.-^MmJW ■|ilJ.I JLPI«J PIL. (ž? Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzernS nedelj in praznikov. Glas Naroda List slovenskih delavcev v c/4meriki T2& first Skrffenic Daily in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the act stev. gs. NEW YORK, aprila, 1904. Iz Cipije. Štrajk železničarjev bode kmalu končan. Obravnave med vlado in Strajku-joči m i delavci. Tiszovo svarilo. Budimpešta, 22. aprila. Štrajk ogr skill železničarjev ni več tako nevaren, kakor je bil početkoma, tako, da je upati, da bodo a prometom v par dnevih zopet pričeli. Prebivalstvo Budimpešte je na strani štraj karjev, kar tudi na vlado vpljiva. Ko je prišel ministerski predsednik Tisza včeraj v državni zbor, sprejeli so ga navzoči z pereat-klici. Na to je izjavil, da se vlada s štrajkarji posvetuje, da tako doseže konec štraj-ka. Ako bi se o štrajku debatiralo, bi postal položaj še bolj kompliciran. V eeina štra jkarjev je voljna z delom zopet pričeti, tako da bode kmalo vsa btvar urejena. Vlada je v mnozih ozirib odnehala. Pred vsem je štrajkarjem obljubila amnestijo in dovolila, da se pri zborovanjih posvetujejo o svoje j plači. Potniške vlake spremlja vojaštvo. PROTI SOVRAŽNIKU. General Kuropatkin je ukazal odhod ruske vojske v severoiztočno Korejo. Washingtonske novosti. Voj na s Kitajsko ? Kitajska, bode baje svojega poslanika odpozvala iz Petrcgrada Vlada so 1 dates ke v Colorado. Denver, Colo., 22. aprila. Miličarji so včeraj odvedli predsednika Western Federation of Labor, Charles H. Moyerja, v Denver, ker ga v Štraj-karskem okraju niso hoteli izpustiti. Ko je dospel semkaj vlak z Moyer-jem, prišlo je do prelivanja krvi. Nekaj čin nov Western federacije, med njimi tudi unijski tajnik Haywood, so pričakovali vlak na kolodvoru, da bi podali njenemu predsedniku desnico. V to pa kapitan Bulkeley Wells, poveljnik milice, ni privolil in je hotel Haywooda uda- * riti. Toda slednji je miličnega stotnika jednostavno vrgel na tla. Nato so vojaki Haywooda napadli, ga vrgli na tla in aretirali ter ga z Mo-yerjem zajedno odvedli v hotel Oxford. Haywood je vrgel oba vojaka na tla in skušal uiti, toda to so mu drugi miličarji preprečili. Haywood je Lil v boju ranjen z bajoneti, tako, da se je onesvestil. Preiskava o mormonelh. Washington, 21. aprila. Volilni odbor senata je včeraj nadalje preiskoval obtožbe proti mormonskemu senatorju Smootu. Pri tem so zaslišali Bragham H. Robertsa, prvega predsednika sedemdeseterih "starejših" , kteri tvorijo vrhovno oblast za "dvanajstimi apostoli". Priča je izjavil, da je bil leta 1894 ) voljen v kongres, da so mu pa cer-l^vene obla3ti naznanile, da mora svoje cerkveno dostajanstvo ostaviti, ako se hoče baviti s politiko. Tudi - je zvedel, da cerkvenemu svetu ni * priljubljen in ako bi kandidiral za kongrc3, bi vsled cerkvenega \pliva propadel. Radi tc-ga je agitiral za to, da se cerkev ne sme več mešati v politiko. Roberts je priooznal, da ima tri soproge. S prvo se je poročil leta 1877, z drugo 1. 1886 in s tretjo leta 1890. S tretjo se je poročil potajno. brez prič, ker je vedel, da je to pro-tipostavno. Njegovi prvi dve soprogi sta o svojej tretjej tovarišici zvedeli še le tri leta pozneje. Tretja soproga je bila Maggie Shippova, po poklicu zdravnica, ktera je tudi po poroki izvrševala svoj poklic. Preje je bila poročena z dr. Shippom, kterega je pa ostavila, ker jijun zakon ni bil zakonit. Toda dasiravno tudi Robert«ov zakon z gospo Shippovo ni bil zakonit, temu mormonska cerkev ni ugovar jala. Roberts je izjavil, da ve, da je grešil proti zakonom, toda njega vežejo moralične dolžnosti proti soprogam, radi česar tudi v nadalje izvršuje svoje zakonske dolžnosti. Soproge so mu povile 15 otrok, od kte-rih jih še 13 živi. Kako bode izpadla "preiskava", si že sedaj lahko mislimo, kajti mormonski glavarji so zapretili, da bode država Utah glasovala proti Rooee-veltu. ako odalove faa—te is Praske ob reki Yalu. Paris, 22. aprila. Iz Petrograda se brzojavlja tukajšnjej "Petit Pa-risien", da je general Kuropatkin ukazal, da mora ruska vojska oditi v severoiztočno Korejo. Brigada pešcev in 5000 koza ko v je že 10O vrst južno od reke Tiunen. Petrograd, 22. aprila. General Kuropatkin brzojavlja, da je ob Yalu vladal dne 19. in 20. t. m. popolni mir. V noči dne 19. aprila bilo je opaziti zapadno od Kaichau neki parnik, kteri je pa kmalo odpljul. Podkralj Aleksejev je priposlal caru natančno poročilo o katastrofi "Petropavlov8k." Seoul, Koreja, 22. aprila. Japonci baje blokirajo mesto Port Arthur, kar pa ni potrjeno. Petrograd, 22. aprila. Stališče Kitajske postaja vedno bolj vznemirljivo. Tekom zadnjih dni vršil se jc radi tega dvakrat ministerski svet. Tukaj se tudi zatrjuje, da bode kitajski poslanik kmalo odpoklican, kar je zelo značilno. V kitajskem poslaništvu pa trdijo, da jim o odpo-zvanju ni ničesar znano, ia pa odpotuje poslanik na deželo, kar se zgodi vsako leto. London. 22. aprila. Iz nezanesljivih »irov se poroča tukajšnjej "Stan dard", da so Japonci bombardirali mesto Newehwang in skušali tamkaj izkrcati svoje vojaštvo. Seoul, 22. aprila. Tukaj se zatrjuje, da se je dne 20. t. m. vršil ob ustju reke Yalu boj. O izidu ni ničesar znanega. Ruske patrulje eo dospele v Puk-chou, 100 milj severno od Gensana. Rusi so hoteli tjekaj zvabiti Japonce toda slednji se niso upali priti pred njihove puške. Obe ruski vojski ob iztočnem in zapadnem obrežju Koreje se poslužujeta jedne in iste taktike. Petrograd, 22. aprila. Iz poročil, ktera je dobil ruski generalni štab, je razvideti, da nameravajo Japonci pri Takupanu izkrcati svoje vojaštvo Tamkaj je bilo v par nočeh videti luči japonskih parnikov. Ker je pa radi slabega ,'remena izkrcevanje skoraj nemogoče, bodo imeli Japonci z tem mnogo opraviti, zlasti ako jih Rusi napadejo. Ataše j mornarice neke države, ki >■ remu je tamošnje obrežje dobro znano, trdi, da zaciore tamkaj jeden bataljon vojakov pognati ves kor v beg, kajti vojne ladije morajo ostati daleč na prostem morju. Da se bodo vršile operacije ruskega brodovja in vojske na kopnem, v sporazumu, se bode admiral Skridlov! Položaj dovedli Port Arthur, 21. aprila, je nespremenjen. Danes so veliko šalupo potopljene vojne Indije "'Petropavlovsk" v luko. ' Semkaj sta dospela dva častnika nemške vojne mornarice. Pridejaii so ju ruskemu glavnemu stanu. Križarka "Bujan", na ktero so Japonci dne 13. aprila streljali, ni bila poškodovana. Ko je prepodila japonske torpedovke, streljali so na njo iz šestih japonskih križark. Port Arthur, 21. aprila. Od 14. aprila nadalje je tukaj vse mirno. O japonskih transportnih parnikih n; tukaj ne duha ne sluha. Tientsin, 21. aprila. Ona dva častnika japonskega generalnega štabr. ktera so nedavno vjeli v Mandžuri so poslali v Port Arthur, kjer ju b sodilo vojno sodišče. Oba bodeta neravno obsojena v smrt. Petrograd, 21. aprila. Tukaj s< končno uverjeni, da so japonskemin« razdejale vojno ladijo "Petropav-lovsk". Da se ladija ni zadela ob aiino takoj, ko je luko ostavila, je pripisati dejstvu, da so ruske iadije pljule iz luke blizu severnega obredja, dočim so se vračale v luko direktno. Poleg tega se pa še vedno zatrjuje, da se je na ladiji pripetila razstrelba parnih kotlov ali pa skla-lišča za streljivo. Tientsin, 21. aprila. V tukajšnjej ruskej koloniji zatrjujejo, da car ne bode sprejel in vslišal Aleksejevo prošnjo za odpust. Petrograd, 21. marca. Rusija ima v državni banki 800,000,000 rubljev v datu na razpolago. Vojna velja vla-■Jo vsaki dan 750,000 rubljev in ako traja leto dni, ne bode veljala več, nego 250,000,000 rubljev. Radi tega Rusiji ne bode treba najemati posojila v inozemstvu. Veliki knez Iviril, kteri je bil pri katastrofi "Petropavlovsk" lahko ranjen, se neče vrniti v domovino. On želi, da ga pošljejo takoj, ko okreva, nazaj v Port Arthur. Njegova mati pa zahteva, da se na vsak način vrne v Petrograd. Minister vojne mornarice, admiral Aveljan dobil je od generala Kuro-patkina naslednji brzojav: "V duhu Te objamem, ljubi Feodor Karlovič, kajti poznane so mi skrbi in razburjenost, ktera Te muči. Naša vojska se tolaži v trdnem prepričanju, da bodo naši hrabri mornarji zadoblje-no zgubo na račun japonskega brodovja poravnali." Harbin, 21. aprila. Ogorčenje proti Američanom in Angležem je veliko, ker se tukaj zatrjuje, da so se ame- na potu v Port Arthur vstavil v Liao riške in angležke vojne ladije vdele-Yangu, da se posvetuje z generalom žile bombardementa na Port Arthur Kuropatkinom. Oba sta iskrena pod japonsko zastavo. Vesti naravno oeobna prijatelja in od Aleksejeva niso osnovane, povsem neodvisna. Admiral Aveljan je brzojavno odgovoril Kuropatkinovej brzojavki: "Zadržanje Vaše hrabre vojske bo navdušilo naše mornarje na Pacifiku da Vam bodo pomagali v prepričanju, da zmagamo in ohranimo slavo in naše zastave. Želim vsem Vam vspehe in niti malo ne dvomim, da bodo listi vojne zgodovine napolnjeni z novimi in sijajnimi čini pod Vašim zapovedništvom stoječe vojske." Harbin, Mandžur, 2. aprila. Oba častnika japonskega generalnega, prvi polkovnik in drugi stotnik, katera so dne 16. aprila vjeli, sta obsojena na vešala. Oba sta prosila za pomiloščenje. Kuropatkin je razsodbo potrdil in priporočal, da se ju vstreli in ne obesi, ker sta vojaka. Oba so vstrelili dne 21. aprila zvečer ob 6. uri. Ime jima je bilo Stesvo Yukoka in Giska Oki. V Mandžuru je vse polno ogledu-hov, kakor poroča general Kondrato-vi*. • * ft Petrograd, 21. aprila. Ameriška vlada naznanja, da si pridržuje vse pravice, do kterih je opravičena po mednarodnem pravu, glede vporabe brezžičnega brzojava pri bojnem po ročevanju. Naznanilo ni smatrati kot protest proti ruskemu postopanju proti parnikom ameriških poročevalcev. Seoul, 21. aprila. Nadporočnik Douglas C. McDougal od ameriške mornarice, dobil je povelje, naj z 70 vojaki, kteri so stražili ameriško poslaništvo v Seoulu, odpotuje v Manilo. V prostorih poslaništva imajo premalo prostora za vojake. Frank Sakserjeva pisarna t Oleve-landu, O., se nahaja t hiši čter. 1778 St. Clair St. P o S i 1 j * e n b r v staro domovino, prodajajo m paro-brodni listki in prejema naročnino Washington, 21. aprila. Navigacijski biro obvestil je sorodnike na vojnej ladiji "Missouri" usmrtenih mornarjev, kterih trupla so odposlali iz Pensacolt. Fla., njihovim sorodnikom, da dobi vsakmor-nar od vlade kamenit nagrobni spomenik, ako sorodniki to zahtevajo. Spomeniki so izgotovljeni ?z belega marmorja. Na vsakem je zapisano hne pokojnika. Spomenike dopošlje vlada brezplačno v mesto, kjer je ta ali oni mornar pokopan. + + + Predsednik Roosevelt želi, da bi senat potrdil kak zakon glede uprave panamskega prekopovega ozemlja in je sklenil imeti tozadevno kontrolo povsem v svojih rokah. Z ozirom na to je že izdal ukaz. da je uprava Paname njegova stvar. Uprava prekopovega ozemlja bode taka. kakor je bila ona L 1S03 za teritorij Louisiana Tozadevna določba se glasi: "Do konca zasedanja 58. kongresa in ako slednji preje ne odredi posebnih določb glede začasne vlade prekopovega ozemlja, ktero si je pridobila vlada Z jed. držav od panamske republike dne 2G. februarja 1904, naj vodijo civilno in vojaško upravo one osobe, ktere tudi v Zjed. državah to izvršujejo in sicer tako, kakor določa predsednik Zjed. držav glede varstva prebivalstva, njihove svobode in imetja." + + + V zbornici so se pričeli včeraj posvetovati o mornaričnem proračunu. Oni del poročila, o kterem se strinjata senat in zastopniška zbornica, so potrdili, toda vprašanje o morna-ričnih postajah na naših velikih jezerih še ni rešena. +> + + V National Academy of Sciences predaval je profesor Russell H. Chittenden, koliko potrebuje človek, da so preživi. Profesor je dokazal, da vsak človek dva ali trikrat več povži-je, nego potrebuje za vzdrževanje telesnih in duševnih moči. Profesor je eksperimentiral na treh različnih vrstah ljudi in sicer na profesorjih, na dijakih in vojakih. Polagoma je tem ljudem pomanjševal hrano, v kterej je jajčna belina. Gotove dijete se niso v ni-jednem slučaju držali. Poskuševalna doba je trajala šest mesecev, toda vse osobe so bile popolnoma zdrave in istotako težke, kakor predno je pričel profesor z njimi eksperimentirati Nekteri so se celo zredili, ker so, kakor trdi profesor Chittenden, manj jedli. Mala poročila. — John J. Dunn, kteri je znan v N ew Yorku kot izumitelj kovin magnolia in antifrikcija, se je v Mobile, Ala., ustrelil. — V Chicagu, 111., ustrelil je 19-letni Frank Hillman svojega starejšega brata, 271etnega Petra Hillma-na, v hiši gospe Ane Cedrovičeve. Ko so morilca zaprli je izjavil, da je izvršil umor v silobranu, kajti njegov brat je razžalil njegovo ljubico. Na to sta se sprla in njegov nasprotnik ga je prvi napadeL — V Oshkoshu, Wis., so zaprli igralca gledališkega podjetnika in duhovna Charles Woodruff MeKow-na, ker je poneveril večjo svoto denarja. Sodišče ga je obsodilo v enoletno ječo. Nekoč je bil duhoven cerkve sv. Trojice v New Yorku. — Uradoma se naznanja, da se je v mesecih oktober, november in december, pripetilo v Zjed. državah 14-485 nezgod na železnicah. Pri tem je bilo v imenovanih treh mesecih 175 potnikov in 991 železniških vslužben-cev usmrtenih ter 1937 potnikov in 11,382 uslužbencev ranjenih. Materi-jelna škoda znaša $2,575,000. — V državi Georgia vrle se demokratične primarno volitve. Kandidat je nimajo nasprotnikov. Nova premogova postaja. San Francisco, Cal., 22. aprila. Na Aleutskem otočju, ob severozapad-nem obrežju Alaske, bode naša vlada ustanovila premogovo postajo za vojno mornarico. V kratkem odplju-■ ie na otok Kysa parnik "Saturn", t« dnevnik "Glas Naroda" in to vm kteri bode dovedel tjekaj 4SOO ton U M* adggrirmt premoga. __ NewyorSkl Indijanci. Washington, 21. aprila. Zastopnik Grosvenor iz New Yorka je podal v zbornici predlog glede razdelitve indijanskih zemljišč v državi New York in razširitve državnih zakonov tudi na newyorsko Indijance. Sulzer iz New Yorka se je temu upiral in povdarjal, da numen novega I zakona ni nič druzega, nego uboge (Indijance na nesramni način ogo-i ljufati. Temu je tudi pritrdil Fitz-■ gerald iz New Yorka. j Vreeland je pa izjavil, da Sulzerju ni ničesar znanega o Indijancih, k večjem o lesenih Indijancih na Bowery. Indijancem v New Yorku Be ne godi nikakor krivica. Predlog je bil sprejet. Za Boosevelta. Burlington, Vt., 21. aprila. Republikanski državni konvent, kteri voli delegate za ljudsko republikansko konvencijo v Chicagu, 111., spremenil se je v veliki ljudski shod, pri kterem je bil senator Foraker iz Ohio, glavni govornik. Foraker je natančno popisal republikansko politiko, na kar so izvoljene delegate jednoglasno podučili, naj glasujejo za Roosevelta. On je tudi opisoval nejedinstvo v de-mokratičnej stranki, ktero je v okrajnem protislovju z republikanskim je-dinstvom. Roosevelt bode gotovo imenovan predsedniškim kandidatom ako preje ne umrje. St. Louis, Mo., 21. aprila. Republikanci 11. okraja imenovali so H. S. Calfislia kandidatom v kongres in izvolili C'has. II. Witthoefta ter Thomas K. Niedringhauaa delegatom za ljudsko konvencijo. Obema so naročili naj glasujeta za Theodore Roosevelta. Noč in dan na delu. St. Louis, Mo., 22. aprila. Da nadomestijo na razstavnem prostoru ona dela, ktera so vsled slabega vremena zaostala, bodo od danes do otvoritve razstave delali po dnevu in po noči. Danes so najeli le nadalj-nih 2500 delavcev. Ponočni delavci bodo zamujeno delo gotovo dovršili. Največ dela imajo z poti. Po noči bodo delali pri električnih obločnicah in pri svitu bakelj. Mayor Wells je proglasil dan 30. aprila, ko se bode vršila slavnostna otvoritev razstave, postavnim praznikom. Semkaj je dospel senor CarloeYri-geyen, razstavni komisar republike Guatemale. Bivša kraljica otočja Hawaii, Liliuokalami, naznanja, da bode razstavo obiskala početkom maja. Pričetek plovitve. Albany, N. Y., 21. aprila. Kanalski superintendent Boyd uradoma naznanja, da se prične parniški promet na kanalu Erie, Champlain, Oswego, Cayuga in Seneca, dne 5. maja. Kedaj bodo pričeli z prometom na kanalu Black River, še ni znano. Chicago, HI., 21. aprila. Z parni-škim prometom na velikih canedskih jezerih bodo letos pričeli kasneje, nego druga leta, kajti tudi če nastopi povsem toplo vreme, bode ob Mackinaku led ostal do 1. maja. Leto XI. Vabilo na naročbo. 0b poteku prvega četrtletja va«. bimo naše slovenske rojaka na naročbo lista "GLAS NARODA", kteri kot EDINI DNEVNIK v tej deželi velja le $3 za vse leto, ali 75 centov za četrt leta. _Vse gg. naročnike, kterim je pa naročnina s prvim četrtletjem potekla, pa prosimo, da isto kmala ponove. Upravništvo "Glasa Naroda". Nezgoda v rudnika. Mexico Ciudad, Mexico, 22. aprila. Iz Capucha, glavnega mesta države Hildalgoa, se poroča, da je bilo v ta-mošnjem rudniku La Blanca dvanajst mehikanskih rudarjev usmrtenih. Rudarji so bili v vspenjači, ko se je pretrgala vrv, na kar so padli 350 metrov globoko. Bili so na mestu usmrteni. Samomor konznla. Washington, 21. aprila. Državnemu oddelku se brzojavlja, da se je naš konzul v Puerto Cabello, Venezuela, William II. Volkmar, vstreliL Volkmar je bil rodom iz Baltimore, O., in je bil tudi ravnatelj mestne elektrarne v Puerto Cabello. Konzulom je bil imenovan v minolem juniju. Austin in Irena. New Haven, Conn., 21. aprila. Zamorski mladenič, 15letni Austin Taylor in isto toliko stara bela Irena Youngsova, sta minoli ponedeljek všla iz Bridgeporta. Včeraj ju je pa tukajšnja policija prijela. Irena je bila radi tega izven sebe in je dejala jokaje: "Z mojim ljubim Austinora se bodem pa vendarle poročila in tudi ako moram čakati do 21. leta. He is so sweet." Kup Človečkih glav. London, 21. aprila. Iz Gyangtseja se brzojavlja, da so Aiigleži tamoš-njo trdnjavo razstrelili. V jednej ka-zemati so našli nebroj človeških glav, nektere so bile še sveže in nedavno odsekane. Iz tega sledi, da v Tibetu kljub prepovedi še vedno sekajo — glave. $12,000,000 škode. Toronto, Ont., 21. aprila. Škodo, ktero je napravil požar v tukajšnjem mestu so cenili na kacih $12,000,000. Zavarovalnina znaša le $8,500,000. Oškodovanih je 250 trgovskih tvrdk, kterih mnogo je zgubilo vse svoje premoženje. Nezgoda na železnici. Mexico Ciudad, Mexico, 22. aprila. Na železniškej progi blizo Zacatecas, pripetila se je nesreča, pri kteri je bilo 11 osob usmrtenih in 49 ranjenih. Znižana vožnja. Red Star črta je prevožnjo ceno znižala za Kranjce, Hrvate, Istrijane in Dalmatince in to IZ AN -TWERPENA DO NEW YORKA za $24.50, Hamburg-American črta pa na $29.50. Najbrže bodo tem družbam še druge uledile. Vožnji listki *o dobiti pri Fr. Sak-ser, 109 Greenwich St., New York in 1778 St. Clair St, Cleveland, O. Bremenski Lloyd je tudi znižal ceno za vožnjo iz Kranjske, Hrvatske, Istre in Dalmacije v Ameriko in sicer za noštne parnike na $24,50 gd Bremena ▼ New York, za brzoparnikepa$29.50iz Bremena v New York. Listke prodaja F. Sakser, 109 Greenwich St.. New York. ROJAKOM V JOLIETU, ILL., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. John Sustaršiča, 1208 N. Centre St. Imenovani gospod ia Mi Nikdar prepozno. Med nekim pogovorom, omenil je star mož, da se človek njegove starosti ne more priučiti novemu jeziku. Krylov, ruski pesnik, pa je stavil, d& se nauči grščine v dveh letih, dasi je bil takrat že nad C8 let star. In dobil je stavo. Bil je sicer že star, toda zelo energičen mož. Ne smemo misliti samo na našo preteklost, marveč tudi na naro prihodnost. Poskusiti moramo ohraniti svoj mladenižki duh. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino poživlja kri, uravnava prebavljen je ter pokrepčuje energijo našega duha. Izdelovano je iz čistega, naravnega vina ter nekaj izbranih zdravilnih zelišč, brez vsakoršne strupene primesi. Ono deluje nepo-sred na želodec in notranje dele telesa ter spopolnuje tako prebavljenje in dela novo, čisto in zdravo kri. To delovanje je popolnoma naravno. Zdravila, ktera razdr&žijo želodec, ne morejo čistiti krvi. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko Tino ozdravi vsak želodec. Dobi se v vseh lekarnah in dobrih gostilnah ter pri edinemu izdelovalcu Jos. Trinerju* 799 So. Ashland Ave^ PUsen Sta, Chicago, UL "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEC Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto.......4.50 " " " pol leta.......2.50 " " « četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. Izvirna poročila iz Ljubljane. ski sam in zahteva, da dr. Sernec v treh mesecih vplača v okrajno blaga jnieo vso svoto K 25,189.93. Poročal bodem pozneje, kako se stvar zasuče in reši. Danes mi je le povedati, kakšno mnenje vlada v dotičnih V Ljubljani, dne 11. aprila, slovenskih krogih." Naravno je, da' "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Tvlslont 379S Cortland. Aleksqev in Skridlov. Petrogradsko časopisje sicer o odstopu podkralja Aleksejeva še ne pi-8e, toda iz brzojavnih tozadevnih poročil je razvidno, da Aleksejev ne odstopi prostovoljno. Nekoč "persona gratissima", zlasti pri carinji vdovi, kterej se mora * prvej vrsti zahvaliti za svoje hitro napredovanje, se je sedaj zameri! vsem višjim ruskim krogom in bode kmalo zginol iz pozorišča, na kterem je igral nekako nesrečno vlogo. V vojni so samo vspehi odločilni in ako je kak vojskovodja poražen vsled nesreče ali pa vsled nezmožnosti, se pri tem ne vprašuje po vzrokih. — Mogoče je tudi, da se bode Alekse-jev skliceval na kake "olajševalne okolnosti", ktere sedaj splošnej javnosti 5e niso znane, toda kljub temu bode moral priznati, da je on želel vojno, ne da bi bil na njo pripravljen. Kot vrhovni poveljnik v Aziji, moral bi vedeti, da na vojno še ni pripravljen in njegova dolžnost je bila o tem obvestiti svojo vlado. Ako pa tega ni vedel, potem ni bil kos svojej nalogi in če je dejstva zamolčal namenoma, potem je ravnal skrajno lahkomiseljno. V vsakem slučaju je on mnogo zakrivil. Po starej prislovici ni dobro menjavati vojskovodje, toda v sedanjem slučaju se je moralo tako zgoditi. Ako dobi Aleksejev kacega naslednika ali ne, je vse jedno, kajti v nadalje podkralj ne bode več vodil vojske. To nalogo si delita med seboj general Kuropatkin in podadmiral Skridlov, in ako bo ne motimo, je car s tem pravo pogodil. Glavno nalogo mora izvršiti voj ska na kopnem, toda tudi rusko bro-dovje v Port Arthuru bode pod previdnim in energičnim vodstvom igralo važno vlogo. V Rusiji se splošno govori, da bode admiral Skridlov povsem nadomeščal Makarova. Skridlov je najboljši poznavalec torpedov in min, kar jih je v Rusiji, on je ustanovitelj ruskega brodovja, torpedovk in torpedolovk ter nadkri-ljuje svojega prednika Makarova, kteri je bil v prvi vrsti tehnik, z ozi-rom na strategijo in taktiko. Da se Skridlov ni zamogel povspeti do ospredja, zakrivil je le njemu sovražni Aleksejev. Žaloigra v norišnici. V tržaški mestni norišnici se je dne 4. aprila izvršila grozna žaloigra. Tam je ▼ oskrbi 321etna kmetica Lucija Koljerič iz Tara v Istri. V zavod je bila oddana od sodne oblasti. Nesrečna žena je bPa v sodni preiskavi radi raznih nevarnik činov. Izkazalo se je, da trpi na morilski maniji. Ker se je bilo nje stanje zboljšalo, je bila na prošnjo moža dvakrat izpuščena iz r-f^a. AH vsakokrat so jo morali zopet internirati. Lani, ko se je nahajala doma, je umorila svojo taščo s sekiro. Tudi sedaj je zdravniška oskrb ugodno vpljivala na nje stanje. Bila je mirna in zdelo se je, da je ozdravljena od svoje manije. Zato je ▼živala v zavodu nekako svobodo in je opravljala nekatera hišna dela. Imenovanega dne pa jo je spet spopadla bolezen. Na hodniku jej ie, navidezno povsem mirna, prišla nasproti tiha zblaznenka Ines Menzel, Id je ▼ zavodu že od leta 1886. Koljerič se je vrgla na 63letno Menzel, jo objela okolu vratu ter jo stisnila s neverjetno silo. Ko je na klic Men-zelove prihitelo paznisko osobje, bilo je ie prepozno. Umrla je v rokah grozne blaznenke. Koljerič se je pustila mirno ločiti od svoje žrtve in odvesti. ▼ celico. Dogodek je prijavljen dežel-; Mm« oejilče. T H ^ --- Vsa dežela kranjska z glavnim mestom Ljubljano se more vsaj prosto gibati v duševnem in narodnopolitič-nem oziru. Tu so Slovenci svoji gospodarji vsaj toliko, da imajo svoje merodajne zastope, v kterih smejo izražati svoja mnenja in zahteve. Ne zamujajo takih nrilik in vselej po-vzdigajo svoj glas, kadar se gre za narodno stvar. Tako je dne 6. aprila zopet povzdignila bela Ljubljana svoj glas za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Gospod dr. Josip KuŠar je v občinskem svetu ljubljanskem nujno predlagal, da se pošlje mini-sterstvu in državnim poslancem spomenica, v kteri se zopet naglasa nujna potreba, da se osnuje v Ljubljani slovensko vseučilišče. Predlagatelj je omenjal, da vlada v kratkem času izpolni Italijanom željo in da jim osnuje vseučilišče. Tudi Slovenci imajo jednako pravico do slovenskega vseučilišča. In to je treba zmi-rom in zmerom povdarjati Že zadnjič sem omenil, kako težavno stališče imajo slovenski dijaki na nemškem Dunaju. Četudi Dunaj ni nemški, ker je na Dunaiu več sto tisoč Čehov in drugih Slavjanov. ali Dunaj nam ne priznajo nobene narodne pravice. Zato pa so češki dijaki v Pragi izdali oklic, v kterem vabijo Slovence, naj pridejo v Prago. Praga je češka in vsi Čehi bodo Slovence bratski sprejeli v svoje kolo. V Pragi bodo slovenski dijaki varni pred nemškimi napadi. Zadnje dni je razburjala Slovence deželnozborska volitev na Gorenjskem. Ponujala sta se volilcem dva kandidata: Fran Demšar in Josip Novak. Prvega je postavila kandidatom katoliška stranka, u drugega napredni volilci gorenjskih občin. Izvoljen je bil Demšar; dobil je 2247 glasov, doeim se je združilo za Novaka le 293 volilcev. Prihajajo glasovi z Gorenjskega, da se kmetje bolj in bolj zavedajo, kar je zasvedočil njih samostojni zadnji nastop. Poleg "Slovenskega Naroda" ima to zaslu go list "Gorenjec", kteri izhaja i Kranju. Nič tolažbe, nič narodnega napredka ne vidimo, Čim pogledamo preko mej kranjske dežele. — Slo venci, kteri bivajo izven kranjskega to je na Štajerskem, Koroškem in v Primorju, nimajo v svojih bivališčih prave, trdne narodne zaslombe. Njih mesta in trgi so v nemški oblasti, a v občinskih stvareh so odvisni od milosti deželnih odborov v Gradcu. Celovcu in na vsem Primorskem. A vseh teh deželnih zastopih vladajo naši najhujši nasprotniki: v Gradcu in Celovcu Nemci, a na Goriškem, v Trstu in v Istri pa Italijani. Zato pa nas je tem občutneje dohitela izguba ptujske okolice. Okrajni zastop ptujski je bil od leta 1886 slovenski oblasti in ob zadnjih volitvah je ta narodna postojanka pala. Zmagali so Nemci in neinčurji in zdaj je vsa slovenska okolica ptujska v nemških rokah. Poraz je zakrivila slovenska stranka; krivi smo sami, da nismo oprezneje čuvali svoje na rodne postojanke. Ako je bil okrajni zastop ptujski 18 let naš, mogel bi biti še danes naš. In bil bi naš, ako bi ne bilo slovenske nesloge in ako bi bilo več slovenske vzajemnosti. Okrajni zastopi imajo med drugimi stvarmi vpljiv na šolstvo, in koliko to pomen j a za nas, razsodil bode vsakdor, kadar pomisli, da se nem-štvo in nemški vpljiv bolj in bolj širi in utrjuje na Spodnjem Štajerskem. Mesto Ormož, ktero stoji na naj nižjem koncu štajerske dežele, je i nemških rokah, in trg Ljutomer, ka teri mu je sosed, je tudi v nemški tr-žki- upravi, in *daj je pala ptujska okolica, ktera je v srcu Slovencev na Štajerskem. Prava narodna nesreča je dohitela okrajni zastop celjski. Ta zastop je še vedno slovenski in ni ravno ne varnosti, da bi ga izgubili Slovenci. Tolažijo se naši rojaki, da bode tudi Celje zopet naše, kakor je bilo naše pred petdesetimi leti, ko co se v mestu Celju prirejale slovenske gledali-Ščne predstave, ktere so obiskovali tedanji celjski "Nemci". Naša tla v Celju so torej nekoliko trdua. Tu imamo narodnih boriteljev mnogo, kteri složno delujejo. Ali imeli so nesrečo. V celjskem okrajnem zastopu je bil nameščen uradnikom Josip Kosem. Načelnik okrajnega zastopa, znani in zaslužni rodoljub dr. Josip Sernec zaupal je preveč uradniku, in tako se je zgodilo, da je Josip Kosem ukradel iz blagajnice lepo svoto 25,-198 K 93 vin. Seveda to ni malenkost. V zastopu samem je nastalo malo nasprotstva, toda upati je in to zahteva naša skupna korist, da celjski rodoljubi vse store, da ne bode trpela narodna stvar. Poprijel se je stvari deželni odbor štajerski v Gradcu, kteremu je podrejen okrajni zastop celjski. Deželni odbor štajerski zahteva, da se škoda poravna. Vso poneverjeno svoto bode moral plačati bavši načelnik dr. Sernec, ako pa bi se on branil, razsodi naj sodišče. Istega mnenja je okrajni nastop oslj- Nemci izkoriščajo vso to stvar za-se, ker bi radi zasejali prepir v slovenskem taboru. Zatrjuje se, da Slovenci niso nič oškodovali slovenske stvari. To je toliko, da narodna stvar in sloga ne sme radi tega nič trpeti. To je istina. Kdo more kaj za to, da je nepošteni Kosem kradel. Take vrste ljudi je na svetu žal dosti. Ali istina je tudi to. da jo Kosmu bilo treba gledati na prste, ne pa vse pod-pisavati, kar je malopridni uradnik predlagal v podpis. (Dalje prihodnjič.) Macedonsko vprašanje. Belgrad, 31. marca. Pomladni k ic zveni po naravi, zemlja se vzbuja, gora zeleni, a narod po Macedoniji prihaja vedno bolj; t- t i j - - i , Jj\se Lvropske države imajo 120 mili- do prepričanja, da z reformami ne • , , , , , , , jarn dolga. J a dolg ne bode nikdar Evropske in drog« vesti. Berolin, 22. aprila. Iz Windboeka v nemške j jugozapadnej Afriki se poroča, da so tiekaj doredli 12 ranjenih nemških vojakov od čete pol-j kovnika Glasenappa. Od ranjencev, kteri so bili v boju dne 2. aprila ranjeni, jih je do sedaj o umrlo. Od tukaj bodo poslali v jugozapadno Afriko 152 mož pomoči. Splošno se pa trdi, da bode treba poslati v Afriko več tisoč mož. Paris, 22. aprila. Tukaj se zatrjuje da nameravajo Zjed. države kupiti od Francije otoke St. Pierre in Mi-quelon pri Newfoundlands Bivši minister vojne mornarice in sedanji poslanec De Mahy je proti temu protestiral. Melbourne, Avstralija, 22. aprila. Zvezina vlada je bila včeraj v posta-vodajalstvu poražena, kajti predlog delavske stranke je bil sprejet. Novi zakon določa, poravnavo Štrajkov potom razsodišč. Ta zakon velja tudi za državne vslužbence. Vlada pa v to ni hotela privoliti in je radi tega odstopila. Državni dolg Evrope. Kranjsko slovensko katoliško bode nič, in da nič biti ne more. Dogodki na bližnjem Iztoku se vedno bolj razvijajo in obračajo na-se pozornost sveta, ki se zanima za razvoj tega balkanskega vprašanja. Nemiri v Macedoniji pri sedanjih razmerah ne morejo in ne bodo pojenjali. To ve Rusija, ve Avstrija, ve tudi Turčija. A reform neče izpeljati, temveč jih odlaša in zavlačuje, ker se zanaša na izjavo Rusije, da ne bode dovolila okupacije Macedonije. Sama pa iz-zivlje narod in ščuva k uporu, da ima navidez povod za klanje krščanskega prebivalstva, ktero hoče iztrebili "z Macedonije na korist Moha-medaneem. Lanski vstanek ji je dal vzrok, da je pobila in raztepia na vse kraje več tisoč kristjanov, tako da so po nekterih krajih krščanski Srbi in Bolgari v manjšini napram Turkom, s kterimi drže tudi Grki. Cincari in Židje. Treba je še uničiti nekaj tisočev krščanskega ljudstva, potem bode svetil le turški mesec nad Macedonijo. Popolnoma pa jih ne bode uničila, tega tudi ne mara. Nekaj jih rabi za svojo "rajo", da ji nadomešča živino. Reformni državi, to sta Rusija in Avstrija, ne pritiskata s potrebno silo na turško vlado, temveč ji dovoljujeta, da ju vleče za nos. To se more tudi razumeti, ker Rusija ima roke na pol zvezane z vojsko na dalj izplačan, ker bi vsak človek v Evropi mali in velik, možki in ženska, moral plačati približno 1525 K. Ekspresni parnik KAISER WILHELM der UR. odpljuje dne 26. aprila ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen. poflp. društvo svete Bariiare v Forest City, Penna. Inkorporirano dn<* 31. januarja 1003 t Pennsjlrantfi. ODBORNIKI: Predsednik: Jostp Zalar, P. O. Box 547, Forest Citv, Pa. Podpredsednik: Josip Zidan, P. O. Box 478, Forest City, Pa, L tajnik: Ivan Telb^n, P. O. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 575, Forest Citv, Pa. Blagajnik: Martin Mtjhič, P. o. Box 537, Forest City, Pa. GOSPUDAIiSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Bucineli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Iyan Osalin, P. O. Box 492, Forest Citv, Pa. Josip Goeenc, P. O. Box oC9, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: Josip Bttcineli ml., P. O. Box 591, Forest City Pa. Kaeol Zalar, P. O. Box 28, Forest Citv, Pa. Ivan Opeka,. P. O. Box 626, Forest City, Pa. Pkimož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo 1. tajniku: City, Pa. John Telban, P. O. Box 60?t Društveno glasilo jo "Glas Naroda*. Ekspresni parnik "francoske družbe LA SAT01E odpljuje dne 28. aprila ob 10. uri dop. ir New Yorka t Havre. lepi poštni parnik "Red Star črt«»' FINLAND odpljuje dne 30. aprila ob 10. uri dopoludne iz New Yorka v Autwer-pen. (Zelo lepa vožnja je na parni-kih te družbe. Najnovejši ekspresni parnik KR0NPRINZ WILHELM odpljuje dne 3. maja ob 8. uri zjutraj iz New Yorka v Bremen. Lepi poštni parnik L A GASCOGNE odpljuje dne 7. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. Ta parnik vzame samo potnike 11. Dr. Collins dobiva od bolnikov pisma, ki spri Cujejo o nenavadnem vspehu njegovih zdravil. VSAK DAN Skrivnost Dr. Colli nso-Vega zdravljenja obstoji v tem, da je po dolgem študiranju v šolah in bolnicah iz nažel ztlra i-lo, ki ne-le ozdi^ i vm-1>o1iio org-ano, temveč tudi deluje na \ < s živčni sistem, ga ojat i in nravifa celo truplo, tla se lahko ubrani poznejših napadov bolezni. iVikar ne > a-s a m. e^a sebe. ,1 in III. razreda ter je posebno lino nem Iztoku, in zato nima več potreb- vrejen za družine, ker bodo prostori ne moči, pa tudi ne volje, da bi sta- razreda prirejeni za III. razred vila Turčiji odločne zahteve, a Av- in oni I. za II. razred. Pljuje 8 dni strija vodi na Balkanu sploh čudno preko vode. politiko, da se zdi, kakor bi sama ča-, " kala, da izbruhne v Macedoniji zopet Vožnje listke za te parnike prodaja vstaja, ker bi potem najlažje dospela ^ r- S a k s e r. 109 Greenwich do Soluna. Sedaj se reformni načrt S.u' Nw Yorii' 2a ekspresne parne izvršuje. Vodijo se pogajanja, nike ai ie preie P°treba zaKotoviti kako naj se preosnuje macedonska proator' ker 80 navadi prenano!- žandarmerija. prenaDo! njeni in obilo potnikov zaostane. Na-f znani te nam odhod rotom brzojava Turčija je enkrat pod pritiskom ali pa nES pokličite po telefonu: 3795 vse Evrope enkrat dovolila, naj se v C«rtlandt. ako ste na kaki postaji v Macedoniji in Stari Srbiji upelje F Torku. Dobro ai to zanomnit* žandarmerija s krščanskimi Častniki. - sedaj pa noče o tem slišati ničesar J NAZNANILO. češ, da bi trpela njena suvereni teta, | Tem potom naznanjam v8em čla_ in zahteva, da se zmanjša število tu- nom društva 3V> Cirila in Metoda gt u-v CfS1tn,lk0v in Podčastnikov, H so j S- K j y Ely> Minn> da Je bilo bili določeni za vstop v macedonsko &klenjeno pri redni seji društya dne oroznistvo. War se glede tega do- 27> marcflt da mora ygaki ghm ^ seze sporazumljenje, pa nastane šele pla5ati vse -e redne j k to glavno vprašanje: Kako se bode zan- je na dan seje, za vse oddaljene Člane darmenja, ktero vodijo tujezemski „„ - - , - . ., - v ~ T . pa Je cas podaljšan do vsacega pr- castmki, obnašala napram turški go- dneya y mesecu Vsak kteri sposki? Kako bode nastopala evrop-' „„„ _ . - , , i A .. i ' - j .. . .. , i tega ne stori, bode kot tak suspendi- ska žandarmerija v onih pokrajinah , j ' ^ . . . ^ , • j • ran od drustva tora, bratje, poši- kjer reda niti po imenu ne poznajo? v * - ■ . , f Tom i - T . , K . J Ijajte točno svoje mesečne doneske, lam se dogajajo vsak dan umori, za- xr j t t j • , žigi, pustošenja, in vsi ondotni Tur- f*6*}3* ^udn° pr°3U" ^ °d' šotne člane, da mi naznanijo njih natančen naslov, da jim potem zamorem aoposlati Certifikate in pravilne knjige. Nadalje tudi prosim, da vsak oboleli član doposlje zdravniško spričevalo kadar zboli, kakor tudi, kadar ozdravi. Pisma je nasloviti na prvega tajnika. Mathew L e v 6 t i k, (12-12-5") Ely. Minn. čini se bodo uprli tujim orožnikom, a krščansko prebivalstvo bo ta prepir plačevalo s svojo krvjo. Smešna je turška trditev, da Ar navti branijo sultanu izvajanje reform, ker je njih tako malo. da o nji hovem odporu niti govoriti ni vredno. Arnavti so samo plašč, za kte-rim skrivajo Turki druge vzroke. Oni hočejo imeti na Balkanu vstajo, da nadvlada mohamedanski živelj nad krščanskim. Splošno vlada prepričanje, da z reformami ne bode nič, in ravno tako prevladuje mnenje, da od avtonomije Macedonije brez okupacije od strani kake tuje države za prebivalstvo ne bi bilo koristi. Takšna avtonomija se ne da misliti, to zatrjujejo vsi, ki poznajo odnošaje macedonskih narodov. Srbi in Bolgari so danes že v znatni manjšini napram drugim narodnostim, a pri tem so gospodarski znatno slabši, in dandanes najbrže od njih ni večjih in zatiranejših sužnjev na vsej zemlji. Avtonomija brez pomoči kake tuje države bi dovela to ljudstvo v še slabši položaj. A Avstrije se srbski in bolgarski narod v Macedoniji bolj boji, kakor pa Turčije I — Morda je ta strah pretiran, neos-novan, a tako je. Knrz. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.55 in k tema še 15 centov za poitnino, ker mora biti denarna peffll jatev registrirana. g Ne napenjaj preveč svojih močij in ne čakaj, doli kler te bolezen ne spravi v posteljo! I Ježko bi bilo preceniti dobra dela, ki so jih že storita Drip Collilisova zdravila ah, množino sreče, ki so to prinesla v anic-riSke hiše zadnjih ia let, odkar jih je prvič ponudil ljudstvu in mu |a povedal, da z njimi lahko prepreči ali ozdravi skoro vse bolezni. M ki prete življenju stariSev in otrok. Vsako obljubo je držal, koli-S kor zmore človeSka moč in danes so I)r. C'ollinsova zdravila pri-jil poznana ne-le samo med ljudstvom, ampak tudi med zdravniki, ^ po zdravniških šolah in celem zdravniškem svetu. jiJ vvvvvvvv,XK"X'*J Sokvarjeni želodec ozdravljen. |j Bolan sem bil na želodcu in jetrah, od leta iSjS, to ja 25 lrt. Iri Poskusil sem mnogo ljekov in bil sem pri raz-|]j ličnih zdravnikov, pa nobeden mini mogel po* H moči. Konečno obrnil sem se na I^of. Dr. d Collinsa in on mi je poslal Ijeke, po katerih jI sem se kmaio popolnoma ozdravil, nj. Vsakemu bolniku svetujem toraj naj se na p njega obrne, ker on ga gotovo ozdravi. ; p Ostanem Vam do groba zahvaljen, Va5 H Bartol Jeiiček. Simon Luzar, 41 North Fron t Reading, Pa. Od plučiiice ozdravljen. iV POZOR ROJAKU Čast mi je naznaniti slavnemu ob 5instvu v Chicagi, 111., kakor tud Slovencem po Zjed. državah, da setr otvoril novo urejeni saloon pri »Triglavu", 617 So. Center Ave., blizu 10. alice, kjer točim pristno uležan ,,.ATLAS'1 pivo, izvrstni whiskey, tajbolja vina in dišeče cigare, sc f ri meni na razpolago. Nadalje j* vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno keglišče in igralm miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem v prve vrsti točno in solidno postrežbe Vsak potujoči Slovenec dobrodoše Končno priporočam ožjim rojakom da me blagovolijo večkrat počasti-s svojim obiskom! Mohor Mladič. 617 So. Center Ar., blizo 19, nI-CHICAGO, ILLINOIS. 69 Third Avenue. New York, 7. marca 1904. Cenjeni gospod zdravniki Priloženo Vam poSljem mojo sliko z poSujo da isto z pismom vred javno priobčite. Eolana sem bila mnogo let na razširjenjih jetrah, slabem želodcu, nervoznosti in maternici. Slišala sem od Vas in poskušila Vaše ljeke ter se po Vaših navodilah ravnala, tako da sem bila po nekaterih tednov prosta vseh omeuj j-nih bolesti. Srčna zahvala Vam za ozdravljenje oil teh bolesti ter svetujem vsem že-nani, katere trpe na teh slabosti, da se obrnejo na Vas, ker jim boste gotovo do zdravja pomogli. Vaša hvaležna >1. C'atnpanlak. p Pi'of, Oollin« je brezdvomno dokazal, da I njegovo zdravilo za prehlajenje ozdra-|j vi nova prehlajenja, zastarela prehlajenja in prepreči I pljučnico, bronhitis, gripo, katar in celo nevarnejše 9 bolezni. w Njegovo zdravilo za revmatizem ozdravi gotovo najrazlič-Fj nejše oblike revmatizma. Navadno odpravi bolečine v i 2 urah. M Njegov o zdravilo za ledvice je ozdravilo več boleznij ledvic M in pregnalo več slučajev Bright-ove bolezni, kakor katero drugo g danes znano zdravilo. g Njegovo zdravilo za jetra in kri doluje kot čudež s tem, da jii o/dravi zabasanost, rumenico, kožne izpuhline, glavobole. Njegovo zdravilo za kašelj ozdravi kašelj in mu brani razši-g riti se dalje po sapniku in to bolj gotovo kakor katerokoli drugo »j zdravilo. ^Vjegova ostala zdravila so isto- tako vspešna pri zdravljenju bolezni, istotako vaana in istotako gotova v svojih vspehih kakor zgoraj omenjena zdravila. ^li si bolan? Piši Dr. Collinsu o svoji bolezni brez odloga in on Ti bo poslal zdravil, ki Te bodo ozdravila in Te privtdla nazaj k popol-1 nemu zdravlju. PROF. Dr. E. C. COLLINS, NEW YORK MEDICAL INSTITUTE, ' ' I 140 W. 34th St., New York. Jnpslomto kar se tiče premoženja. V vsakem kraju so 2—3 vasi, k tore kupujejo njive, gozde od gospode; gospoda, od večine pomadjariena, prodaja posestva in ljudstvo jih kupuje. Iz prve roke posestva /bankrotii anega plemen ita.ša kupi navadno žid, toda v rokah žida, ki ni rojen za agrarno V svarilo. Poslednji čas so razni newyorskl dnevniki opozarjali ljudstvo, policijo in postavodajalstvo na vedno rastoče "banke", ktere so v istini tako Inkorporirana dne 24. januarja igoi v državi Minnesota. Sede« v BUY, MINNESOTA. UBADNTEJ; Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNTK, P. O. Box 138, Federal. Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich Blagajnik: IVAN GOVZE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 17»5 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveletk, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 5102 Buttler St., Pittsburg. Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box ^056, Ely, Minn. j življenje, ne ostanejo dolgo in pri- z~a3tlo< kakor gobe po poletnem dede j o v roke ljudstva. Med slovaškim ŽJU* Ti "bankarji" razpošiljajo po j ljudstvom, ki živi po vaseh, čimveč ^fP0^ kjerkoli le kak naslov vlove, je židov, temveč je revščine. Pri zad- rickovine in hvalne spise, denarje in i njem štetju 1. 1900 se je pa pokazalo, j Parobrodne listke ponujajo "skoraj da iz nekaterih slovaških krajevžidje za3tonj*" parobrodne listke od $8.00 izginjajo. »Tako izlasti iz trenčan-j napre-i* cenc*ie, kakor vsak pravi ' skega okraja; leta 1890 je bilo tu še a^ent- Ti možakarji nemajo n i - j 12,480 židov, 1. 1900 pa samo 11,397.1k 3 e r založene varščine, niso ni- Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: Geo. L. Brorich, Ely. Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne posiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govie, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društvene glasilo je: "GLAS NARODA**. Drobnosti. Mestna hranilnica ljubljanska je nam doposlala računski zaključek za leto 1903. Ves denarni promet je bil 22,028,637 K 10 h., hranilne vloge so znašale z obresti vred Kis,147,856 60. Imetje je znašalo koncem leta KlS,40S.042.36, vsa bremena sili pasiva pa K 18,334,171.-19, toraj dobička od upravnega imetja K 73,871.17, ves čisti dobiček pa je znašal K 91.774,03; rezervni za-khtd znašajo sedaj K 614,583.51. Zakon narave je tak, da iz malega ra-;tt veliko. Primerjaje številke ra-»"'un^kih zaključkov zadnjih let s številkami letnih poročil prvih let ob--toja mestne hranilnice ljubljanske vidimo, da je hranilnica tekom 14 let po-stala velika, da razvila se je v naj- • j i in najmočnejši slovenski denarni zavod. Xa^c rojake opozorujemo na ta solidni zavod ter ga priporočamo v varno nalaganje svojih težko prislu-ženih novcev. Obresti daej ta zavod po 4%. Zaupnik in posredovalec za denarne posiljatve je: Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York in 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. VKisucko-novomestneni okraju je sedem vasi, ki nimajo že nobenega žida. — V zaporu do smrti te-p e n. V občini Arac na Ogrskem je zaprl stražnik delavca Va.=o Puri-gradiča, češ. da je razgrajal v gostilni. Pravi vzrok pa je bil, da se je hotel nad njim maščevati, ker sta živela v sovraštvu. Kmalu na to je do-tični delavec v zaporu umrl. Zdravnik je zapisal v spričevalo, da ga je zadela kap. Sedaj pa so na zahtevo njegove vdove truplo raztelesili in pri preiskavi se je pokazalo, da je Purigradič umrl radi tepenja. Vse telo je bilo poškodovano od udarcev. Dotičnega stražnika so zaprli. mogli zaslediti nobene, razun — praznote v želodcu. Furlanu je torej pretila nevarnost, da ga izpustijo iz bolnišnice. No, te sreče se je obvaroval s tem, da se je zabodel v trebuh, ali ne tako nevarno, da bi ne držal, ako mu dajo kaj dobrega jesti in piti. i Zdaj je za nekaj časa na varnem v1 — Perzijski šah ljubitelj mačk. Perzijski šah ima jako rad mačke. Ima jih najrazličnejših vrst iz raznih krajev, in med njimi se giblje njegovo zvezdnato veličanstvo vsak dan po več ur ter se ž njimi zabava. Za nje ima posebnega oskrbnika, in ta je visok državni uradnik. bolnišnici brez skrbi, kaj bo drevi in!kajti, pri ofici3fhlih. ceremonijah ima davi. — Ali je ni skuhal dobro modri Furlan de Bernardis? Požar. Nedavno je gorelo v furlanski vasi s pristnim slovenskim imenom Bistrinja pri Starancanu. Zgorelo je nekaj pohištva in seno. Gledat je prišlo ogenj obilo radovednežev. Gasili so gasilci iz Trbiža. sedež mod državnimi visokimi dostojanstveniki. Ta oskrbuje čiščenje in umivanje mačk -Nekatere so jako drage. Za eno iz Tobolska je dal 2000 K, za neko drugo iz Kitajske, i posebne vrste, 1600 K. Poseben ljubljenec Šahov je maček iz Malte, bel kakor sneg pa bre?: repa. Podelil jo temu mačku celo red lev« in solnea. liga. Listy" — Japonska cesarica — pesnica. Do sedaj se je mogla le E^ da ima v rumunsl Latinsko - slovanska Praga, 6. aprila. "Narodni . . poročajo, da je predsednik 1 ™pf.. p.°°a:!atl' na slovanskega dobrotvornega društva I kraljlC1 beti nadarjeno pesnic v Moskvi. Spiridovič, ki je bil že svo-! na ^to u' V zadnjem času pa se j ječasno pooblaščen, da skliče v letos- ? * 30pr0ffa. jap^ I skega vladarja izvrstna pesnica. Ct oiv» au.-rnviiaiijan" ske balkanske lige njem poletju shod slovan.sko-italijan-, ..... . vare 'sariea Je kakor njen soprog, navdu pisal je pariškemu listu "Patrih j lena P^peševalka modernega duha. pismo, v kterem propaguje idejo la-1'' Rušenjem opazuje novo smer tinsko-slovanske zveze. Taka zveza! na P°ljU e™p3ke P^ije ter .Jo hoče bi naj bila protitežje anglo-german-tUTd\ J 3apT koeziJ°" Po" skemu imperijalizmu. Latinsko-slo-!Sada"Jakk<> tudi cesarica sama I pridno prestavlja najimenitnejše V Ameriko se je odpeljalo dne 6. aprila ponoči z južnega kolodvora v Ljublzani 10 izseljencev. vanska zveza naj osnuje v vseh velikih mestih podružnice, ki morajo zasledovati ne le politične, temveč tudi gospodarske koristi. V ta namen se naj skliče sestanek v Pariz ali Fran-cove vare letos. V cerkvi zblaznil. i)ne 6. aprila popoludne so v šentpeterski cerkvi v Ljubljani dobili posestnika Andreja Pajsarja iz Šmartna pri Savi, ko je v spovednici na ve* glas molil in se vedel, kakor zblaznel človek. Odpeljali so ga najpopred v bol- cerkve v protestantizem 1947 duš. — Lansko leto je bilo prestopkov 4056 v protestantovsko cerkev. Od leta 1899 do novega leta se je število pro-nišnico, potem pa v blaznico na Stu-! testantov pomnožilo za 21,264 osob. — Odpadniki. V drugi polo- proizvodc evropske poezaje v japonski jezik. Chassezara, japonski presta vi j alec Shakespearevih, Ibseno-vih, Tolstojevih in Turgenjevih del, zelo visoko ceni pesniški talent japonske cesarice. Sploh je cesarica zelo inteligentna in za znanost in umetnost zelo naudušena dama. Po- vici 1. 1903 je izstopilo iz katoliške gQ3to prihaja na tokijsko vseučilišče T*n TT rv^rtlnpf n nf 1 Tfim 1QAv H nr> _ , . m druge učne zavode ter jih tudi gmotno podpira. denec. To je Rima". vspeh agitacije "proč od Redek slučaj. Dne 5. aprila tunrl je v novomeški jetnišnici star cigan, mlada ciganka povila pa je čvrstega dečka, ki so ga krstili na ime Jožef. — Japonski otroci. Japonsko imenujejo "otročji raj", in res je težko najti v kaki drugi deželi srečnejše in zdravejse otroke; kajti japonska mati izkuša svoje otroke vzgojiti na najnavadnejši in najnarav-nejši način. Ko je japonski otrok star 7 let, se upiše v uradni zapisnik D e t o m o r. Dekla Ana Novak iz Grčevja, 31 let stara, pristojna v občino Št. Peter, porodila je na podu posestnika Kočarja 3. aprila okolu 3. ure popoludne pri Ločni zraven Novega mesta nezakonsko dete moškega spola, ga umorila in vrgla v pleve. Dne 4. aprila šla pa je na Ro-govo k gospe j Marjeit Teropšič, in prosila prenočišča in pomoči. Pred orožniki je Ana Novak spoČetkoma trdovratno tajila dejanje; ko pa se je dobila njena obleka in dokaz poroda, je povedala, da je v hlevu Kočarja porodila, a otrok je prišel mrtev na svet. Gospa Teropšič pa jo je takoj na laž postavila, češ: "Ti si sama obstala, otrok ni jokal, a gibal je." Sedaj je morala iti v spremstvu orožnikov pokazat prostor, kamor je dejala otroka. Otrok se i>a ni dobil v hlevu, marveč na podu v plevah. Odvedena je bila takoj v zapor. Opomniti pa j<-, da je včasih slaboumna. — M a c e d o n i j a. — Carigrad. Po naročilu ministerskega predsednika je bolgarski poslanik Načevič j določil današnji dan za zadnji rok. j Deklice dobivajo priimek "Cvetka" da turška vlada podpiše zapisnik o a]j "Solnčni svit", dečki pa "Tiger" turško bolgarskemu dogovoru. Ako ali "Kamen". Nikakor pa se ne zdi se zapisnik ne podpiše, zapusti Nače- Japoncem lepo, ako dobi otrok ime vič Carigrad. (Z druge strani pa J svojih starišev ali sorodnikov. Nato Šest ranjencev. V celjsko bolnico so pripeljali šest ranjencev, ki so se v celjski okolici ponesrečili pri streljanju s topiči povodom velikonočnih praznikov. Ranjenci so: M. Mastnik iz St. Lovrenca, hlapec Jernej Plaznik iz Sv. Florijana, delavec Anton Koklič iz Štor, Anton Mežner iz Mozirja in neki Alojzij Padežnik. Dvoboj med dečkoma. V Ljubnem, na Gor. Štajerskem, sta bila dva komaj iz šole izpuščena dečka pravcati dvoboj na sablje ob navzočnosti dveh pobov kot sekundan-tov. En duelant je dobil veliko rano na roki, drugi duelant pa ima "Šmis" v obrazu. Bolan je hotel biti. Neki Furlan de Bernardis je prišel v go- se zatrjuje, da je odredil knez Ferdinand, da se pogajanja » nadaljujejo.) sledi pojedina riža z rdečim fižolom. Japonski otroci ne nosijo nikoli povojev ali dolgih oblek, ampak kakor njihovi stariši "kimonose". Te imajo Slovaki. Razmere na Slo-; kratke rokave ter so ali iz svile, bom-vaškem so žalostne, zelo žalostne; baza ali flanele. Pritrdijo se te oble-ogrski vladi gre samo za madjariza-. ke s pasom. Tudi nosijo otroci kovin-cijo, da bi bilo čimveč Madjarov; si- Ske ploščice z imenom svojih starišev cer nima ljubezni do ljudtsva. Pri ' in njih naslov, tako, da se ne morejo sodiščih sede ljudje, ki niso zmožni j izgubiti. Dalje nosijo otroci "Kin-slovaškega jezika, umejo k večjemu haku" ali amulet iz svitlobarvanega 200—300 slovaških besed in vendar damasta, ki naj jih obvaruje pred zaslišavajo stranke, ki govorijo v iz-' vsako nesrečo. Na Japonskem ne virni, samorastli, bogati slovaščini, poznajo otročjih vozičkov. Otroka in potem pišejo madjarski zapisnik, nosi mati ali sestra na hrbtu in le v V šoli, tudi v najbolj skriti slovaški najbogatejših rodbinah počiva dete vasi, kjer Madjara nikoli niti videli noč in dan na rokah varuhinje. Se-niso, mučijo otroke z madjarščino. veda se radi tega v najnižjih slojih Duhovnike, dušne pastirje in vodite- matere zelo trudijo, da otroke čim-Ije so odtujili ljudstvu. Vsak, ki o preje privadijo hoji ali vsaj plazenju slovaških razmerah čita in pre- po tleh. mišljuje, mora obupati nad prihod- j - - nostjo slovaškega ljudstva. In ven-; — Razne male novice. — dar, hvala Bogu, pišejo zadnje slo- Umrla je knjeginja Sofija Lippen-vaške "Narodnie Noviny": nas Slo- ska, rojena prineezinja Badenska. — vakov je zmirom več in več. Madjar- Švedski kralj Oskar je podelil cesarska statistika je za celih zadnjih 30 ju Franc Jožefu red norveškega leva. let izkazovala število Slovakov tako, — Mlada ljubezen. V Grosetu v Ita-da nikoli niso dosegli dveh milijo- liji. sta se vstrelila lGlttni gimnazi-nov. Pri ljudskem štetju 1. 1890 so jec Tosini in 15letna Angležinja W. izkazali v deželah sv. Štefana krone Bon. — Prvi mednarodni kongres za 1,910,279 Slovakov; 1. 190^", četudi so šolsko higijeno se je otvoril dne 5. vpisovali po svoji stari šegi Slovake aprila v Norimberku. Otvoril ga je za Madajre, našlo se je v uradnih iz- princ Ludovik Ferdinand Bavarski, kazih, samo v Ogrski, brez Hrvatske Zastopane so bile vse države razven in Slavonije 2,002,165 Slovakov. In Turčije. — Velike dijamantne jame vendar v tem desetletju je bilo izse- so razkrili v državi Oranje (Južna ljevanje v Ameriko največje. Izselilo Afrika). Dosedaj izkopani diamanti se jr. namreč 200,000 odraslih Slova- so vsi večbarvni kakor je to navadno kov. Ne ginemo niti po tem, kar pri kapskih diamantih. — Ljudomili uradna statistika izkazuje v zadnjih škof. Titularni škof v Vel. Varadinu letih. Slovaško prebivalstvo se celo Josip Winkler, je obhajal te dni 60-množi v vzhodnih krajih, odkoder se letnico mašništva ter je pri tej pri-jih največ izseljuje v Ameriko. Ra- liki daroval 100,000 K za dobrodelne komur odgovorni za njih delovanje in to le oni trpe, kteri se jim na li-manice vsedejo. Časniški poročevalci so v glavnem stanu policije navajali take "banke", a reklo se jim je: "Mi noraamo postave, ktera bi zabranje-vala ustanovljati banke, vsak človek, dasi je znan lopov, lahko banko otvo-ri, v to mu ne brani noben zakon." To so bile besede poglavarja newyor-ških detektivov. Tiskane okrožnice v raznih jezikih ti "bankarji" razpošiljajo raznim narodom, ako kaj napravijo je prav, ako ne, pa tudi. -Mnogokrat se je že zgodilo, da je taki bankar zvabil od lahkovernih ljudi novce, a necega dne je bila pisarna prazna, a prazen je ostal tudi preveč lahkoverni mož. Dandanes, dokler ne dobimo postave, ktera bode zahtevala dobro poroštvo in vlada nadzorovala vse banke, je zelo paziti, komu se novci izroče. Najbolj fanatični Zidje postanejo v lovu za denarje dobri narodnja-k i , fanatični Mohamedanci celo kristjani, ošabni Madjari dobri Slovaki, in fanatični Italijani pristni Slovani, vse le v lovu za novce. Rojaki, pazite se taeih zasebnih bank. najbolje so narodne banke (National Bank), ker te so pod državno kontrolo; v kupčiji pa se bavite z ljudmi, ktere dobro poznate; ako pa dobite tiskovine, jih pa porabite za podkuriti, pa pazite, da se mleko ali juha ne prismodi pod takim papirjem. Kretanje parnlkOT. Dospeti imajo: Columbia iz Genove. Pretoria iz Hamburga. Philadelphia iz Southamptona. Waldemar iz Hamburga. Rhein iz Bremena. Mongolian iz Glas^owa. La Savoie iz Havre. Etruria iz Liverpool*. St. Louia iz Southamptona. Bluecher iz Hamburga. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Arabic iz Liverpoola. Barbarossa iz Bremena. Neckar iz Genove. Finland is Antwerpena. Odpljuli bodo: Hohenzollern 23. aprila v Genovo. Philadelphia 23. aprila v Southam-ton. Zeeland 23. aprila v Antwerpen. Campania, 23. aprila v Liverpool. Pretoria 23. aprila v Hamburg. Koenigin Luize 23. aprila v Genovo. Kaiser Wilhelm der Grosse 26. apr. v Bremen. Noordam 26. aprila v Rotterdam. Majestic 27. aprila v Liverpool. Mongolian 28. aprila v Glasgow. Bluecher 28. aprila v Hamburg. La Savoie 28. aprila v Havre. Rhein 28. aprila v Bremen. Slavonia 28. aprila v Genovo. Arabic 29. aprila v Liverpool. Graf Waldersee 30. aprila v Hamburg. Etruria 30. aprila v Liverpool. St. Louis 30. aprila v Southampton. Finland 30. aprila v Antwerpen. Columbia 30. aprila v Glasgow. NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam jvoj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, debra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano z najboljšo postrežbo. T obilen obisk se priporoča: (31dc) loho Pub*. "GLAS NARODA" predaj« po 1 eeot številko: Anton Bobek, poelevodja po- riško bolnišnico, češ, da je bolan. PreisLovali so ga, ali bolezni niso zeu tega slovaško ljudstvo proapeva, in učne -n imuna ___ dražnice Frank Saks ar. 1778 St Clair St., Cleveland, Ohio. Chaa. Der gane, Sli N. Ooa rreas St.. Kenoaka, Wis. John Suataršiš, 1208 N. Can tre St.. Joliet, M. Frank Gabrenja. ftlt Power St., Jahnstown, Pa. Ake leii kdo rojakov Hat prodajati saj aa GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Kongresni trg 15, nasproti nunske cerkve, sprejema in izplačuje hranilne vlog© ter jih obrestnje po imr ^ 1 o 2/ o ft ft ft ft ft I ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft S to je od vsarih 100 kron 4 K 50 rin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige, tako da vlagale)), bodisi da vloži, bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vloine knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje 300 članov, ki r prezentujejo 5 milijonov kron čistega premoženja. Ti člani jamtijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celini svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar T neprave roke in ima ob jednem to debro, da mu ta takoj obresti nese. Naslov je ta: Glavna slovenska hranilnica in nosoiilnica v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnik. Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade posreduje g. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York. BEN Z IGER BROTHERS NEW YORK, N. Y-, 36-38 BARCLAY STREET. CINCINNATI, OHIO, 343 MAIN STREET. CHICAGO, ILL., 211-213 MADISON AVE. POZORj> SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA! Izdelovalci bando* r- o -v , društvenih zastav, znakov in regalij po naročilih. Vsako naročilo se izvršuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke. Nazahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in rUanje raznovrstnih zastsv in bauder. Vedno v zaiogi ZLATI in SREBRNI ZNAKI z iglastim ali gumbičnim priveskom. Pišite po katalog in ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku. Dopisoval Vam bode rojak g. I.upša Podpisana priporočam Slovencem in Hrvatom svoj IOS Greenwich St., New York^ v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey; prodajam dobro smodks in imam vedno pripravljen dot>er prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dob£ stanovanje in hrano proti nizki ceni. Za obilen poset se priporoča Frida von Kroge, 109 Greenwich Street, Xew York. T«tco"b Stožca icGn., 89 E. Madison Street, Chicago, 111. Slika predstavlja srebrno uro za gospode. 18 Si?e Screw B navijak. ty af ^ Cena uram : « ^JflRNF* Nlkel ura........$ 6.00 Srebrna era...... Screw navijak.....$12.00 Srebrn: '^ra...... z dvema pokrovima $13.00 Ako Želite uro s 15. kamni, poten priložite $2.00 navedenim cenami ^^ Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene zo let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 ffli^ri^V 18 " 15 " $17.00 ^^ « -6 Size ura za da-xn i Min»iiiirrmir " 1 kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure najboljše ..- £■ delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naročbe se prig>oro£am. Jacob Stonich| 89 E. Madison Street, CHICAGO, II V. Hallo, rojaki! Slovencem naznanjam, da sem kupil _ —« od gospoda J. Stabler j a xr Duluth, Minn., 217 W. Superior St Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, Imam lepo prenoSISČe BI potnike, kakor tudi prosti lunch. Prodajam tudi železniške in parobrodne listke ter pošiljam denar ▼ staro domovino. Rojakom preskrbim delo, kteri delajo po šti-mah. Rojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo čez Duluth, Minn., bim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postrežem* M spoitovanjtisi <31jl| Josip Scharaboo. ... -.. ■: .." ____________' ______________________ . . TLri kL, Arabela. Spisala Pavlina Ftjkora. (Dalje.) Ko je Arabela za vpila, obrne se ana molka podoba, kakor vzdramlje-na proti njej. Luna je sijala Arabeli ▼ obraz. "Gospodična Arabela I" vzklikne možki glas in se jej približa. "Gospod profesor I" zakliče Arabela in spusti onemogla roki, a kte-rima si je pomagala na prosto. Profesor Waldek je bil prišel isti večer z Dunaja, kakor je bil pismeno naznanil, domov. Po večerji se je * roditeljema, ki sta bila presrečna Imajoč sina pri sebi, dolgo mudil pri mizi, da je že polnoč minola, ko se je hotel vleči k počitku. A vendar zaspan še ni bil. Gledal je skozi okno ▼ svetlo noč, in neka skrivna moč ga je vlekla na prosto. Ko je bil zvunaj, gre nekolikrati gor in dol po dvorišči, potem pa se ustavi zroČ v okno, pod kterim je bil pred jednim mesecem za rana vzel od Arabele slovo. Preproge so bile spuščene. Profesorjev obraz je bil pri tem pogledu miren, toda bled, kakor da bi bil iz mramorja; samo usta to mu nekaj šepetala: Arabeli je v srci želel sladke sanje! Zopet hodi gor in dol, saj je čutil zdaj še znanj spanja, nego popreje. Nepopisljivo, mamljivo slast ima jasna mesečna noč, opazovana v slo-▼esnej tihoti, kedar čist in krepek zrak veje skrivnostno po vejevji drevesnem, kedar zre oko sanjarski v neskončno daljavo sveta. Za glavo in srce, ki sanja o ljubezni, je taka noč neizrekljiva. Profesor se ne more od tega čara ločiti. Nemiren se sprehaja z dvorišča na vrt, z vrta na dvorišče. Pod Arabelinim oknom pa se mu zopet noga ustavi, in oko gleda tako bistro v okno, kakor da hoče prodreti njegove preproge. Naposled pa se zamakne v luno in začne vzdihovati Arabelin prestrašeni vzklic ga sto prav predrami. Nekaj trenotkov neugodnega molčanja sledilo je temu nenadejanemu svidenju. Ti trenotki so pa dovolj jasno izdali čuvstva obeh. Obledela in zaruoela sta zaporedoma, izogibala se drug drugega pogledov ter molčala oba. Profesor je bil prvi, ki se je zavedel. "Za Boga, gospodičnča, kaj de late tu? Kaj iščete v kleti?" popra-šuje on z razburjenim glasom. "Tiho, ne kričite, da naju ne čuje kdo", šepeta skrbljivo Arabela vsa zmedena. "Pomagajte mi rajši iz tega neugodnega stališča I" Profesor prime preplašen njem roki in jej nežno pomaga iz okna Ko je Arabela zopet na nogah, drži še jeden trenotek njeni roki med svo jima, potem pa jih nenadoma odurno izpusti in s tako burnostjo, da se je zdelo, kakor da jih hoče odpahnoti "Kaj ete iskali v kleti ob tej uri in po takošnem potu i" popraša jo še enkrat zamolklo. "Nič, niči Ne prašajte me, ne zahtevajte razjasnila", odvrne Arabela vsa razdražena in teka na levo, na desno, kakor da ne, po kterej strani bi najhitreje prišla v hišo. Nenadoma pa začuje v tihei noči razjarjen glas, spremljan od hude kletvice. Strel poči ravno mimo bežeče deklice. Arabela zakriči bolestno in zbeži nagloma v hišo. 12. "Kaj je bilo to?" popraša se profesor, začuvši strel. "Nekdo je meril na me ali na Ara belo." Nato pogleda okoli sebe in zapazi v prvem vili nem nadstropji odprto okno. Od ondot je prišel strel, misli si. A ker nikogar gore ne vidi, umiri se polagoma. "Ali ni Arabela zakričala?" domisli se naenkrat vznemirjen. "Za Boga! ko bi bila ona zadeta! Ne, ni mogoče", nadaljuje, "sicer bi ne bila šla v hišo. Kaj, ko bi pa bila menda obležala na stopnicah?!" Kri mu zastane pri tej misli. Takoj se napoti v hišo za njo. Ko pride do vrat, popade ga nekdo za ramo. "Gospod! samo na dve besedi", zagrmi mu nasproti razjarjen globok možki glas. Bil je Samuel. "Prosim, prosim", brani se profesor Samuelove močne roke, ktera ga kakor s kleščami drži za ramo. "Pozno je že, spat moram iti. Jutre je časa dovolj za dve besedi in tudi za več, ako vas je želja." "Jutre, jutre?" godrnja Samuel z divjim naglasom in porine profesor ja naprej. "Jutre ni več časa, kajti enega izmed naju ne bode več med živimi. Ali ste razumeli, učeni gospod profesor! Vi ali pa jaz", zaše-peče mu še strastno na uho, potem pa se zagrohoče. "Idite v posteljo, prijatelj", odgovori profesor dobrodušno. "Počitek vam bode dobro storil! Jutre pa vam prvi svoj prosti čas posvetim." Reksi hoče se profesor oddaljiti. Samuel 5e bolj razjarjen o profe-•orjevej hladnokrvnosti, zastopi mu pot in strastno zakrici: "Ako ste mož, ne pojdite od tod, dokler w ne Profesor post 0j i in ga pogleda. Od njegove možatosti je Samuel zahteval, naj ga posluša. Profesor se ni mogel več izognoti. ______ "Tedaj le hitro izrecite svojo že- -v ... ° u „ , . i * . J f,_ nosljemo poštnine prosto, ako ljo , reč« nato s nestrpljenjem. "Bojim se zelo, da je gospodična Arabela zadeta. Človekoljubnost pa zahteva od mene, da pogledam, kje je, in da se prepričam, ali ni menda ranjena", končuje s trepetajočim glasom. "Kaj vas briga ona gospodična?" odvrne Samuel ljubosumno. "Ona je moja nevesta, da veste; moja zaročena nevesta!" ponavlja Še enkrat s povdarkom ter hoče z očmi prebosti profesorja. "Sicer pak se njej ni nič hudega zgodile", pristavi bridko. "Srečal sem jo, ko je stopala čvrsto črez stopnice, pač pa obžalujem, da moja krogla ni zadela vas, kajti vam je bila namenjena, ali eujete, vam, vam!" "Meni?" začudi se profesor neprijetno zadet; zakaj zdaj je stoprav začel slutiti, kakšen vzrok vodi Samuela do takega Čina. "Da, vami" pritrdi Samuel trepe-taje od srda. "Kar je pa naključaj danes zaprečil, z^odi ac gotovo jutre. Jaz se hočem jutre z vami dvo-bojevati. Ali me zdaj razumete?" "Razumem; a zakaj, tega še ne morem zapopasti", odvrne profesor, n lice mu obledi. "Zato", pojasni mu Samuel s zlobnim dopadenjem, "ker nc more Arabela postati naju dvojih last. Ker je pa ona obljubljena meni že blizu štiri mesece, zato moram vas spraviti s pota." "Vpraša ee pa še samo", odgovori profesor že nekoliko viharno, ker je začenjal potrpežljivost izgubivati. ''ali imam tudi jaz voljo dvobojevati se? Povem vam, da ne sprejmem vase ponudbe. Prvič, ker še nisem jaz nikdar imel orožja v roki, in drugič, ker mi še nikdar na misel ni prišlo, da bi jemal komu nevesto.*' Zadnji stavek je profesor manj glasno izrekel, in v črtah že izpremenjenega lica pojavila se mu je nenadoma globoka žalost. "Da ne boste, da ne boste, pravite?" vpraša ga Samuel popolnoma zdivjan. "Potem pa trohice časti nimate v sebi, potem pa vam povem naravnost, da ste strahopetec." "Stojte 1" zavpije jezno profesor, zravna se po konci in oči mu zažare. :'Bojeval se bodem z vami, ali ne za voljo vaše neveste, temveč zaradi ža ljene časti. A prepričan sem tudi", nadaljuje s po-darkom, "in bas to naj ukroti vašo besnost, da izgubite. ako mene umorite, tudi Ara-belo za vselej. Morilca ne bode ona nikdar vzela za moža!" Samuel pogleda zaničcvalno preplašenega profesorja po strani, potem pa se grdo zagrohoče. Oči pa se mu hudobno zasvetijo, ko odvrne ošabno: "Vi Arabelo premalo pozna te, ako to o njej trdite. Ona ve, kaj se pravi, dati komu besedo. Postala bode moja žena, ko bi tudi tri vam enake moral spraviti s pota. — S kakšnim orožjem se želite bojevati? Vidite, jaz sem vam vljuden nasprotnik, ker dovolim, da določite 3ami orožje, ki ima prodreti vaše srce." "Vi ste me pozvali na dvoboj, vi si tedaj tudi izberite orožje zato", odvrne profesor ponosno, a vendar je-dva premaguje neki trepet. Ko profesor to izreče, zadoni v tihej noči bridek vzklic. Oba se takoj obrneta na ono stran, od koder je prišel glas. Arabela je slonela na oknu ter si skrivala med dlanima obraz. Ko jo profesor zagleda, zgane se. Samuelov obraz pa se stemni, prsi se mu hitreje vzdigujejo, potem pa reče z divjo porogljivostjo: "Kako je mehka moja nevesta! Zgrozila se je začuvši, da ste voljni z menoj bojevati se. Ona ve, da ne pridete živi izpod mojih rok. Ha, ha!" smeji se prisiljeno ter se napoti proti vili. "Dobro se naspite, vele-slavni gospod profesor, svojo zadnjo noč! Jutre ob desetih vam pošljem dobro nabit samokres, ob jedenajstih pa pridem sam s pričami slovesno po vas. Priskrbite si tudi vi svoje priče."--- KNJIGI], ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige. Spomin na Jezusa 35 ct-Jezus dobri pastir 60 ct. Presveto Srce Jezusovo $1.20. Sveta Nebesa $1. Jezus na križu $1. Filoteja $1.20. Zlata šola $1.20. Zvonček nebeški 80 ct. Duhovni studenec 60 ct. Nebeške iskrice 60 ct. Ključ nebeških vrat 60 ct. Vrtec nebeški 60 ct. Sveta noč. 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Evangeliji 50 ct. Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30 ct. Zgodbe sv. pisma velika izdaja HO ct. Navedene mašne knjige so s zlato obrezo. Druge knjige: Zbirka domačih zdravil 60 ct. Mali vitez, v treh zvezkih, $3.50. Prešernove poezije, vezane 75 ct. Prešernove poezije, broširane, 50 ct-Skozi širno Indijo 40 ct. Na indijskih otokih 30 ct. Tz knjige življenja $1.60. Ob tihih večerih $1.75. Abecednik za slov. ljudske šole 20 ct. Dimnik, slovensko-nemski besednjak 90 centov. Prva nemška vadnica 35 et. Pregovori 30 ct. Mlinarjev Janez 40 ct. Domači zdravnik 60 ct. Marjetica 50 ct. OJodČevski katekizem 15 et. Andrej Hofer 20 ct. Boerska vojska 30 ct. \dmiral Tegetthcf 30 ct. Pavlin, angleški slovarček 40 et. Erazem Pred jamski 15 ct . Naselnikova hči 20 ct. Eno leto med Indijanci 20 ct. May, Ery, 20 ct. Pavliha 20 ct. Potovanje v Liliput 20 ct. Mirko Pošten j ako vič ct. Narodne pripovedke za mladino, I. in II. zvezek, vsak 20 ct. Pri Vrbovčem Grogi 20 et Krištof Kolumb 20 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Pravila dostojnosti 20 et. Izdajalca domovine 20 ct. V delu je rešitev 30 et. Najdenček 20 ct. Grof Radecky 20 ct. Lažnjivi kljukec 20 ct. Repoštev 20 ct. Vrtomirov prstan 20 ct. Hubad, pripovedke L, II., Ill zvezek, vsak 20 ct. Cesar Maksimilijan I., 20 ct. Sv. Genovefa 20 c^ Vojska na Turškem 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Nikolaj Zrinjski 20 ct. Spominjski listi iz avstrijske zgodovine 25 ct. Doma in na tujem 20 ct. Na Preriji 20 ct. Strelec 25 ct. Naseljenci 20 ct. Poslednji Mohikanec 20 ct. Srečolovec 20 ct. Avstrijski junaki 90 ct. Kako je zgorel gozd 20 ct. Šaljivi Slovenec 90 ct. Navodilo za spisovanje raznih i isem 80 centov, četrto berilo za ljudske šole 50 ct. Stoletna pratika 60 ct. [Izidor, pobožni tcmet 25 cu i Cvetke 20 ct. ' Hitri računar 40 ct. Sanje v podobah 15 ct. Zemljevid 25 ct. Koledar za leto 1904 25 et. BABI telefon kadar dospej na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fb. Sakserju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko. Oompagnie Generale Transatlantiqp, Francoska parobrodna družba DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PAR1S-SVIC0-INWSBRUK lJUBLIAHA POŠTNI PARNIKJ SO t ,L» Lorraine", aa dva vijaka._________________ 12.000 ton, 25.000 koajfkib nsočt, 25.000 ,, ,, 12.000 ,, i, ifi.coo ,, ,, 9-coc ii .» 9.00c „ ,, 9.00a ,, „ Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno cb četrtkih ob 10. nri dopoludne. Parniki odpljujejo ii priataniida itv 42 North Riv^r, A Mortou 8-,. - : 3',La Savoie", „ ,, m ....................12.000 wLa Touraine", ,, >■ ,, .....................10.000 jj,L'Aquitaine", ,, ,, ,, ................................10.000 „La Bretagne",........................................8.000 ,,La Champagne".........................................8.000 t, La Gascogce", ____........................... g.coo *La Savoie •La Touraine *La Lorraine La Bretagne *La Savoie 28. apr. 1904. 5. maja 1904. 12. maja 1904. 19. maja 1904, 20. maja 1904 •La Touraine *La Lorraine La Gascogue *La Si»voie La Champagne 2. junija 1904. 9. jauija 1904. IG junija 1904. 23. junija 1904. 30. junij 1 1901. fl^" Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijakn. "V tilavu tgeieija: 52 BROADWAY. NEW YORK. Posebni parnik francoske družbe "LA GASCOGNE" odpljuje dnč 7. maja. Spremlja potnike samo za 2. in J. razred. (Dalje prihodnjič.) Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTEHJEV svetovni, prenovljeni (t SIDRO 99 Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, POKOSTNICO, PODAGRO itd. In razne reumatične neprilike. gA nO t 2ScL in 5 Oct. v vseh IrVamah P. Ai Rictter & Co. 21S Pearl Street, New York. GOTOVE denarje najceneje ku pi» pri F. SAKSER 109 Greenwich York- SU Potujočim rojakom. Na razna vprašanja glede rožnih cen francoskih parnikov uaznanjamo, da prodajamo tpcete po tako nizkej ceni, kakor parobrodna družba, ali pa kakor kterikoli drugi agent v New Torku. Vožna a železnico od HAVRE do KRANJSKE, PRIMORSKE, ŠTAJERSKE, HRVAT SIvE in DALMACIJE je tako nrejena, da nimajo potniki nikakega zadržka. PARNIKI, kteri t kratkem odpljujejo ▼ HAVRE, ao sledeči: Ekspresni parnik LA SAVOIE odpljuje dne 28. aprila ob 10. uri dopoludne. Ekspresni parnik LA TOURAINE odpljuje dne 5. maja ob 10 uri dopoludne. Ekspresni parnik LA LORRAINE odpljuje dne 12. maja ob 10. uri dopoludne. Opozarjamo toraj rs« ene SLOVENCE in HRVATE ▼ mestu Cleve-landu. Ohio, in okolici, kteri hočejo potovati y staro domovino, da ne zamude prilike ter se pravočasno oglasijo v naaej podružnici na 1778 ST CLAIR ST., CLE VET. AND. O., in one iz druzih krajev Z j edin j enih držav, da nam naznanijo natančen prihod ▼ New York, da nam tako omogočijo pravočasno in na pravej postaji jih pričakovati. V slučaju, da privedli v New York, se ne snidete z našim valužbencem na postaji, pokličite nas po telefonu: 5796 Cortland t, ter nam naznanite, na kteri postaji ste in prišel bode takoj naš valužbenec po Vas. Ne pustite se po drugemu odpeljati in ne dajte čekov od kovčegov iz rok, da nimate nepotrebnih stroškov. Kupite vožnji listek le v New Yorku, ker tako se obvarujete raznih neprilik. Vsaki dan pridejo rojaki radi tega k nam za pe-moo. toda prepozno 1 FRANK SAKSER,. 109 Greenwich St.. New York. N. Y. JOKU KRACXER 1199 St. Clair St.. Cleveland, 0. Holland-America Line (H 0 L LAND-A }l K KISK A CI?TA) vozi kral;evo nizozemskG in pošio Zjedinjs-iin držav med NEW YGRKOM in ROTTERMMOM preko Boulogne sur-Mer. N00RDAM |»arnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. RYNDAM parnik % dvojnim vija kom, 12,500 ton. P0TSQAM. pamik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 to'i. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v Xew York po dnevu. Oglasite se pri: C. M.C0X, H. C. POST, Ass't Ticket Aient, City Ticket Ajeat, 313 IV. Main St., Pueblo, Colo. Pozor I Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Prank Sakserju, lastniku tega lista, čegar velužbenec Vas pričaka potem pri prihoda ▼ New York na koledvorcu Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VINA, ktera v kakovosti nadkriljujejo vsa druga amerikanska vina. Kudeče vino prodajam jjo 5cc. galono; be'o po 7cc. Najboljši DOMAČI TROPINOVEC 4M galone za $12, STAR IZBO REN DR07.MK galone ra$i3. BRINJEVEC, za jeterega sem importira! bri- j nje ia Kranjskega, velja 12 buteljk $iS. Vino ; je najboljša vrste ker je pridelana kapljica v i 'aitnik vinogradih. Isto tako je tudi S-anje j naj -oljle vrste, ker je na is*i način kuhano ' 3T tfajceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrye. Kadi trene glej na posebej obja\ ljenib iisttnah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestili: DUNAJ, I. Kolowratring 10. INOMOST, 3 Rudolfstrasse. kakor doma na Kr.\n,skem. Za države:Ohio, Pennsyly&nijo in Illinois plačam prevozne stroške, posodo ne računam. Za mnogotera naročila se priporoča: JOHN KRACKER 1109 St. Clair St., Cleveland, 0. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona. P a r 11 i k i odpljujejo: Iz KOTTEKDAMA vsak «VmH< in iz NEW YORK A vsako srede frr-iii ..........ob 10. uri zjutraj. . ..,.. ■ t| ^ K0LLAND-AME1UCA LINE, 39 Broadway, NEW VORK. »0-2 Dearborn St.. < Hit AGO, ILI, jSL & jfiL Jk (I'rekoiisorska parol) rodu a dru/.ha ,,Kuiie<;a zvi-ztla") pjsredaje redno vežnjo s poštnimi parniki med | New Yorkosn in Antwerpenom, * * + * ^ * * * ¥ 4- + Philadeiphijo in Ant Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam svojo dobro urejen* GOSTILNO, v kterej toč ra vedno SVEŽE PIVO, prodajam DOBRE SMODKE in I IKERJE. Pri meni se tudi d bi vsak dan DOBRA i 1 RANA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vrraša za mens in gotovo bede prišel do mene in dc znancev. Aku kedo potrebuje kak svet, naj se name oDine. Naše geslo toraj bodi: v svoji ls svojim! Mart n Muhič. ia>tmk Telefon št. 59. GEORGE L. BROZICH. slovenski notar, Ely, Minnesota, se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva {bonde), polnomoči (Vollmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo. Prevaža potnike s sledečimi postnimi parniki: 'ADERLAND dva v>k« 02736 ton.j KR00NLAMD.......... 12760ton. -EELANB............11905 ton. j FIN N L AN D............ 12760ton, Pri eennli ™ modlcrovjo so vpo^ote vse potrebščine, dobra 'rana, naj boljša posfre/tia. Pot