tei h!atba Dn ln, obratno. Nn>aiska lebi bo t0-a ie Važen h konferenca VaV a&ti 1 2g,°dek. Tar bt’ 3'čria da'avska in No Itaiiia^nja (n. !Jaio vstrankodsko sociali' kztiizo služhn ’ kl Postav-^/5 je nSn in or-bi i/.ru svoj od- %>a sile ovetiIi s tata, ie' ki ju pred. Kar označuje nevtrali-stične države in gibanja, ni prava diplomatična sredina, ni enaka politična oddaljenost od obeh blokov, ampak volja in sposobnost gledanja na vprašanja mednarodnih odnosov in organizacije miru kot taka, ne pa kot prilika ali pretveza za politiko sile in nasilja. Njihov povečani politični vpliv v svetu je tolikšen, da njihova beseda in akcija predstavlja najbolj izviren prispevek k velikemu gibanju našega časa, k osvoboditvi dežel in narodov, ki so ostali v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki skozi stoletja na robu zgodovine in življenja, predmet britanskega, evropskega in severnoameriškega kapitalističnega izkoriščanja. Nobenega od velikih vprašanj sedanjosti — razorožitev, struktura in delovanje OZN, pomoč nerazvitim deželam — ni moč več rešiti brez sodelovanja nevezanih dežel, pa naj so to dežele že premagale fazo iskanja pomoči, ki zahteva odpoved lastni neodvisnosti ter političnim in socialnim izbiram, pred katere so postavljene, ali pa te faze še niso premostile. S tega stališča je verjetno, da bo beograjska konferenca povedala izvirno besedo tudi o dveh večjih vprašanjih sedanjosti: o vprašanju Severne Afrike, z odprtimi vprašanji Alžirije in Tunizije in o vprašanju Evrope, z odprtima vprašanjema nemške združitve in Berlina. Sodelovanje treh dežel Magreba (Alžirije, Tunizije, Maroka) bo pomenilo važno manifestacijo afriške volje :— in prijateljev Afrike — da ne bo trpela nadaljnjega zavlačevanja v ostvarit-vi alžirske neodvisnosti: priznanja tunizijske vrhov-nosti nad vojaškim in pomorskim oporiščem v Bi-zerti; v ostvaritvi federacije treh držav Magreba. S tem bo zadan hud udarec upanju preostalih kolonialističnih krogov, da bi se te tri dežele spopadle med seboj zaradi Sahare in zaradi izkoriščanja njenega rudnega bogastva. V tunizijskem pohodu proti toč-k-. 233 saharske puščave bi mogli zaslediti — poleg protikolonialističnega značaja pobude — tudi polemično zatrjevanje pravice do prisotnosti in posesti nasproti Alžiriji. Toda obe zahtevi nista bili na isti ravni, kakor to dokazuje solidarnost, ki se je takoj vzpostavila v vsej Severni Afriki, brž ko je tunizijski predsednik Burgiba moral izsiliti rešitev vprašanja Bizerte. To zvezo more beograjska konferenca samo okrepiti. Magrebska federacija, ki ima svoj prvi pogoj v popolni neodvisnosti in vr-hovnosti treh držav Severne Afrike, bo postala važen činitelj ravnotežja v Sredozemlju in kot taka zanima vse dežele, začenši z našo, ki ne le mejijo na Sredozemlje, ampak imajo pretežno sredozemske interese. Drugo večje vprašanje sedanjosti — Nemčija in Berlin — bi moralo najti v Beogradu sedež za diskusijo, v kateri bodo aspekti pravice in pravičnosti, ki so s tem povezani, z lahkoto prevagali nad aspekti nasilja, sile in propagande. Ti aspekti so v bistvu trije: — Zgodovinski in stalni aspekt vprašanja, na podlagi katerega spada nemška enotnost med zakone zgodovine, in čim bolj jo zavlačujemo in zaviramo, v tem večji meri podpiramo pangermanske in neonacistične struje in tem težavnejša postane rešitev drugega obsežnejšega vprašanja evropske kontinentalne integracije in zveze. — Konkretni in aktualni aspekti vprašanja, katerega rešitev obsega jamstvo, da združena Nemčija ne bo postala ponovno napadalni činitelj v Evropi in svetu, in zaradi katerega postaja nemška enotnost ne le notranje vprašanje svobodnih volitev, ampak mednarodni problem nevtralizacije Nemčije, s pasom deza-tomiziranih in nevezanih evropskih dežel, iz katerih bi umaknili sovjetske in zahodne tuje čete (po poljskem predlogu ali po načrtih Gaitskella ali Kenna-na). — Posebni aspekt primera zahodnega Berlina, ki ne vključuje, če gledamo nanj s pametjo, niti zahteve, naj se ničesar ne spremeni glede statusa quo (po skrajnostni nemški in zahodni tezi) niti zahteve, naj se njegova svoboda zmanjša na prevaro (po tezi, ki jo zagovarja Sovjetska zveza kot kritje inte- (Nadaljevanje na 2. strani) B Voditelji držav udeleženk beograjske konference Maršal TITO SARDAR MOHAMED DAUD BEN JUSEF BEN HEDA predsednik afganistanske vlade predsednik alžirske vlade U NU predsednik burmanske vlade HAILE SELASI cesar Etiopije KVAME NKRUMAH predsednik republike Gane h SEKU TURE predsednik Gvineje DZAVAHARLAL NEHRU predsednik indijske vlade MULAJ HASAN maroški kralj MAHENDRA nepalski kralj IBN SAUD kralj Saudove Arabije ADEN ABDULAH OSMAN predsednik Somalije k General IBRAHIM ABUD predsednik vlade Sudana HABIB BURGIBA predsednik Tunizije GAMAL ABDEL NASER predsednik Z AR SEIF EL HASAN brat jemenskega kralja NORODOM SIHANUK predsednik Kambodže SIRIMAVO BANDARANAIKE predsednica cejlonske vlade 4 OSVALDO DORTICOS predsednik Kube Nadškof MAKARIOS predsednik ciprske republike AHMED SUKARNO predsednik Indonezije HASEM DZAVAD iraški zunanji minister SAEB SALAM predsednik Libanona MODIBO KEITA predsednik republike Mali iii«iMr*aRMiaaiiaai«it«iiiiiiiiiiiiii*iia»iii»MiiiiftiaMiaiiiiitBit>iii«iiaitiaaiiRa«Miiiiiiiipi«ii>i>>*»sniiiaiaiits«to«au*f>riiiiiiiiaiaiiiiiiiaiii«iiiiiMiiifitiiiiiiiiiisiiiitiii«tiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiaitiiifiiii*>«aiitiitiiiiiiiiiiaiiiiai>i*«aaiiiiiniiiiiaiiiiifiiiiaii«KViivVfaatiitiiiaaiiiia«tiii>aii«iit«iiiiiiiiia«iillKltlillUI Novi pozivi udeležencev beograjske konference velesilam, naj nemudoma obnovijo pogajanja Nehru: V sedanjem trenutku je nujno potrebno posvetiti glavno pozornost ohranitvi miru Nkrumah je pozval Kennedyja in Hruščeva, naj se sestaneta v Gani - Filozof Russell predlaga, naj nevezane države ustanovijo stalni odbor, ki naj bi proučil glavne vzroke nesporazuma med Vzhodom in Zahodom in bi predlagal kompromisno rešitev - Haile Selasi je poudaril važno vlogo nevezanih držav - Danes govori maršal Tito BEOGRAD, 2. - Pod predsedstvom voditelja jemenske delegacije princa Sejfula Islama El Hasana se je danes dopoldne nadaljevala konferenca voditeljev držav in vlad nevezanih držav. Govornikom, ki so včeraj dali konkretne predloge za premagovanje glavnih vzrokov sedanje blokovske razdeljenosti na svetu in poudarili potrebo čimprejšnjih in širokih pogajanj, da bi se ublažilo napeto stanje, so se danes pridružili novi govorniki. Bilo je petnajst govornikov. Predsednik Jugoslavije, ki bi moral govoriti danes, bo govoril jutri. Med današnjo sejo je tajnik konfe-renče Mates prebral pozdravna pisma z željami za uspeh konference uglednega britanskega filozofa Bertran-da Russella, predsednika ZDA Kennedyja, Hruščeva in raznih nanrednih organizacij. Russell predlaga v svojem pismu, naj izvenblo-kovske države ustanovijo stalni odbor, ki bi takoj začel proučevati glavne vzroke nesporazuma med Vzho- dom in Zahodom in predložil kompromisne rešitve, ki bi bile sprejemljive za obe strani. Na predlog Naserja je konferenca ustanovila poseben redakcijski odbor z nalogo, da na osnovi generalne debate pripravi sklepne resolucije in dokumente. Med današnjo razpravo je Nehru najavil za jutri pri-hoo. zastopnikov Konga, in sicer predsednika kongoške vlade Adule in podpredsednika Gizenge. Med prvimi govorniki na današnji seji je bil vodja e-tiopske delegacije cesar Haile Selasi. Poudaril je velik prispevek, ki ga izvenblo-kovske države lahko dajo stvaii miru'na svetu. Selasi je posvetil posebno pozornost ,02N, njeni vlogi v o-svoboditvi Afrike in njenemu značaju za kolektivno varnost Združeni narodi niso potrebni velikim silam, nasprotno ti so tem silam često tudi celo v napoto. Združeni narodi so kljub vsem pomanjkljivostim potrebni malim narodom Zato je potrebno storiti vse, da ne doživijo usode nekdanjega Društva narodov, E-tiopski cesar se je zavzel za sprejem v članstvo vseh narodov in tudi Ljudske republike Kitajske. Ugotovil je, da je s kolonializmom končano v Aziji in Afriki in da je sedaj potrebno boriti se proti vsem oblikam neokolonializma. Pri tem je ugotovil, da so svobodni afriški narodi popolnoma sposobni, da prevzamejo odgovornost za likvidacijo zadnjih ostankov kolonializma na afriški celini in da rešijo sami vse svoje probleme. V zvezi z rasno diskriminacijo v Južni Afriki sodi Selasi, da bi konferenca morala proučiti nove ukrepe, ki bi jih morali sprejeti proti politiki rasne diskriminacije in appartheida južnoafriške vlade. Ko je poudaril pomen razorožitve, se je etiopski cesar dotaknil posameznih svetovnih vprašanj in med drugim tudi vprašanja Nemčije in Berlina ter je zahteval, naj se to vprašanje, ki ga velike sile niso mogle rešiti, postavi pred OZN. Piedsectnik republike Ga- ne Nkrumah je v svojem govoru sporočil sedem predlogov, ki naj bi jih udeleženci konference proučili. Predlagal je: naj se udeleženci izjasnijo v korist splošne in popolne razorožitve: naj se prizna obstoj dveh Nemčij in naj se obe državi priznata; naj se velikim silam pošlje zahteva, da podpišejo mirovno pogodbo z Nemčijo brez odlašanja. Predsednik Gane je nadalje predlagal, naj se konferenca soglasno izreče za popolno likvidacijo kolonializma, v vseh njegovih oblikah do 31. decembra 1961 in naj zahteva reorganizacijo OZN, in sicer naj se poleg generalnega tajnika izberejo trije njegovi namestniki, od katerih naj bi eden zastopal zahodni blok, drugi vzhodni blok, tretji pa iz-venblokovske države; generalna skupščina pa naj izbere izvršni svet, ki bi zagotovil dosledno izvajanje vseh ! sklepov skupščine in Var-j nostnega sveta. Predsednik | Gane se je prav takq za-| vzel za sprejem Kitajske v I OiZN ie je predlagal, naj se 1 afriška celina proglasi za nevtralno neatomsko področje. Konferenca mora po mnenju Nkrumaha postaviti zahtevo velikim silam, da brez odlašanja podpišejo sporazum o splošni in popolni razorožitvi, in da v interesu rešitve nemškega vprašanja zahteva, naj Zahodna Nemčija izstopi iz NATO, Vzhodna Nemčija pa iz varšavskega pakta, da bi se na ta način obe državi izognili hladni vojni. Pozval je svoja dobra prijatelja predsednika Kennedyja in Hruščeva, človeka, od katerih je odvisna usoda sveta, naj se ponovno sestaneta in naj proučita nemško vprašanje, ter je dodal, da je vlada Gane pripravljena nuditi v tej akciji gostoljubnost. Naslednji govornik Nehru ie v svojem improviziranem govoru v angleščini izrazil mnenje, da se konferenca ne sme izgubljati v razpravljanju mnogih vprašanj, temveč da mora posvetiti svojo glavno pozornost vprašanju vojne in miru. Nehru meni, da v zadnjih petnajstih letih ni bilo tako hudih tre- nutkov, kot je sedanji trenutek, ko grozi svetu popolno uničenje. Ključ položaja je po mnenju Nehruja sicer v rokah dveh velikih sil ZDA in SZ, toda kljub temu meni, da sedanja beograjska konferenca lahko mnogo stori v korist miru. V trenutku, ko grozi svetu poguba, je poudaril Nehru, je potrebno pustiti vsa druga vprašanja v košu in posvetiti glavno pozornost temu vprašanju, to je vprašanju ohranitve miru. Zaradi napetosti med obema silama je položaj takšen, da se postavlja izbira med vojno in mirom. «Prepaden sem, je ugotovil Nehru, zaradi stališča, ki ga zavzemajo velike sile, ki so previsoke in premočne, da bi se razgo-varjale o miru. Opozarjam jih, je vzkliknil Nehru, da je to stališče nepravilno, kajti tu ne gre samo za njihov ponos, temveč za prihodnost človeškega rodu. Nastopiti moramo in boriti se z vsemi sredstvi, da preprečimo vojno» Nehru se (Nadaljevanje na 2, strani) P n tri or sH "(Tne vm k — 2 3. septembra I« Pozivi udeležencev beograjske konference velesilam naj nemudoma obnovijo medsebojna pogajanja Poziv na izvajanje resolucije OZN o dekolonizaciji '(Nadaljevanje s 1. strani) je zavzel za popolno in splošno razorožitev kot pogoj za rešitev vseh ostalih svetovnih vprašanj. Vprašanje Nemčije in Berlina je po mnenju Nehruja eden glavnih vzrokov sedanje mednarodne napetosti. Potrebno je priznati stvarnost, da obstajata dve nemški državi in da je Berlin razdeljen. Nehru je izrazil zadovoljstvo nad izjavo Hrušče-va, da bo zagotovljen neoviran dostop v zahodni Berlin. V tej izjavi vidi Nehru možnost, da se nevarnost zaplet-Ijajev odstrani. Nehru je prav tako opozoul na nevarnost, ki grozi, če bi Združeni narodi doživeti usodo Društva narodov, ki je leta 1938, v trenutku, ko so Hitlerjeve čete marširale po Evropi — namesto da bi razpravljalo o tej nevarnosti — razpravljalo o tihotapljenju opija. Nehru je v nadaljevanju svojega govora ponovno poudaril nevarnost izbruha - vojne in je izrazil obžalovanje zaradi sklepa sovjetske vlade o obnovitvi jedrssih poizkusov. Nehru je ugotovil, da ne more razpravljati o vzrokih, ki so pripeljali SZ do tega skle-pa, pripomnil pa je, da se je s tem sklepom vojna nevarnost še bolj približala. Ta sklep daje tudi drugim državam možnost, da obnovijo jedrske poskuse. Zato je potrebno, da se ponovno začnejo pogajanja, in to nujno. Nehru je v zadnjem delu svojega govora obsodil kolonializem in je v zvezi s tem omenil tudi položaj v Kongu ter je izrazil upanje, da bodo udeleženci konference verjetno že jutri mogli pozdraviti v svoji sredi zastopn.ka Konga, predsednika vlade Adulo in podpredsednika Gizengo. Za razliko od zmernih govorov Kade Nelasija in Nenruja in kljub priporočilom predsednika Tita v otvoritvenem govoru, naj se v govorih neposredno ne napadajo posamezne države, je temperamentni Kubanec, predsednik Kube dr. Dortiecs v svojem govoru zelo ostro napadel ZDA. Dorti-eos je posebno poudaril borbo proti kolon.alizmu in neokolonializmu, borbo proti imperializmu, obtožil je velike kolonialistične države, da ne spoštujejo resolucije 15. zasedanja generalne siupščine OZN. Pozval je udeležence konference, naj obsodijo fran-coski napad na Bizerto, zločine v Angoli, intervencijo v Kongu, napad na Kubo in ras-rio diskriminacijo. Dorticos je zahteval, naj se zaradi neprijetnosti, ki jih doživljajo zastopniki afriških narodov in neprijetnosti, ki jih je doživela lani delegacija Kube na zasedanju generalne skupščine OZN v New Yorku, predlaga, naj se sedež OZN prenese v neko drugo državo. Dorticos je dalje predlagal, naj se pozovejo velike sile, naj takoj podpišejo sporazum o splošni razorožitvi in naj se konferenca zavzame za ukinitev vseh voja kih oporišč. Obtožil je vlado ZDA, da je kriva za odstop brazilskega predsedni ka Ouadrosa, da je zavrnila posredovalno vlogo južnoameriških držav, katere cilj je bil da se s pogajanji med srednjeameriškimi državami in Kubo rešijo sporna vprašanja. Glede Nemčije je Dorticos zagotovil, da se mora priznati stanje o obstoju dveh držav in da je potrebno čimprej skleniti mirovno pogodbo z Nemčijo, v kateri bi se morale potrditi meje, ki so bile do. ločene v Potsdamu. Prav tako se je Dorticos zavzel za reorganizacijo OZN in za sprejem Kitajske v to organizacijo. Seja, ki je bila prekinjena ob 14.30, se je nadaljevala ob 17. uri in v istem času se je sestal na prvi seji tudi novo izvoljeni redakcijski odbor. Na popoldanski seji so govorili predsednik libanonske vlade Saeb Salam, vodja delegacije Saudove Arabije, nepalski ciprske delegacije nadškof Ma-karios bo govoril jutri. Saeb Salam je med drugim zahteval, naj se čimprej začnejo izvajati resolucije skupščine OZN o vprašanju kolonializma. Državo Izrael je Salam imenoval «most imperializma«. Izjavil je, da je sklep sovjetske vlade o obnovitvi jedrskih poskusov, ki je bil objavljen tik pred začetkom sestanka voditeljev izvenblokovskih držav, presenetil ves svet. Največji del svojega govora je Salam posvetil argumentaciji potrebe borbe za mir, in je pozval vse države na konstruktivno dejavnost v tej smeri. Naslednji govornik, zastopnik Saudove Arabije je med drugim omenil vprašanje Pale. stine in pozval svet, naj pomaga palestinskemu ljudstvu, ki ga je imperializem obsodi) na propast. Podobno kot ostali govorniki je zastopnik Saudove Arabije podprl borbo alžirskega ljudstva, obsodil napad Francije nad Tunizijo, zločine v Angoli in se je zavzel za popolno razorožitev in za pomoč gospodarsko nerazvitim državam. Nepalski kralj Mahendra je v svojem govoru obrazložil o-snovno stališče svoje države do najvažnejših mednarodnih vprašanj. Poudaril je, da je mir mogoče zagotoviti, če se popolnoma spoštujejo načela nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Mahendra se je kot mnogi drugi zavzel za reorganizacijo Združenih narodov. Meni pa, da je predlog sovjetske vlade o reorganizaciji nepraktičen in da se to vprašanje lahko reši s pravičnejšim zastopstvom držav v organizaciji. Zadnji govornik na današnjem , zasedanju, zunanji minister Iraka Džavad je izjavil. da mora konferenca posvetiti največjo pozornost akciji za Osvoboditev in neodvisnost držav, likvidaciji kolonializma, preDrečevanju mednarodnih spopadov, ohranitvi miru in izgradnji sveta, ki mora temeljiti na zaupanju in miroljubni koeksistenci. To njegovem mnenju so stalna napetost in mnogi lokalni spopadi zadnjih let posledica zadržanja velikih zahodnih sil. Džavad je izjavil,' da se ne strinja z mnenjem, da je vojna produkt kapitalističnega sistema in da bo socializem za vedno odstranil nevarnost vojne. Izjavil pa je, da je kapitalizem zgradil odnose med narodi, ki temeljijo na izkori-ščaju. Zato je vojna postala stalni instrument politike velikih sil. V zvezi z nemškim in berlinskim vprašanjem je zastopnik Iraka izjavil, da je potrebno priznati realnost in iz obeh delov Nemčije ustvariti nevtralno področje. S tem bi se Nemčijama pomagalo, da prispevata k stvari miru,' Po njegovem mnenju ni nevarnost samo v oboroževalni tekmi, temveč v politiki vzdrževanja kolonialnega sistema, medtem ko je imperializem še vedno največji vir vojne. Zasedanje se nadaljuje jutri ob 10. predpoldne. B. B. Pred prihodom Adule in Gizenge v Beograd LEOPOLDVILLE, 2. — Podpredsednik kongoške vlade Gi-zenga je odložil svoj odhod iz Stanley villa v Leopoldville, od koder bi moral odpotovati skupno z Adulo z letalom v Beograd. Zdi se, da kljub zagotovilom Organizacije ZN in osrednje kongoške vlade se Gi-zengovi pristaši bojijo za njegovo varnost V vladnih krogih poročajo, da bo Adula odpotoval jutri zvečer s posebnim letalom v spremstvu zunanjega ministra Bomboka. V istih krogih upajo, da bo Gizenga lahko pravočasno prišel v Leopoldville, da skupno z ostalimi odpotuje v Beograd. Kongoški ministrski predsednik Adula je poslal Hruščevu brzojavko, v kateri pravi, da je mogoča obnovitev prijateljskih odnosov med Kongom in Sovjetsko zvezo. V Elisabethvillu je predstavnik Združenih narodov 0’Brien izjavil, da se je nad deset tisoč Afričanov zateklo v taborišča OZN v Katangi. ČomDe pa je na tiskovni konferenci izjavil, da je zavrnil zahtevo 0’Briena, naj bi sestavili patrulje iz vojakov OZN in Katange, zato da preneha preganjanje čombejevih nasprotnikov. Čombe je tudi zavrnil obtožbe o grozodejstvih njegove policije proti njegovim nasprotnikom. Odklonil je sleherni ukrep proti svojemu Tito obišče Ciper njem — se je maršal Tito sestal v skupščin’ s predsednikom začasne alžirske vlade Ben Ju-sefom Ben Hedo, s predsednikom afganistanske vlade Dau-dom in s predsednikom ciprske republike Makariosom. Tito je sprejet vabilo, da obišče Ciper. Maroški kralj Hasan II. se ie danes predpoldne sestal s predsednikom Gane Nkruma-hom in z Nehrujem. Nehru je pcvabil maroškega kralja, naj obišče Indijo. «»----- Spomenica Vzhodne Nemčije beograjski konferenci BEOGRAD, 2. — Vzhodno-notranjemu ministru Munongu, nemška vlada je poslala ude- ležencem konference neveza-nm držav sDomenico, s katero ootožuje Zahodno Nemčijo, da ima zavojevalne na-BEOGRAD 2- — Med današ- mtne nacj obsežnimi ozemlji, njim popoldanskim zaseda- k_ pripada;jo Poljskii CSSR beograjske o ^ jn sovjetski zvezi. Nota pravi da je vzhodnonemška vlada prišla do zaključka, da namerava bonnska vlada izvajati imperialistično politiko hitlerjevske Nemčije. Nota zahteva končno, naj se "prouči in razume* zahteva za sklenitev nemške mirovne pogodbe in za svobodni in demilitariziran zahodni Berlin. PRAGA, 2. — Predsednik kubanske republike Osvaldo Dorticos bo prišel 7. septembra na uraden obisk v . CSSR, ki bo trajal do 11. septembra. NEW YORK, 2. — Danes so potrdili, da bo sovjetsko delegacijo na prihodnjem zasedanju skupščine OZN, ki se bo začelo 19. septembra, vodil Frol Kozlov. SZ nadaljuje jedrske poizkuse Prav pred začetkom beo* grajske konference izvenblokovskih držav, o kateri objavljamo danes na uvodnem mestu Nenni jev članek, je svet presenetilo sporočilo sovjetske vlade, da se je odločila obnoviti jedrske poizkuse. Kakor so sporočili iz Washing-tona, so ameriški aparati zabeležili, da je v petek že eksplodirala sovjetska atomska bomba v Sibiriji. Sovjetska vlada, pravi v svojem sporočilu, da je mprisilje-na napraviti ta korak zaradi mednarodnega položaja, ki so ga ustvarile imperialistične države». sZaradi politike vodilnih . držav NATO — ZDA, Velike Britanije, Francije . in Zvezne republike Nemčije, in tega napadalnega bloka v celoti, pravi dalje sporočilo, nima Sovjetska zveza druge i izbire, ker ZDA in njihovi zavezniki do neskončnosti raztegujejo oboroževalno tekmo, pobečujejo . število svojih armad in do skrajnosti zaostrujejo mednarodno napetost.« Moskovska ePravda» pa je napisala, da je sklep sovjetske vlade o obnovitvi jedrskih po-( ■■■■-■• ■ ■timi mo m ■iiiuiiitiimiiiiiiiiiiMiiiiiMMiiiiiiiim iiiiiiiiimiiii umni miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNUiHiiiiiiiiii lunin n m iiiiiiiiuiiim minuli iiiiiim iiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V zvezi z beograjsko konferenco izvenblokovskih dežel Nenni: «Ni vprašanja na svetu ki bi_ga ne mogli rešiti pogajanji Deželni odbor PSI na Siciliji pred odločitvijo: ali deželna vlada levega centra ali razpust deželne skupščine in razpis volitev vije oauuirve Adula je sprejel vabilo na kralj, Mahendra in zunanji mi-1 udeležbo na beograjski konfe-nister Iraka Džavad. Vodja | renči tudi v imenu Gizenge. umu milim m ............................................................... (Od našega dopisnika) RIM, 2. — V jutrišnjem uvodniku glasila socialistične stranke «Avanti!» Nenni izhaja iz zatrjevanja predsednika Tita na otvoritvenem zasedanju beograjske konference izvenblokovskih dežel, da «more vojna izbruhniti vsak trenutek«, in pravi, da je v tem zatrje-vamu merilo resnosti krize, v kateri se nahaja svet. Nenni dodaja, da je danes v mnogo večji meri, ka. kor leta 1914 in 1939, razširjeno prepričanje, da je vojna nemogoča in da ima tak optimizem svoje korenine v razlogih, ki so že sami po sebi utemeljeni. Voditelj PSI pa pripominja, da »nepretrgana vrsta nasil-rih dejanj predstavlja naj-slabši način za reševanje kri-kakršna je sedanja* Nen-pripo-minja nato, da Moskva ve prav dobro« da ni .človeka v Evropi in na svetu, ki bi bil prepričan, da berlinske krize ni bilo moč odložiti; da so enostranski ukrepi vzhodnonemške vlade predstavljali neko nujnost v primeri z ohranitvijo miru in da so upravičene potrebe obrambe vsilile Sovjetski zvezi obnovitev jedrskih poizkusov*. iDomnevam — nadaljuje Nenni, da tudi Wašhing-ten ve prav dobro, da ni človeka v Evropi in na svetu, ki bi se strinjal s tem, da ni moč napraviti nič drugega, kakor vztrajati na pozicijah stutusa quo.» Nenni prihaja do zaključka, da v takem položaju ni drugega izhoda kakor pogajanja, in to ne le o vprašanju Berlina, ampak o celotnem nemškem vprašanju in o evropski in svetovni varnosti. Proti koncu pa Nenni izpodbija veljavnost teze onih, ki pravijo, da je treba počakati na izid nemških volitev 17. septembra, in poudarja, da te volitve ne morejo v ničemer spremeniti sedanjega položaja. Tudi volilna polemika med Adenauerjem in Brandtom ni pokazala nič novega; ničesar, kar bi moglo prispevati k demokratičnemu procesu nemške združitve. Nemški socialdemokraciji Nenni zameri zlasti to, da proti Nemčiji obnovljenega militarizma in revanšizma ni postavil nobenega naprednega gospodarskega in socialnega programa, ki bi mogel pomiriti r.tmške sosede, ki se upravičeno boje militaristične in levanšistične Nemčije. Predsednik vlade Fanfani je danes razpravljal z ministrom Pello, da bi rešili vprašanje povečanja minimalnih pokojnin za zavarovance IN-PS. Pella bo moral namreč poskrbeti za finančno kritje tega povečanja. Po sklepu vlade bo tudi v kratkem razprava v parlamentu o zakonskih osnutkih, ki zadevajo gradbena zemljišča in proizvodnjo jedrske energije. Kar /odeva šolski načrt pa je Fanfani baje pripravil neko kompromisno rešitev in bo skušal sedaj dobiti pristanek socialdemokratov, republikancev in liberalcev. V Palermu se je sestal deželni odbor PSI, ki ga se-stcvlja 62 članov, od katerih je 11 deželnih poslancev Odbor mora dati dokončno mnenje o sporazumu, ki ga je deželno tajništvo PSI sklenilo z vodstvom sicilske KD za sestavo nove deželne vlade s podporo socialistov. Raz prava je bila zelo živahna tako da so zasedanje trikrat prekinili. Deželni odbor mora odločiti o naslednji alternativi: ali vlada levega centra, ali ar.ticipiran razpust sicilske siupščine in nove volitve. Avtonomisti zagovarjajo levi cer.ter, kakor je predviden v sporazumu s KD, medtem ko je levica za razpust skupščine. V odboru ima večino levica. Med odmori je Coral-K) izjavil novinarjem, da bo v primeru dokončnega sporazuma s KD šlo za podoben poskus sodelovanja, kakor se je uresničil v milanski občini. A. P. IIIIIIM III MII Hill llllllllllllll Jutri bo Goulart prevzel oblast Zvezni kongres v Braziliji odobril spremembo ustave Vojaški ministri poslali 1500 padalcev v zvezno državo Santa Catharinaf vojne ladje pa proti Porto Alegre BRASILIA, 2. — S skle- pom predsednika parlamenta, da se bo investitura novega predsednika republike izvršila prihodnji ponedeljek, se politična kriza v Braziliji bliža svojemu zaključku. Glavna zasluga za to rešitev gre bivšemu predsedniku Kubic-ku, ki je telefoniral Goularta v Montevideo in ga vprašal, ako je pripravljen priti v Bra-zilio, da bi prevzel funkcije predsednika republike. »Prišel bom v Brasilio, toda sele tedaj. ko bo parlament določil datum moje investiture.* je odgovoril Goulart. Spričo okoliščine, da ie bil takra. pri Kubičku tudi predsednik kongresa, so takoj dosegli sporazum giede tega. Ta pogajanja so se izvršila tako na glo, da so politični opazovalci 'označili Kubičkovo domislico za »pravo politično Kolumbovo jajce*. Poslanska zbornica je danes odobrila z 234 glasovi pioti 59 pri prvem glasovanju in * 233 glasovi proti 55 pri drugem glasovanju popravek ustave, ki omejuje oblast predsednika republike in izroča predsedniku vlade nadzorstvo nad tem izvršnim organom. Ta popravek pomeni, da poslanska zbornica pristaja na Goularta kot predsednika republike, hkrati pa m i odvzema pretežni del dejanske oblasti in s tem predstavlja kompromis, da bi se ognili državljanski vojni. Popravek mora sedaj odobriti še senat. Predsednik poslanske zbornice Magalhaes je sporazumno s podpredsednikom senata sklical obe zbornici na zasedanje v ponedeljek ob 19. uri (po srednjeevropskem času). Na tem zasedanju bo Goulart položil prisego kot predsednik brazilske republike. Na tiskovni konferenci, ki jo je imel v Porto Alegro, je Goulart izjavil, da je kongres suveren in da bo on podredil njegovim odločitvam. Tiskovne konference se je u-deležilo okrog 4epričati nekatere alžirske osebnosti, naj bi sodelovale v izvršni oblasti, ki jo misli de Gaulle ustanoviti v Alžiriji proti volji alžirskega ljudstva. Baje bo to ustanovitev napovedal na svoji tiskovni konferenci v torek. V prvih popoldanskih urah so danes objavili sporočilo, da so francoski ultrasi ustanovili na Balearskih otokih »začasno vlado francoske Alžirije.* ki ji predseduje Joseph Ortiz. Japonski protest sovjetski vladi TOKIO, 2. — Japonski poslanik v Moskvi je izročil danes pomočniku sovjetskega zunanjega ministra Kuznjecovu protestno noto, v kateri japonska vlada pravi, da sovjetski sklep o obnovitvi jedrskih poizkusov užali upe vseh narodov, ki »e bojijo vojne in ljubijo mir«. Japonsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da ima japonski poslanik nalogo vprašati sovjetsko vlado, ali je res, da je Sovjetska zveza na. pravila nov jedrski poizkus v Sibiriji, ter naj v pritrdilnem primeru takoj odločno protestira. Protestna nota japonske vlade pravi, da japonska vlada in vse japonsko ljudstvo odločno protestira pri sovjetski vladi, ker je sklenila ob. noviti jedrske poizkuse. Na koncu poziva japonska vlada sovjetsko vlado, naj resno prouči hude posledice, ki bi jih obnovitev poskusov lahko imela za usodo človeštva, ter jo poziva, naj svoj sklep prekliče. V Londonu so uradno sporočili, da bo britanska vlada skrbno proučila novi položaj znradi obnovitve jedrskih poizkusov v SZ. V poučenih ki egih pravijo, da vsaj za sedaj ni verjetno, da bo britanska vlada obnovila jedrske poizkuse. V Londonu je sovjetski poslanik Soldatov sprejel člane britanske delegacije, ki so protestirali proti obnovitvi jedrskih poizkusov. Soldatov je poslušal izjave delegatov in je nato obsodil Zahod, da se poslužuje Francije kot a-gencije, ki ima nalogo izvajati program preizkušanja vodikove bombe za račun zahodnih držav. Francoski zunanji minister L1". Murville pa je na tiskov r.i konferenci izjavil, da je povezovanje obnovitve sovjetskih jedrskih poizkusov s fiancoskimi poizkusi »smešno* Predčasen povratek Thompsona v Moskvo izkusov «izsiljen ukrep, za katerega so se odločili po vsestranski analizi sedanjega položaja«. Ameriški predsednik Kenne- dy je takoj začel posvetovanja s svojimi najožjimi sodelavci in z vojaškimi voditelji. Bela hiša je objavila sporočilo, v katerem ostro obsoja sovjetski sklep in napoveduje obnovitev ameriških atomskih poskusov. V Washingtonu pravijo, da je Sovjetska zveza s svojim sklepom doživela enega največjih psiholoških in propagandnih porazov v zadnjih letih. V tem ukrepu vidijo v zahodnih krogih tudi poskus Sovjetske vlade, da bi grožnjo, da bo preizkusila esuperbombo» prisilila Zahod k popuščanju. »Nete York Times« pa piše v svojem komentarju med drugim, da'pomeni z vojaškega gledišča sovjetska obnovitev poskusov mrzlični razvoj majhnih in ogromnih atomskih bomb. Politično gledano pa pomeni sovjetski korak, da bodo Kitajska ter prej ali slej tudi mnoge druge države izdelale svoje lastne jedrske bombe, kar povečuje nevarnost, da krajevni spopadi naglo prerastejo v atomske vojne. V Londonu sodijo, da je moskovski sklep prav prišel nekaterim krogom v Washing-tanu, ki že zdavnaj zahtevajo obnovitev poskusov. «Daily Express» piše n. pr.: ((Večina ameriških atomskih šefov bo pozdravila sovjetski sklep, ker mislijo, da je obramba Zahoda zel0 ogrožena zaradi prenehanja atomskih poskusov.« Tudi zahodnonemškemu kanci. Adenauerju je prišel prav sovjetski sklep. Takoj je pohitel z izjavo, da ta sklep «potrjuje potrebo, da se Zahodna Nemčija oboroži z atomskim orožjem«. Znanstveni krogi v Londonu opozarjajo na veliko nevarnost, ki grozi človeštvu zaradi obnovitve atomskih eksplozij. Vse miroljubne sile so zelo razburjene, ker se znova začenja oboroževalna tekma Moratorij pri poizkušanju jedrskega orožja se je začel pred štiriintridesetimi meseci in od tedaj ni nobena od treh zahodnih držav preizkušala atomskega orožja. V tem času pa je na žalost Francija izdelala svojo atomsko bombo in jo preizkušala. Med utemeljevanji za svoj korak omenja Sovjetska zveza tudi to dejstvo. Skoraj tri leta je bil svet rešen strahu pred posledicami jedrskih eksplozij. Moratorij je bil vsekakor pozitiven, čeprav so jedrske države še dalje izdelovale jedrsko orožje. Zaloge tega orožja na svetu imajo skupno moč šestdeset milijard ton trini-trotoluola, kar pomeni v sedanjem trenutku dvajset ton eksploziva za vsakega prebivalca Zemlje. Naj bodo utemeljevanja Sovjetske zveze kakršna koli, ostane dejstvo, da obnavljanje jedrskih poizkusov ne more biti najboljša pot za njihovo prepoved, in tudi ne more prispevati k tako potrebnemu pomirjenju na svetu. Moratorij je vsekakor moralna obveza vseh držav, ki imajo jedrsko orožje ne glede na to, ali je bil glede tega podpisan kak sporazum ali pa ne. Zato je vest o sovjetskem sklepu napravila zelo neprijeten vtis po vsem svetu in nobene obrazložitve ter uteme-Ijevania ne morejo tega vtisa zmanjšati. Ves svet gleda spričo tega s še večjim zanimanjem in upaniem v Beograd, kjer so se sestali najuglednejši voditelji izvenblokovskih držav. Hruščev je prav tako kakor Kennedy poslal konferenci brzojavko z noščtli za uspeh. Toda udeleženci konference so to voščilo sprejeli s povsem drugačnimi občutki, kakor bi Pa sprejeli, če ne bi tik pred začetkom konference o obnovitvi jedrskih poskusov. Maršal Tito je v otvoritvenem govoru poudaril, da bo moral sestanek pripeljati velesile do spoznanja, da usoda sveta ni samo v njihovih rokah. Indonezijski predsednik Sukamo je izjavil, da o vojni in miru ne bi smele odločati tiste sile, ki imajo jedrsko orožje, Naser pa je obžaloval, da Sovjetska zveza v vzdušju negotovosti obnavlja jedrske poizkuse. Ves svetovni tisk posveča beograjski konferenci veliko pozornost in poudarja, da danes ne more nihče več oporekati svetovnemu vplivu in odgovornosti držav', ki so se sestale v Beogradu in ki predstavljajo svetovno in politično silo, niti jih ne more nihče več ignorirati. Te države predstavljajo ogromno večino svetovne javnosti, predstavljajo zavest človeštva. Z at0 bodo morale tudi velesile upoštevati zahteve in priporočila konference. mobilom v glavno j ne države Rio Grande Forto Alegre. . ji* Predsednik kong )(: tor Moura de And. < javil, da se bo vega predsednika ^ izvršila prihodnji v ^ ob 15. uri (Po kral«*Z\ su), kakor to predi^* «Ce 'bo; 2ilska ustava. trebno — je dejol w j sam v Porto Alc0 grJZjli) peljal Goularta v Italija avnost 1 Politična dejavm>" ■ ,,i di počitnic *e ve^cn j#1 na, vendar pfl so razg'°l Brazilija dogodki močno - -t e litično javnost, z a i ||8 zaostrili odnose rgetlf menovammi kom strankami, predvse 0-cialdemokrati in na tej strani m .Jt; f drugi strani, P° i« telja PSD1 Saraj^| ne večine na soC'°f in proti liberalce^. Kljub temu pa vojaški ml r.istri še ne nameravajo odnehati. Po vesteh poluradne racujske postaje »Radio Na cional* iz Rio de Janeira so poslali v glavno mesto zvezne države Sancta Catharina I lerianopolis 1500 padalcev (zvezna država namreč meji na Rio Grande do Sul), medtem ko so tri polke mornariških strelcev vkrcali na vojne ladje, ki plujejo proti jugu. Spričo tega novega položaja, je v krogih zveznega kongresa v Brazilii nastalo sprt napeto stanje. Poslanska zbornica je sklenila, da bo stalno zasedala do vzpostavitve parlamentarnega režima Zdi se pa, da so si vojaški krogi na jasnem o izidu se- viiko Kennedyjev poziv gen. de Gauiiu TUNIS, 2. — Iz obveščenih virov se je zvedelo, da bo Ken-nedy poslal poslanico generalu de Gaullu v zvezi s severnoafriškimi vprašanji. V poslanici bo Kennedy pozval de Gaulla, naj odpravi sedanje stanje, ki škodi Zahodu «v tret-jem svetu« in še posebno v Severni Afriki. Zato pripisujejo v teh krogih veliko važnost izjavam, ki jih bo de Gaulle podal 5. septembra. Domnevajo, da bo de Gaulle sporočil nekatere ukrepe, ki naj bi omogočili začetek pogajanj za postopno evakuacijo Bizerte. Ministrstvo za informacije alžirske vlade je objavilo sporočilo v zvezi z dogodki zadnjih dni v Alžiriji, še posebno pa v Oranu, Alžiru in Boni. «Ultrakolonialisti», pravi iz. java, še vedno skušajo nahuj. skat; evropsko prebivalstvo proti alžirskemu ljudstvu, s tem da se poslužujejo umorov in izzivanj. Začasna vlada alžirske republike opozarja na ta novi napad kolonialističnega barbarstva in opozarja svetovno javno mnenje na genocid, ki se izvaja pod neposredno odgovornostjo francoske vlade. V Oranu so alžirski nameščenci pri javnem prevozništvu proglasili danes stavko iz protesta proti vedno večji dejavnosti ultrasov. Policija v Alžiru je danes zaplenila vse izvode tednika «L’Ex' press*. ki objavlja članek francoski vojski. V Parizu MOSKVA, 2. — Sovietska zveza je poslala nove note ZDA, Veliki Britaniji in Franciji kot odgovor na zahodne note od 26. avgusta v zvezi z letalskimi hodniki d0 Berlina. Vsebina nove sovjetske note ni bila še obiavliena. V poučenih krogih pa pravijo, da nota ponavlja utemeljevanja, ki jih je že objavila sovjetska vlada glede uporabljanja letalskih hodnikov nad Vzhodno Nemčijo in glede Berlina. Vzhodnonemška vlada pa je protestirala pn ameriški vladi, ker je ta poslala v zahodni Berlin ameriški vojaški odred, da okreoi svoje vojaške sile v tem mestu. Vzhodnonemška vlada pravi med drugim, da je do sklenitve mirovne pogodbe pripravljena spoštovati sporazume, ki sta jih podpisala 20. septembra 1955 vzhodnonemški zunanji minister Bolz in pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Zorin glede potovanja osebja treh zahodnih držav v zahodnem Berlinu po ozemlju Vzh Nemčije. Diplomatski urednik londonskega konservativnega lista «Daily Telegraph« piše, da se bo ameriški poslanik v Moskvi Thompson skušal sestati prihodnji teden s Hru-Ačevom in z Gromikom in se z njima razgovarjati o možnosti začetka pogajanj glede Berlina. List dodaja, da ni izključeno, da bo Hruščev odšel osebno v New York na zasedanje skupščine OZN. Thompson je prekinil dopust in se je danes vrnil v Moskvo. Danes so v New Yorku objavili pismo Hruščeva ameriškemu ljudstvu. Hruščev obtožuje Zahodno Nemčijo, da hoče požreti Vzhodno Nemčijo in dodaja, da bi se zahodni napad neizbežno spremenil v svetovno .y?.i.n°. P’„' Moskvi Kroll odpotoval danes iz Bonna v Moskvo. V Bonnu se je Kroll posvetoval s von Brentanom, z Adenauerjem in s predsednikom Luebkejem. Adenauer je govoril nocoj po televiziji in izjavil, da je sovjetski sklep o obnovitvi jedrskih poizkusov ((spremenil berlinsko krizo v svetovno krizo«. Dalje je Adenauer izjavil, da bo treba najti rešitev nemškega vprašanja in Berlina s pogajanji. Rešitev bo morala biti sprejemljiva za Vzhod in Zahod, toda tudi za nemško ljudstvo. Naraščajoči vpliv (Nadaljevanje s 1. strani) tako nepričakovano prišla vest. ske meje, od Po ostavki predsednika Bra. zilije Jania Quadrosa, se je položaj v deželi močno zaostril, ker so odsotnost podpredsednika Goularta izkoristili vojaški ministri v Qua-drosovi vladi za poskus državnega udara. Ob ostavki Quudiosa se je podpredsednik vlade Goulart nahajal v Hong Kongu, po obisku Ljudske republike Kitajske in Indonezije, in to medvladje so vojaški m;nistri, pod vodstvom obrambnega maršala Denysa, izkoristili za napad na njegovo osebo, češ da je komunistično usmerjen in da bi njegova investitura pomenila za deželo edržavljansKo vojno in kaos«. Za začasnega predsednika dežele so izvolili predsednika poslanske zbornice Mazzillija, in ta je bil orodje v njihovih roKah, Brazilski kongres (poslanska zbornica in senat) pa se ni uklonil in je zavrnil veto vojaških ministrov proti investituri podpredsednika Goularta, ker u-stava določa, da v primeru ostavke ali smrti predsednika dežele prevzame njegovo mesto podpredsednik. Spričo pritiska vojaških krogov, ki so bili dejansko gospodar položaja, pa je kongres hkrati u-pošteval njihovo zahtevo, da se izvede popravek v brazilski ustavi, na podlagi katerega bi sedanji predsedniški režim (po zgledu ameriškega, v katerem je predsednik repu blike hkrati tudi predsednik vlade) spremenili v parlament tarni režim (v katerem je predsedniit republike le čuvar ustavnosti, kakor je to primer v Italiji in Zahodni Nemčiji). Spričo tega spora se je dežela razklala na dva tabora: na tej strani, ogrgmna večing brazilskega naroda, z brazilsko laburistično stranko na čelu, ki ima v parlame/itu ve. cino, na drugi strani Pa vojaški ministri in desničarski elementi v kongresu. Po vsej deželi so se vršile množične protestne manifestacije proti poskusu državnega udara reakcije in vojaških ministrov. V tej borbi za zakonitost in ustavnost so se zlasti odlikovale južne zvezne države, predvsem Rio Grande do Sul, katere guverner Lionel Brizzola je hkrati tudi svak predsednika Goularta. Goulart je iz Hong Konga prispel najprej v Pariz, kjer je imel vrsto razgovorov brazilskimi političnimi osebnostmi in s svojimi političnimi prijatelji, čez nekaj dni pa je odpotoval v New Y or k, od koder je z letalom dosegel prestolnico Urugvaja, ki meji na Brazilijo. Tu je i-mel vrsto telefonskih razgovorov z intermalnim predsednikom Mazzilijem, predsednikom kongresa in s svojim svakom Brizzolo, nakar je odpotoval z prišel čas za -,u, : na socis" liberalce^1- ^ zvezi se nadaljuj^ med Saragatom »J* L,,. jem. Voditelj ^ fn da se mu maiel°plia gami, in se seve ^ vsemi štirimi PJ® jZ i jo, da ga „e f. koalicije. Pri ten i8# veda le za vlart ampak čisto kon^- i: terese industnjs pitnega, trgovskega jt ga velekapitala 1 ^ 'b odločujoči vptiv ^jefi italijanskega ?“LegJ * tudi zunanjepoliiO' n ja. n P, politični tajnik ^ ffi je sicer se vedno Rit’1' cah, je skočil " M,; Sara^at misli reS„n’tVK z razgovori s ^ Realejem skusal j* stavlja zahtevo vladne večine na — ------ u razžf) O rezultatih ten nit se ni moglo izvea k relnega vendar sklepati iz druB‘0tlfi da možnost Pre0?„de «• konvergentne via p vsakršne podlage-mislimo zlasti na j-j*fj godkov na 5>iCiW > mo spet krizo po ostavt predsednika uc“JaIi;# ostavki s0.c‘ •/ dezeU 'J* Coralia. Na zas' i meb skupsčim smo ‘"„..1, glasovam., retekh deli, da je med ^j|( neuspešna glasov1 pa smo pretekli -med W —. - i- .™ed3> listi na Siciliji v „ ,a sporazuma i čelnega sporazum11 ejf deželne vlade s V . KD. socialdemokm publikancev, ki tl tudi socialisti. Lptf razpolagala v s* grif glasovi (s 33 ^,0, ‘‘ mi, 11 socialisticn lf , socialdemokratski” blikanskitn glas° „«1 m poro levičarskega ga poslanca d A" (S0( stno PSI je na fjtrj1 sedanju v Rima (I) (f o tem sporazum -[Cj brilo z večino, i je kritizirala, ft r več meglen ^ p0dP’sj, ki obliki mo liberalci. Vendar ^ ji stvo bilo mnenl ■ p» ba podpreti, h* jt-ložilo sicilskemu vodstvu PSI, n' Lcij° nji za konkreti ga programa j, 0 vključitev čLoloc 0M*'-skih in sociala’! Dejstvo, daj„pl0 na Siciliji d AnBalisl’’ sporazum s soc ^0 / nedvomno vehk je če pomislimo. a> p‘ višja duhovščt p^- nastopila zelo ° flf,jti * kršnemu stdd0 soC'fl if moknstjani m j,, tn£ drugi plati ,jjji , 'dogodkov na s se tudi v osred mIJ KD postopno boy tn ba po nekrd’ ^ . in- letalom do brazil- i nem gledanju cj, od tod pa z apto- | sodelovanja s • pa so zaplenili današnjo številko komunističnega glasila —............... - cUinje krize Senator Cunha | -Humanite*, ki je objavil iz- smo je dolgo priDiizno to Velo ie namreč danes pred-jjavo alžirske komunistične strani in v glavnem P0"3''!)' fcžil senatuZakonski osnutek. I'stranke, s katero ta poziva vsa znana »ovie^^stališčaj; id***pred'videvsT"amnestijo »za! alžirsko prebivalstvo, naj se aktualnih mednarodnih vprs>-vse tiste, civiliste ali vojaške | strne okrog nove vlade, ki o*ebe ki so v teku nedavnih ; ji predseduje Ben Heda, in o-pi.litičnih dogodkov prekoia , krog alžirske osvobodilne voj-čili mejo zakonitosti*. | i v o I ske. šanjih, predvsem pa o Nem čiji in o Berlinu, Iz Bonna poročajo, da jo zahodnonemški poslanik v resov notranje politike Ul-brichta in Nemške demokratične republike). če upoštevamo te tri a-spekte vprašanja, je začasna rešitev za Berlin možna in lahka na temelju novega statusa, ki naj organizira in jamči njegovo politično svobodo in svobodo komunikacij. Pot, ki vodi do rešitve, je torej pot pogajanj, ne pa pot pozicij sile, ki je zapopadena in jasna v sovjetski odločitvi od 8. julija in v ameriški od 25. julija o obnovi in okrepitvi tekme v jedrski in konvencionalni oborožitvi. Poziv beograjske konference na nujnost pogajanj;, da se je treba pogajati vedno in za vsako ceno; poziv na dejstvo, da ni vprašanj, ki jih ne bi bilo moč rešiti s pogajanji, bo predstavljal prispevek ne-piecenljive vrednosti za vse delavce sveta, za vse socialiste, ki niso integrirani v bloke velesil, v trenutku, ko se črni, delno u-metni oblaki, zbirajo nad svetom PIETRO NENNI Žarišče gospodarske dejavnosti Jugoslavije 1 jj MEDNARODNI JESENS^j ZAGREBŠKI VELESE# 9. ■ 24. IX. 1961 Splošni mednarodni vzorčni sejem - X. mednarodni teden kože in obuvala - Razstava jugoslovanskega turizma - Mednarodna razstava strokovnih in znanstvenih knjig ter mednarodni sejem pomorsko-rečnega gosp To priznano in tradicionalno shajališče poslovnih ljudi vsega sveta je zanimivo za slehernega proizvajalca, trgovca in potrošnika! otte > ♦0*0*0*0*0' Sodelujte kot razstavljavec ali kot obiskovalec tudi na MEDNARODNEM SPOMLADANSKEM ZAGREBŠKEM 13.*22. IV. 1962 in na MEDNARODNEM JESENSKEM ZAGREBŠKEM 8.-23. IX. 1962 S vcy y j^PELJSKO BRINJE kcomjt RABINDRANATH TAGORE (Prevedla JASNA KOSMINA) skorajar2a^e ?veta Je bilo [kopiti ob stene svoje ječe. Stvaritelin Jucano> ko je j A to je bolj bolelo njegova nova ■ Slnila v glavo cueša od Kvnuv* v J fcov in " Jlh P°mocni- si mil naročil: «Prine-hom nov gradlVa! NaPravil 0 vrsto živalic ^odvS ^ P0kleknil «Oče Vn stvaritpiici, Sl v sv°jern slone in ^em ognju delal tone. nisi ,lte’ Ieve in pi' to, ko, f1 skoraJ mislil na trošil Sradiva po- °stalo ;Mal° je še V elri — UiOC tvari- * ««“SVe pa tudl Je nek«) Sasa ‘Prav nnašu To Pot prinesi tfna ?.akega očitne-2leteti i ' kor bi želel »!reie,naiZ vVl,erkla je rad ob-»v?’ i* orir nesmotrno Snem edl1 bivanje na . Ra ga zaPrl v 1 ^'Ser ■ Sa doma. WV sv0lp0Stal v gozdu, ni i jei^bh brl0gu' le hV Sfdsv°j svobod- 'ažSb0dil„Clove: mu da SKv°bodi m ki želji ' Ki mu ni uspelo, « sua ,Vob°dil C CV1jenjeenjStVa' Ko V Je, Postajalo ne-sn° tolkel s kopita kakor zid. Omet je sčasoma začel odpadati, človek se je razjezil: «Nehvaležnost pa taka! Hranim ga, sluge sem mu najel, da zanj skrbijo, a ta prekleta žival tako vrača mojo dobroto 1» Sprejel je odločne mere, da bi konja ukrotil. In končno je človek le moral priznati, da ni živali, ki bi mu bila bolj zvesta. Krempljev in rog ni imela, prav tako ne zob, ki bi grizli. Celo sili udarca se je konj moral odreči iz strahu pred bičem. Ostalo mu je le hrzanje. Nekega dne je Stvaritelj slišal tožno hrzanje. Zdrznil se je iz svoje zamišljenosti in pogledal na svobodna polja Zemlje. Konja ni bilo več tam. Naročil je, naj mu privedejo Smrt, kateri je dejal: «To je tvoje delo. Ti si ugrabila mojega konja.» Smrt je odgovorila: «Več-ni Oče, ti me vedno sumničiš. Pomiri se in poglej malo v človekov dom.» Stvaritelj je spet pogledal na Zemljo in zagledal konja, ki je stal v ozkem ograjenem prostoru in slabotno hrzal. Srce se mu je stisnilo od sočutja in zaklical človeku: «če ne osvobodiš konja, mu bom dal zobe in kremplje kakor tigru!» Človek je odvrnil: «Oče, to tvoje bitje ni vredno svobode. Poglej, ka-k > lepo stajo sem mu zgradil, da mu bo udobneje!» A Stvaritelj je vztrajal, naj se konj osvobodi, človek je dejal: «Pokoril se bom tvoji volji. Prepričan pa sem. da se boš premh sli! in prišel do zaključka, da je moja staja le najboljše mesto zanj.» Nato je človek zvezal konju prednje noge in ga osvobodil. Zvezani konj je začel skakljati kakor žaba. Stvarnik ni iz nebesnih daljav videl okov, zato je zardel od sramu: To je torej bitje, ki ga je on ustvaril! Spoznal je, da je ta njegova zamisel bila največja zabloda, človek pa je pripomnil: «Kaj naj storim z njim? Je v Nebesih kako polje, na katero ga lahko pošljem, da bo štorkljal?» A Stvaritelj je razsodil: «Meni ga je dovolj. Odvedi to nakazo nazaj v svojo stajo!» Človek pa je odvrnil: «Toda, Oče, to bo zame pretežko breme!» A Stvarnik se ni dal omehčati: «S sprejetjem bremena boš dokazal veličino svojega srca!» > - Adelmo Dj Fraia v vlogi Michela Renda v Castellanijevem filmu «Bandit», ki je bil prikazan na beneškem festivalu Po 9. mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v Arezzu Velik uspeh tržaških zborov v vseh treh tekmovalnih skupinah Tudi tokrat brez jugoslovanskih in avstrijskih zborov ■ Kritike na račun žirije - Zakulisne mahinacije proti organizatorjem V Arezzu se je preteklo nedeljo zaključilo že deveto mednarodno tekmovanje za polifonsko glasbo, katerega se udeležujejo pevski zbo-r: iz mnogih evropskih držav; včasih se ga udeleži celo kak ameriški zbor. Nas so ta tekmovanja vedno zanimala, ker so se prejšnja leta udeleževali tega tekmovanja tudi jugoslovanski zbori, ki so se vsakikrat u-vrstili med prve nagrajence. Ljubitelji te vrste glasbene umetnosti se gotovo spominjajo tekmovanj zborov Primorskih študentov, Slovenskega učiteljskega zbora, Zbora Slava Klavora iz Maribora in raznih drugih zborov iz Zagreba in Beograda. Saj so ti zbori sko-ro redno imeli ob takih priložnostih koncerte tudi pri nas. Tekmovanje v Arezzu je razdeljeno na tri kategorije. V prvi kategoriji tekmujejo mešani zbori s pontonskimi skladbami, v drugi kategoriji moški zbori s polifonskimi skladbami, v tretji pa vsi zbori, ne glede na sestavo z narodnimi pesmimi. Letošnje uradno poročilo podaja sledeče rezultate: V kategoriji mešanih zborov dobi prvo nagrado zbor Santa Maria Maggiore iz Trsta; drugo nagrado Colle-gium Musicum iz Oxforda (Anglija); tretjo pa Ensem-ble vocal de Beauvais (Francija). V kategoriji moških zborov prva nagrada ex aequo zbor D. Salvador iz Ronk in zbor moravskih učiteljev iz Brna; drugo zbor E. Sol-vay iz Tržiča; tretjo pa zbor v Bergama. V kategoriji za folkloro pa prvo mesto že omenjeni zbor iz Oxforda, drugo mesto pa spet E. Solvay iz Tržiča. Zanimivo pri tej klasifikaciji je, da so levji delež nagrad odnesli prav zbori iz naše pokrajine, da ne rečemo kar iz Trsta in širše okolice, kamor brezdvom-no spadata tako Ronke kot Tržič. Ali ni čudno in zna- Tržaška Glasbena Matica pred novim šolskim letom Važnost glasbene v I . PoUČeVan)'e za našo so Is ko vseh glav- ------------------------------——-------------- nih instrumentov, petja in teorije - Vzgoja novega orkestralnega kadra V kratkem se bodo zopet odprla vrata naše centralne glasbene šgle ter sprejela vrsto mladih ljudi, ki bi se radi posvetili študiju glasbe. Naj ob tej priložnosti navedemo nekaj misli, ki bodo pomagale razjasniti vprašanju s katerimi se srečujejo starši pred vpisom sppjiP-pa otroka v glasbeno šolo. Najprej bežen pregled v preteklost. ; V vseh časih, že pri starih Grkih je bila glasba ena izmed glavnih sredstev za oblikovanje človeškega značaja. Po mnenju lega antičnega naroda je človeka spodbujala k dejavnosti, mu krepila njegovo voljo in utrdila duševno ravnovesje. V večji ali manjši meri je bila glasba tudi v kasnejših dobah upoštevana. Nov polet je dobila z nastopom renesanse, dalje z razvojem instrumentalne glasbe zlasti pa z nastopom romantike, ko je glasbena umetnost posameznih narodov začela dobivati svoj lastni izraz. Med vsemi narodi, ki so se v teku 19. stoletja začeli za. vedati svojega narodnega bistva so zlasti Slovani raz-vili glasbeno dejavnost. Rodili so številne pomembne glasbenike, ki so ustvarili kvalitetna glasbena dela. Tudi za Slovence velja prislovica, da so ie po svoji naravi nagnjeni h glasbi. Fosebno p zadnjih detesetletjih so dudi številni slovenski skladatelji, poustvarjalci in znanstveniki ''"'"nuilMuiMMHIIIimmiinm Nr0Znana indij'* ^likega iiiiiiiiiiiiiiiimiimiimimiiiiiiimiimiiitiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiininiiinnii,,,,,!,,,,,,,,, Tagore kot slikar in k Ne ^vtopa aP'Sal ,G Uae kQt skladb po bengalski ljudski motiviki Jo in talent je bolj cenil > tlka L a§°reja — tobu?reja TmanoPisca barja vPolitične' Je |pv° Udeut' Vse ostalo S°- k re>atiVnVVanje pa Sd °L Pesmkanepozna- Rteq ” °dkrii ka' ga Je ko ;_Prv0 eposredno !rad0 °bil Nohei VOjno’ za zbh*t na-ki jo i ko < SS^SC* SVbJe igralsko de. od pesniškega. Ukvarjal se je z režijo, petjem in plesom. Pisal je pedagoške in filozofske razprave, imel številna predavanja v Evropi, Ameriki in Aziji, bil je urednik mnogih časopisov, aktivni pedagog in učitelj, esejist, prevajalec, razen tega pa tudi organizator in finan-ser evropsko - indijskega vseučilišča, katerega namen je v skladu z njegovim političnim programom bil spoznavanje in zbliževanje Vzhoda in Zahoda. Tagorejevih sklad je prav gotovo več kot 2.000. «Moji stihi bodo lahko pozabljeni*, je dejal ob neki priložnosti, «toda v Bengaliji že vsi prepevajo moje skladbe, ki so za vedno povezane s prazniki, letnimi dobami in praznovanji.* Tudi sam jih je rad prepeval, spremljajoč se z instrumentom, imenovanim «vina». Ko je tako skladal melodijo, je tudi takoj napisal tekst, da je lahko pel. Mnoge njegove pesmi, ki jih danes občudujemo, so tako nastale šele kot spremno besedilo za neko že ustvarjeno melodijo. Skoraj vse pesmi iz nagrajene zbirke cGitanjali* so uglasbene in nenavadno priljubljene med benea lskim prebivalstvom. Nobena od teh skladb ni bila zabeležena (zanimivo je, da Tagore ni poznal not) pač pa so se razširjale ustno. Prav zaradi tega pa je Tagore v pravem pomenu besede ljudski pesnik, pesnik nepismenih, ker njegova peta beseda odmeva preko ogromnega področja, na katerem živi nad 50 milijonov ljudi Zadnje Tagoreje zbirke pesmi je v angleščino prevedel njegov prijatelj in sodelavec Aurobindo Bose in poslednjo zbirko, ki je izšla po njegovi smrti in ki nosi naslov "Krila smrti*, je napise' tako rekoč na smrtni postelji Svojo zadnjo pesem , je Tagore napisal 30 uilija 1041, nekaj dni pied smrtjo. prejeli lepa priznanja za svoje stvaritve doma in v inozemstvu. Kako pa je s stanjem na Tržaškem? Ze na prvi po-glea lahko ugotovimo, da ni spodbudno. Starejši rod, ki je v dobi čitalnice razvil bogato dejavnost na tem področju, počasi odmira a pri mladih ljudeh opažamo, da njihovo zanimanje za resnično glasbeno umetnost postopoma upada. Kje je temu vzrok? Nedvomno tudi današnji čas, ki ni ravno naklonjen izživljanju v tej ali oni umetniški panogi. A poglavitni razlog tiči po našem mnenju drugje — v pomanjkljivem zanimanju odločilnih vzgojnih faktorjev, da bi čim širšemu krogu mladih ljudi nudili sistematično glasbeno vzgojo. Poglejmo si kakšno je zadevno stanje v naših osnovnih šolah. Menda bi lahko na prste našteli razrede, v katerih skušajo šolniki nekaj napraviti. Pa vendar je še v polpretekli dobi veljalo pravilo, da mora biti glasba, zlasti zborovsko petje, sestavni del učnega načrta m da si mora zato učitelj pridobiti na .učiteljišču u-strezno glasbeno izobrazbo. S strani šolnikov slišimo pogosto prigovore, češ da je učni načrt rednih šol silno zahteven in da o tok z učenjem glasbe utegne zanemarjati redno šolo. Morda imajo šolniki v nekaterih primerih prav, v glavnem pa smo prepričani, da večina učencev utegne ob Mestnem nadzorstvu staršev in vzgojiteljev poleg učenja za redno šolo in potrebnega razvedrila, le najti čas za pouk glasbe. Seveda je potrebno tudi nekaj dobre volje. Da vsaj do neke mere od-pomore tej pomanjkljivosti, skuša Glasbena Matica s svojo glasbeno šolo v Trstu in v njenih podružnicah v okoliških krajih mladini s sistematično glasbeno vzgojo nuditi glasbene nauke. V okoliščinah, v katerih deluje, seveda ne moremo zahtevati, da bi šola Glasbene Matice pristopila k vzgoji profesionalnega kadra. Gre predvsem za to, da izpolni že omenjeno vzrel glasbenega pouka v redni šoli ter da nudi vrsti dovolj vztrajnim gojencem tisto glasbeno znanje, da se bodo mogli predvsem kot dobri glasbeni amaterji u-veljaviti ter pripomogli k smotrnemu oblikovanju slovenskega glasbenega izživljanja na Tržaškem. Prepričani smo iti dejstva to že potrjujejo, da se bo ravno iz vrst dobrih glasbenih a-matenev — gojencev šole Glasbene Matice — izoblikoval kvaliteten kader za naše pevske zbore ter da bo. do iz njihovih vrst izšli člani slovenskega orkestra. Ker pa marsikateri izmed gojencev kaže posebno nagnjenje za glasben študij, mu šola Glasben ■. Matice nudi možnost, da se tudi poklicno izobrazi v glasbi. Ob dobršni meri vztrajnosti m veščem strokovnem vodstvu ni izključeno, da bo iz vrst teh gojencev izšel dober glasbenik, ki bo pomagal k nadaljnjemu napredku te naše kulturne dejavnosti med tržaškimi Slovenci, Pouk v šoli Glasbene Matice je urejen po sistematičnih načelih rednih glasbenih šol. Predpisan učni načrt predvideva študij glavnih predmetov (klavir, violina, čelo itd.) in predmetov splošne glasbene izobrazbe (teorija, solfeggio, harmonija, glasbena zgodovina itd.). Pri prestopu v višji razred mora gojenec opraviti pred komisijo izpit, ki je obenem tudi kontrola strokovne in pedagoške u-sposobljenosti ter prizadevnosti učitelja. Javnost pa se upozna z uspehom gojencev pri vsakoletnih šolskih prireditvah. Da olajša revnejšim dijakom študij glasbe, jim šola Glasbene Matice izposoja iz svojega arhiva note in instrumente. Sola Glasbene Matice polaga posebno važnost na skupinsko muziciranje h kateremu skuša pritegniti ne le svoje gojence, marveč tudi druge mladince, ki jih veseli sodelovanje v pevskem zboru in orkestru. S svojim orkestrom, v katerega vključuje gojence višjih letnikov, postavlja temelje za bodoči večji slo-vensui orkestralni ansambel. Pomen takega instrumentalnega korpusa je večji kakor bi na prvi pogled sodili. Z njim je šele mogoče pristopiti k organizaciji koncertnih prireditev, pn katerih smo bili prej v glavnem navezani na gostovanja. Posameznim solistom se s spremljavo orkestra omogoči uveljavitev na koncertnem odru. Z njim je mož no našemu občinstvu predstaviti kvalitetna, tudi večja vokalno-instrumentalna in odrsko-glasbena dela. Pozabiti pa ne smemo tudi na vzgojni moment. Dobrega orkestraša bomo vzgojili le na ta način, da ga zaposlimo v orkestru Čeprav smo se že ponovno dotaknili pomembnosti problematike zborovskega petja, naj se Se enkrat na kratko vrnemo k temu vprašanju, ki je za nas posebno pereče. Ob sodelovanju vseh vzgojnih faktorjev bi bilo potrebno najti način da se otroku že v zgodnji mladosti priljubi petje — posebno narodna pesem. Iz začetniške zborovske skupinice bi se mogel kasneje razviti prvovrsten mladinski pevski zbor m tedaj ne bi bilo bojazni, da bi nam zborovsko petje usihalo kakor se to dogaja v zadnjih letih. Dejstva kažejo, da gojenec glasbene šole, ki redno sodeluje pri pevskem zboru, neprimerno bolje napreduje tud' Pri študij* ne-ke tm inštrumenta. Pritegni-mhdine v fisvtki tbor /)a h W-'“a tud« *#•*., aer s ten odvrnemo «st„dign človeka od najruzh nejšili razvad, katerim take iz- pade. Koliko lepih slovenskih pesmi utegne spoznati mladi človek pri petju pa tudi zavest svoje narodnosti se mu krepi pri tem. Tako glede sodelovanja v orkestru in pevskem zboru lahko rečemo, da skupinsko glasbeno udejstvovanje na splošno pozitivno vpliva na razvoj mladega človeka, vzbudi mu čut za plemenito tekmovanje, poveča njegovo vnemo do dela ter utrdi smisel za disciplino. Pomen delovanja šole Glasbene Matice pa ni samo v tem, da nudi strokovni pouk v centralni šoli v Trstu marveč — in morda še v večji meri — v postopnem razširjenju njenega delovanja na podeželje, kjer je ustanovila svoje podružnice. V nekaterih krajih kjer deluje podružnica šole Glasbene Matice, se je razvila že pomembna kulturno-prosvetna dejavnost, ki s svojimi prijemi nudi bistveno pomoč tudi razmahu ljudske prosvete odnosno se z njo staplja v enotno organizacijsko mrežo. Naj zaključimo naš članek s priporočilom staršem, da v večji meri kot doslej u-poštevajo pomen, ki ga ima glasbena vzgoja na mladega človeka, se v večji meri zanimajo za otrokov napredek v tej smeri ter spodbudno vplivajo zlasti tedaj, ko kaže, da ima otrok naraven dar za glasbo. D. G. čilno, da se iz vseh ostalih italijanskih pokrajin ni niti en zbor uvrstil med nagrajence? Ugotavljanje vzrokov bi nudilo etnologu ali kulturnemu zgodovinarju hvaležno temo za interesant^ ne študije! Pri vseh prireditvah, kjer je treba nekaj klasificirati, Pa najsibo filme, žensko lepoto, slike ali zborovske izvedbe in kjer je treba zato imeti neko žirijo, se sko-ro redno in praviloma oglašajo razne kritike na račun žirije in njenih sklepov. Žirije so pač sestavljene iz oseb, ki so prav tako kakor drugi smrtniki izpostavljene raznim vplivom in moralnim pritiskom. Iste osebe bi verjetno v marsičem izrekle drugačno, odkritosrč-nejšo in svobodnejšo sodbo, če bi jo izrekle kot privatne osebe. Tudi o sklepih žirije letošnjega tekmovanja se čujejo različna mnenja, ki ne ravno hvalijo žirije. Nekaterim se zdi, da bi bil zaslužil prvo nagrado angleški zbor (v I. kategoriji) in prav tako, da bi brnski učitelji zaslužili absolutno prvo na. grado v skupini moških zborov, ne pa da jo delijo Z zborom iz Ronk. Morda je žirija hotela letos nekoliko favorizirati italijanske zbore, ko je že morala osem let zaporedoma zaradi objektivnosti, dajati prve nagrade inozemskim zborom. Kdo ve, morda je bila letos žirija nekoliko krivična nasproti inozemeem zato, da potolaži gotove vplivne rimske kroge, ki so pretekla leta aretinskim organizatorjem o-čitali prav to, da dajejo ves denar inozemeem? Morda so bili v Arezzu postavljeni pred alternativo; ali potolažiti mogočni Rim, storiti krivico inozemeem in s tem rešiti svojo manifestacijo za prihodnja leta ali pa ostati objektivni, se zameriti Rimu in kompromitirati nadaljnji obstoj svoje pobude? Kdor je v preteklih letih zasledoval poročila o teh tekmovanjih se bo morda spomnil, da smo že poročali o ljubosumnosti Rima, o puskusih prenesti to manifestacijo v Rim in o že omenjenih očitkih zaradi nagrad inozemeem; in tudi o čisto političnih razlogih za razne zakulisne spletke. Najbrž ni žirija za eventualne krivične ocene niti toliko odgovorna, kot so za to odgovorni gotovi odločujoči krogi, ki ustvarjajo neugodno ozračje za trezno in objektivno presojo. Sicer pa se umetniške vrednote ne morejo tako enostavno ocenjevati kot na pr. kvaliteta drv ali drugega materiala in mislimo, da so tudi nagrajeni zbori toliko kvalitetni, da zaslužijo primerno priznanje. Ali potem neki zbor zasluži 93 in ne 94 točk bo pa ostalo za vse čase odprto vprašanje... Vsakoletno tekmovanje v Arezzu je brezdvomno zelo hvale vredna iniciativa. Ne samo zaradi pospeševanja zanimanja za polifonsko glasbo temveč tudi zato, ker na svojem področju pospešuje zbliževanje in spoznavanje pevcev različnih narodnosti, spoznavanje njihovega folklornega bogastva in o-sebne kontakte med glasbeniki raznih narodnosti. Zato bi bilo res škoda, če bi idealna pobuda aretmskih Amici della mušica morala utoniti v močvirju kampa-nilističnih, političnih in drugih manj vrednih interesov. Plemeniti namen, ki ga zasledujejo aretinski organizatorji je vreden vsakršnega napora. Napora, ki bi moral biti prvenstveno usmerjen na izločitev kvarnih, neumetniških vplivov. Ko bi bili ti onemogočeni, bi sami, po sebi odpadli nedo-statki, o katerih so pisali nekateri časopisi. Sestava žirije bi morala upoštevati številčno in kvalitetno udeležbo različnih narodov; njen postopek bi pa na neki način moral upoštevati tudi mnenje prisotnega poslušalstva. Mnenje tega je bilo namreč večkrat v o-strem nasprotju s sklepi žirije. Ce je res, da je ocena poslušalstva bolj čustvena in mnogokrat vplivana od zunanjih, neumetniških efek- tov, je pa tudi res, da je v svojem navdušenju ali hladu mnogo bolj spontana od strokovnjaške žirije in v svojih izrazih nima nobenih obzirov do ekstraumetni-ških, zunanje ali notranjepolitičnih in drugih interesov... Kot Slovenci še posebej z zadoščenjem beležimo, da so nekateri časopisi iz notranjosti Italije z obžalovanjem ugotovili odsotnost jugoslovanskih zborov. (Od naših lokalnih časopisov kaj takega seveda ne moremo pričakovati!) Prepričan sem, da se bodo zbori drugih narodov in tudi jugoslovanski spet zainteresirali za to manifestacijo, brž ko bodo imeli dovoljna jamstva, da se gotove napake prejšnjih let ne bodo spet ponovile. V interesu mednarodnega zbliževanja in spoznavanja glasbenih vrednot različnih narodov želimo, da bi se aretinskim idealistom po- srečilo premostiti ovire in onemogočiti kvarne vplive, vu 9 Dva Gromova najnovejša nameriška» indijanska motiva v barvastem batiku, njegovi že v Trstu priljubljeni tehniki IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllHIItllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllililliniliiiiiiliiiiiiii cx>oooxx>x^<>x>x3>aoooocx>ooooo>c> | S slovenske knjižne police | 'cocooococo c<>c>ox>c>cx>ooooococ>o cčJadranski motivii slikarja Mihe Maleša Od Tržaškega zaliva do albanske meje - Izdala Državna založba Slovenije Kakor se Slovenci sicer vedno ponašamo z našo knjižno produkcijo, vendar moramo priznati, da je li-kovno-umetnostnih izdaj z reprodukcijami bilo še do pred nekaj leti tako malo, da jih je bilo mogoče prešteti na prste ene roke. Res je. da smo v zadnjem času dosegli precejšen napredek, vendar smo kljub temu še zelo zadaj in se seveda sploh ne moremo primerjati z drugimi narodi. Toda zato pa lahko s ponosom poudarjamo, da so naše likovno, umetnostne publikacije res tako lepe izdaje, da smo nanje lahko upravičeno ponosni, Tem izdajam se je nedavno pridružila še ena resnično lepa knjiga. To je knjiga z barvnimi reproduk. cijami podob Mihe Maleša, knjiga ,kj je pod naslovom «Jadranski motivi« izšla pri Državni založbi Slovenije. Knjiga Jadranski r«otivi je posvečena Maleševi u-metnosti in posredno 4?.-»n. ski obali, /ato ima za uvod poseben strokovni sestavek e jadranskj obali, njeni ge- ografski podobi, prirodnih lepotah in turističnih zanimivostih. Napisal ga je geograf France Planina in prav posrečeno uvaja monografijo. Ta uvod je še toliko bolj primeren, ~ker je knjiga, razen v slovenski in srbo-hrvatski izdaji, izšla tudi v angleščini in bo tako pomagala seznanjati tuji svet z našo umetnostjo in lepotami nase domovine. Temu geografskemu uvodu sledi sestavek našega znanega umetnostnega zgodovinarja Fran ’eta Ste'et3 o Malešu, njegovi umetnosti in še bo-sebej o delih, objavljenih v reprodukcijah v tej knjigi. Ta ststavek, pisan s široko razgledanostjo, bleščečim slogom te- v rad vse prijetnem tonu, ki resnično vsem bralcev posreduie Maleševe u-metnine, je nedvomno dragocen sestavni del knjige. Temu pa sledi bistveni del. sedeminštirideset barv * V celostranskih reprodukcij Maleševih oljnatih pod<* motivi našega Ja-'r*na, 0» Tržaškem zaliva pa do a: banske meje. Frahce Stele je v svojem uvodu, zapisal, da se je Ma-leš morju približal ' z očmi slikaria, ki je vesel, gledanja, ki ljubi, kar 'se večno spreminja. Opija se z barvani živega mozaika zelenja in iskal, hiš in barčič med zamolklo preprogo vode in ■ razpetino neba. Zato te podobe nočejo biti objektivne ilustracije; saj so porojene iz čvrstega veselja nad motivi, ki vabijo občutljivo slikarjevo oko. Nočejo biti dokument resničnega stanja, ampak resničnega doživetja stvari Kot barvni filUi se odvija pred našimi očmj obala od Istre do Ulcinja Coln z neslišnimi vesli se pomika med otoki in zalivi. Veselimo se lepih doživetij, poslušamo pravljice modrine, pozdravljajo nas pogledi zamišljenih žena-Zgodovina gre mimo nas in čas se ustavlja.'Toda v trenutku, ko zavije čoln okoli novega rtiča, preneha bivati vse kat je za pjim. Istra, Hrvatsko Primorje, Dalma-cna. čr imunska obala, dre-vo« kamcu, čoln, voda. pe- sek in človek Vse je tako, kot je videl in hotel vi-deti umetnik... Tako France Stele. Reorodukcije Maleševih podob, vse v barvah, pomenijo dokumentacijo močnega stvariteljskega cikla Mihe Maleša, obenem pa lepo predstavitev njegove umetnosti. Tako'se uvršča knjiga jadranskih motivov med tista dela, ki pomenijo še vse večjo afirmacijo umetnika, obenem pa njegovo predsta-•vitev najširši javnosti. Pri tej knjigi pa končno ni prezreti tudi propavandno-turi-ctičrega motiva, ki bo vsaj nasproti zunanjemu svetu od'gral pomebno vlogo. Ce omenimo da je ta knjiga velikega formata izdana na odličnem papirju, v izredno skroni opremi, da uvodni tekst krase še majhne repi oduacije Maleševih grafik, potem moramo biti te krasot"!; izdaje res veseli. Taka knjiga, ki govori sama Po sebi najširšemu domače-ntu ir tujemu svetu, je res. nično lepa izdaja, ki zasluzi vse priznaje. Prlmor^tfnevmk J. septenArajH,* * Spomini in skomine na noč poznega poletja Tudi Portorož ima svojo vil« Mnenje o natakarjih in cenah - Ognjemet - Plahe gazele in mojster Jenko - Pogovor z vilo in bogata večerja letošnjo vilo Portoroža je bila izvoljena Claude Pouyed iz Pariza Po nepopolnih podatkih Galuppovega inštituta so v letu 1960 izbrali po vsem svetu približno 380 tisoč različnih miss, od katerih kar 877 «miss Evrope». Katera je bila prava, vrag vedi, dejstvo pa je, da si danes vseh 877 deklet predstavlja, da so le one prave evropske miss. Vse te lepotice je imenovani inštitut še posebej razporejal po socialnem položaju in namembnosti. Le-ta je bila še posebej važna, kajti ne gre, da bi kjerkoli izbirali «miss», pa bi bila ta potem brez imena. Zato danes poznamo: miss čokolade, miss asfalta, miss vonjav, miss rožne doline, miss pristaniških delavcev, miss fotoamaterjev, pa miss šolskih upraviteljev, miss pekov, miss... in tako naprej. Pričujoča reportaža dviga zaveso pred skrivnostjo, ki ji je — mar že spet! — i-me miss, tokrat «miss portoroške noči*. Uradno se tam, v Portorožu, enkrat na leto imenuje srečna izbranka pravzaprav «vila». In ko smo po tem akadem- Portoroška vila s svojima- spremljevalkama Nočna vožnja s čolnom je bila zares prijetna OP mm■«■l t Veljaven od 4. do 10. septembra OVEN (Od 21. 3. do 20. 4.) Sentimentalno obzorje se jasni. Zvezde vam bodo naklonjene tudi v poklicnem delu. Polni elana in novih zamisli, boste dosegli lepe uspehe. Srečni dan sreda. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Z drago osebo morate biti bolj vljudni, ker bo te dni zelo občutljiva. V poslovnih zade-se stvari obračajo na Možnost pristran-zaslužka. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) U- godne razmere v ljubezenskih in poklicnih zadevah..' Z drago o-sebo boste preživeli nekaj prijetnih dni. Upoštevajte predloge glede poslovnih zadev. Srečni dan četrtek. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Z drago osebo se boste pobotali, če bole popustili in priznali svojo krivdo. Nujno potrebno pa je, da se odkritosrčno pogovorite. Ugodne razmere za poklicno delo. % LEV (Od 23. 7. do 22. 8.) Lahko ste f c jl \ zadovoljni in ve- jpjS j seli, ker se vam i / obeta velika sre- ča v srčnih zadevah. Draga oseba vam bo zvesta. V poklicnem delu boste dosegli lep uspeh. Izlet. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Dobili boste pismo od drage osebe, ki vas bo spravilo v slabo voljo. Potolažite se, ker se bo vse lepo uredilo. Imeli boste polne roke dela. Pismo, darilo in obisk. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V srčnih zadevah vam bodo zvezde še naklonjene. Zelo boste srečni, ker se boste preda je draga oseba in vas ima rada. Možnost spremembe v poklicnem delu. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Razgibani dnevi zaradi sentimentalnih zadev, ki vas bodo spravile nekoliko iz tira. čeprav ste jih želeli in pričakovali. Izboljšale se bodo razmere v poklicnem delu. rij pricau iskrena STRELEC (Od 23. 11. do 20.12.) Obzorje se jasrti in napoveduje prijetne dni, tako v srčnih zadevah kot v poklicnem delu boste občutili notranje zadovoljstvo. Srečni dan nedelja. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ni pravilno, da se kažete indiferentni do osebe, ki jo imate radi in vas ima zares rada. Pripravite se, da boste kos poklicnemu delu, ki vas čaka. Dosegli boste prav lep uspeh. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Sprejo meniti morate svoje odnose z drago osebo, sicer se vam bo odtujila, ker ne more več prenašati prepirov zaradi ljubosumnosti. Neuspeh v poklicnem delu. HIBE (od 20. 2. do 20. 3.) Vam je všeč neka oseba, r j ki ne čuti nič po- sebnega do vas; všeč pa ste osebi, ki jo še malo poznate in do katere ste še indiferentni. Spoznali boste, da vas ima rada, in vam ne bo žal. skem uvodu zdaj že prispeli na prizorišče, t. j. v Portorož, si — zaradi boljšega poznavanja razmer, ki vladajo v tem čudovitem kraju — ga bežno oglejmo. OGLEJ SI PORTOROŽ — POTEM UMRI To je neskromna besedna varianta na tisto o Neaplju in «. ..poi mori!*, da-si ima ta varianta tudi svoj smisel in pomen. Menim, da bi bilo treba tiskati za obiskovalce Portoroža priročno brošurico z naslovom; Priročnik za domače obiskovalce Portoroža. To bi — verjetno s precejšnjim finančnim uspehom — lahko izdalo Turistično društvo tega prelepega bisera na severnem Jadranu (kot pomotoma imenujejo Portorož, kajti tš.ko ime ima več kot trideset severnoja-dranskih turističnih punk-tov od Opatije do Splita). Z jedrnatim besedilom, ki , bi ga dopolnjevali še komentarji «iz praktičnega življenja*, bi izdajalec (mislim: izdajatelj tega priročnika!) lahko pravočasno poučil neukega turista, kako se mora obnašati n. pr. v kavarni «Jadran», da bi s svojo nenamerno prevzetnostjo ne užalil katerega od natakarjev. Kajti natakarji so zlasti v sezoni preobremenjeni s kompleksi superiornosti, kajti v tem, poklicu je priučen občutek večvrednosti skoraj življenjsko nujen. Potem bi ta priročnik moral vsebovati okvirno lestvico cen, da že tako vnaprej zapre pot vsem tistim turistom, ki se jim v glavi nabirajo tako imenovani »idealistični predsodki* in mislijo, da lahko zastonj občudujejo ta izbrani raj na slovenski o-bali. NO C, KI NI BILA SAMO NOČ, AMPAK TUDI PORTOROŠKA ... Ja, to je bito pa takole najprej je bil oder in so bili panoji, ki so »nezaposlenim prepovedali vstop*. Potem je bila ura 21 zve čer in s strehe je zadonela fanfara, kar je pomenilo, da se začenja program «Portoroške noči*. Potem jc bila dolga pavza. Potem se je začel ognjemet, ki je — z vmesnimi prekinitva mi — trajal do 21.45. Ognjemet je bil razkošen in paša za oči. Potem je bila druga dolga pavza, ki je bila pa neprimerno daljša od prve. Namreč: ta pavza je bila potrebna zaradi številnega občinstva, da bi o-krevalo od šoka, ki ga je povzročila iluminacija. Je bila v nekem smislu »stimulativna* pavza. Potem je nastopila folklorna skupina Turističnega društva Piran - Portorož. Mojster Jenko, ki je plesni učitelj, sicer pa kar prijeten človek, je med odmorom brstel v zanosu poliglotizma in prizadeti publiki dokazoval, da je lahko tudi njegov komentar točka zase Z listov je prebiral rezulta- te popoldanskih tekmovanj in je iz te svoje točke napravil slovesen ritual, kajti malo je manjkalo, pa bi ves avditorij vstal in začel s solzami v očeh preprevati festivalno himno. Nastop že omenjene folklorne družine mu je prekrižal načrte. In občinstvo je tudi to srečno preživelo, nakv je z amfiteatralno radost-j •> spet pozdravilo napovedovalca v osebi mojstra Jenka. Le-ta je najavil «triumf* večera, se pravi — portoroške noči, in sicer «izbor lepotice, odnosno vile portoroške noči* Seveda pa je to poglavje zase, ENAJST PROTI DVE PROTI ENA... Ne, to ni problemska naloga, ampak ugotovitev ženskega prestiža. No, kasneje se nam bo ta skrivnost odkrila. Mojster Jenko je prečital imena žirije, ki je z izborom prejela tudi pravico ekskluzivnosti. To pomeni, da so člani žirije bili tisti hip tudi posvečeni v Skrivnosti ženske lepote. Ko smo spozna, li pravilnik, ki govori o «gracioznosti, neprisiljeno-sti* in tako naprej, se je začela parada. Na oder je prišlo enajst predstavnic nežnega spola med 19 in 30 leti. Vse so bile videti kot preplašene gazele, . še prav posebej pa v tiehut-ku, ko so se vanje zapičile stroge oči članov žirije, med katerimi smo lahko spoznali grafika Lojzeta Spacala, pa filmskega režiserja in domačina Franti-ška Čapa, potem so bili tu neki kiparji portoroškega simpozija in še drugi člani žirije. Prvi del parade je bil seveda nezanimiv, ko pa so se — po tretji dolgi pavzi — pojavile lepotice v kopalnih kostumih, je med občinstvom završalo. Zlasti se je vznemirila sorodna generacija, ki je z žvižganjem spodbujala kandidatke za vilo. Mojster Jenko je z neprizadetostjo strogega sodnika predstavljal številke in večkrat pozabljal na žirijo, kar pometli, da ga je o-mamljala bližina portoroškega čudeža v obliki desetih lepotic. Zdaj pa lahko rešimo tudi matematični problem: najprej jih je bilo enajst, v kopalkah le deset, od teh so bile tri le- pe, ena pa izbrana. To je bila... CLAUDE POUYED IZ PARIZA — PORTOROŠKA VILA Takoj po zaključeni svečanosti razglasitve je med menoj in novo «vilo» tekel ta-le razgovor, posebej za nedeljsko številko »Primorskega dnevnika*: »Kako ste zadovoljni z izborom za portoroško vilo?* Claude: «Hvala. Publika je čudovita!* «Kaj menite da vam je prineslo prvo mesto, odnosno — zaradi česa ste bili izbrani?* Claude: »Hm... mogoče minimalke. Pa — če ste pravični — ali nimam lepega telesa?* (Tokrat sem si 21-letno Parižanko še enkrat ogledal zbliza. Molče sem prikimal in *ako zaključil intervju.) Za nagrado je mlada .Claude prejela trak z napisom : Portoroška vila 61 --- Turistično društvo Piran Portorož. In še srebrn kelih z enakim napisom. Ko se je izbrana družba (z vabili) odpeljala z ladjico še v Piran, je bila na krovu tudi portoroška vila in . nieni dve spremljevalki Piranski pomol je bil ves črn. Sprva smo menili, da je to od zbrane množice. Kasneje smo konsta-tirali, da je bila to zgolj črna noč. Na prečudovitem banketu (kjer je bilo vsega dovolj, le kaviarja ne!) v restavraciji «Sidro» je vila Claude pila črno vino iz daritvenega keliha in vsa družba je pila za njo. Seveda iz keliha. V tem znaku se je pravzaprav končala portoroška noč in le «Sidru* se imamo zahvaliti. da je vsa slovesna druščina kmalu zapustila okrašen lokal in se odpeljala nazaj v Portorož. In tako je bil to zaključni akord .letošnje «Portoro-ške noči*. Prinesla je vsaj malo saharina v naše o-sladkano življenje, škoda, da ni nastopil tudi kak iluzionist in hipnotizer. Stvar bi bila tem pestrejša, ker bi hipnotizer tokrat obujal zaspane, namesto — kot je v navadi — narobe. Na obzorju je ugašala (portoroška) noč in sivi obrisi novega dne so menjali tonaliteto. Toda v naših srcih bo večno ostala... in tako dalje! MiLi & A * 5k GRAFOLOG ODGOVARJA % |t MIZI: — Vaše odločnosti in udržljivosti se ne bi f ^ sramoval marsikateri moški. Imate pa na svet svoj- sj 'jj stven pogled, zaradi česar izpadete ob določenih pri-likah nevsakdanje. Morda spada to tudi v Vašem gle- !j, danju na umetnost? Tu bi lahko poudarili, da bi z £ S udejstvovanjem na prej omenjenem področju pokazali 5|i polno novosti in izvirnih idej brž ko bi se posrečilo # S|5 prodreti v širšo javnost. Prav tu ne smete biti plahi d, in uporabite vso svojo avtoritativnost. Oživite svoje j(/ Jj? čustveno področje posebno še v stiku z osebo druge- (jt 0 ga spola. t fjo lllilnuii Dolg delovni dan ob 32 stopinjah vročine je za nami. Oddahnili bi se radi, toda za odločitev nam ne preostane mnogo časa. Ura je že 19, čistilke prihajajo in odpirajo okna trušču avtomobilov in tramvajev. Domov nas ne vleče, kaj bi tam! Preden bi prišli v stanovanje bo že čas večernega programa televizije. če se nočemo zameriti gospodinji in z njo v smrtni tišini občudovati Mika, nam ne preostane drugega, kakor zatohla, vroča soba in glasovi iz vreščečega juke-boxa pritličnega bara. Poletje je in zato je zbirališče Milančanov in prišlekov s severa, juga in vzhoda prepolno. Trg pred Duomom je nabito poln, kakor ob predvolilnih zborovanjih. Dobiti prostorček na stopnicah spomenika Vittoria Emmanuela je že pravcata umetnost. Prijatelje je treba čakati ne samo 10 minut, tudi pol ure in to je že kar običajno. Zaradi tolikšne zamude se nihče več ne razburja. Promet je namreč od 6 do 9 zvečer tako živahen, da je treba imeti nadvse odporne živce in po navadi si jih po tramvajih Milančani mirijo s prebiranjem ve-černikov, lastniki avtomobilov pa z opazovanjem deklet, ki hite po pločnikih «zaročencu» naproti. Milančanke sicer niso znane kot lepa dekleta, vendar se znajo dobro «urih-tati*. Bila je že 20. ura pa še skoraj nobenega od nikoder! Vsi imajo pač dela čez glavo in so se, hočeš nočeš, vživeli v milanski način dela: čezurni delovni čas. Pravijo da 20. uro spoštuje le še načelnik letečega oddelka milanske policije, za njim gre ob 20.30 na večerjo monsignor Montini, ob 20,45 pa se sedaj v poletnih večerih pri-žgo cestne svetilke. Te so dokaj važne, ne zato, da bi napovedale prihod mraka, marveč, da bi opozorile številne tujce, da je obljubljeni metro še daleč od uresničitve in da moraš paziti, do kod lahko stopi tvoja noga, da se ne bi nenadoma znašel v globokem prepadu, iz katerega zevajo vodovodne in plinske cevi, kakor noge in roke strašnega zmaja iz starodavnih pravljic. Sicer pa imajo Milančani dobre živce in to nam dokazujejo na vsakem koraku. Dolgo so se na pr. zgražali nad pouličnimi zvab-ljivkami in ko so si te končno izbrale za svoje «tržišče* centralni park ter dolge dokaj neobljudene drevorede so se skoraj oddahnili in sami pri sebi u-gctovili, da so «dekleta» s širokimi in do kolen kratkimi krili le upoštevale njih delavnost in dober sloves pred svetom ter brez posega organov javne varnosti odšle z glavnih točk. Toda njihovo zadoščenje je bilo le začasno. V kratkem obdobju je Milan preplavilo več desetin motoriziranih lahkoživk, ki so s kratkimi signali kla-ksona opozarjale domačine in tujce, da se lahko za 10.000 do 30.000 lir pripelješ na večerni obhod velemesta in v prijetni družbi zaključiš obisk mesta nekje v udobnem stanovanju na periferiji, kjer ima «clacson girl* svojo rezidenco! čitali smo, da so jim pred dvema mesecema pobrali avtomobile in jih napotili na boljša pota, toda kam so odšle in kako si bodo «služile* vnaprej svoj vsakdanji kruh, nam policija, ki je poskrbela za čistko milanskih motoriziranih lahkoživk, ni sporočila. želja po takšni družbi moji znanci, vsaj tisti večer, niso imeli. Pohlevno so se z menoj vred zagledali v kinematografske o-glase zadnjega večermka. Izbira ni bila lahka! Milan ima 126 kinematografov, poleg tega vrtijo filme tudi v 12 odprtih poletnih arenah. Seveda če bi hoteli videti le enega izmed dobrih novih filmov bi morali izbrati med 16 kinematografi, ki predvajajo filme v prvi viziji ali kvečjemu med 15 s filmi, ki so komaj drugič na milanskih filmskih platnih. Toda za prve ni dovolj 1000 lir, za druge pa zadostuje komaj 500 ali več. Ker smo bili v petih, je želja za dobrim filmom kmalu ugasnila. No, ker smo tako lepo prihranili pri filmu, smo jo mahnili k Scofcnu! To je prijetna milanska ošterija, ki nas s svojimi lesenimi stenami in dobrim vinom spominja na ljubljansko šestico ali pa goriškega Zlatega jelena. Za 350 lir smo dobili hrenovke z dobrim zeljem in kozarcem dobrega piemontskega vina. Ko so bili želodčki privezani nam je ostalo še časa na pretek, saj se zadnje filmske prireditve prično ob 22. Ubrali smo jo pred milansko Scalo, kjer bi se morala v kratkem pričeti večerna predstava. Poletni program sicer ni tako bogat in raznovrsten kot zimski, vendar so prireditve vedno odlično obiskane. Tujec, ki pride v Milan, želi v Scalo. Če že ne uspe na prireditev, gre lahko zjutraj za 100 lir v njen muzej, od koder ima pravico tudi do pogleda v dvorano, če ima srečo, bo lahko, čeprav samo za pet minut, prisostvoval vajam slavnih pevcev in baietk milanske operne hiše. Milančani so zelo ponosni na svojo Scalo. Sicer jim zaradi finančnih težav dela obilo preglavic, toda oni menijo, da Rim lahko vrže milijardo ali dve za takšno ustanovo, ki je ni mogoče primerjati niti z Operama v Parizu in na Dunaju, za kateri ska in avstrijska , j fra# drž8'! pobirata letno najini milijardi lir. . ^ Vzdrževanje Scale j® * htevna stvar. Samo .. je skoraj 1.000. Tak j, mo 103 člane orkestra. ^ članov opernega članov baleta, 20 godbe na pihala, 235 J ^ lavcev in tehnikov, operaterjev, 20 sc jjt iov. 18 uradnikov » statistov. . Scala je poseben ,, nij milanske vla p več zaradi Vanom! - j vzlie temu pa )e ložo huda in je sk mogoče priti do n]®^ po smrti abonenta 8 ^ postane nekakšna na sorodnikov ali Vj i» liev, mnogo pa :ie* J1 likih podietij, ki m s(t' po število lož funkcionarie ali za tul* V T#, slovne partnerie.. >1 tudi v ScaP čuti a^š vega industrijskega „ nja milanske me j^i Toda tudi drugaJJ šča niso manj Piccolo Teatro j1? vrsto ljubiteljev, k1^^ ralno in finančno jo. Težavnejši j® r nestalnih gledali* < ljubiteljev resničn® nosti je tudi v Mn ,$) I cej, posebno med ,e#| mladino. Sicer j® ja, pa pravijo tudi seji nakupa na obroke, posebno razširila P ,a o« vojni, precej škodo ^9* isku gledaliških P jp f toda z modernim8 guinnimi deli, ki vij o na milanske ^ deske ni strahu, 0 nično gledališče pepelka. ‘M širila še nova . dejavnost. Kopij*. 5t(“ skih music-halloV ajlS I teasov, ki je sicer di v Milanu svojo je K. V zadnjih letih s j«li“ toda pravi Mil*1!! raje na revijo M* p/ Rascela, kjer se ,,, v®-.. nog številnih Ple' a lo zabaval tudi den stopi vanje, če pa koga n*1 godlji: ni lokali, bi bu* -jpoiv njih predolga, P y bi vsakomur le (j'0iif£l polni listnico. USPELO JU! aaa*h !f jetniki: PONOČI 50 JETNIKI bKR&NO IZPELAU načrt ZJUTRAJ PA... UF . KOO 0,1 S,\ tliSUl , DA JE 1400 > nik tako dolg'- STARI onos 3t OE 3 AL, KJNbRtn PO STOPNICAH NNMZ&OR in na TO PO IHOONmU NA Lt-VO . LINU50VA 50SA JE TISTA , PREO KATERO , STOJITA OVA NOTAKfJ TO e>0 UNUSOVk ji TODA KAKO N A"8 TEH DUETI OOA ^ ^ NE ttOREn ' I 1 nORMi OD VRAJ" £,€ NAOALJdlh a as a a a a a a a a a i I *č3 <£ ■ k «* ibk • "'Ml, Da bo prihodnji v .1 m i in Kmetijska zadruga v Trstu je tudi letos priredila na Opčinah «Kmečki tabor*, že tretji po vrsti. Beseda «tabor» je istovetna z besedami «obramba», «za-ščita», «borba» za določene pravice. V tem primeru pa gre predvsem za gospodarski napredek tržaškega kmetijstva. Zato je kmečki tabor v propagandno - poučne namene vseboval razstavo industrijskih izdelkov za kmetijstvo in nekaj kmetijskih proizvodov, poskrbljeno pa je bilo tudi za zabavo. Iz priznanja vredne zdrave zamisli porojena prireditev je v vsakem primeru velikega, v naših izjemnih pogojih pa še večjega pomena, in to v materialnem in moralnem pogledu. To je menda vodilo kmetijsko zadrugo, da se je odločila za takšno obliko prireditve. Vsaka javna prireditev, pa čeprav v skromnem merilu, je v naših razmerah nevšečna, težavna in u-trudljiva zadeva, ker se morajo prireditelji boriti z raznimi zaprekami, ki vse zahtevajo dosti požrtvovalnosti in dobre volje. Toli- r POLNIJO Z OTAVO (Foto Magajna) ______________ l>,llli|ii>iiiiiiii|lllll,ll|l|||||||)|I|||||II||||||1||||||||||I||||||||||I|||||||||||||ll|IIIIIIII(I1,lll||l|lll|||limmmi,,,(„„111,,nuuiiiininniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii KO JE DNEVI OBČUTNO SKRAJŠAJO, NI VEČ TOLIKO TOPLOTE IN SVETLOBI , vrtu nas čakajo Iyrg hočemo pripraviti za pomlad «a " Ov ' Vel,!5*0 Ur0 >eVtembru skrSjš!a< «avr° SvninK izgubi vrt Ob])® rast j„e in toplote, kar D,, zorenje. Zaradi ž Se ln Pogostejših 6w„. ^livau’ Vež treba moč- H ll"1 snojiiigi"°3enje. 2 u‘ V[tn; Več v„ ■ gnojnico pa nic0 nal1 nam r'?tno’ zlasti na liv,,1- ^ato k enlen>h za ozim- C ‘e «• le?0 močneie zait« "ove J. n* cvetoče traj- Vs„ ve in presajan- 'tltlrl--e Za " k«. ki mraz občutij ive Prej, V, gredi v?Sle čez po’ Wu SlCer ’ ncirno čim-vetL slabšeS!,, V Poznejšem v nJ1*1 ne K oreninijo. Selili ^‘fanje J301,10 tak°i dali travUstim0 frost°re, pač pa !emi- 6 i« vioJ' Se naikT.‘J' zunal na zopet 36 b°' 66 jih *"av a zagrebemo v jih prav a. zaSrebemo v p°nesem roba Posode, H jikhla zim motpvilec, Spi-%>na n7 ,solat°; nekoliko j' Konec m6 Sedai Setev ?e'iu!n bo ■ ntcseca posadi-zimski PPčPtl . puaaui- , -'čari., zimski česen, M n^čipnij-8 bo že kmalu "n, tavii L, Vrh' da bi 'v«t,v °drežem Paradiž- ^ m *fe, v‘-h, vsa so-plodov Ja hran * da bo vsa I®5 Zn°m- Sre!|-V Pnd Sam° Sa btesajan* toeseca je ki lb 8j bo pm rabarbare. )e0a .r««Iin.Po! ftetra globo->zdatno pogno- Sp; blevsjtj^ alnn poRn( W ‘braz gnojem Ko N,!.1 «^6 pra* d. u> ustjem ali "a, 'a, ZBn. 0 Pres- . lne jagode Ni^beiSi 48’8m°. vendar u Bo lenai bod boljSk Na S**SitfS‘n na°a vrste Jagod Nč0 Me pa 'razen, vmesni Sa 1 bo SnPos<-Jemo s šP,- S r° itsa T dl žo pn- S st °de ja Se prično > Jim 2e>o zabf°da in šp>-!i- 8 bom8 t?vni rastlini, , ° m°bno pogno- \ dal - \iiiti sp! bogateje cve-A 2 KlaviCe0 b režemo odjugo j, kar p’ .Slcver oseme- ■j,nih ane s r°s‘ rastlina S SS°i boA Z«odai salti >ens PD kmalu zrelo. li-®s^jar»e Pričp,,8 ice Porja- 8!6) Je bmba 0dplrat'. Za MA 2daj J8 ‘bele 1,-N ** Preša"31 Č8S' Ur"- L9’ bkr jbolie 5^° v pozni r-Ai. pati J. ' Sele novera- Je>n 'čni pn’"- ' nči 28 "arci-Jaeim.Pa tudl to- po . malem zalivamo,- ker ima zdaj dobo počitka in ker tako najzanesljiveje nastavi cvetne popke. Cim bolj praznimo vrt, tem bolj pritiskajo miši k hišam, Zato si ob pravem času preskrbimo pasti in strupe. V kleteh počistimo ter pripravimo zaboje in police za ozimnico. Marsikje imajo letos bogato sadno letino, zato bo treba čimpre.i podpreti preobložene veje. Oba poglavitna škodljivca, ameriškega kapgrja in sadno pršico (rdečega pajka), je treba neprestano preganjati, prav tako škrlup in sadno gnilobo (monilija). Slednjo še najbolje zatiramo, če sproti pobiramo in odstranjujemo z vrta vse gnile sadeže. Pohiteti je treba z okuliranjem sadnih podlag in šipka (bab-jek)' ter zavarovati letošnje cepiče pred viharji in snegom. Ribezu odstranimo pri tleh veje, ki so se po štirih letih izčrpale, grmiče pa okopljemo, oplevemo in pognojimo. Ze zdaj se je treba odločiti, katera drevesa bomo jeseni odstranili z vrta, katera bomo precepili in kaj na novo sadili. Naročilnico za nova drevesca jn okrasno drevje pošljemo čimprej drevesnicam. Tudi na kole in gnoj mislimo že zdaj, da bo oboje pri roki, ko. prispejo sadike. V oktobru že kar računajmo z ohladitvijo- in slanami, čeprav so jeseni zadnja leta raz-pieroma tople. Se pred^ mrazom poberemo z' vrta vse plo-dovke, jih konservirarrio ali pa sveže obesimo (dr kako drugače shranimo v prostoru, kjer ne-zmrzuje in ki je zračen, da se ne razvijeta plesen in gniloba. V hladnih dneh cvetovi krizantem porjavijo, zato jih .umaknemo pod šipe ali pod polovinij- Endivija in nagelj šabo sicer preneseta zmeren mraz, vendar je bolje, da ju pred slano; zavarujemo. Endivija še kar zdrži 2 do 3 stopinje mraza, vendar je težko predvidevati, kje je za- nesljiva meja trpežnosti.i "‘ »«-> zv>*0 p“lmi po‘on*' Aa A ze s sa.ie- > n \8. Mmfrana' "arci. s ‘h hii. 'm P ‘eA m.T ie n., S51\Pr^ianieBf3u»)dneJ« CS„ Prežri^ ‘rajnic. Pri l'*h korčk teloha in A’1' ki ^"ic j. k. ko bolj težavna pa je takšna prireditev, kot je bil tabci ker se vrši v pokrajinskem merilu in sloni — vsaj tako je oiio doslej — njeno organizacija na plečih zadružno-gospodarske ustanove. Iz časopisnih poročil smo razbrali, da je tudi 3. tabor uspel. Stvari in resnici v prid pa je treba podčrtati, da ni v tem primeru tako lahko določiti višino u-spjha, ker je to odvisno od več činitel.iev, ki segajo v moralno stran. Gre za vtise, ki jih občinstvo odnese. Ti so odvisni od vsebine prireditve in so različni, ker ni občinstvo iz enega in istega testa in v zahtevnosti enako- Lahko pa pribijemo, da smo in zaradi razmer v preteklosti tudi moramo biti skromni prav v tem, kar sestavlja bistvo našega obstoja, razvoja in napredka. Zaradi tega je razumljivo, da je naše kmečko ljudstvo na splošno malo zahtevno, tudi v tem kar neposredno zadeva njegov osebni interes Predpostavljam, da ustreženi naši stvari, oziroma predvsem prirediteljem kmečkega tabora, če navedem nekaj misli, ki bi mogle temu v bodoče koristno služiti. Začetek je najtežji. Izkušnje so sproti svetovalec in bodrilo. Letošnji tretji kmečki tabor je bil okvirno in vsebinsko bistveno enak prejšnjima. Pri vseh treh je bil poudarek na razstavi pripomočkov v kmetijstvu predvsem na strojnem o-rodju, a le v skromnem merilu so bili prikazani dosežki dela kmečkih rok. Kmečki tabor prireja Kmetijska zadruga. Nista brez pomena naziva kmečki in kmetijski. Prvi se nanaša na stan, drugi na dejavnost. Prvi pojem vključuje celotno življenje, drugi le gospodarstvo. Kmetijska zadruga je kmečka gospodarska organizacija i:.i kot vsaka zadruga izraz samopomoči po načelu vzajemnega sodelovanja v proizvodnji ali pa v potrošnji. Kmetijska zadruga nabavlja kmetijske potrebščine, kar je danes izredno važen člen v kmetijskem gospodarstvu. Tukaj ne gre za trgovino v kapitalističnem smislu, ker ni namen zadruge dobiček, ampak nabava blaga po čim boljših pogojih (kakovost, ugodna cena) in čimbolj umna in smotrna poraba prihrankov za napredek kmetijstva. Prizadevanje za napredek kmetijstva — v tem je glavni namen te zadruge Kako pa mora to učinkovito opravljati? Kmetijski obrati potrebujejo raznotere pripomočke: orodje, semena, zaščitna sredstva itd., Semkaj spada tudi strojno orodje. Količkaj napreden gospodar je že uvidel, da je stroj v kmetijstvu uspesen pripomoček zlasti danes, ko primanjkuje delovna sila ih ie ročna obdelava nemogoča oziroma predraga, pozornost. Toda zgrešili bi, če bi vso pozornost osredotočili na stroj in samo v njem iskali rešitev iz težav, v katere je zabredlo naše kmetijstvo. Stroj ni vsemogočen in ima poleg prednosti tudi nedostatke, pa naj je tehnično še tako dovršen. Predvsem zahteva gospodarja, ki zna na svojem obratu vsestransko, temeljito in umno presojati ter ve, kaj in koliko ta zmore. Takšnemu gospodarju pa je najboljši stroj le dobro pomožno, nikoli pa ne glavno sredstvo v njegovem obratovanju. Pred njim je mnogo poglavij. ki bi jih morali , imeti stalno v vidu. Stalno in tudi na kmečkem taboru. Povsem bi odgovarjale značaju in namenu tabora, če b; bili na njem na prvem mestu dosežki iz našega kmetijstva. Na prvem mestu, ne pa kot skromno dopolnilo. Kmečki tabor naj bi bil v prvi vrsti čim bolj verna slika naše kmečke stvarnosti, predvsem pa kmetijstva. V našem kmetijstvu imamo, kot znano, zaradi podnebnih, talnih in tržnih pogojev več strok. Prvo mesto zavzema živinoreja. Tako bo zaradi njene nadvse pomembne vloge v tej dejavnosti tudi v bodoče. Ima pač dve prednosti. je proizvajalec osnovne hrane in naravni zala-gatelj zemlje z organskimi snovmi. V tem ne more živine — vsaj do danes ne — nadomestiti nobena znanstvena tehnika, nobena tovarna umetnih ali pomožnih gnojil, še manj pa stroj. Ta naravni stroj pomeni za vsako napredno kmetijstvo, toliko bolj pa za našo na teh snoveh že močno in ponekod celo skrajno osiromašena tla, neprimerno več kot pa komercialno prizadevanje za nabavo kmetijskih strojev. To dejstvo pa pove, da bi prav ta stroka zaslužila, da b. bila na razstavi zastopana. Seveda ne mislimo no kakšno živinorejsko razstavo. Pač pa bi mogle v obiskovalcih izzvati pobudo slike, diagrami, statistični podatki, primerjave itd., ki se nanašajo na či-nitelje, ki jo pospešujejo: n. pr. izboljšane senožeti in pašniki, primerjava donosa z neizboljšanimi travnimi zemljišči, poskusna zemljišča gnojena z enimi in drugimi gnojili, travne mešanice itd. Kratko: čimbolj nazoren grafično-stati-stični prikaz pogojev za napredno živinorejo. Drugo mesto pritiče vinarstvu — stroki, ki se v znatnih odstotkih bliža u-sodi pastorke in se je ne bo rešila, če se ne preusmeri v sodobno in našim specifičnim razmeram odgovarjajoče vinogradništvo. Imamo za to odlične naravne pogoje, menda Aič slabše kot kraji, kjer se proizvajajo najboljša vina. Naš pridelek je sicer na častnem mestu, a do njegove,odlike mu povprečno vzeto od mnogih strani manjka še dobršen korak in vina je tudi vedno manj. Tudi vinarstvo je hvaležno delovno področje z mnogimi, še nenačetimi vprašanji, kot so n. pr. ra-jonizacija sort, ureditev nasada, gnojenje, gojenje kra-ške črnine (terana), kleti itd. Te zadeve bi ob smotrno urejeni razstavi vin mogle na taboru vzbuditi pozornost. Naše poljedelstvo je razmeroma na šibkem mestu, a naše oranice le niso tako slabotne. Njihovih moči še nismo preskusili. Nikjer nismo še naleteli na vzorna polja, ki naj bi ponazorila uspehe obdelovanja po dernih načelih. Ustrezna plast se v to še ni vživela in pušča času — čas. če je že tako — in to razumljivo v nemajhno škodo našega kmetijstva — ne smemo tudi mi zreti na to s takega stališča. Mislimo, da bi le nekaj takih poskusov, opremljenih s potrebnimi podatki, povedale našemu človeku kaj koristnega. Na razstavi je zasedlo svoje mesto vrtnarstvo — stroka, ki jo pozna okolica mesta in le tipaje podeželje; stroka za današnje dni, oziroma za kritje potreb modernih potrošnikov, ki se tudi na vasi, posebno kjer so zanjo dobri pogoji, utemeljeno priporoča. Izredno in skrajno potrebno bi bilo posvečati tej dejavnosti čim večje zanimanje. A kot pri vsakem intenzivnem izkoriščanju zemlje je tudi tukaj potrebna čim večja strokovna izobrazba. Mogoče bi se dalo na razstavi primerno predočiti vprašanje preskrbe z vodo, predele s podeželja, primerne za poljsko vrtnarstvo, pomen mešanca (komposta) itd. Mogli bi navesti še marsikaj, kar bi mogli s pridom izpolniti program kmečkega tabora in mu vtisniti smiselno vsebino. A že samo ti migljaji nudi polno gradivo. Se razume, da se te naloge ne morejo potisniti le prirediteljici (Kmetijski zadrugi) kmečkega tabora. Organizacijo je treba raztegniti in pritegniti k sodelovanju kmečke strokovne in še druge organizacije ki jim je za napredek našega kmečko-delavskega človeka in mu nri tem želijo pomagati. Le tako bi se moglo res uspešno izvesti oba dela programa: poučni in kulturni ter nuditi našemu ljudstvu, kar je nuino notrebno. JANKO FURLAN KR IŽA NK A 18 19 64 65 BESEDE POMENIJO: VODORAVNO: 1. sovjetski državnik, 7. prehoditi, prevoziti, 17. beseda, ki jo najdemo v vsaki osebni legitimaciji. 18. kazalni zaimek, 20. velika kača, 21. vrtim, mesim, 22. mesto v južni Franciji, 23. vrsta športa, 26. jutranji sviti, 27. število, 28, slabega vremena, 29. glas, zvok, 31. lahkoatletska disciplina, 32. ploščin-ska merska enota, 33. domača žival, 34. navoženi material, 36. kratica za naslov neznanca, 37. dotok, priliv, 38. veznik, , 39. država v Aziji, 41. iste barve las, 44. moško ime, 46. tlesk, mlask, 48. moško i-me, 49. z rokami se dotikati česa, 52. naslov, naziv, 53. plošča za tiskanje slik, 55. mo. ško ime, 56. potok, ki teče skozi Blejski Vintgar, 59. o-trok, 61. znak za erbij, 63. glavno mesto Estonske, 64. o-krajšan. podredni veznik, 66. duševni bolnik, 68. nekoliko odebeljen, 70. oziralni zaimek, 71. krajevni prislov, 73. velika ptica, 74. slab, star (za obleko), 75. nekdanji slovenski predlog (s, z), 76. prav tak, isti, 78. krojaška potrebščina, 79. kavbojska vrv, 80. poln žira, 82. frnikole, 83. o-sebni zaimek, 84. potreben, neizogiben, 85. uprizorjeni, u- metno napravljeni, povzročeni, 86 država v ZDA. NAVPIČNO: 1. ne gladke, 2. francosko moško ime, 3. u-lovljen, 4. vrsta bolezni (rdečica), 5. dva različna soglasnika, 6 s tožbo zahtevati, 8. neke barve, 9. bivši angleški ministrski predsednik, 10. šahovski izraz, 11. narečni kazalni zaimek, 2. značka tovornik avtomobilov, 13. stik, zveza, 14. del molekule, 15. zemljišče, delovalno področje, 16. posestnik, tisti, ki ima nekaj v rokah, 19. stikališče dveh zunanjih sten pri hiši, 23. snov, s katero kaj zažigamo, 24. starorimski 'pesnik, 25. podzemeljski hodniki, 28. slovenski dnevnik. 29. kazalni zaimek, 30. mednarodna o-značba za stran neba, 33. s koso porezan, požet, 34. nato, 35. namakan, 37. židovsko moško ime, 38. ptica, ki je koristna le za okras, 40. neljub, hudoben, zli, 42. reka v Afriki, 43. drugo ime za osla, 44. otok med Anglijo in Irsko, 45. predstojnik, šef, 47. sanje-, spa. nje, 50. dvojica, 51. miseini, 53. potepuhi, 54. angleško vse-učiliško mesto, 57. domača žival, 59. država v ZDA, 60. grški bog ljubezni, 62. velike utežne enote, 65. gora nad Bovcem, 67. medmet, 68. zno- i mn ■tiimiiiMiiMiiii milim v RECEPTI ZA NAŠE GOSPODINJE Poskusite tudi vi! (Recepti so preračunani na 5 oseb) SKUBANKl 1 kg krompirja, sol, 20 dekagramov moke, 5 dkg masti, 5 dkg čebule. Krompir olupimo in skuhamo, vendar ne premehko. Vodo odlijemo, krompirju, . ki smo ga nekoliko zmečkali, do. damo moko in napravimo v krompirju luknje do dna lonca, V te luknje vlijemo odlito vodo in jed kuhamo približno 20 minut na robu štedilnika. Vodo ponovno odlijemo, krompir in moko dobro zmešamo v gladko, a trdo testo, Z ostro žlico, ki jo sproti pomakamo v vročo mast, narežemo iz testa žličnike, polagamo v vročo skledo in zabelimo z na masti prepraženo sesekljano čebulo. Na Češkem, od koder prihaja ta jed, pa jih jedo posipane z zmletim makom, pomešanim s sladkorjem. SKUTINI CX1 VRTKI 50 dkg skute, 1 do 2 jajci, sol, 20 dkg moke, drobtine, mast za cvrenje, sladkor za posip. Pretlačeni skuti dodamo jajca, sol in presejano moko ter na hitro vgnetemo testo. Poljubno oblikujemo, povaljamo v drobtinah in cvremo na >roči masti. Se tople potresemo s sladkorjem v prahu in damo na mizo s sadnim sokom ali kompostom. RIBE V MARINADI Tri četrt kilograma skuš (lahko so tudi sardele, sardine, oslice) očistimo, operemo, osolimo, povaljamo v moki in na hitro opečemo na obeh straneh na olju. Očistimo in nastrgamo veliko čebulo, korenček, gomolj zelene, koreni, no peteršilja in narežemo dva paradižnika ter vse skupaj prepražimo na olju, ki ostane od rib. Nato dodamo še vršiček rožmarina, lovorov list, poper, malo narezane limone, vse skupaj zalijemo z 2 del belega vina in 2 del vode ter kuhamo 5 minut. Marinado polijemo po pečenih ribah. HOLANDSKA JABOLČNA SLADICA 17 dkg moke, 11 dkg masti, moka za valjanje, 6 do 8 jabolk, marmelada za nadev, sladkor, cimet, nekaj mandeljnov. Moko, mast in sol z nožem zmešamo, da dobimo drobti-nasto, rahlo zmes. Postopoma prilijemo 4 žlice mrzle vode in izoblikujemo vso zmes v kroglo. Pokrijemo jo s pergamentnim papirjem in pustimo nekaj časa na hladnem. Nato pomokanem prtu v krog. Plošča naj bo debela približno četrt centimetra. Z njo obložimo nepomaščeno pbsodo. Testo naj gleda približno 3 cm čez rob. Z ostrim nožem alt škarjami testo enakomerno obrežemo. Z vilicami testo po dnu in po stenah večkrat prebodemo. Rob sam pa s prsti izoblikujemo v zobč e okrog m okrog posode. Vse skupaj postavimo na hladno, da se testo ohladi in obdrži obliko. Medtem pa olupimo Jabolka, jim izdolbemo peščiš-a in napolnimo izdolbme z marmelado. Jabolka zložimo v posodo s testom, po vrhu jih potresemo s cimetom m sladkorjem. Cez vse skupaj pa ulijemo še malo z vodo razredčene marmetude. tečemo ,ričetrt uic pu srednji vročini. Testen rob mora biti lepo rumeio zapečen. Pečeno sladico potresemo z narezanimi mandeljni. Postrežemo tako]. Sladica pa je okusna tudi hladna. SIROVE REZINE 10 rezin kruha, 4 dl mleka 20 dkg bohinjskega sira, zelen peteršil, mast za pečenje. Srednje debele rezine kru-ha navlažimo z mlekom, jih položimo na dobro namazan pekač, potresemo z naribanim sirom in s sesekljanim zelenim peteršiljem, nakar jih v vroči pečici rumeno zapečemo. jen, 69. rebrača, navo.nica, 70. iraški ministrski predsednik, 72. bog vojne pri Rimljanih, 74. pritok Savinje, 75. brezpravni podaniki, 77. posteljno pregrinjalo, 78. izvor, 79. del drevesa, 81. osebni zaimek, 82. znak za nikelj, 84. predlog. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: l. vriskati, 7. stimuliran, 15. ravs, 16. po, 17. IV, 18. naval, 19. ro, 20. ‘soit -fz ‘jozo zz ‘v(i IZ °p 26. da, 27. matematik, 30. Z AR, 32. vezir, 33. kisik, 35. razen, 3(i. O(žbald) Giuts-mau), 38. čin, 40. malomaren, 42. ton, 44. zid, 46. vodi, 47. en, 49. Elen, 51. narek, 52. me, 53, ud, 54. ko, 55. Nikolajev, 57 Je, 58. edinim, 60 jadro, 61 ej, 62, potepati se, 64. na, 65. od, 66. sever, 67. vezan, 68 oj, 6'J. udar, 71. ser, 73. veli, 74. Ob, 75. umeven, 77. OLO, 79. kit, 80. kosa, 82. jelen, 84. ose a, 85. se, 86. ode. 87. recenzentka, 88. lev. NAVPIČNO: 1. vrednotenje, 2. rada, 3. Ivo, 4. se, 5. Apa-tm, 6 to, 7. svetim, 8. in, 9. mak, 10. uvoz, 11. las, 12. it, 13. ar, 14. nos, 17. Irak, 21. Pazin 22. OM, 23. lisav, 25. kazen. 27. meč, 28. er, 29. kilometer, 30. zareditev, 31. Ren. 34 kode, 35. Ra, 37. Golja, 39, Pirej 41. mi, 43. nekdaj, 44. zajedavec, 45. Dep, 48. domenite«, 50. Nora, 51. na, 53. udav, 54. kisati se, 56. to, 57. Dover, 58. ep, 59. ni-! zek, 62. pes, 63. Er, 65. odeje, j (>8. obod, 69. um, 70. rele. 72. lek, 74. oko, 75. un, 76. Nen, 77. ost, ,78. Oka. 81. se, 83. N Z, 84. on. #»------ Največ traktorjev v Novi Zelandiji Največ traktorjev v razmerju l obdelovalno zemljo imajo v Novi Zelandiji. Tam pride po en traktor že na 6 hektarov zemlje. Ze o dobro m mehanizirani tudi v nasled-njin deželah; v, Švici pride po 12 hektarov na traktor, v Zahodni Nemčiji 13 ha, v Angliji 14, na Nizozemskem, Norveškem in v Avstriji Čo 18, na Danskem po 30, Irskem 33, v Franciji 36, na Fins em 37, v ZDA 4W v Izraelu 86, v Kanadi 73 in v Sovjetski zvezi 205. Veliko število traktorjev ali razmeroma malo zemlje na traktor v nekaterih deželah pa nikakor ne pomeni pravega napredka. Upoštevati je namreč treba, da so v nekaterih deželah traktorji slabo izkoriščeni, saj je traktor mogoče popolnoma izkoristiti le na kakšnih 60 ha obdelovalne zemlje. V Zahodni Nemčiji, Švici m Novi Zelandiji i-rnajo toliko traktorjev predvsem zaradi tega, ker so posestva razmeroma majhna m v zasebni lasti, manjši zemljiški lastnik pa ne more popolnoma izkoristiti svojega stroja. rnsm VN0 Grčavi predstavniki našega starega vaškega življenja so se zredčili. Med te je spadala pokojna Marija Rebula rojena Žužek. Tudi njo je življenje temeljito šolalo. Rojena na malem kmečkem gospodarstvu Se je morala že v zgodnji mladosti boriti s pomanjkanjem in pomagati mašiti hišne potrebe s težavnim delom in unovčevan jem vsakršnega blaga, le da je nekaj padlo za sladkor, kavo itd Najbolj ji je ostala v sp o- pepel, druga butaro sena. Kasneje ji usoda m prav nič prizanašala: skromen možev zaslužek iz kamnoseštva, prgišče zemlje, polna hiša otrok (10) in z njimi materine dolžnosti in odgovornosti. Zadosti za vsaka še tako močna pleča! Temu težkemu bremenu je mogla biti kos le izredno močna življenjska sila iz trdnega zdravja. To ji je — čudno in skoro neverjetno — stalo ob strani do vaivtšje starosti (82 let). Kot vdova iz leta 1939, je skrbela za četvero otrok, ki so ostali pri življenju, in neumorno vrtala iz zemlje skromne življenjske pogoje. En sin ji je padel v partizanih tik pred osvoboditvijo. Prav zaradi svoje skromnosti je ta dobra in delavna žena svojim otrokom raje dala kot pa od njih prejela in celo prihranila za svoj pogreb. V torek, 22. avgusta smo jo položili k večnemu počitku cb veliki udeležbi domačinov in sosedov. Polno cvetja je zagrnilo grob te k raške mučenice. Lahka ji zemlja! Svojcem izrekamo naše sožalje! PrTnionTa’(!nevnik '3. septembra^ Vreme včeraj: najvišja temperatura 27.3, najnižja 19.4, ob 19. u-* ri 24; zračni tlak 1019.8 rahlo narašča, veter 5 km jugozapad-nik, vlage 52 odst., nebo jasno, morje mirno, ten.peratura morja 22.4 stopinje. Tržaški nevni Danes, NEDELJA, 3. sept« bora .j Sonce vzide 0b 5.27 in za!0,(u 18.41. Dolžina dneva 13.M- (S vzide ob 24.00 in zaton® 0 Jutri. PONEDELJEK, *• Ida Vedno večje težave pristaniškega prometa Tudi avstrijski tranzit lesa se je v juliju znatno zmanjšal Po drugi strani pa je Reka letos zabeležila znatno povečanje avstrijskega tranzita z lesom ■ Na Dunaju sestanek operaterjev in gospodarstvenikov, ki jih zanima promet skozi Trst Prihodnjo sredo se bo avstrijski trgovinski delegat v Trstu dr. Egon Metzler sestal na Dunaju z operaterji in gospodarstveniki, ki so interes,-rani na tranzitnem prometu skozi naše mesto. Sestanku, ki bo na Zvezni gospodarski zbor. mici, bodo prisostvovali tudi industrijci, ki se zanimajo za možnosti ustanavljanja obratov v Žaveljskem industrijskem pristanišču. V tržaških gospodarskih krogih, ki so tesno povezani z avstrijskim tranzitom skozi našo luko, vlada upanje, da bo to srečanje pripomoglo k razčiščenju nekaterih vprašanj, ki danes zavirajo avstrijski uvoz in izvoz skozi Trsi ter so povzročila precej občuten padec v zadnjih mesecih. Vendar si nihče ne prikriva težav, ki so s tem povezane. Vzemimo samo primer avstrijskega izvoza rezanih iglavcev. Trst je vedno predstavljal zelo važno tržišče tega lesa, v zadnjih časih pa so se pokazale določene težnje k upadanju prometa. Res je, da v poletnih mesecih skoraj vedno pada izvoz avstrijskih rezanih iglavcev. Tako se je letos zgodilo, da je šlo manj lesa v Zahodno Nemčijo ter v Italijo. Več pa ga je šiv v nekatere azijske dežele. Padec prometa z avstrijskim lesom skozi naše pristanišče med junijem in julijem letos je bil precej občuten, saj je zdrsnil od 9.QOO na 7.000 ton. Ves promet v prvih 7 mesecih pa je znašal 55.600 ton. To pomeni, da je bil julijski promet izpod mesečnega povprečja. Ta padec si lahko razlagamo, vsaj deloma, kot smo že dejali, s splošnim upadanjem avstrisjega izvoza rezanih i-glavcev. Vendar pa ta razlaga ne pojasni prav vseh okoliščin. Dejstvo je namreč, da se je prav v omenjenem času okrepil avstrijski tranzitni promet z lesom skozi Reko. Z Reke poročajo, da je v tem letu zelo narasel tranzitni promet avstrijskega lesa skozi reško pristanišče. V prvem semestru tekočega leta so v reškem pristanišču zabeležili 60.414 ton prometa z lesom, pri čemer je odpadlo na tran- Podatki o prometu v javnih skladiščih v mesecu avgustu, ki jih je vodstvo ustanove objavilo včeraj, kažejo, da postaja vprašanje tržaškega pomorskega prometa vedno bolj pereče. V preteklem mesecu — pravi sporočilo Javnih skladišč, je šlo skozi Javna skladišča 130.000 ton raznovrstnega blaga. V avgustu lani je promet znašal 224.000 ton ter se je zato v prejšnjem mesecu zmanjšal za celih 42 odst. v primerjavi z istim lanskim razdobjem. Vzrok za ta tako občuten padec je treba iskati, kot pripominjajo v^ pristojnih krogih, v zmanjšanem tranzitu rudnin, premoga in žit. Z druge strani pa so v preteklem mesecu zabeležili zelo ugoden promet z raznovrstnim blagom (tako imenovano »drago blago«), in sicer pri vkrcanju, kakor tudi pri izkrcanju. Skupno je šlo skozi pristanišče 75.000 ton blaga te vrste. V prvih osmih mesecih letos je šlo skozi Javna skladišča za 1.400.000 ton blaga. V primerjavi a istim razdobjem lanskega leta, se je ta promet zmanjšal Za 230.000 ton. Tudi na to .................................................................... žitni promet 25.499 ton. To pa je neprimerno več kot v istem razdobju lani in je povečanje tranzitnega prometa z lesom pripisati predvsem Avstriji, ki izvaža les in lesne proizvode v Severno Afriko in dežele Bližnjega vzhoda. Da bi še bolj pritegnili avstrijske in češkoslovaške izvoznike gradijo ali pa bodo v reškem pristanišču zgradili več objektov za manipulacijo lesa. Tako bo že v nekaj tednih izročeno svojemu namenu veliko pokrito skladišče podjetja «Ex-portdrvo«, ki je dolgo 126, široko 16 in visoko prav tako 16 m in v katerem je 2.500 kv.m skladiščne površine. Skladišče je najmoderneje urejeno in bo služilo predvsem za skladiščenje gotovih lesnih izdelkov. Povezano je tudi z železnico, tako da bo moč blago nakladati oziroma razkladati neposredno na vagone oziroma iz njih. Tudi pristaniška družba lesnega pristanišče ima v načrtu gradnjo velikega pokritega skladišča v dveh nadstropjih, ki ga bodo začeli graditi še v tem letu. Novo skladišče bo dolgo 176 in široko 30 metrov. V prvem nadstropju bodo skla. diščili rezan les, v drugem pa gotove izdelke. Tudi to skladišče bo imelo naprave za sodobno manipulacijo lesa. Po izgradnji obeh objektov — tako pravijo na Reki — se bo tranzitni promet lesa skozi reško pristanišče nedvomno še povečal. Protislovja v razvoju avstrijskega tranzitnega prometa z lesom skozi tržaško in reško luko kažejo, da pri nas ni nekaj v redu. Za kaj gre, smo že večkrat pisali in ne bomo ponavljali že znanih ugotovitev. Poudarili bomo samo, da se tranzitni promet skozi Reko krepi tudi v neugodni konjunkturi, in sicer zato, ker pristojne oblasti odločno podpirajo to važno panogo pomorske trgovine. Promet v Javnih skladiščih v preteklem mesecu Letos avgusta 130.000 lani pa 224.000 ton V prvih sedmih mesecih letos je šlo skozi Javna skladišča za 230.000 ton blaga manj kot v istem razdobju lani Turistični promet v avgustu Na prvem mestu Jugoslovani Avstrijci doslej šele četrti Skupno so zabeležili 103.000 nočnin, ali 3000 manj kot v lanskem avgustu Turistični promet v Trstu je bil v preteklem mesecu precej živahen. Res, da niso zabeležili toliko obiskov italijanskih in tujih turistov kot v istem mesecu lani, vendar pa so voditelji ustanov, ki se ukvarjajo s to gospodarsko panogo, precej zadovoljni, ker se je posrečilo nekoliko zavreti padec tujskega prometa v zvezi z zmanjšanjem pritoka avstrijskih turistov. V omenjenem mesecu so zabeležili v Trstu 103.000 nočnin, kar je za 3.000 manj, kot v avgustu lani. Od teh je bilo 69.000 nočnin italijanskih turistov. Na prvem mestu med tujimi turisti so Jugoslovani, ki so zabeležili 7.500 nočnin. Sledijo Nemcj, s 4.700 nočni- Počastitev spomina bazoviških junakov ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH 2RTEV javlja, da bo na obletnico, dne 6. septembra ob 17. uri polaganje vencev na njihove grobove pri Sv. Ani V nedeljo dne 10. t. m. ob 15. uri bo na strelišču pri spomeniku pri Bazovici kratka slovesnost s polaganjem vencev na spomenik, medtem ko bosta združena pevska zbora prosvetnih društev iz Bazovice in Padrič zapela nekaj pesmi. Nove pobude Delavskih zadrug Od 17. do 24. septembra «Teden pot Zgradili bodo nove samopostrežne trgovine in okrepili tudi druge dejavnosti Delavske zadruge nameravajo zelo okrepiti svojo dejavnost v tem mesecu, da bi čimbolj ugodile željam in zahtevam svojih članov ter drugih potrošnikov. Do konca tega meseca bodo odprle še dve samopostrežni trgovini «supercoop» ter bodo priredile «Teden postrošnika«. 9. septembra bo pri Sv. Aloj- r— R1M0RSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93 808 IN 94-638 PoStni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL, SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — PoStni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljub. ljana, Stritarieva ulica 3-1, tel. 21-982, tekoči račun pri Komunalni' banki v Ltublja-ni 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravnl 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst ziju, v bližini novega naselja Kjadin-Sv. Alojzij, otvoritev 8. trgovine «supercoop». Razen prebivalstva, ki stanuje v starem rajonu, se je bodo lahko posluževali tudi potrošniki novega naselja. 16. septembra pa bodo Delavske zadruge otvori-le trgovino »supercoop« v Pan-zanu pri Tržiču. To bo prva trgovina te vrste na Tržiškem. Od 17. pa do. 24. septembra bo »Teden potrošnika«. S to pobudo hočejo Delavske zadruge poudariti pomen in važnost svojega delovanja v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Ob tej priliki namerava ustanova nuditi potrošniku možnost, da bo razširil svojo potrošnjo, ne da bi zato moral plačati večjih vsot. Zato bo dala v prodajo številne vrste potrošnega blaga po nižjih cenah kot navadno. Medtem se Delavske zadruge pripravljajo na gradnjo novih prostorov v novem naselju. S. Sergio. Da pa ne bi izgubljali preveč časa, so poverili neki tvrdki izdelavo posebne trgovine, ki bo delovala na avtomobilu. Svoje usluge bo nudila prebivalcem omenjenega področja. Tudi priprave za veliko samopostrežno trgovino «super-coop« v Ul. del Teatro romana se bližajo h kraju. Ta trgovina bo pravzaprav prvi pravi tržaški «supermarket» bodisi s tehničnega stališča, kakor tudi zaradi svoje obsežnosti ter bogate izbire vseh vrst blaga, ki se bodo v njej prodajale. Pravilo ameriških »supermarketov«, ki predvidevajo prodajo najrazličnejših vrst blaga (jestvine, meso, drogerija itd.) bo tu do skrajnosti upoštevamo. Trgovina bo imela približno 400 kv.m površine ter bo razpolagala s 600 m dolžine prodajnih miz. Ena desetina te dolžine bo razpolagala s hladil-1 mki. nami, Francozi 4.400, Američani (ZDA) 2.700 ter Angleži 2.000. Avstrijci, ki so imeli lani 7.500 nočnin, so letos padli na približno 3000. Turisti so se posluževali največ hotelov 1. in 3. kategorije. Tranzitni turisti, se pravi tisti, ki prespijo eno samo noč v mestu, so bili v glavnem Švicarji, Francozi in Angleži. ' Zgornji podatki nam nazorno kažejo, da je postal Trst eden izmed zelo važnih turističnih točk za jugoslovanske turiste. Vendar pa moramo na žalost ugotoviti da pristojne oblasti na Tržaškem tako rekoč ignorirajo ta pomemben turistični tok. Povsod se lahko najdejo napisi v nemščini, francoščini ali angleščini, le slovenščina in srbohrvaščina nimata pravice, da bi se prikazali v javnosti. To je posledica šovinistične politike tukajšnjih oblasti in voditeljev turističnih ustanov. ■ «»----- Nesramnost pa taka...! V najem uredništvu se je zglasil kmetovalec iz Mačko-velj, ki nam je povedal dokaj čudno zgodbo. Ker gre za doslej nepojmljivo prakso, ki že posega na področje kazenskega zakonika, naj podrobneje omenimo, za kaj gre: Pred dnevi se je v Mačkov-Ijah pojavil lepo oblečen gospod. ki je začel obiskovati razne kmetovalce. Kmetje sodijo, da ni doma iz naših krajev, ker da govori preveč «čisto« slovenščino. No, in ta gospod se je predstavil kot zastopnik neke določene krneč, ke organizacije ter kmetovalce nagovarjal, da naj se vanjo vpišejo. Do sem vse v redu. Toda argumenti, ki jih je omenjeni gospod navajal, so bili — da milo rečemo — izsiljevalnega značaja. Dejal je na primer, da se kmetje morajo vpisati, če nočejo izgubiti pravice do kmečke pokojnine! Pravil je tudi, da je izšel v tej zvezi nov zakon in je zato nepoučenim kmetovalcem asvetoval«, naj se vpišejo v to kmečko organizacijo, tako da bodo lahko brez strahu uživali pokojnino. Mi smo že večkrat slišali, kakšnih načinov se poslužujejo gospodje okoli te organizacije, samo da bi »pridobili« novega člana. Toda vsaka reč ima svoje meje! Spravljati kmete v zmoto in jim dejansko groziti, da ne bodo u-živali pokojnine, če ne bodo vpisani v določeni kmečki organizaciji, to je višek predrznosti in nesramnosti! Zato bi našim kmetovalcem — če bi jih ta ali kak drug gospod obiskal in jim govoril o vpisu ter pokojnini — svetovali, da mu pokažejo vrata. Kmetje morajo vedeti, da vprašanje pokojnine ni v ničemer povezano z vpisom v kmečko organizacijo in so lahko torej brez skrbi, če take izsiljevalce vržejo skozi vrata. Seja miljskega občinskega odbora Na včerajšnji seji puljskega občinskega odbora so odborniki sprejeli več važnih sklepov splošnega javnega značaja. V prvi vrsti je treba omeniti sklep o prodaji zemljišč na razširjenem občinskem pokopališču. ki jih bodo zasebniki lahko kupili za ureditev družinskih grobnic. Tako je sedaj na razpolago 48 zemljišč za grobnice, ki bi Nadalje je na razpolago 120 zemljišč za grobnice, v katerih je prostora za dve krsti. Zemljišče ima površino 5,40 kv.m in velja po 12.000 lir kv.m (skupno torej 64.800 lir), tridesetletna najemnina pa stane 43.200 lir. Končno je še na razpolago 48 zemljišč s prostorom za eno krsto. Ta zemljišča imajo 3 kv.m površine in stanejo po 10.000 lir kv.m, kar pomeni skupaj 30.000 lir. Tridesetletna najemnina pa stane 15.000 lir. Na občinskem pokopališču je poleg tega na razpolago 7 grobišč, ki bodo lahko sprejela 280 krst in so namenjena navadnim pokopom. Z razširitvijo občinskega pokopališča je bil rešen zelo pereč problem, ki so ga v Miljah občutili zlastf po novi razmejitvi, ko so odpadla pokopališča manjših vasi v okolici mesta. Občinski odbor je nadalje sklenil ponovno urediti mrtvašnico ter oddelek za obdukcije, medtem ko so prosili nadzor-ništvo za spomenike, da poskrbi za ureditev mozaika na zunanjih stenah kapele. V nadaljevanju razprave je občinski odbor sklenil, da se takoj razpiše natečaj za sprejem v službo 5 mestnih stražnikov, ker je vladni generalni komisariat z dekretom izpopolnil vrzeli v dosedanjem sta-ležu. Prošnje za sodelovanje v natečaju je treba predložiti najkasneje do 15. oktobra letos. Med drugimi vprašanji u-pravnega značaja je občinski odbor še odobril postavitev telefona v osnovno šolo v Žav-ljah. Obvestilo^KŽ"in ZMP znižanje so vplivali isti vzroki, ki smo jih omenili zgoraj. Odv. Volli odpotoval na Dunaj Včeraj je odpotoval na Dunaj predsednik pokrajinske u-stanove za turizem odv. Ugo Volli, ki se bo udeležil skupno z drugimi predstavniki tržaškega gospodarstva otvoritve dunajskega velesejma. Ob tej priložnosti se bo sestal z zastopniki raznih avstrijskih in drugih turističnih ustanov, ki so zdaj na Dunaju. Z njimi bo razpravljal o pobudah za vedno večji turistični dotok na naše področje. Omenjena turistična ustanova tudi poroča, da se je pevečal dotok avstrijskih turistov, ki zdaj zelo hitro dobijo vizum, ker so razne pokrajinske ustanove iz Treh Benečij dale na razpolago italijanskim konzulatom v Avstriji zadostno število pomožnega osebja. Zaradi tega je pričakovati, če bo vreme še tako lepo, da se bo dotok avstrijskih turistov nadaljeval že v taki meri. šolskega skrbništva Šolski skrbnik sporoča, da so na sedežu šolskega nadzorni-štva v Ulici Duca d’Aosta 4, od 11. do 12. ure dopoldne na vpogled lestvice za uporabo profesorjev srednjih šol s slovenskim učnim jezikom, ki so vpisani v posebni seznam v smislu zakonov 13.3.1958, štev. 248 in 6.12.1960, štev. 1511. «»------- Cestni gusar povozil žensko in zbežal V Ul. Carducci, in sicer pred pokritim trgom, je včeraj dopoldne neki motorist povozil 64-letno Afro Calle-gari por. Tommasi iz Ul. Do-nadoni 5, ki je prečkala cesto na prostoru za pešce. Zenska se je pobila in ranila po levi nogi, zaradi česar se bo morala zdraviti dober teden. Policija je uvedla preiskavo, dl bi ugotovila identiteto motorista, ki je po nesreči nadaljeval svojo vožnjo, ne da bi ponesrečenki nudil pomoč. Dolgoprstneži na delu Na komisariatu javne varnosti je Luciano Crasna, ki stanuje v Šempolaju št. 10 in ima trgovino na Trgu Vo-lontari Giuliani, prijavil, da mu je nekdo ukradel iz izložbenega okna trgovine radio tranzistor, ki je vreden 45 tisoč lir. Giorgio Folla iz Ul. Politti 7 pa se je pritožil, da mu je rekdo ukradel bicikel, ki ga je za kratek čas pustil v Ul. Eotticelli. MALI OGLASI Vsedržavni kongres občinskih zdravnikov V sredo 6. t. m. bodo otvo-rili v Pomorski postaji 35. vsedržavni kongres občinskih zdravnikov. Otvoritvi bo prisostvoval minister za zdravstvo Giardino. Kongres se bo zaključil 10. septembra. Iz vseh delov Italije bo ob tej priložnosti prispelo v naše mesto okoli 1.000 zdravnikov. Na kongresu bodo razpravljali o sindikalnih in znanstvenih vprašanjih. Predvidena so poročila treh strokovnjakov. Govorili bodo prof. Alessandro Dalla Volta iz Padove, Carlo Francesco Gerrutti, zdravstveni funkcionar rimske občine ter neki profesor s pariškega vseučilišča. Kongres bodo spremljale številne postranske manifestacije. Tako bodo priredili razstavo zdravil, pri kateri bo sodelovalo okoli 60 podjetij, ki proizvajajo zdravila. Z beneškega filmskega festivala Včeraj na vrsti «Sodni dan» BENETKE, 2. — Vittorio De Sica je lahko zadovoljen s svojim filmom eSodni dan». Mogoče ne bo preveč zadovoljen s kritikami, toda vsa propaganda okrog filma je bila tolikšna, da danes ni bilo več mest na razpolago ne v veliki dvorani ne v »Areni«. V filmu nastopa toliko igralcev in znanih oseb — med drugimi tudi tako imenovan nfabiolo«, brat belgijske kraljice — ki so se skoraj vsi zbrali v Benetkah za današnjo premiero, da je že to dalo tisti zunanji sijaj, ki je lahko dobršen del uspeha. Toda če že hočemo govoriti o uspehu, potem velja to bolj za De Laurentiisa, ki bo gotovo s filmom iztržil dovolj, da bo kril stroške in še «kaj» zaslužil. Film s«tm pa ni kaj izrednega, pa čeprav bi mu podelili — nikoli se ne ve — sZlatega leva«. R. R. niiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiimiiiiiiimiM GLASBENA MATICA ------------- TRST --------- Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov opozarjata vse kmetovalce, ki potrebujejo izkaznico za vstop v glavno tržnico na debelo, da se zglasijo v uradih obeh kmečkih organizacij (Ul. Geppa 9), kjer bodo dobili potrebna potrdila. Illllllllllllt llllllllllllllllllllllllll Milinim .................................................................................................................... lil.....Illlllllllllll....mn PODJETJE KANOBEL, Trst, Ul. Ghirlandaio št. 42, tel. 90812 išče šoferja-mehanika. DVA TRGOVSKA pomočnika od 14 do 18 let starosti išče trgovina z mešanim blagom v centru mesta. Naslov donite na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20. Vpisovanje v šolo Glasbene Matice se vrši do 9. septembra v šolski pisarni, Ul. R. Manna 29, telefon 29779 od 9. do 12. ure dopoldne. Vpisovanje v podružnico glasbene šole v Nabrežini bo v torek, 5. t. m. ob 18. uri v šolskem prostoru. Poučujejo se klavir, violina in vsi ostali orkestralni inštrumenti. Pričetek pouka v ponedeljek, 11. septembra. RAZhA OBVB8TII.A Tržaški filatelistični klub »L. Košir« DANES 3. septembra t. 1., bo v prostorih kluba. Ul. Mon-tcechi 6-111., prvi sezonski sestanek od 10. do 12. ure. Tisti člani, ki še niso prevzeli vseh zadnjih novitet, naj to store na tem sestanku. KINOPROSEK-KONIOVEL predvaja danes 3. t. m. ob 16.30 uri Cinemascope barvni film: MAŠČEVANJE BARBAROV (La vendetta dei barbari) Slovensko gledališče v Trstu Danes, 3. sept. t. I. ob 20 priredi na prostem v Nabrežini opereto v treh dejanjih EMMERICHA KALMANA «ČARDAŠKA KNEGINJA» Dirigent: OSKAR KJUDER Režiser: A D RIJ A N RUSTJA Scenograf: JOŽE CESAR c KINO ) Nazionale 15.00 »Zlato sedmerih svetnikov«, vvarnercolor. Fenice 15.00 »Macist iproti vampirju«, technicolor, Gordon Scott, Gianna Maria Canale. Excelsior 15.00 »Tajne poti«, Richard VVidmark, Sonja Zie-mann. Grattacielo 15.00 Otvoritev sezone 1961-62: «Hrabrost in izziv« eastmancolor, Dirk Bogarde, John Mills. Arcobaleno 14.30 «Mongoli», eastmancolor, Jack Palance, Anita Ekberg. Supercinema 14.00 «Toto in prevara 62», Toto. Alabarda 14.00 «Marines v napad«, John Wayne. Aurora 14.30 «Vsi norijo na palubi«. Cristallo 15.30 »Dekle pod rjuho«, Chelo Alonso, Walter Chiari Prepovedano mladini. Garibaldi 16.00 na prostem 20.15 »Velika dežela«, Gregorj Pečk, technicolor. Capitoi 15.00 »Moulin Rouge«, Jose Ferrer, Zsa Zsa Gabor, technicolor Impero 15.30 »Komu zvoni«. italia 15.00 «Zenske sejejo veter« Sulla Gabel Prepovedano mladini. Massimo 14.30 »Sinovi puščave«, Stan Laurel, Olivver Hardy. Moderno 16.00 »Gusarji obale«, Lorenzor. Zadnji dan. Astoria 16.00 »Prekleto pleme«, technicolor. Astra 15.30 18.30 21.30 »Rok in bratje«. Prepovedano mladini. Vittorio Veneta 15.00 «Poročni vrtiljak«. Prepovedano mladini. Ideale 14.30 «Ognjena zvezda«, Elvis Presley, Barbara Eden. Marconi 14.30 na prostem 20.00 «Sayonara», Marlon Brando, Mijiko Tani. Abbazia 14.30 »Heraklejeve ljubezni«, Jane Mansfield, technicolor. Odeon 14.30 »Mornarjeve obljube«, Antonio Cifariello, technicolor. Skedenj 16.00 »Sin Rdečega gusarja«, Lex Barker, Sylvia Lo-pez, technicolor. predvaja danes 3. t. m. z začetkom ob 16. uri m na prostem barvni film: DEČKI Z DEŽELI (RAGAZZI Dl PROVINCIA) Igrajo: TONY CURTIS in DEBBIE REYNOLDS V ponedeljek 4. t. m. ob 18. uri ponovitev I**111* DEČKI Z DEŽELE (RAGAZZI Dl PROVINCIA) TVRDKA JOŽEF SlM uvoz i»« vsakovrstnega lesa za predelavo in ^ ter jamskega lesa. TRST - Riva Grumula št. B-I - Telefon ^ KINO SKEDENJ predvaja danes 3. t. m. ob 16. uri in 20. na prostem Technicolor film: Sin rdečega gusarja (II figlio dei CORSARO ROSSO) Igrajo: L. Barker in S. Lopez V ponedeljek 4. t. m. ob 18. uri in 20. na prostem barvni film: TARZAN in ženska leopard (TARZAN e la donna leopardo) Igrajo: J. VVeissmuller in B. Joyce ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 2. septembra 1961 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 15 oseb. Od 28. avgusta do 2. septembra je bilo 29 porok. UMRLI SO: 59-letna Letizia Marinaz pot. Manzutto, 69-letna Violetta Andreoli por. Fiorini, 69-letni Giovanni Antoni, 75-let-ni Gaetano Toscano, 38-letni Lu-cio Svaghel, 73-letni Guido Gra-berg, 65-letni Neo Morigi, 72-let-na Maria Grison por. Omet, 56-letna Maria Gressevich, 84-letni Giovanni Battista Bon, 88-letna Rosa Cres vd. Pian, 86-letna E-lisa Di Masi vd. Attoma, 82-let-na Anna Zuecolin vd. Marin, 82-letna Olga Geralopulo. 80-let-ni Giuseippe Lacalamita. OKLICI: električar Rocco Silvano in gospodinja Aliče Biasi-nutto, podčastnik Alfredo Teso in gospodinja Luciana Vazzoler, železničar Vittorio Budica in delavka Pia Maurenctg, ind. izvedenec Ferruccio Zennaro in ti-skarka Nevia Gremese, uradnik Paolo Ghersini in blagajničarka Nidia Babuder, reprezentant Carlo Glessi in gospodinja Edda Martellani, uradnik Costantino Dumini m prodajalka Bianca Ruzzier, uradnik Livio Fant In gospodinja Albina Babioh, uradnik Aldo Derschitz in uradnica Erna Bruschina, težak Emilio Baruzza in gospodinja Anna Kida Brez. varilec Giorgio Fran-ceschin in uradnica Evelina Da-pas, cevar Nereo Ferrarese in baristka Eliaoa Gianni, učitelj Car)o Raimondi in učiteljica Germana Larnazza, kmet Umber-to Facini in gospodinja Giuliet-ta Garbin, mizar Rodolfo Pacor in šivilja Maria Caharija, zidar Luigj Zulianl in gospodinja Ma-lahko sprejele po tri krste. Ta.ria Luvisutti. pom. kapitan zemljišča imajo po 7.20 kv.m Giancarlo Defrala in uradnica površine in veljajo po 15.0001 Argia Micati, mizar Bruno Zio-lir kv.m, kar pomeni, da stane , dato in prodajalka Bruna Zam- OD VČERAJ DO DANES zemljišče za grobnico 108.000 lir. Odkup oziroma najemnina za enako zemljišče za dobo 30 let pa stane 86.400 lir. zdravnik Milutin Savič in uradnica Milojka Popovič, reprezentant Augusto Zuliani in uradnica Maria Luisa Milazzo, tramvajski uslužbenec Duilio Škerl in gospodinja Pia Pribac, uradnik Walter Scarpati in bolničarka Giovannina De Angetis, šofer Italo Secondo Zuin in gospodinja Aliče Cobelll, ind izvedenec Marcello Boneili in uradnica Lu-cia Ličen delavec Bruno Zarotti in frizerka Adriana Bernettl, delavec Ferruccio Santin in gospodinja Maria Markesic, finančni brigadir Sergio Petrucci in gospodinja Ester Carmeli, mehanik Francesco Pritivo in šivilja Antonia Cergol, mehanik Luciano Bukavec in prodajalka Anna Zuccoli, mizar Francesco Moset-ti in gospodinja Irma Vaecari, pomorščak Livio Mahne in gospodinja Olga Covacich, uradnik Edoardo Thorel in knjigovezka Estella Poiani, električar Sergio Cibic in prodajalka Rosanna Sciucca, učitelj Franco Marenco in gospodinja Flavia de Stein-kuehl, mizar Duilio Vascotto in delavka Annunziata Maggi, pek Carlo Viezzoli in prodajalka E-videa Delise, prodajalec časopisov Pierino Salsa in gospodinja Ida Kersevan, natakar Giovanni elemente in gospodinja Eletta Babbini, mehanik Cesare Pelizon in delavka Glana Druzeich, strojnik Giordano Negusanti in prodajalka Esterioa Castellani, prodajalec Marcello Begomas in prodajalka Luciana Navarra, trgovec Giorgio Specar in ogspodi-nja Adriana Fain, mehanik Romeo Ugolini in delavka Lucia Degrassi, ameriški vojak Gerald Stan!ey Kolashinskl in gospodi- ,______________ _ ■ nja Eleonora Pikec, delavec Gio- perlo, pomorščak Felire Vlacci vanni Braicovich in gospodinja in gospodinja SJta ,Ruslch. knji- I ida Gobat. mehanik Michele Ma- govezec ijario Labinsz in g<* ' nosperti m šivilja Leandra Ber- spodinja Maria Cfisman, zobo- j ioni, častnik Michele Quarta in uradnica Lietta Crevato, živino-zdravmk Mariano Schmid in medicinska laborantka Zacchi, mehanik Gualtiero Ve-scovo in prodajalka Maria Gra-zia Di Lenardo, uradnik Carlo Mayer in gospodinja Giovannina Angl, varilec Raffaele Catalano in Veliš Bertarini, finančni stražar Raffaele Bottalico in gospodinja Anna Spagnuolo, ežlezni-čar Giulio Skerlavai in šivilja Dorotea Legisa, trgovec Adilio Bensi in uradnica Francesca Bratuš, uradnik Oscar Favretto in delavka Maria Pia Ferraro, mizar Marcello Tugliach i,n šivilja Gianna Scheriani, finančni stražar Gianfranco Pecciantl in delavka Ondina Giacomin, pomorščak Giuliano Giuliani in gospodinja Marta Sirca. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Al-la Maddaiena, Istrska ulica 43; Pizzul Cignola, Korzo 14; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26. LEKARNE ODPRTE DANES HNAM Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Crevato, Ul. Roma 15; Giusti, Ul. Bonomea 93 tGreta); dr. Gmeiner, Ul. Giu-lia 14; Alia Maddaiena, Istrska ulica 43; Prend ni, Ul. T. Vecel-Luiša Ilio 24: Serravallo, Ul. Cavana 1 Zanetti, Testa d’oro, Ul. Mazzini 43; dr. Miani, Barkovlje; Nicoli Skedenj. LOTERIJA BARI 52 85 2 64 88 CAGLIAiRI 23 56 5.4 38 11 FLORENCA 48 41 89 59 79 GENOVA 65 38 72 61 60 MILAN 2 71 28 14 73 NEAPELJ 10 39 43 81 34 P ALERMO 37 42 52 25 81 RIM 72 73 51 25 46 TURUN 44 63 23 17 33 BENETKE 13 39 17 64 58 PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK PODJETJE LA GORI GORICA • Ul. Duca d'Aosta 68 - Tel. 28-45 PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA TRST - Ul. Moreri 7 Telefon št. 28 373 TOVORNI POŽAR ARTE* PREVOZI V VSd po f ZAHVALA Družina CJAK s Kontovela in sorodniki se grebu ljubljene mame MARIJE CJAK roj. SONCf srčno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili otlvSkerI1’. urah v oporo. Hvala darovalcem cvetja, P®jli s zboru, gospodu župniku in vsem, ki so spre zadnjo pol našo drago mamo. fij 'i Sin Ivan, nevesta Anica, vnuk Kontovel, 3. septembra 1961. tiV ZAH VA L A Najtopleje se zahvaljujemo vsem. ki so *"e rikoli način počastili spomin naše drage NEZE BARIČ - ................ in jo spremili k zadnjemu počitku. Posebna^ pf"^ darovalcem cvetja, č. g. župniku Žerjalu, S- ter Mazzariju in vsem zdravnikom, bolničarka^ (riJ-strežnicam ženskega ortopedskega oddelka .v trPiJ bolnišnici, ki so požrtvovalno skušali ublari njg naši predragi pokojnici. nari11* Družine Barič - “ Trst, 3. septembra 1961. ENALOTTO XIX 211 X 2 X 1X2 KVOTE: dve dvanajstici dobita vsaka po 8.456.000 lir; enaj-stice 61.800 lir; desetice 7800 lir. SOŽALJE PD »I. Gruden« iz Nabrežine izreka svojemu članu Ludviku Pertotu globoko sožalje ob izgubi nepozabne žene Marije. SIRI STRA (VENEZIA) Stroji in ranic potrebščine za tovarne obutve Razstavljali bomo naše proizvode na Beograjskem velesejmu v mesecu avgustu in na Zagrebškem jesenskem velesejmu praD ZAH VA L A Ob izgubi naše drage mame, babice, tašče in sestre V MARIJE GRGIČ roj. GOI#^ se prav prisrčno zahvaljujemo vsem darova*1'^ ja, pevskem zboru iz Bazovice, č. g. župnik11 ki so jo spremili na zadnji poti k večneb10 ZAL trJ° Bazovica, 3. septembra 1961. ZAH VA L A Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki s° pogreba naše nepozabne ✓ se MARIJE PERTOT roj j. grude",. f« ličila vuuiKvj.*., 'lO, * $ cem, kakor tudi kolektivom podjetij za oStaJ :Ce ih 's0? Srčna zahvala sorodnikom, prijatelj,e ažeha lja, za neštete vence in cvetje ter za vse mer je bil počaščen spomin naše drage V lajšana naša bolest ob bridkj izgubi. Žalujoče družine: J Gruden m I Nabrežina, 3. septembra 1961. (jO L S K E VEST I ) ‘kovinskem teh. vPisovanje uTrstu se vrši Vsjk dan Ju ° let0 1961‘6;i nistvu 2av„rt 9- do >2- ure v taj-neDrekini 3 v ^ Caravaggio septembra 19« d° vkliuCn° 25. Se^Ur.- VS': razredc ^ , Jutei ob 8- uri 2Jvodovi oglasm de/k"''1''6" m' ‘"“"»"jskf strok Driavne nižJe 'tnsKim ut, r ,Ie Solc 5 sl°- opozaria nr"‘ H lez‘kom v Trstu »rti vpJ!‘2adeie st^še, da se t;nk za 11uten«v in u->961-52 2a , ^dnj* šolsk° leto 30 ,kliučn„ 'V ‘n UI- razred 0benem iL sePter»bra t. i tenke w C!X>zarja učence in u- “»Ptsvmm tjlti Pfipuščeni k oltu. da s*- B om v jesenskem ezzredn- iK,16.'10. nlžJi tetajni pMroben r JUtri ob 8-30- n razpored Dosamezi Sled Savi mih in urnik izpilo v sta na v po- na razglasni de'ski šole. ‘Ive, Vsi "aieljst- "o Državnega znan. “ega licu, VMef i L CeJj 5P°rota: Popravni razredni — izpiti — sprejem-v jesen- j",ri ob°|!,3|. 1.960'.196l se prično !l°vensčiUt Plsmeo‘m izpitom roklt StaL'*** v Jesenskezn Jvlfno dne % a >»20-1361 se ? *'3« s J seP!e®bra 1961 ’'Ml»»S(ine im ,zpitom 11 N * * * . ?lu> s°'slolenfu znanst'enem 11-v Trstu učnim jezl- Ie961- ! lainštvb °d >°- do 12. ure ?5retto oda v Ulici Laž- na šolskem tajništvu. * * * ; Ravnateljstvo Državne industrijske strokovne šole na Opčinah sporoča, da se popravni izpiti v jesenskem roku pričnejo jutri ob 8.30 zjutraj. Razpored izpitov je na oglasni deski Ravnateljstvo državnega industrijskega tečaja v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu javlja, da se vrši vpisovanje u-čencev m učenk za prihodnje | šolsko leto 1961-1962 za 1., 11. m l III. razred do vključno 25. septembra tega leta vsak dan od 10. ao 12. ure od 4. septembra t.l. dalje. , i j Obenem opozarja učence In u-čenke, kr so bili pripuščeru k popravnim Izpitom v jesenskem roku. da se prično nižji tečajni in razredni izpltj jutri ob 8.30 na . sedežu *eč®ja ,’v Nabrežini. Razporen M urnik izpitov sta na vpogled nj oglasni deski tečaja v Nabrefini Vpisovanje na slovenskem učiteljišču v Tistu'se je začelo. Zaključilo se bo 2S septembra. U-raane ure so vsaH dan od 10 do 13. ( IZLETI ) Prisvetno društvo »Zarja v svobodi« iz Sempola a priredi 24. septembra ob priliki «Krav jegar- bala« enodnevni izlet- na Bled m v Bohinj (k slapu Savice). Vpisovanje do 6. septembra pri Albertu Periču v Sempola-jii trt-Sergiju Radoviču v Nabrežini. Goriško - beneški dnevnik **> »“'£**• 9 neprekinje- Jav°d.la gied?1 ra 1961-» Vld['a nš vpisovanja so tski. zavodovi oglasni »»vnat i * * * *?rokovnecaSt1Vo , ‘“dustrijskega fc da se *,( v Dolini jav- šolsko' ,vpiS0vanje za pri-~ dd 13. eto vsak dan od vpis ure v H. i. v tajništvu šole. nte s'Ptembr n >»• r- je čas do Ct~ Predlož VP'SU mora H 'al» P Uma »tedloi- dru-e listine 'nibra. z> učenec do 30. sep- _ Ob 5jChtevak) 'm02 1 zadnje šolsko v 'm Pujavnico, ki jo etici Ut, Sarte v Senu '"[I320 Popravljalne tak«j S.embru- ^ bodo vpili! PPcavljenih izpitih. vte^J'°V|1,‘ Sole° niž>' trgovske ,V(S«» n.J01* Pri Sv. Ivanu obse vpisovanje kl’irake' da n?N»25n‘ret sum -,2v,"k od nfternbra >361 vsak '»‘ J d0 12- ure- j®tnt|- Phtrebni naslednji »st od anagrafskega , 'Ido ° prece,Pljenju; Vt, »Ole t°, Pravih očeh; Si 0 spričevalo. ^^^^^^djdsnila^u^dobUij S seje sovodenjskega občinskega sveta Soglasno so odobrili predlog za gradnjo nove šole v Sovodnjah Zanjo naj bi prispevala država 25 milijonov ■ Temeljita popravila tudi v šolah v Hupi, Gabrjah in na Vrhu ■ Za razširitev ceste proti Peči S A C E T Italijansko - jugoslovanska delniška družba za ekonomsko tehnično kooperacijo MILANO, P.zza D. d’Aosta, 4 Tllefon; 222-386 — 200-072-Telegrami: CETJUG Milano JUGITES Poslovno združenje za jugo slovansko-italijansko tehnično-ekonomsko sodelovanje BEOGRAD, Terazije, 23 Telefon: 38-651 — 39-461 Telegrami: JUGITES Beograd O olajšujeta in skrbita za piasma italijanskih licenc in tehnične dokumentacije Jugoslaviji ter jugoslovanskih v Italiji v cilju čim širšega sodelovanja v industriji med obema državama: O delujeta za razvoj italijanskega uvoza iz Jugoslavije s tem, da ustvarjata najboljše pogoje za plasma 'jugoslovanskih industrijskih proizvodov v Italiji: O iščeia možnosti skupnih tr-govnskih akcij in tehnično trgovinskega sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji na tretop tržiščih; O izdeRijeta tehnične elaborate in analize, kakor tudi anali' e tržišča £%je, vrtnarji vsako n° 3e * .^mačo tvrdko trebo vašo po-3e obrnite na t*./- Dl. Milano 18 3S-,69 S nudi po najnižjih cenah navadne in hidrav- br;?r*nf;rce (preše) grozdne mline - navadne in na ei škaf u11 ter cazno vinsko posodo: kakor, brentače, Lil svet0luzlvni zastopnik za tržaško pokrajino: ter i!no zna,1il> strojev za obdelovanje zemlje, Kosilnice tovarne A G R I A VVERKE e. hrastove sode ter vse potrebno za trgatev V četrtek zvečer se je sestal občinski svet v Sovod-lijah k seji, ki je bila zelo važna, čeprav je bilo na dnevnem redu le malo točk. Kot femo že včeraj omenili, je občinski svet sklenil zaprositi rimsko vlado za prispevek za zgraditev nove osnovne šole v Sovodnjah in za temeljito popravilo šol v Rupi, Gabrjah in na Vrhu. Po uvodnih poročilih župana Pepija Ceščuta so svetovalci najprej odobrili nekatere; spremembe v proračunu za leto 1961. Odobrili so tudi nakup 400 stotov drv za ogrevanje šol na področju občine in za potrebe županstva. Drva bodo nabavili'pri tvrdki Gru-sovin v Gorici. Kar se tiče državnega prispevka za gradnjo nove šole V Sovodnjnh je bil sprejet šklepj da bodo izkoristili možnost, ki jim jo nudi zakon št. 645 od 9.8.1954, po katerem prispeva za take gradnje večji del potrebnega denarja država. Svetovalci so odobrili predlog občinskega odbora, da se zaprosi država za prispevek v višini 25 milijonov lir, ker bi popravilo sedanje šole stalo le malo manj kot pa gradnja novega poslopja. Po predloženem načrtu naj bi imelo novo poslopje 2000 kub. m prostornine, v njem bi bilo pet razredov, ki bi imel vsak prostora za 25 učencev in poleg tega bi v novem poslopju uredili tudi manjše stanovanje za učitelja. Svetovalci so vprašali pri tem predlogu za nekatera pojasnila in ga nato soglasno sprejeli. Nova šola naj bi stala nekje med sedanjo šolo in cerkvijo. Prav tako je bil soglasno sprejet sklep, da se v okviru istega zakona zaprosi za nadaljnjih 8,5 milijona prispevka ali dolgoročnega posojila za popravilo drugih osnovnih šol sovodenjske občine. Od tega naj bi porabili 3 milijone za temeljito popravilo in obnovo opreme na šoli V Rupi, 3 milijone za enaka popravila šolskega poslopja na Vrhu in 2,5 milijona za šolo v Gabrjah. Pri tej priliki nameravajo napeljati v vse šole tudi tekočo vodo iz novega vodovoda, urediti higienske prostore, kjer je potrebno bodo obnovili pode itd. Občinska uprava bo sedaj vso zadevo poslala po goriški prefekturi v Rim in občani upajo, da bo prošnja ugodno sprejeta in da bi se lahko čimprej začelo z izvajanjem tega načrta, ki bi popolnoma obnovil vsa šolska poslopja na našem področju. S tem skle- pom občinskega sveta je bil dan tudi najboljši odgovor tistim neodgovornim kritikom, ki so zadnje mesece začeli prav na šolskem področju kampanjo proti naši občinski upravi. Na seji je bilo govora tudi o popravilu in razširitvi ceste iz Rubij ob Vipavi do Peči. Kot znano bodo zgradili na bregu Vipave v Rubijah še eno papirno tovarno in vodstvo tega podjetja je izjavilo, da je pripravljeno odstopiti 3 m .irok pas svojega zemljišča za razširitev sedanje ceste. Poleg tega pa je svetovalec s Peči Ivan Petejan predlagal, naj bi se dogovorili tudi z lastnico zemljišča, kjer dela ta cesta ovinek, da bi odkupili toliko zemlje, kolikor bi bilo potrebno za od- pravo tega ovinka. Razširitev in popravilo te ceste bi bilo potrebno tudi spričo dejstva, da je to najboljša in najkrajša zveza Peči in Rupe s So-vodnjami, ker je pot skozi Gabrje daljša in tudi Stradal-ta v ta namen ni primerna, ker gre čez železniško progo in je zato često zaprta. Ob zaključku seje je župan tudi povedal, da je grof Paolo Caccia Dominioni, ki je bil že večkrat v naših krajih in se sedaj mudi v Gabrjah, povabil Sovodenjce in druge občane, naj bi organizirali izlet na njegovo posestvo v Ner-vianu pri Milanu. Ker bi tudi sam prispeval nekaj k stroškom izleta, bodo to povabilo proučili in če bo dovolj udeležencev organizirali izlet proti koncu tega meseca. iiiiiimiiiiiimimimiiiimiiiuiiitiiiiiimiimiiiiiiiiitmiimiimimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiim S seje pokrajinskega odbora Odbor se bo sestajal po dvakrat tedensko Pretekli petek je imel pokrajinski odbor svojo drugo sejo v tem tednu. Da bi čimprej prišli na tekoče zaostalim upravnim delom in da bi se lahko temeljito orientirali tudi novi pokrajinski upravitelji o glavnih problemih, ki se tičejo pokrajinske uprave, je odbor sklenil, da bo tudi v prihodnjih dneh imel po dve tedenski seji. Na petkovi seji so obravnavali vrsto upravnih problemov, med katerimi so bila tudi razna cestna dela, zlasti v zvezi s cestama Far-ra-Gradiška in Farra-Sv. Lovrenc. Pri tej zadnji cesti gradijo obenem tudi kanalizacijo. Odbor je oprostil pologa kavcije podjetje Clede, ki je pievzelo dela na pokrajinskem šolskem zavodu «E. Fermi«. Poleg tega so odobrili telefonsko napeljavo, postavitev števcev za električni tok v službenih stanovanjih ter nabavo 1000 žarnic za pokrajinsko umobolnico. Prav taki so odobrili nakup priprav za gašenje požarov za tiste lokale, ki takih naprav še nimajo. V zvezi z izgradnjo novega dela pokrajinskega sedeža so razredili med tvrdke, ki so izvršila posamezna dela račun za plačilo trošarin $eP°D KUPNO CENO K^ljuje velika obA*PRODAJA cu sezone Pri Fuiuia" »ANTE 6 " b*»L Bolaffio) vT"P|1BVOZ___________ ^ S>rao. ureSTVu wONE CENE Nedelja, 3. septembra 1901 Radio Trst A £lereuroPa jh°?n° spedic'ia * rar‘Sport *0P£R rhe. bila špedicijo :n in siti-aVb>imi ka--b5ie skiadisti "'ednarodmh c'ain!ls,vU s 'f>ozbah v 8Sl»'tat'Vni Prevzem Vsetn, zbirnt evT<>, .Sto kv n° °rBani sv°i° spe- Promet t ,Je'nan,.0pSkitn' eentri Dotl lng pro- ,10r‘dable book)' svojlh hposl°vnih enot: ^SEŽANA PRŠICE AGKUZ>NA U SUBOTICA 8.00: Koledar; 8.30: Poslušali boste ..; 9.00-. Kmetijska oddaja; 9.30: Slovenski motivi; 11.30: Oddaja z« najmlajše: «Mali Peter«, pravljica; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 14.30: Sedem dni v svetu; 14.45: «Gorenjski kvartet«; 15.00: Tamburaški zbori; 15.20: Pojeta Natalino Otto in Lys Assia; 15.40: Orkester Ralph Flanagan; 16.00: Poipoldanski koncert; 17.00: Tvornica sanj; 17.30: Plesna čajanka; 18-j)0: Turistični razgledi; 19.00: Nedeljski vestnik; 1915: Motivi iz revij; 20.00: Šport; 20.30: Pino Calvi in Dolly’ Morghan; 21.00: Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi; 21 30: Brahms: Trio št. 2- 22.00- Nedelja v športu; 22.10: Plešite z nami; 23.00: Ritmi s klavirjem. Trst 7.15: KmetijsKa oddaja; 9.30: Danes na športnih igriščih; 20.0U: Po večernih krajevnih vesteh Kronike in rezultati športnih dogodkov. Koper 7.15: Jutra,.ja glasba; 8.00: Domače novite; 8.05: Kmetij- ska oddaja; 8.20: Zapeh vam oou0 in zaigrali; 9,uu: Naša reportaža; s); 13; Zabavni zvoki; 9 45: l oje Frankie Lalne; 10.00: prenos HL; 10.30: Operne skladbe; U-00: Popotovanja; 11.15: Večerni kvintet, 11.15: Alžirske borbene pesmi; 12.00: Pogovor s poslušalci; 12. lu; G,asba po željah; 12.35: Zunanjepolitični pregled; 13.30: Sosedni kraji in ljudje; 14.00: Glasba Po željah; 15.15: Ljubljanski oktet; 15.30: Veliki zabavni orkestri; 16.00: Prenos KL; 19.00: Robert Valentino pri' klavirju; 19.30: Prenos RL. 22.15: Plesna glasba: 22.35: Nedelja v športu; 23.00: Prenos KL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital morjih; 8.30: Kmetijska oddaja; 9.20: Svetovno prvenstv* v kolesarstvu; 10.30: Gi.Tor«*Pv velrscj ma v Bariju; 11.00: G. Shea-ring in njegov orkester; 11.15: Svetovno prvenstvo v kolesarstvu; 12.2.0: Glasbeni album; 13.30: Antidiscobolo; 14.30: Slavni ljubavni dueti; 15.15: Koncert lahke glasbe; 16.45: Nogomet od minute -do minute; 18.15: Simfonični koncert; 19.30- Športna nedelja; 20.00: Glasbeni album; 21.00: Italijanski komiki; 21.40: Zgodovina nogometnega kluba «Juventus»; 22.05: Teden aktualnosti v svetu; 22.35: Koncert kvinteta Chigianc; 23.45: Plesna blasba. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Glasba za praznični dan; 11.00: Nedeljski orkestri; 14.05: Naši pevci; 14,30: Veliki orkestri; 15.00; Plošče tedna; 15.30: Svetovno prvenstvo v kolesarstvu; 16.30: Album pesmi; 17.00: Glasba in šport; 18.30: Plešite z nami; 20.30: Tino Scotti: Moja predstava; 21.45: Večerna glasba; 22.30: Nedelja v športu. III. program 16.15: Clementi: 6 valčkov 16.30: John Vanbrugh: Izzvana žena«; 18.10; Na programu Te-lemann In Blacner; 18.30: Gledališki pregled; 20.00: Vsako- večerni koncert; 21.30: Rossinijeva opera «Mozes». Slovenija 6.40: Vcarj zvok,; 7.15: Partizanske koračnice; 7.30: Radijski koledar; 7.35: Zvočna mavrica; 8.00: Mladinska radijska igra; 8.53: Orkester Kostela- netz; 9.05: Zabavna glasba; 9.45: Sturm; Pet malih skladb za klavir; 9.55: Prenos plenarnega zasedanja iz Beograda; 10.00: Se pomnite, tovariši...; 10.30: Partizanske pesmi; 10.50: Nedeljska matineja; 11.40; Nedeljska reportaža; 13.15: Obvestila iri zabavna glasba; 13.30: Za našo vas; 13.50: Končen prj vas doma; 14.15: Naši po slušalci čestitajo; 15.30; Majhei mozaik melodij; 16.00: Igrami za vse- 16.55: Prenos plenarne ga zasedanja iz Beograda. 17.00: Športno popoldne; 20.00. Zabavni zvoki; 21.00: Športna 21.10: Življenj? veli- kih romantikov; 22.15: Plesna glasba; 23.05: Nočn; koncert. Ital. televizija 9.30: Oddaja za analfabete; 10.15: Kmetijska oddaja; 11.30: Slavnostna otvoritev velesejma v Bariju; 12.00: Športni dnevnik; 14.00: V evroviziji: svetovno prvenstvo v kolesarstvu; 18.30: Program za najmlajše; 19.40: Registracija športnega dogodka; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Corbucci in Grimaldi: »Neprekosljlvi Artur«; 22..25: Zaključek XXI,I. mednarodnega filmskega festivala v Benetkah; 22.50; Športna nedelja, ob koncu TV dnevnik. Ponedeljek, 4. septembra 1961 18.30: Program za najmlajše; 20.05: TV šport; 20.30: TV dnevnik; 21 15: TV film: »Zeleni trak«; 22.50: 2ive priče: Antonio Cifariello v Čilu; 23.10: TV dnevnik. Jug. televizija BEOGkaD — 9.55: Prenos konference šefov in vlad ne-blokovskih držav; 16.30: Evr.: Dokumentarni film; 16.45: Evr.: Zurnal z zasedanja konference šefov in vlad neblokovskih držav; 16.50: Prenos konference šefov in vlad neblokovskih držav; 20.00: TV dnevnik; 20.15: Sedem dni po svetu; ZAGREB — 20.45: «Koncert zabavne glasbe« - glasbeni film; LJUBLJANA — 2.1.15: «Balada o trobetni in oblaku« — jug. film; BEOGRAD — 22.30: TV dnevnik; 22.50: Reprodukcija posnetkov športnega dogodka. Ponedeljek, 4. septembra 1961 BEOGRAD — 9.55: Prenos konference šefov in vlad ne-olokovskih držav; 16.30: Evr.: Dokumentarni film; 16.45: Evr.: Zurnal z zasedanja konference -.efov in vlad neblokovskih držav; 16.50: Prenos konference sefov in vlad neblokovskih držav; 20.00: TV dnevnik; 20.30: Tedenski športni pregled; LJUBLJANA — 20.45: M. Nikolič: «Kupe 9-10» — TV drama; BEOGRAD — 21.45; Naši umetiriKl; /1.15: T*' dnevnik. skega davka na gradbeni material. Zaključili so z ureditvijo nekaterih vprašanj,, ki se tičejo pokrajinskega o-sebja. Obenem so se odborniki pogovorili, da bodo v okviru cbiska raznih pokrajinskih zavodov, v kratkem obiskali zavod «Duca d’Aosta» v Gradiški. S tem v zvezi jim je predsednik pokrajine dal kratko poročilo, v katerem je obrazložil pravni položaj Gostovanje S G iz Trsta v Štandrežu Slovensko gledališče iz Trsta je napovedalo dve prireditvi na prostem, s katerimi bo 16. m 17. septembra zvečer nastopilo na prostoru letnega gledališča v Štandrežu, poleg konzumne gostilne. V soboto je na sporedu znana mladinska igra Pavla Golte ttSneguljčicaii, v nedeljo zvečer pa bodo nastopili z o-pereto Emmericha Kalmana ttCardaška kneginja«, s katero je tržaško gledališče želo že toliko uspeha pri nastopih v Trstu in okolici. Kot znano je z obema predstavama nameravalo SG gostovati v Štandrežu že 1. in 2. ju lija, pa so morali takrat predstave odložiti, deloma zaradi otroške paralize, ki je takrat razsajala na Goriškem, deloma pa zaradi drugih tehničnih ovir. Ker pa tudi za september obetajo vremenoslovci lepo vreme, se bodo Standrežci, Goričani in okoličani prav gotovo v velikem številu odzvali ter prišli na obe prireditvi, ki bosta letos edini te vrste na Goriškem. Zlasti priporočamo udeležbo pri opereti nCardaška kneginja«, ki predstavlja izreden dogodek za Goriško in bo prav gotovo dosegla takšen u-speh kot na Tržaškem. Z avtomobilom v drevo Sinoči okrog 19. ure je 27-letni Giovanni Zorzutti stanujoč v Gorici, Ul. Foscolo 29 privozil z avtom Fiat 1100 po Ul. Cadorna. Ko je zavil v Ul. Diaz in proti Korzu v trenutku, ko je prihajal od Korza proti rjemu neki drugi avto, je iz neznanih vzrokov zaobrnil tako nerodno, da je s svojim avtom treščil v najbližje drevo. Mimoidoči so poklicali avto Zelenega križa, ki je Zorzut-tija odpeljal v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneta. Tam so zdravniki ugotovili, da je pri trčenju dobil rano ra spodnji čeljusti, ki bo ozdravela v desetih dneh. Ker ni hotel ostati v bolnišnici, so ga poslali domov. Tudi njegov avto je utrpel znatno škodo. i m *■ Šolske vesti Popravni izpiti in na nižji Za precejšnje število dijakov, ki imajo popravne ali pa morajo napraviti sprejemne izpite, so se poletne počitnice že zaključile. V ponedeljek 4. t.m. se nam. reč začnejo popravni izpiti čez drugi razred osnovnih šol in zaključni izpiti čez peti razred. Za goriško in dober-dobsko šolsko okrožje bodo izpiti čez drugi razred 4. in 5. septembra, čez 5. razred pa dne 5., 6. in 7. septembra. V izpitnih komisijah bodo isti učitelji kot so bili ob zaključku šolskega leta. Učitelji naj dvignejo potrebne vpisni-ce še pred začetkom izpitov na šolskem ravnateljstvu. V drugi polovici septembra, verjetno od 25. dalje, pa se bo vršilo tudi jesensko vpiso- vanje v posamezne šole, kar velja zlasti za tiste učence, ki morajo medtem opraviti izpite. Tudi na nižji srednji šoli in na strokovni šoli v Ul. Ran-daccio se bodo pričeli poprav, ni izpiti v ponedeljek 4. t.m. in sicer ob 8.30 zjutraj. Začeli se bodo s pismeno nalogo iz italijanščine, nato pa se bodo nadaljevali po vrstnem redu, kot je na vpogled na o-glasni deski šole. -- « »■ ■ — TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 29,6 stopinje ob 14.50 uri, najnižjo 11,6 stopinje ob 5. uri. Povprečna cnevna vlaga je dosegla 47 odstotkov. in značilnost tega zavoda. Prometna nesreča pri Rdeči hiši Z motorjem sta zadela v kolesarja in vsi trije so končali v bolnišnici Včeraj nekaj po 17. uri sta se peljala po novi cesti blizu Ečeče hiše s svojim motorjem 65-letni Silvio Ruzier iz Ul. della Valle 10 v Trstu in njegova žena 63-letna Flora Ruzier. Na križišču blizu Rdeče hiše jima je nenadoma prečkal cesto kolesar 59-letni Antonio Sullic iz Gorice Ul. Bor-ga Castello 8. Prišlo je do neizogibnega trčenja pri katerem so vsi trije zleteli na tla in odnesli številne poškodbe, da so jih morali nemudoma odpeljati v goriško civilno bolnišnico. Zdravniki so tam ugotovili, da ima Flora Ruzier več poškodb na desnem stegnu in na desnem zapestju, njen mož Silvio pa je dobil praske po rokah in obrazu. Oba bosta okrevala v 4 dneh. Hujše poškodbe pa je dobil kolesar Sullic, ki si je zlomil levo nadlaktnico in dobil še druge manjše poškodbe. Zato so ga pridržali na zdravljenju v bolnišnici za 20 dni. Se o požaru v Sčednem Družina Dornik se zahvaljuje Kot znano so imeli preteklo nedeljo zvečer požar v Sčednem, kjer je zgorela kolonska hiša baronice Taco, v kateri je prebivala družina Alojzija Dornika. Gasilci niso mogli kljub večurnemu napornemu delu rešiti hiše, v kateri je zgorelo poleg drugega tudi 60 stotov sena, ki je bilo last Dornikove družine. Hiša sama je bila zavarovana, ni pa bilo zavarovano seno, in bo Dor-nikova družina morala utrpeti sama to izgubo. Pogorelci že teden dni prebivajo pri sosedni družini Franca Mikluša, ki jim je dala na razpolago eno sobo. čeprav živi ta družina že sama na tesnem, saj šteje kar 5 članov. Tako je sedaj v hiši 8 ljudi, ki se stiskajo pod skupno streho. Pred dnevi si je prišla ogledat pogorišče in škodo tudi baronica Tacč. Dornikovim je obljubila, da bo njena uprava poskrbela za popravilo strehe, toda prej morajo urediti vse potrebno z zavarovalnico glede zavarovalnine. Poizvedovala je tudi o vzrokih, kako je prišlo do požara. Glede tega pa ni bilo mogoče ugotoviti nič točnega. Obstaja le domneva, da je prišlo do požara zaradi napake pri električni napeljavi, od katere je po vsej verjetnosti skočila iskra v seno. Omenimo naj še, da je živela DornTOVa clr*žina kot kol/U t Wši že okrog 30 let in prav letošnjo spomlad so dosegli, da je uprava baronice Taco popravila streho na hiši, ki je sedaj popolnoma zgorela in menda tudi tramovje ne bo več uporabno. Družina Alojzija Dornika se po tej poti še enkrat prav lepo zahvaljuje vsem tistim, ki so ji pomagali ob tej hudi nesreči. Zlasti se zahvaljuje goriškim gasilcem, vsem sosedom, orožnikom in drugim, ki so pomagali pri gašenju požara in pri reševanju njihove skromne lastnine iz goreče hiše. Pri delu se je ranil v prst Včeraj popoldne okrog 13. ure je prišel na sedež Zelenega križa 18-letni delavec Giuseppe Davilla iz Ul. Tor-riani 31, ki je zaposlen pri podjetju Riosa v Ul. Favet-ti kot mehanik. Od tu so ga odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so mu zdravniki u-gctovili rano na prstu desne rc.ke, ki so mu jo očistili in obvezali ter ga poslali domov. Davilla je izjavil, da se je ranil pri delu v podjetju. in širile PRIMORSKI DNEVNIK Udeležba Štandrežcev in Podgorcev Nogometni turnir v Moši ob priliki praznika grozdja KOPALNI BAZEN PRI TOVARNI POHIŠTVA V NOVI GORICI je bil vse poletje zelo dobro obiskan. Posebno mladina je izkoristila počitnice za kopanje in za razne vodne spor e v njem, trko da je bilo v najbolj vročih dneh se premalo prostora za vse tiste, ki mogli k morju in so tu iskali nadomestilo m osvežitve .................................... OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V obdobju od 27. avgusta do 2. septembra se je v goriški občini rodilo 19 otrok, umrlo je 10 oseb, porok ja bilo 14 in oklicev 14. ROJSTVA: Sandra Fain, Roberto Bosco, Antonietta Fior, Lorella Petronio, Mauro Arzano, Liliana Lucchi, Ma-riano Terrano, Alessandro Vc-lussi, Isabella Sgoifo, An-tonella Brumat, Franca Veli-cogna (mrtvorojena), Renata Pastrovicchio, Gianetto Gianetti, Alessandra Zappavi-gna, Walter Tize, Ugo Lorenzi, Daniela Simonelli, Roberto Altieri, Silvia Scattarregia. SMRTI: upokojenec 59-let- r.i Ruggero Pietro De Palma, kurjač 57-letni Luigi Fabio Blasig, gospodinja 78-letna Ve-rcr.ica Iank, vd. Germek, u-pekojenka 84-letna Maria Gra-zia Volpe, vd. Santoro, upokojenec 73-letni Giuseppe Trusgnach, kmečki delavec 47-!etni Cornelio Marcosig, trgovec 80-letni Federico Mr-gris, profesor 66-letni Carlo Provenghi, gospodinja 71-let-na Susanna Steiner, vd. Fa-bris, upokojenec 69-letni Giovanni Vončina. POROKE: uradnik Giovanni Viola in frizerka Nadia Cec coni, kovač Luigi Viccni in šivilja Anastasia Pintar, šofer Edoardo Iachin in tekstilna delavka Marisa Furlan, sluga Gianfranco Paruta :n gospodinja Laura Baschieri, tovarniški delavec Francesco Cervellieri in tekstilna delav-ka Mirella Valentinsig, kurjač Gualtiero Famea in tek-stilna delavka Albina Videt-ta. električar Franco Coder-maz in tekstilna delavka Silvina Ravnik, elektromehanik Ro ando Puia in tekstilna delavka Loredana Lugano, trgovski pomočnik Silvio Sušo-ni m gospodinja Nuncella De Fac-cio, tehnični uradnik Ser-giu Zanelli in učiteljica As-sunta Arbo, uradnik Antonio Ballaben in uradnica Anini Mazzaro, upokojenec Lino Ceschia in gospodinja Maria Cantelli, šofer Luigi Vi* sintin in gospodinja Anna Mana Steffani, podoficir vojaške mornarice Bruno Marus-sig in tekstilna delavka Gio-vanna Krapež. OKLICI: zidar Silvano Ci-bini in gospodinja Maria Ju-refic, delavec Claudio Leghis-sa in gospodinja Vittoria Tre-visan, strojni pomočnik Giordano Negussanti in trgovska pomočnica Esterina Castellan, glasbenik Francesco Ceresi in gospodinja Gigliola Clai, u-radnik Lucio Falcone in gospodinja Anna Verardo, dela-v-c Aldo Plet in delavka A-lice Fabro, mehanik Diego Cuiolli in gospodinja Giulia-na Claucig, šofer Sergio Žago in delavka Maria Simo-netti, tapetnik Armando Ciampa in trgovska pomočnica Bruna Osbat, delavec Bruno Sumelli in tekstilna delavka Iole Sellan, kmetovalec Milano Gravner in gospodinja Marcella Lazzari, šofe-Giovanni Zorzutti in gospodinja Rosa Principe, električar Luciano Degano in delavka Francesca Comelli. Juventina se pripravlja za novo nogometno sezono Danes bo v Moši praznik grozdja in ob tej priliki je domače športno društvo organiziralo nogometno tekmovanje za pokal tamkajšnje občine. Pri tem nogometnem tekmovanju sodelujejo štiri moštva, med katerimi sta tudi Juventina iz Standreža in moštvo iz Podgore. Prva tekma bo danes popoldne in se bosta v njej pomerili Juventina in Farra, z začetkom ob 15. uri. Tej prvi bo sledila druga tekma. ki jo bosta odigrali Kr-min in Podgora. Jutri, v ponedeljek ob 17.30 bo zaključna tekma med obema zmagovalcema današnjega srečanja in podelitev občinskega pokala. Ta srečanja imajo prijateljski značaj in bodo služila nastopajočim moštvom kot priprava za redno tekmovanje, ki se bo začelo prihodnji mesec. Kot znano bo Juventina tudi v letošnjem letu ostala v dosedanji kategoriji, čeprav bi kot zmagovalec v lanskoletnem tekmovanju lahko prešla v višjo kategorijo. Vendar si obetajo v dosedanji kategoriji boljše tekmovanje, ker bo zvezano z manjšimi stroški in po temeljiti reorganizaciji nogometne ekipe računajo tudi na večjo udeležbo občinstva pri tekmah. O teh in drugih zadevah, ki se tičejo delovanja društva v nastopni športni sezoni, so se pogovorili tudi na nedavnem občnem zboru, ki so ga imeli člani društva prejšnji mesec. Novi odbor je tudi po tem zborovanju ostal skoro nespremenjen, kar je dokaz, da imajo člani društva zaupanje v dosedanje vodstvo. Ob začetku lovske sezone Natečaj za dva lovska čuvaja Fckrajinska lovska zveza pričakuje, da bo letošnji lov še kar dober. Da pa bi se bolj povečali nadzorstvo v posameznih lovskih revirjih, so razpisali natečaj za ^e dva nova lovska čuvaja, ki bosta v začetku na poskuš-nji, pozneje pa lahko stalno nameščena. Prošnjo je treba napraviti na posebnem obrazcu, ki ga zainteresirani lahko dobe na pokrajinskem sedežu lovske zveze v Gorici, Ul. Garibaldi 18. Prvi pogoj je da so prosilci stari od 23 do 40 let in da so dovršili osnovno šolo. Vsa podrobnejša navodila lahko dobe na sedežu Zveze. i: I NA DRŽAVNEM PRVENSTVU KOTALKARJEV V NOV1 GORICI ki se je vršilo teden na igrišču ob Erjavčevi cesti, je po treh le .h zopet postalo driavn, Pr«k v tejpa nogi moštvo iz Nove Gorice. Sledijo: Pula, Cemen ,n Ohmp.ja^Na slik. s0 ^a£^ald’1iZ Nove Gorice (v enobarvnih majicah) in igral« Olimpije iz Ljubljane ‘v Progast.h maj. cah). Vsa štiri moštva so si bila skoro enakovredna in zato je b.la borba za prvo mesto kaj napeta K i n o v aoRici CORSO. 15.15: «Divja dežela«, E. Presley in H. Lange. Ci-nemascope v barvah, ameriški film. VERDI. 14.30: «Tot6 sleparija 62». Toto, N. Taranto in S. Blain. Italijanski film. VITTORIA. 15.30: »Meč v senci«, T. Lees in L. Lorenzon. Cinemascope v barvah. Italijanski film. CENTRALE. 15.00: «Rimske device«. L. Jourdan in S. Sims. Italijanski film v barvah. ——«»------ DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D’U-DINE, Ul. Rabatta št. 18 teL 121-24. Univerziada v Sofiji ' v Celkanova: 6,49 m v skoku v daljino Zaradi premočnega vetra ji novega svetovnega rekorda ne bodo priznali SOFIJA, 2. — Tudi med današnjim dnevom atletskih tekem na univerziadi ni manjkalo rekordov, od katerih je brez dvoma najbolj omembe vreden svetovni v skoku v daljino, ki ga je dosegla sovjetska tekmovalka T. Celkanova. Rusinja, ki je že branila svetovni rekord s 6,48 m, je med današnjim tekmovanjem skočila 1 cm več. Zal tega rekorda j' ne bodo priznali, ker je med skakanjem pihal veter s hitrostjo 4 m na sekundo. Kot je znano za priznanje rekordov veter ne sme pihati več Kot 2 m na sekundo. Izidi današnjih tekem so naslednji: ATLETIKA 800 m (ženske) 1. GLEIFELD (Zah. Nem.) 2’07”7 (nov rekord FISU) 2. Grigescu (Rom.) 2’08”6 3. Isaeva (Bol.) 2’12”5 Met kladiva 1. SZIWOTSKY (Madž.) m 6'4,62 (nov rek. FISU) 2. Kondracov (SZ) 63,38 3. Lawlor (Irska) 63,33; 10. Cristin (It.) 56,51 Skok v daljino (ženske) 1. CELKANOVA (SZ) 6,49 m 2. Jorgova (Bol.) 6,12 3. Kresinska (Pol.) 6,11; 7. Galli (It.) 5,53 Skok s palico 1. KLEBAROV (Bol.) 4,52 (nov rek. FISU) 2. Gerard Barras (Šv.) 4,52 (nov švicarski rekord) 3. Igor P^trenko (SZ) 4,52 408 m (moški) 1. JOSEF TROUSIL (CSSR) 47”4 2. Jacques Pennevaert (Bel.) 3. Otto Grashof (Z. Nem.) Kopje (ženske) 1. GURCAKOVA (SZ) 51.39 2. Diacunescu (Rom.) 50,64 3. Brommel (Z. Nem.) 47,65; 9. Carla Spagolla (It.) 35,64 Stafe’a 4X160 m (moški) 1. SZ (Ozolin. Bertenjev, Mi-hajlov, Cistjakov) 41”1 2. Japonski 41”2 3. Z. Nemčija 41”3 KOŠARKA (moški) SZ-Poljska 74:63 Italiia-Izrael 76:74 KOŠARKA (ženske) SZ-Romunija 70:60 Končna lestvica ekipnega prvenstva v sablji: 1. Madžarska 2. SZ 3. Bolgarija 4. Italija ATLETIKA SOFIJA, 2. — Sovjetska atletinja Tamara Press ki je včeraj med univerzitetnimi igrami zrušila z metom 58,06 m svetovni rekord v disku, je izjavila, da se ne strinja s tehniki, ki trde, da ženske ne bodo c.osegle 60 m daljine. «Mislim» je pripomnila Pressova «da bo meni uspelo to doseči in da bodo do te mere prišle tudi rojakinja Antonina Zolotukina-sova m Madžarska Yolanda Kontzekova. SZ BOR Namiznoteniški odsek Vsi igralci ali vsaj predstavniki posameznih skupin so vabljeni, da se udeležijo sestanka, ki bo v četrtek 7. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6/III. Na sestanku se bo razpravljalo v delovanju odseka v letošnji sezoni. Danes prvo kolo nogometne B lige Trije veliki favoriti Lazio, Napoti in Genoa Bari spričo kazni brez izgledov - Realne možnosti Reggiane, Alessandrie in Coma Z enotedensko razliko, ki so jo narekovale zahteve mednarodnega koledarja italijanske reprezentance, se danes začenja tudi nogometno prvenstvo B lige. Sestav te druge kategorije je letos precej drugačen od lanskega, saj je med dvajsetimi enajstoricami kar šest novih, od katerih tri obubožane velike iz A lige (Lazio, Napoli, Bari) in tri, ki so izplavale iz sivine polprofesionalnega sektorja (Cosenza, Luc-chese in Modena) in odstopile svoja dosedanja mesta Mar-zottu, Triestini in Foggi. Prisotnost lanskih A ligašev in še nekaterih drugih zelo dobrih moštev med katerimi zavzema Genoa prav gotovo prvo mesto, bo vsekakor dvignila kvalitetni nivo letošnjega prvenstva, vendar pa s tem ni rečeno, da se ne bi moglo še katero drugo moštvo vključiti v razmeroma ozek okrog favoritov za prva tri mesta. Seveda pa bi bilo sedaj še mnogo pre- kandidate za A ligo v prvi vrsti Napolija, Lazia in seveda Genoo. Zato poglejmo najprej s kakšnimi nasprotniki in s kakšnimi izgledi so bodo danes borile prav te enajstorice. Lazio, ki velja po splošni sodbi strokovnjakov za naj močnejšega člana A lige, kar v ostalem potrjujejo tudi ime- zgodaj iskati taka moštva in j na v njegovih vrstah, se bo na vsaj trenutno upoštevati kot | tujem igrišču pomeril z novin- iiiriiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiTiiimiiimiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiHiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii Amatersko svetovno prvenstvo v cestni vožnji Popolno zmagoslavje Francozov Jourden prvi pred dvema rojakoma Četrto mesto Italijanu De Rossu, ki je prišel na cilj tik pred glavnino najboljših BERN, 2. — Proti vsakemu pričakovanju so Francozi slavili danes pomembno zmago in popolno zmagoslavje. V cestni vožnji svetovnega prvenstva kolesarskih amaterjev je Jean Jourden zasedel prvo mesto, medtem ko sta ostali častni mesti pripadli rojakoma zmagovalca Belleni in Gestraudu. Začetek je bil precej miren in kolesarji so v prvih krogih strjeno vozili s povprečno hitrostjo 36 km na uro. Kmalu pa so se nekateri zaradi hitre- ga tempa upehali in so odstopili. V petem krogu, katerega so prevozili v 21T0" je odstopil tudi Jugoslovan Valčič. Nekateri so sicer skušali pobegniti, toda sveži kolesarji, ki niso hoteli prezgodnjih presenečenj, so jih pri 70. km dohiteli. Strjena skupina se je začela kmalu trgati in daljšati posebno na vzponih, ki so bili sicer kratki, a precej strmi. Med drugim zelo strmim vzponom je Italijan Vendemmiati skupno z Belgijcem Hereman-som ostro potegnil in čeprav so jima takoj sledili Švicar Jaisli, Francoz Delena in Rus Po drugem dnevu teniškega dvoboja IJalijaJranc 4:2 Ponovna zmaga Italijanov v igri posameznikov in Francozov v igri dvojic COMO, 2. — Tudi drugi dan teniškega dvoboja med Italijo in Francijo, je ugodno potekal za domačine, ki so zaključili današnja srečanja z isto razliko točk kot včeraj, to je z 2:1. Tako je Italija ostala tudi po drugem dnevu v vod- stvu s 4:2. Kot v včerajšnjih srečanjih, tako so se tudi današnja v singlu končala z zmago Italijanov, medtem ko je v doublu domači par podlegel francoski dvojici. Izidi današnjih srečanj so naslednji: Maggi (It.)-Boudboul (Fr.) 6:2, 6:4, 6:2 Tacchini (It.)-Pilet (Fr.) 6:0, 8:6, 6:4 Jauffre - Contet (Fr.).Merlo-Bergamo (It.) 6:3, 6:4, 6:4 «»------- Dviganje uteži Nov svetovni rekord v bantam kategoriji TOKIO, 2. — Japonec Yoshl-nobu Miyake je dosegel nov avetovni rekord v bantam kategoriji. V treh potegih je dvigni) 347,5 kg in je s tem odvzel rekord sovjetskemu dvigalcu uteži Stokovu, ki ga je branil s 345 kg. Pavlov, ki so se prav tako odtrgali od glavnine, sta si prva dva nabrala 33” naskoka. Zaradi teh napadov se je hitrost v šestem krogu povečala na 38.182 km na uro. V začetku šestega kroga so šli Spanec Lopes, Holandca Knops in Schroder, Italijan Storai, Finec Hautalati in Poljak Gazda v napad ter so najprej dohiteli Jaislija in tova-liše ter pri 85. km tudi Ven-demmiatija in Heremansa. 11 kolesarjev se je tako znašlo v vodstvu, a ta skupina je imela samo 51” naskoka do glavnine, kjer je bil Francoz Jourden najbolj borben. Po osmem krogu je bilo jasno, da bo mir v vodeči skupini trajal le malo, In res so Belena, Knops in Storai med devetim krogom potegnili in zbežali, medtem kc sta se zasledovalni skupini pridružila Frey in Tylling. Kmalu zatem se je tudi Here-mans odcepil in se pridružil prvim trem. Med desetim krogom je začela vožnja postajati precej zmedena. Na progi so bile razne manjše skupine, ki so se zasledovale med seboj. Pred tribunami je bil Knops prvi 4” pred skupino, v kateri so bili poleg Jourdena, Gestrauda m Belene tudi Storai in Hege-rr.ans, medtem ko je zasledovalna skupina z Italijanom Zancaranom, Nemcem Eckstei-nom in drugim; vozila z več kot enominutno zamudo. Se bolj v ozadju pa je bila skupina s sedanjim svetovnim prvakom Schurom. V 11. krogu so se vsi vodeči kolesarji združili in tudi v o-zadju je prišlo do sprememb. Na tem delu proge je kazalo, da bo Schur sprožil nkpad, kar pa ni storil in je raje ostal skupno z drugimi, ki so vozili samo 38” za vodilno šestčlansko skupino. V zadnjem krogu je Schur potegnil, vendar napad je sprožil prepozno, da bi lahko užival sadove. Na njegovo akcijo so vsi složno odgovorili in vrhu tega si je trojica Francozov, ki je zbežala na vzponu 12. kroga, nabrala toliko naskoka, da ga ni bilo mogoče nadoknaditi v zadnjih 12 km. Francozi so složno in hitro vozili ter se sporazumno menjavali v vodstvu. Ko pa je manjkalo nekaj km do konca dirke za mavrično majico, je Jourden, ki je bil najbolj svež, pustil tovariša na cedilu in se sam odpravil proti cilju, kamor je prevozil nekaj sekund pred Belenom in Gestraudom, ki sta zasedla drugo in tretje mesto, medtem ko je četrto pripadlo Italijanu De Rossu, ki je v finalnem sprintu privozil ao ciljne črte tik pred glav-rino, v kateri so bili vsi favoriti. Končni vrstni red je naslednji: 1. JOURDEN (Fr.) 4.49’54”, povprečna hitrost 37,570 km 2. Belena (Fr.) z zaost. 22” 3. Gestraud (Fr.) 4. De Rosso (It.) 1’28” 5. Melckebeke (Bel.) 6. Pifferi (It.) 7. Jansen (Hol.) 8. Jaisli (Sv.) 9. Hellemans (Bel.) 10. Van Den Bossche (Bel.) 11. Sebregts (Hol.) 12. Schroeder (Hol.) 13. Petteroson (Sved.) 14. Eckstein (Vzh. Nem.) 15. Wright (V.B.) 16. Heremans (Bel.) 17. Hentges (Luks.) 18. Petrov (SZ) 19. Fantinato (It.) 20. De Waard (Hol.) 21. Zancanaro (It.) 22. Knops (Hol.) 23. Schur (Vzh. Nem.) 24. Vendemmiati (It.), vsi s časom De Rossa 25. Mahnen (Luks.) 5’01” 26. Beaumont (Fr.) 5’07” 27. Pingel (Dan.) 28. Cerepovič (SZ) 29. Hinds (V.B.) 30. Bolke (Vzh. Nem.), itd. cem Cosenzo in je kljub temu handicapu seveda velik favorit za obe točki. Z zmago nad kompletnim moštvom jugoslovanskega državnega prvaka Partizana preteklo sredo je dokazal, da je popolnoma pripravljen za naporno borbo in da razpolaga z zanesljivo o-brambo in tudi prodornim napadom, kar je prvenstvene važnosti. Se večji favorit za obe točki v današnjem prvem kolu pa je Napoli, ki bo hotel prednost domačega terena izdatno izkoristiti na škodo Novare. Napoli nastopa letos z znatno spremenjeno formacijo, v kateri so sicer nekatera znana imena, ki pa so v nedavni preteklosti pomenila precej več kot lahko pomenijo danes. Najvidnejši element je morda napadalec Fanello, ki je bil lani kot član Alessandrie najboljši strelec B lige. Njegova naloga bo zaradi tega morda težja kot bi bila sicer, vendar mu za enkrat vsaj razmeroma skromna Novara ne bi smela delati pre glavic. Manj lahka naloga čaka v letošnjem prvenstvu Bari, katerega je disciplinsko sodišče obsodilo na enako kazen kot lani Genoo in sicer na odbitek desetih točk že pred začetkom prvenstva in na diskvalifikacijo za dve nedelji igralca Ta-gnina. Zaradi tega z njegovo letošnjo promocijo najbrž ne bo nič, vendar pa teoretične in tudi praktične možnosti zanjo vendarle obstajajo. Zato pa bo že kar v današnjem prvem nastopu na tujem terenu v Parmi moral Bari dokazati, če s temi možnostmi računa in če je ne samo kondicijsko, temveč tudi moralno pripravljen na tak podvig. Genoa bo letos za vsako ceno skušala doseč; to, kar ji lani ni uspelo zaradi kazenskih točk. Njene možnosti so vsekakor znatne in povsem realne čeprav se zdi, da ji v letošnji formaciji manjka krilske vrste, k' bi bila sposobna ustvarjati igro in v zadostni meri zalagati napad, da bi lahko Firmani in Bean prišla kot realizatorja dovolj do izraza. Kljub temu. Pa bi ji v današnjem internem srečanju z Verono zmaga ne smela uiti. Od ostalih se z dokajšnjo avtoriteto predstavljajo na po-zornici Reggiana, Como in Brescia. Reggiana ima v neodločenem izidu s Honvedom izvrsten precedens za največje ambicije kljub upoštevanju, da so prijateljska srečanja nekaj drugega kot prvenstvena. Toda že lani je Reggiana predstavljala solidno enajstorico, sposobno vsakih presenečenj. Danes bo njeno začetno razpoloženje preizkusila Pro Patria na lastnem terenu, Como uživa naklonjenost prognoze proti Modeni in prav tako tudi Brescia proti Catan-zaru, če ne zaradi drugega pa vsaj zaradi domačega terena, Lucchese pa bo morala že kar otvoritvenem nastopu proti nevarni Alessandriji dokazati, da njen povratek v B ligo ni bil zgolj slučajen. Nekoliko več možnosti za zmago ima tudi Messina nad Pratom, medtem ko je srečanje ified Simmenthalom in Sambenedettesejem precej negotovo. Na vsak način si bo morda že po današnjih izidih mogoče ustvariti jasnejšo sliko o noči posameznih enajstoric, vsekakor pa se nam bo ta neznanka razjasnila v nekaj tednih, kc ne bo več veljal izgovor o nevigranosti. J. k. UVAŽA: Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material TRST, UL. C1CEHONE 8 Tei. 38-136, 37-725; Telegr.: lMPEXPORT TRIESTE 1ZVAZA: tekstil, kolonialno blago m ravnovrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE MADALOSSO Pri H H fl |\ f| | AOPA v Trstu, (JI. Torrebianca 26 vogal XXX Ottobre, dobite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške VOZIČKE, žimnice — originalne PERMAFI.EX — Cene ugodne SPL0SNA PLOVBA PIRAN Expresna potniško.tovorna linija JADRAN — ZDA — JADRAN Odhod ladje vsakega 30. v me. secu direktno Trst . New York, Trajanje potovanja 15 dni Za vse informacije prosimo obrnite se na našega agenta AGENZ1A MARITTIMA MEDITEHRANEA, Via Milano 4-1, Trst — telefon 24-188 Najnovejši izum moderne tehni^ Superautomatic s 57 rubin1 niiiiii Preko 50 vrst najboljši švicarskih ur Vam jame*' izredno natančnost izredno vzdržljivost izredno nizko ceno ŠVICARSKA OD DANES TU ATE TEHNIČNA POMOČ ATE TELEVIZIJSKI APARATI ATE ELEKTRO GOSPODINJSKI APARA?1 ATE ATE ATE . TRIESTE - TRST Via DelTe Milizie štev. 3 Telefon 76-2-76 Je ime, ki ga bodo morali vsi poznati. je organizacija za hitro tehnično pomoč pri televizijskih in radio aparatih ter elektrogospodinjskih aparatih vseh tipov in znamk. je simbol resnosti, ker vam nudi visoko specializirane tehnike, najmoderneje urejene laboratorije, originalne nadomestne dele. okvare, proračune in prenotacije za adaptacijo vaših televizijskih aparatov za _ _ ___________________________ uhuui ruuuuAm 7$e£lev-ue» ,in golti om lop/o »tiuotoča IliliilliHiliiiliiiiiiiiiinm Ljubljana - Tel. 21 280 2 dom «KEKEC» ~\t NOVA GORICA -—j Vabi goste na odlično 2 hra.io in pijačo, ter pri-~ , jetno zabavo. Dohod z avtomobilom. Nova Gorica, nudi ■a - a udobne sobe po ||fl||j| zm er n ih cenah, prvovrstno kuhinjo Gorica Pl©« v četrtak. Noboto In nedeljo TRSTEUU n« h018 Odprta ob s°g0st nedeljah vabi s , odlično hrano ter prijetno *a Dohod z avt' vtor»“; (bivši sv. Nikolaj) tel. Škofije št. 12 Hotel «ADRIA» - Ankaran oovešča cenjene goste, da |e ponovno pričel obratovati. Gosti bodo postreženi s prvo,vrst- L « no nrano in Izbranimi pijačami. Priporočamo se In Jamčimo za kulturno in sodobno postrežbo Hotel ADRIA ANKARAN GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER HOTEL KRIM — BLED — tel. *lS Prvorazredna postrežba — odMnB — narodne specialitete — odob°e J Intel C(*nt'inl PfrttoVoz ■ tel. 6138. s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje. Prvorazredna kuhinja, istrske specialitete Dnevno godba in ples je ena najlepših gorskih dolin na svetu pod Savinjskimi planinami. Izredna klima vpliva blagodejno na preutrujenost, udoben planinski hotel pa zagotavlja odličen počitek. - nuiM Prospekti in informacije so na voljo pri Celjski turistični zvezi Celje. WJ Hotel «SLON» LJUBU ANA, 1'ttova s svojimi obrati se gostom iz Trsta toplo priporoča ul Grand hotel LJUBLJANA, nudi vse »o*1'"*b f/ po zmernin £ priporoča za c Hotel cTRIGLAV* - Koper Prvorazredna restavracija, sodobno terasa, NOČNI BAR Z VSAKODNEVNIM opremi)*?'*/ OBIŠČITE SVETOVNO ZN ANO POSTOJNSKO iD ,v iV' Obiski vsak dan ob 8.30, t«-*8-IZREDNI OBISKI PO DOGOVORU * y ALOJZ RAVBAR V viharju ao. TRNOVA POT «To je samo navada,» ga je zavrnil župan. »Polovica mojih občanov ne zna ne brati ne pisati, pa vseeno živi kot se spodobi.* «Kaj pa pisati — a bom smel pisati domov?* »Toda čim manj in same v italijanščini,» je pribi. brigadir. Nato je pristavil: «In vsako pismo, preden ga oddaste na pošto, moram prebrati jaz. Smo se razumeli?* Pavle je molče trznil z glavo tako, da ni bilo vedeti, ali je prikimal ali odkimal. «No, zdaj pa pojdimo tja, kjer boste stanovali,* je reke župan ter povabil s seboj tudi tajnika. Ko so šli skozi vas, so vaščani radovedni stegovali vratove za Pavletom. Leta je stopal vštric tajnika, ki je stopical kakor lutka, poplesovaje v tričetrtinskem taktu, ter od časa do časa oplazil Pavleta z ledenim pogledom. Očitno bi najraje živega požrl tega nesramnega tujerodca, ki si je drznil prepevati barbarske pesmi na tleh fašistične Italije, če bi bil on, Pantaleone Tagliatelli, du-čc, bi vso to slovansko zalego iz Julijske kraiine pre-i selil v Afriko in poskrbel, da bi čimprej izginila pod puščavskim peskom. Ko so prišli do borne bajte, ki je stala na koncu vasi, je tajnik vzel iz žepa ključ in odklenil vrata. Pavle si je bežno ogledal notranjost bajte, ki jo je tvoril en sam prostor. Tu je stalo nizko, na pol j podrto ognjišče, polica z nekaj stare kuhinjske posode, stara omara, vegava miza, klop in železna postelja brez posteljnine, namesto poda pa je bila po tleh naphana ilovica. Skratka: bajta je bila bolj podobna kozji staji kakor človeškemu bivališču. Tu )e bival neki vaški berač, ki je umrl pred nekaj meseci. «To bo odslej vaše stanovanje,* je naposled rekel župan. »Posteljnino dobite na naši postaji,* je povedal brigadir. «Ali nimate kakega bolj zanikrnega brloaa v vasi?* je pikro vprašal Pavle. »Za takšne ljudi, kakršni ste vi, je ta bajta še pre-imenitna,* je odvrnil župan. «Jaz bi ga vtaknil v kak svinjak,* je cinično pripomnil tajnik. «Saj drugega res ne zasluži,* je brigadir blagoslovil tajnikovo pripombo. Potem je dodal: «No, in zdaj vas ponovno opozarjam: Glejte, da se ne boste družili z domačini in med njimi širili kake prevratniške ideje ali kaj podobnega. Nikar naj vam ne hodi na misel, da bi komu lagali, da fašistične oblasti zatirajo Slovence, ali kaj podobnega. Ste razumeli?* «Sicer pa bomo že mi poskrbeli za to, da bodo ljudje zvedeli, kdo v resnici je,» je dejal tajnik in si z mezincem porinil vato globlje v desno uho. »Tako jel* je pribil žu-) pan. I «No, zdaj pa lahko gremo,* je menil brigadir. Ko je trojica odšla, je Pavle zaklenil vrata in se zleknil po goli mreži postelje, da bi zaspal, zakaj bil je od potovanja in vročine tako zdelan, da se je komajda še držal pokonci. Bil je že na tem, da zaspi, ko je začul številne glasove, ki so se bližali bajti. To so bili glasovi vaščanov, ki so prihajali, da bi ga videli. Medtem se je namreč po vasi raznesel glas, da so oblasti prignale nekega malopridneža, ki je bil obsojen na več let kon-finacije, ker je v svojem kraju, nekje blizu Jugoslavije naredil vrsto političnih hudodelstev. To in dejstvo, da je bil Pavle prvi konfiniranec v tem kraju, je pomenilo za domačine nenavaden dogodek. Zato so, gnani od neukrotljive radovednosti, hiteli k bajti. da bi videli tega strašnega hudodelca. Ker pa i so bila vrata zaklenjena, so ga mogli videti le skozi majhno okno v pročelju. Toda to edino, nezastekle-no in z močnim okrižjem opremljeno okno je bilo vzidano skoraj dva metra od tal, tako da so se radovedneži morali oprijemati okrižja in se potezati kvišku, če so hoteli videti v bajto. Tisti, ki so bili nizke postave, pa se sploh niso mogli povzpeti v višino okna, zato so jim pomagali drugi. Pavle je slišal, kako se zijala obeh spolov prerivajo pod oknom, kako se suvajo in zmerjajo, zakaj vsakdo bi ga rad čimprej videl. »Jaz sem prišel prej kot ti,» je vpil neki moški, pe-haje od okna svojega soseda «Pustite me blizu!* je vreščalo neko ženšče, šiloma utiraie si pot k oknu. Ko se je pripehala v o-spredje, je zaprosila; »Daj- te no, ljudje božji, pomagajte mi kvišku!* Dva vaščana sta jo pograbila in vzdignila k oknu Ko je pokukala v bajto in zagledala Pavleta, ki je mirno ležal na postelji in se ji pomilovalno nasmihal, je malone zdrknila na tla, se vsa zgrožena prekrižala in vzkliknila. »Joj, joj, kakšna strašna pošast! O sveta Madona, le kaj smo ti storili, da si poslala med nas takega hudodelca?!* «Dajte, da ga vidim tudi jaz!* se je drl neki možakar, odrivaje dečad, ki se je gnetla pod oknom. «V stran!* je nenadoma zagrmelo. »Prostor com-mendatorju!* Commendatore Patrizio Benedetti, zemljiški gospod, lastnik skoraj polovice SantTppolita, zavaljen kakor pijavka, ki se je do sitega nasesala človeške krvi je. opletale s kratkimi rokami hitel proti bajti, gnan od nepomirljive sle, da bi na lastne oči videl tistega, o katerem mu je malo prej pripovedoval župan. Ko so ga zagledali tisti, ki so stali pred bajto, med katerimi so povečini bili njegovi koloni, so se spoštljivo razmaknili, da se Je lahko približal oknu. «Pomagajte mi kvišku, da tudi jaz vidim tega nepridiprava!* Trije krepki možaki so prijeli sto devet kilogramov težko gmoto in jo dvignili v višino okna. Ko si je commendatore ogledal Pavleta, ki se mu je posmehljivo režal, je dal z roko znak, naj ga postavijo na tla. In trojica je svojega gospoda postavila na tla, počasi in pobožno, ko da bi postavila na tla samega živega boga. Tedaj je commendatore dvignil svojo tolsto desnico, lzteg-1 nil kakor klobasa debeli kazalec, ga z’ in začel: žugaj« »Poslušaj-e 'eIp- j si, kar vam P je "j spod podeštš 111 dal, da Je tuJeC ^ ‘ ‘ tK no pel pesmi v nec je v svoje*11 flj$ * c»‘i) ziku, kar pa najstrože prep°v o? zato ga dolet«10 J/ t>0 ai , na kazen, ki J^ v našem kraj**- je ^ samo posvetna, f božja kazen. e\,$ J ne spoštuje ,, V t ljavil naš vel*K* ,t Še rj stav, kdor s® a / ječemu redu, p*1 Bog ga nam uP'£ [ hrani! - kd°r ^1 V mu redu, S8 t? posvetna, amP se j ja kazen. In^, s takimi up°r tp» tako doleti pasy ja kazen. (jvad