Vladimir Mušlč
Edvard Ravnikar 1907-1993

št. 23,24, 25/1993
S smrtjo akademika in univerzitetnega profesorja Edvarda Ravnikarja je Slovenija izgubila osrednjo osebnost arhitekta in urbanista, kije bil tudi tvorec prve modeme urbanistične šole. O njem kot o arhitektii, ki predstavlja neposredno nadaljevanje velikega izročila Plečnikovega dela in neposredno zvezo z Le Cor-busierom kot metaforo evropske arhitekturne Modeme, so govorili številni nekrologi. Tako mesto pa so mu v zgodovini slovenske arhitekture zagotovile tudi enciklopedije. O Rav-nikaij u kot urbanistu so zapisani le fragmenti in še manj je zapisanega o njem kot o tvorcu modeme urbanistične šole. Pri tem pa gre pravzaprav za jx)seben in ozaveščeno opredeljen projekt, kije bil zasidran v spoznanju o sodobnih potrebah naroda in di'žave, v široki razgledanosti in v analitičnem di.ihu, ki se je znal uveljaviti ob vsem umetniškem talentu in ob razumevanju umetnosti.
Tudi naš InšUtutje vletu 1959 začel nastajati po posvetih z njim in izza njegove avtoritete, ki je vplivala na izbiro prvih delavcev. Ohranjeno je pismo pokojnega Marka Šlajmeija, ki poroča piscu teh wstic o posvetili z I^vnikaijem, tako glede organizacijske strukture kakor tudi glede kadrov. Prvi direktor inštituta, arhitekt Lojze Roječ, je bil za urbanizem opredeljen s pripadnostjo Vumikovi predvojni šoli, Ravnikar-jeve nasvete pa je spoštoval, poznavajoč od blizu glavne postaje njegove urbanistične opredelitve.
Edvard Ravnikar se je uveljavil kot urbanist z natečajem za Ljubljano tik pred drugo svetovno vojno in se kot urbanist vključil v intenzivno strokovno delo po osvoboditvi. Iz tega časa moramo omeniti dvoje za sodobno zgodovino slovenskega ur-
banizma nadvse pomembnQi del: pričetek dela na 'regulacijskem' načrtu Ljubljane in študije prostorskega razvoja vasi. (Iz prvega objavljamo odlomke iz gradiva, ohranjenega v Mestnem arhivu, iz drugega pa enega od znanih načrtov, ki kažejo hkrati odnos do vai'stva dediščine. razumevanje potenciala zazidalne dinamike - ta je šla v realnosti žal po poti stiliije - in prvine socialne preobrazbe, ki je bila del širšega evropskega razsvetljenskega projekta.) V pičlih petih letih po osvoboditvi so nastali še naslednji najpomembnejši projekti: Nova Gorica, Stmlšče, miki'oreglonaliia zasnova Kranja, prostoreki načrt obalnega pasu slovenske Istre in znameniti dubrovniški referat, kije začrtal in osmlslil zamisel policentrično urejene Slovenije (1950). Na meji med urbanizmom in arhitekturo, ki jo zdaj opredeljujemo kot 'urbanistično oblikovanje', pa so nastali na-tečajni projekti za dele Novega Beograda. V tem istem kratkem obdobju je navajal učence k zazidavam s prefabriciranimi hišami (Šlajmer) in k razmišljanjem o 'prestolniški širini LJubljane (Kocmut). V začetek 50. let in tudi v prvo, že omenjeno obdobje sodijo tudi natili 2» spominske komplekse, ki so po svoji naravi - urbanistični (Draga pri Begunjah, Rab...).
V sredino 50. let sodi "odkritje" soseske kot socialno pros to rekega fenomena urbanega okolja. Pristop k temu problemu je bil p>ovsem znanstven (Mušič, Pibemik in nato Jer-nejec, Dobravčeva in Lapova). Hki'ati se je loteval središča mesta kot posebnega urbanega pojava in pokrajine kot nasprotnega pola mestu. Pri prvem Je treba omeniti na-tečajni projekt "Hrami", pri drugem pa razprave, ki sta jih napisala Janez Lajovic in Majda Dobravec (npr. Naši Razgledi 24. 5. 1958 inSl. 10. 1959).
Ekivard Ravnikar Urbanistiàio na-črtovanje
S smr^o univerzitetnega profesojja Edvarda Ravnikaija Je Slovenija izgubila osrednjo osebnost arhitekta in urbanista ter tvorca prve urbanistične šole. V prispevku so predstavljena nekatera njegova dela, ki so mejniki v slovenskem modernem urbanizmu, med ostalim tudi odkupljeni natečajni projekt za regulacyo LJvblJaiie, projekt preobrazbe vasi, projekti za Novo Gorico, Krary in Kidričevo ter študije, ki so Jih opraviU študentje pod lyegovim mentorstvom
Vladimir Mušič Edvard Ravnikar
Edvard Ravnikar Urban planning
With tlie death of professor Edvard Ravnikar, Slovenia has lost the central figure of architecture, urban planning and the founder of the first schod of urban design. Some of his projects, which are tuniing pointsfor modem Slovene urban planning and design are presented, among other, the competitionpn^ectfor the regulation for IJubljana, the project for the transformation of villages, pr(yects for Nova Gorica, Kranj ajid Kidričevo, as well as projects carried out by students under his mentorship.
Slika 1: Ravnikaijev odkupljeni natečajni projekt za 'regidacyo' IJublJane iz leta 1939 kaže močan vpliv Le Corbusierovega racionalizma in težrijo k 'redu.', o kakšnem govori tudi zapisnik ankete iz leta
1946, ki ga objavljamo v izvlečku. Breda Mihelič nudi v siraji knjigi Ur-banistìòii razvoj IJublJane zanimivo primeijavo štirih različic pristopa k nalogi, ki Je bila za takratne razmere nova in posebna (si. 22 do 25).
Naloga bodočih raziskovalcev Rav-nikarjevega dela in poti našega urbanizma Je, da ocenijo prvine kontinuitete in diskontinuitete v razvoju stroke teh zadnjih in burnih 50 let

št. 23,24, 25/1993
Glei si. !46. KAKO SE IZRAŽA V URBANISTIČNEM NAČRTU NAČELO O DVIGU IN
PREOBRAZBI PODEŽELJA
Vasi ne bomo nasilno opuščali in podirali ler doseljcvali prebivalstva v industrijske predele, pač pa bomo porazdelili na domačem delu slocečo lahko industrijo v vaške predele. Zvezali bomo po več vasi v nove enote, dali jim tovarne, delavnicc io skladišča, spopolnjevaii prometno mrežo in s časom dodajali nove stanovanjske predele, šole i(d. Zaostale vasi se bodo preoblikovale v nova naselja, naselja blaginje in boljšega življenja.
Glej st. 147.	lata misel je določneje izražena tudi v tem načrtu. Dve vasi rasteta druga
proti drugi, da bo nastalo večje naselje, vezano na novo tranzitno cesto (A), Med obema vasema je odrejeno mesto za industrijo io skladišča (B in C],, za novo po-iitično-upravno, kulturno in gospodarsko-zadružno središče [D), za šolo (E) in igrišča (F). Ob Industriji je zasnovano stanovanjsko delavsko naselje v vrstnem sistemu (G).
Slika 2a: Na drugem pdu urejanja prostora se Je RavnOcar urbanist srečal z nalogo, ki se Je zdela leta 1945 aktualna in uresničljiva, z načrtovano (zadružno) precòrazbo
vasi. Na prvi skici ki Je povzeta iz že citirane imJigeB. MUieličJe razvidno načelo usmeijanja rasti, združevanja in industrializacije vast Na naslednjih štiiih skicah (glej sir. 6) pa so-
variacije na to temo in faksimile podpisa iz knjige Maijana Mušiča Obnova slovenske vasi (Družba sv. MohDiJa, Celje 1947).
Regionalno planiranje je ostajalo na pregledni mezo- in miia^oregionalni ravni: Zgomjesavska dolina (Ivan-šek) in Ljubljana (Pibemik). Z naštevanjem nismo želeli biti izčrpni in z omenjanjem učencev in sodelavcev nismo hoteli drugega kot spodbuditi spominske zapise o dobi, v kateri se je oblikoval urbanizem, ki ga danes živimo.
Slika 2b: Avtor knjige Je airibuiral tudi te studye Ravnikaiju, čeprav Je verjetno, da sam ni avtor risb (po nekaterih virih je pri šiudyi sodeloval kot risar tudi pok. arh. Anton Bitenc). Kar kaže poseb^ poudariti, Je prostorska denitev, /d ohranja identiteto prvotnih vaških Jeder in-ne glede na shematičnost prikaza - nakazuje vklfuèevarye v krajino. Teme^no idejo tegapredioga bi laiiko povezali z Le Corbusierovimi 'trenu oblikami človekovega bivanja' (Les trois etablissements humains, Boulogne-Seine 1944).
Slika 148.
Slika 149,

št. 23,24, 25/1993
Trajno pričevalnost podrobnosti v območju Trga republike ali pred občinsko zgradbo v Kranju bi morali zagotoviti s posebnim konzei-vato-rskim programom, v Novi Gorici bi morali paziti na - nikdar do kraja izvedeno - zasnovo mestne magistrale. Tu gre namreč za 'pramotiv' ustanovitve in gradnje mest.
Slika 3: Maketa urbanistične zasnove Nove Gorice (1949) in natečalni pr(yekt za Novi Beograd (1947) kažeta odločno geometrizirano zasnovo in dosledno ßiiikcionalistiäto paradigmo. Podrobnejša dókumentacya obeh projektov ponazarja še eiio, z omeryeno parcu^gmo težko združljivo kompoiiento, monumentalnost ali smisel za monumentalno, /d gaJe Ravnikar prinesel iz Pleäiikove šole.
Riistraciji sta povzeti iz člaiika Marjana Mušiča Edvard Ravnikar - ob letoSryi podelitvi Prešernove nagrade, Arhitekt 2/1961, str. 17-19.
Mimo velikopoteznih meril, razumevanja konzistentne celovitosti in evokacije poglavitnih Izhodiščnih motivov v urbanističnili zasnovah pa moramo v Ravnikaijevih urbanističnih in urbanih delih opaziti tudi Ihične podrobnosti in težnjo k finesi v Izbranih gi-adivlh ali v tehnološki obdelavi. Na tem področju je bü pokojni mojster prav 'doktrinären' in bolj kot drugje - Plečnikov učenec. Uresničenega žal ni veliko in hkrati gi-e za prvino dediščine, ki je izredno ki-hka.
Slika 4: Povsem kontrastni miselni vzorec in oblikovalski pristop v Rav-nOcaijevem urbanisiiäiem opusu nakazujeta prefekt za Kidričevo (Stmišče) iz leta 1950 in skica 'urbanizacije' Krarya, kiJo Je leta 1951 risal njegov študent Miloš Lapajne. Gre za spogledovarye s takrat ku-rantnim oiyanistiónim urbanizmom in z mimetičnim krajinskooblOcoval-skim naglom Pri seminarski študiji za Krary Je posebno pomembno is-karye soži^a med urbanim ui ruralnim načinom življerija, poudaijeno pa Je kolo kot prevozilo sredstvo. Več znakov kaže, da Je bila säidija zasnovana v povezavi z znamenitim du-brovniškim referatom ki Je utemeljeval policentrično poselitev Slo-venye.
nustraciji sta povzeti iz zgoraj citiranih del M. Mušiča in B. Milielič.

št. 23, 24, 25/1993
k iV	U
Slika 5: Reprodukcija izvimüx Rav-nikcujeuih skic za študijsko sosesko v Šiški, s katero sta lyegova študenta Tone Pibem đc in avtor tega prispevka nastopila na emulacijskem natečaju Mednarodne latije arhil:ektov (UIA) v Haagu leta 1955. Podlaga za študijo je bilo znano teoretsko delo Clareiica Perrya Hoiisir^ for the Machine Age,
in sicer predvsem v pwgramskem pogledu. Oblikovalska zasnova seJe naslonila na sočasna švedska iska-jy'a t. i. 'zelene ulice' in v tem lahko vidimo eno prvih ekspliđtnih kriäk funkcionalistiàie paradigme. Posebej velja opozoriti na zasnovo centra soseske, ki evocira radialno zasnovo slovenskih gničastih vasi in ar-
tìkuUraiy'e gostote naselitve glede na lego v bližini postajališč mestnega potniškega prometa. Načrt Je vključeval območja vrtičkov za stanovalce, Intimnejše oz. 'poljavne' prostore ob stolpnicah in dmge inovacije.
Po avtorjevikryigi, Urbanizem-bajke Ò1 resničnost, CZ, IJublJana 1980.
Slika 6: Primešava štirOi šLitdi) za vMJučitev nekdanje Kozlerjeve hiše v novo ureditev mestnega središča ob glavni idici (1958-1960). Hišo so leta 1960 podrli in s tem Je IJiihlJana izgubila plemenito baroäto arhitekturo in urbanistični motiv, ki bi osmiäyal prostorsko člejiitev magistrale in bogatil konvencionalno za-zidavo. kije nastcyala v temobmogu
po potresu. Leva piimera Je obdelal in risal pisec tega prispevka v Rav-nikaijevein seminaiju. zgornjega pa po pwfesorjevi skici, ki se Je naslanjala na argument usivaijaitja primernega prostorskega olwiija skupščinski palači. Zgorrya desna skica Je sestavjU del elaborata iz natečaja za veleblagovnico Nama, spodnja desna pa Je zadnji avtorjev
poskus, da bi ohranili vsaj Južni del zgradbe s simetrično fasadno zasnovo.
Poseganje prof. Ravnikarja in njegove šole v aktualne urbanistične problenie Slovenye in zlasti IJublJane Je bilo izredno živahno ter dostOo'at polemično ostro. Danes bi ga lahko vrednotili tudi kot^odnjipiinier oblikovanja 'civilne družbe'.

št. 23,24, 25/1993
Pri spominskem kompleksu na mestu nekdanjega koncentracijskega (ali "intemacijskega") taborišča, ki gaje za osamitev in uničevanje Slovencev priredil ialijanski okupator na Rabu, gre za zasnovo 'mesta mrtvih' z urbani-stičnooblikovalski-mi pravili, vrednimi antičnega izročila ...
V nadaljevanju obeležitve spomina na velikega učitelja objavljamo prispevek, prebran na komemoraciji v Kulturnem domu Ivana Cankaija 1. septembm letos. Temu sledi prva objava dela zapisnika 'ankete' o urbanističnem načrtu Ljubljane iz leta 1947.
Prof. mag. Vladimir Mušič, dipl. iriž. arh.
Slika 7; Urbanistična shema idealne soseske, pripravljena za zagrebško prireditev Družina in gospodinjstvo leta 1958. Gre za del štšega prcjekta, ki naj bi uvelfavil sodobne standarde ureditve bivalnega okolja in Je imel svojega predhodnUca v
veliki ljubljanski razstavi Stanovarye za naše razmere leta 1956. Strokovno gradivo zazagrebško razstavo in posvetovanje so pod vodstvom svcyega profesorja pripravljali Milja Jemejec, Majda Dobravec in. Jarja Lap.
Shenm Je bila precej dosledno uresničena v ljubljanski soseski Briìye in seje z gradacijo gabaritov, vhodnim motivom centra in diferenciacijo prometne mreže pojavljala tudi v številnih natečajnih projektih priliodnjega desetlelja.
Slika 8: 'Mesto mrtvili' u Ravnìkar-Jevi zasnovi dveh memoiialnih grobišč oz. spomeniških območij - Draga pri Begwya}\ na Gorejyskem in otok Rab. V prvem primem gre za organsko naslanjarije na izoblikovanost krajine, v dnigem pa za monumentalni geometrični koncepi:. poln ra-ßniranÜT. vizualniji učinl<iov in simbolike.