fiesDoriarshm. STANJE VINOGRADOV. V Jugoslaviji se je trgatev v južaih deždah že pričda. Množina jc zaostala za pričakovanjeai, ia tudi glede kakovosti se aade aiso povsem izpolnik. Radi lega so cenc laaskim viaom aarastle za 30—50 odstot. ia viaski trg je zopet aekoliko oživel. Povsod sc opaža aeeaako zoreaje grozdja vsled slabega vremeaa ob času cvcta ia sedaajo jeseasko vreme ludi ai ugodao za tvorbo sladkorja. V Banatu, kjer je ddj časa pritiskala suša, kažejo mošti 15—17 stop. sladkorja. Precej grozdja se izvaža po Doaavi v. Požun ia Prago. Toča je uaidla velik del viaogradov ia tudi kisdjak (črvi) je naredil mestoma 30 do 40 odstot. škode. Ceae starim viaom so znatno poskočik. Dočim se je prej dobilo aavadao blago 6—8 K, staae danes 12 do 14 kron. Na Hrvalskem je tudi poletao slabo vreaie kaj aeagodao vplivalo aa viaograde ia zoreaje je zakasailo za 3—4 tedae. Peroaospora ia oidij sta povzročila maogo škode. V okolici Zagreba ia Varaždina staaejo aavadaa 6—7 odstotna vina 16—20 K. Glasom vladae odredbe se radi slabega zoreaja grozdja ae sme začeti z bratvijo pred Mihelijeveia — 29. seplembrom. V Dalmacijj so že pričeli z bratvo. Suša je slabo vplivala na razvoj grozdja. Slarih zalog ai več za veletrgoviao, ker sta Fraacija ia Italija precej izvozili. Viaske cene so radi tega precej visoke ia staaejo laaska rdcča boljša vina 30-—34 K. V Sloveniji se pričakuje povprečno 30—40 odstot. laaske bratve. Kmetje, ki so Lmdi 10—12 polovajakov, račuaajo, da bodo dobili letos samo 3—4 polovajake. Z bratvijo se pri poličkaj ugodaeai vremeau ae bo začelo pied Tcrezijinem, to je 15. oktobroia. Zekaa gailoba je začela aastopati pri . nekalerih vrstah. Viaske cene so tudi v Sloveniji poskočik za 3—4 K pri litru. Boljšo ia sorlirano blago se plačuje tudi po 26—30 K. Posebao se išče letaik 1921, kateri pa je že zdo redek. 12 do 13 odstot. viaa se plačuje po 50 K ia še višje. V splošacm se opaža glasom poročil, da bo lelošnja viaska kliaa Jugoslavije radi slabcga vremeaa precej zaostala, tako glede maožiae kakor tudi kakovosti za aormalaim vinskim letom in da so se začek vskd tega dvigati ceae starih vin.Tudi za Nemško Avstrijo, Madžarsko ia Čehoslovaško vdja isto. Stara vina se iščejo. UMNA UPORARA GROZDJA. Vinogradaištvo spada k tistim kmetijsko-gospodarskim paaogaai.ki jih gojiaio z aajvečjim rizikomali aevaraostjo, da dobimo ktai primaajkljaj. Visoki obdelovalni stroški vinogradov ia ravnotakšae ceae vinogradaiškega ruatcrijala so povzročili aašemu viaograciir aika že v predvojni dobi maogo težkih misli ia modrovaaj. Nova političaa grupacija povojae Evrope s svojiai cariaskim razmejevaajem pa je ustvarila položaj, ki je spravil aaše viaarstvo popolnoma iz ravnotežja. Ta težavai položaj viaogradaikov ima svoj izvor po aajveč v izpremembi cclokupnega proaieta.. V aaši državi imamo viaorodae kraje, ki so koasumirali poprej svojc pridelke izključno v aevinorodnib krajih sosedae Avstrije, kamor jih sedaj izvažati ae morejo. So pa tadi nekatere države, ki zabraajujejo točeaje alkoholnih pijač ia s tem naravaost omejujejo pridelovanje viaa. V očigled teh okolaosti je aastal viaski problem ali takoimcnovana viaska kriza, ki nas sili, da kreaemo aa polju vinogradaištva na povsem aova pota, ako se vprašanje izvoza ae reši drugače. Opravičeao smemo Irditi, da se y nckaterih vinorodnih krajih ne izpiaču več vscb vdikih količin žlahtnega grozdja predelovati v vino. Ker je torej viaa poadiod čez neobhodno potrebo in ga ne nioremo izvoziti, je treb« misliti, elali bi ne bilo  pamet-nejše, ako bi vsega grozdja ae sprešaii v via»,  temveč ga uporabili surovega ali konserviranega v tej ali oai obliki. Na Francoskem vživajo maogo surove^a grozdja, katerega shraajujejo v posebnih hladaih prostorih, kjer ga je mogoče obvarovati pred gaitjem d» pozae spomladi. V kkteh pri 2 do 3 stop. G obraaijtn« grozdje do polovice leta zdravo ia sveže, kakor bi bi)» ravaokar odrezaao od trte. V Grčiji ia Italiji sušij» grozdje ter aarejajo iz ajega cvebe ali roziae, ki jib pn nas drago kupujemo. Tu aastaac vprašaaje, dali bi kaj takega ae bilo aa aiestu tudi pri aas, aa priaier t ljutomerskem viaarskem predclu, v Hcrcegovini, Dalmaciji itd. V aovejšem času so začdi prirejati iz grozdja raaae grozdae koaserve, sirape ia iaezge. Na Fraacosken vkuhavajo grozdje za trgovske svrhe v prav izvrsfii« mezge s pomočjo brezzračaih kotlov (vakuumov), v ftaterih se kuha grozdje ločeao od vsakršaega zračaq§a vpliva. Mezgam ia sirapom dodajo na ametea uaČia razne dišave ia Imvae saovi, kakor jih zažele posaaiezni odjemaki ia koazumenti. Te mezge razredčujcjo z aekoliko vode in aapravljajo tako iz ajih vsakovrstne okusae ia sladke pijače, ki zlasti v vročem goktaeai času prav dobro tekaejo ia osvežujejo človeSt« telo. Kakor zaaao, vsebuje grozdje 20 in še več odstotkov sladkorja, katerega je prav lahko izvleči in aapfiaviti iz ajega sladkor, kakršea služi v prehraao. V koliki meri bi človeškemu rodu v socialaem oziru korislij tisti prevdarea mož, ki bi vsaj eao desetiao grozdii€|» sladkorja, ki ga povre letao v alkohol, privedel v pr*# ljudski prchraai ,se niti približao ae da povedati. Vs«kakor bi koristil več, aego vsi žgaajefabrikaati cekga sveta. Najzaaimivejši so poskusi, ki so dovedli do tega, da viao destiliramo, to se pravi, da potoin segrevanja izločamo iz ajega alkohol ia ga porabimo za pogoa sfx» jev, Viaogradaiki, ki priddujejo maogo žlahjaih vi», bi aaj zahtevali, da se dovoli izvoz saaio za tista vi.ijja, ki bi jib posebaa komisija ali kemično preizkuševališče spoznalo za to kot sposobaa. Ysa ostala viaa, ki bi po okusu ia sestavini ae odgovarjala danim zahtevan, pa bi se naj porabila za destilacijo. Alkohol, poaiešan s petrd-ejem v rsfzmerjii 70:30 služi kol izbomo sredstV* za pogon strojev. Omnejeai načia uporabe vina bi nfrj oblasti priporočale vsem tistim vinogradaikom, ki pri~ ddajo slaba vina. Pri destilaciji vina v alkohol dobimo tudi večje ali maajše nmožiae svežega viaskega kanrna, iz katcrega se proizvaja vinska kisliaa. Mi smo pošiljali vinski k» mea dosedaj v druge države za cen denar. Tam so ga predelali v viasko kisliao, katero smo zeio drago naza| kupovali. V južaih vinorodni državah ae pridelajo vsleil dragačae sestaviae svojih via toliko viaskega kamna, kakor pri aas, kljub tcmu pa imajo tvomice za rafiniraaje viaskega kamaa. Ali bi ae mogli opraviti tega posla sami. Mar aismo sposobai zato? Pridelovaaje grozdja je bilo pri nas doseda j osredotočeno samo aa to, kako bi produdrali čim vcč vitia. Nikdo ai račuaal s tem, da utegae priti čas, ko bod)» preveč te žlahtae kapljice. Ia ta čas je prišel pri nas, kakor tudi v drugih viaorodaih državah. Nas je aaSel acpripravljeae, toda dragod so viaogradaiki že na tem, da preustrojijo preobilico grozdja aa druge aačiac, kakor dosedaj. Izaašli so torej aov aačia izkoriščaaj« svojib vinogradov. Oai ae gledajo več, kako bi pridelaH čim več viaa, temvcč, kako bi grozdje viporabili na dru§ koristaejši aačia. Proizvodi viaoreje, ki so vsled zastoja v viaskem prometu pri aas prišli ob veljavo, s#postali tam suroviaa za aovo viaarsko industrijo. Kakor iz sadja ae aapravljamo ediao le sadjcvca, marveč izdelujemo iz ajega razae sadae koaserve, ki slažijo človešivu v prehraao, prav tako tudi v pridelovaaju grozdja stremiaio posihdob za tem, da ga ae pFeddamo samo v viao, temveč ludi v druge hraaljive m človeški dražbi koristne izddke. S tem bomo ublažifc dve krizi obeaem, viasko in prchraajevalao. Dokler vsled pomaajkaaja strojev ia strokovaega zaanja ae moremo izddovati konzerv, pa bodi naša aaloga, da zaiateresiramo \se sloje za večjo uporabo surovega grozdja, čegar shraajevaaje bi ae bilo zdrtižen« s prevdikimi stroški. Prodaja surovega grozdja bi 2« danes ae bila slaba, če pogkdamo aa trg ia pomisliaio, da je za en liter mošta, ki velja 20 kroa potrebno 1.4 dr 1.5 kg grozdja, ki ga sicer prodaaio po 30 K 1 kg. Vekoslav Štampar, kktar, Ptuj. Prosta kuha vinskih droži. Naši poslaaci Žel)ot, dr» Holmjec, Vesenjak, Bedjaaič, Falež, Kraajc, Pušenjak, Sašaik i. dr. so izročili dae 26. sept. finaačacmu miaistru naslednjo spoaieaico: Našim vinogradarjem se j« zadal hud udarec z T 10 člea 109 trošariaskega pravilaika, ki določa, da se odslej saiatra viaskc drože kol tvariao, iz koje se dela koajak. Dosedaj je bilo aesparao ia zakonilo dovoljeao, da so viaogiadaiki siacli trošarine prosto. kuhati iz vinskih droži žgaaje. A delegacija aiiaistrslva finaac v Ljubljani je z odlokom z dn« 2. avgasta 1923 št. B III 2-28 cx 1923 odredila, da s« viaske drože pri viaogradiiikih ae siaejo več prosto kuhati, arapak da morajo plačali aezaosao visoko trošarino. Ta aova razlaga, ki se naslanja aa oaaeajeai pravilnik, pa je napačaa. Pravilaik govori o «viaski drozgi« (Wciamaische), a ae o »vinskih diožah.« Drozga j« zmečkano ia adzprešano grozdje, ki je določeao za kuhaaje koajaka. Take drozge pri nas v Sloveaiji sploK nihiie ae pripravlja. Pač pa gre tn za viaske drože, t» je oaa ruba, ki se pri mladem vinu po Yrcnju sesede na dau soda. kot odpadek, in scstoji iz peska, blata i* ¦dcaj ostankov trde sestavine jagod. Ta roba ai za drugo uporabo, aego da se iz nje dobi aiaio žganja ali pa se vrže pioč. Predlagamo, da se trošariuski piavilnik v toliko popravi ia pojasni, da se vpostavi dosedaaje staaje ter se te vinske drožc proglasijo kot saov, iz katere se sme prosto kuhati žgaaje. Obeneia prediagamo, da se prej omenjeai j)dlok dekgadje miaislrstva naaac v Ljubljaai z dae 2. 8. 1923 B III 2-28 ex 1923, takoj razvdjavi in se s teai zopet dovoli vinogradaikom iz vinskih drož trošariaeprosta žgaajekuha. Beograd, dae 26. sept. 1923. — Finaačni miaisler je izjavil, da bo v Hovem pravilniku odredil prosto žgaajekuho za viaske drože. — Vinogradniki, počakajte s kuhanjem žgaaja! Vodstvo čebclarske podružnice za Maribor in okolico vabi vse člane k mesečaeinu zborovaaju, ki se vrši y nedeljo, dac 7. t. m. ob 9. uri dopoldae v gostilni g. Balona aa Pobrežju. Vobljeai so osobito aovi člaai, ki so prislopili v zadnjem času. Kmetijska podružnica na Irankolovem priredi poučai shod v nedeljo, dne 7. t. m., ob pol 9. uri zjutraj v ¦Društveacin domn. Predavaaje bo imd potovalni učitelj g. Zupanc o živiaoreji. Kmeije pa tudi drugi se vabijo, da se obilao udeležijo. Živinorejski odsek podružnice Kmelijske družbe v Št. Jurju ob juž. žel. priivdi dne 8. oklobra 1923 ob devttHi dopohine na zgumjem delu zadružnega pašaika v spodnjeai dclu preaiovaaje v redovaik vpisanih krav in mlade živiae ter plemeaski sejia. Premovak se bodo le krave članov odseka ia aad 9 meseoev stari bikeci in »elke. Biki se bodo prigaali¦ le aa ogled. Na plemenski sejiu prižeaejo živino predvsem člaai, aečlanom pa se bode, ako prodajo, odtegailo 2 odstot. prodajn? svote v prid odseku. Ta sejm se vrši v spodbudo in pouk živinorejcev v ožjem ia širšem okolišu, zato so poleg aomačih živinorejeev aa to prireditev povabljeai vsi, ki se zanimajo za napredek živinoreje, ziasti okrajni odbori in odbori živinorejskih ia bikorejskih drušlev. MISANJE in oskrbovanjc perulnine ob lcm tasu. Misaaje imeaujemo aaravao menjavo perja, to je dogodek v življeaju perulaine ia sploh ptičev, ob katerem se polagoma odlaga ia z aovim aadomešča perjc\ ki je bilo ob času plemeaitve aa višku kpole ia popolnosti, postalo pa je pozaeje blcdo ia brez prave barve. Vsled vpliva svetlobe, zraka ia prahu, dežja itd se obrabi ia začne sušiti staro perje, katero izpodriva aovo, pnslopno rasloče. Ta meajava perja odraslc perulniae, ki se kaže bistveao drugače kakor zamenjava puha pri piščaadh v drugem mescu življenja, se vr.ši različao po pasmah, starosti, aesaosti, valjeaju, vzreji, hraai in vreaieau. Ceprav nastopa misaaje v splošaem koncem poletja in začetkom jeseai ter traja aavadao 6 do 8 tednov včasih pa celo do zinie, vendar moramo nanj vplivali pravočasao s posebnim krmljeajem, oskrbovaajem itd. Misanje takorekoč prelrese ves ustroj teksa, aapraYa aovega perja vpliva aa cel nolraaji življcaski razvoj, zahtova neaavadno veliko redilaih saovi ia se vrši ob celo živahaem dotoku krvi k mesičkom perja; kakŠno veliko aalogo stavi obaovitev perja na život perutnine ia koliko izredaega zahleva misaaje od moči živali, o teai se aioramo prepiičali pri opazovaaju s krvjo napoliijeaega posamezaega niiadcga pcresnega tula. Nikako čih]q ai lorej, da misanje perulaiao tako izredno prevzaaae ia da jo sprcmljajo znameaja bokzni ia katerih se kaj rado izcimi prchlanjeaje, ako je v tera času, ko je posebao občutljiva, ne oskrbujemo z zadostnim zavetjem proti inrazu ia aiokroti, ter s prikladno hraao. Čim silovitejši je potek misaaja, čim kasaeje sc to pričae ia čim manj zadoščamo potrebaai penitnine, tem večja je nevaraost za njo, lem občutnejša pa je tudi aaša škoda vsled zakasaitve zopetaega nesenja jajc. Zaradi tega je predvseai polreba, skrbeti za pravo in zadostno hraao, ki mora bneli v sebi vse one saovi, j katert? zahteva v tem času živaisko tdo. \ Perutnina, ki se misi, potrebuje za Ivorilev aovega perja, katero obstoja bistveno iz dušičnalih saovi, zlasti pa iz rogovine, predvsem bdjakovia oziroma mesnatih [ saovi ali živalske hraae, razua tega pa kremeačeve kisline in apna.-Skdnje aavedeae radniaske saovi dobiva v pesku ia drobnih kameačkov kakor tudi v žitu (zraju). Živalskih saovi pa si ae more lahko aajti, ker y poznem letaem času miza narave — kakor aara je zaano — za ajo ai več tako bogato obložeaa-z različnimi orvi ia drugim mrčesom, kakor je bila spomladi ia poleti. Da torci perutnina ni primoraaa jeaiati si iz lastnega teksa snovi, ki jib potrebuje za aovo perje, vsled česar shujšala, oslabela ia poslala dovzetaa za bolezai, ali pa celo obolela, se le počasi opcrila ia začda pozao nesti, za to rnora biti prva skrb gospodiaje, dajati ji zado.slae ia izdatae hraae. ()b pravilni in dobri hrani zadostuje dnevao dvakiatno krmljeajc ia sicer zjutraj ia proti vcčcru; ob času misaaja pa naj se uvrsti še tretje krmljcaje, ki aaj se Yrši opoldne. Za zajutrek je dati živaliai aa primtr kuhaaega, dobro zmečkaaega krompirja zmešaaega s pšcničaimi otrobi in sicer loliko, da se aajedo do sitega. V posebao posodo pa naj se jim natresc zmeltih kosli ali ribje moke, da to zobljejo kolikor in kadar se jim zljubi; opoldne dobe isto lnaao zaiešano z odpadki ali oslaaki iz-kiihiujc, za večerjo pa jim je dati dovoljao maožino zraja (koi uze ali turšice, ovsa, pšenice, jcčmena itd.) Naj bi ae šl« baš v tem izrcdnem času noben« pcrnala žival aa večer k počitku brez polne golšf! I Gailih ali smrdečih, torej pokvarjeaih odpadkov ni ; dali živalim, ker povzročajo kaj radi drisko, vsled če- sar opešajo še bolj in včasih celo pogiaejo; zekajave pa, zlasti salate, katero perutaiaa izredno rada je, aaj se ji daje, kolikor le hoče. Svežo pitno vodo, v kateri jc na ea liter raztopljene 1 do2 g žekzae galke, naj ima perutniaa stalno aa razpolago. Poleg pravilnega krailjeaja je posebae važaosti, da se obiaai žival za časa misaaja tudi vctra ia dežja, zlasti še tedaj, ako se je loliko omisila, da je skoraj gola, ker je — kakor že omenjeno — živalsko lelo lakrat (islabljeao ia zoper prchlajenje maogo l>olj občutljivo, kakor pa spomladi ia pokli. Ako je tedaj vreme vetrovao in iurzlo, pastimo živali podnevi raje v kokošiajaku ali pa n« proslora za brskanje. Zelo škodljiv je prepih, katerega aikakor ne smemo pustiti v hlevu za perutnino. V zakurjeae prostore naj da le res prehlajeae živali, aikakor pa ne druge perutniae, ker bi se lam samo razvadila ia oaiehkužila. Nadalje je posebiio gkdati aa saago, kajti aesaaga je vzrok ia ogajišče vseh povzročevalcev bolezai. Saaga pa aaj se ae omejuje le aa hrano, aaipak obsega aaj tudi posode za krailjeaje, kokošiajak, kopališče, izlet in lako dalje. Kokošinjak je že nred misaajcm paheliti in na novi) nastlali. Pozabiti se ne sme aa obelitev ludi vseh lcsenih delov zlasti pa scdežev, kjor živali prrnočujejo. .Tako umestno jc, dodali apaeaemu beležu nekoiiko razkužilaega sredslva, na primer, bacilola, salola. karixiltie kislinc itd.. da se golazen, ki se morebiti nahaja v kokošiajaku, temeljito zatre. Skrbeti moraino liuli za lo, da ima perulaiaa aa rnzpolago kopališče iz peska ali sviža, ki aaj je na prostem toda v zavetju pred prepihoai ia aiolu"oto ali };a v hlevu samem, ker se živali ravno ob času misaaja kopajo kaj rade ia innogo, da si odpravijo nadkžno odr.irlo perjo. Kopališče zamoremo aapraviti v primeraeai, nizkeaj zaboju. Ako je aiisaaje slab« in poeasno, tedaj se je zamore pospešcvali na ta načia, da se dotinio žival zaprc za nekoliko dai v lemea proslor, toda krmiti se jo aiora res dobro. Tudi se ji lahko populi moc-na letalna peresa, paziti pa je pri tem aa !o, da se ae izpuli preveč peres aaeakral ia izbere k posamezaa taka, ki so že odmrla. Le z izdalnim krniljcnjem in dobro oskrbo bmo dosegH, da kokoši prcveč ne os!abe, misaaje hitro prestoje ia kmalu pričao aesti, v aasjnolaeai slučaju pa preteče pač mr.ogo tednov, predcn postane telo zopet toliko črvsto, da bi moglo proizvajati jajca. Prav brezsrčno ia skrajno aeusmiljcno se pa mora irnenovali oao ravnanjc z ubogimi kokoškami, ko se jim odtrguje celo prepolrebno hrano zaradi tega, ker na pol gok, sestradaae ia prcmrle nesli ne morejo. Fraac Piraat, drž. viš. živinozdravnik. SADITE SADNO DREVJE! Po Sloveaskeai imaaio še prostora za milijoae sad nega drcvja. Nckateri kraji, posebao okolica Maribora in Slovenskc gorice, so spozaali že davao važnost sadjereje, zato vidimo taai krasae sadoaosnike v vrstah, ki so princsli lastaikom že milijoaske dobičke. Največ zaslug tu ima pač viaarska šola, ki je iz svojih drevesnic oddala že aa stotisoče sadaega drevja. Po dmgih krajih vidimo še pa malo kaj in še to po večini mlajše aasade. To se mora spremeaiti tudi tukaj. Celo SIoveaijo moramo z izjemo ajiv spremeaiti v, ea saai gaj sadaega drevja. Saj je veadar sadjereja jjri nas dobičkaaosaa kot aobeaa druga paaoga. In naše sadje, kak sloves uživa na svetovnem Irgli. Sadje flaših južaih pokrajin se ae aiore niti primerjati z aašim. Tani do4i ima najfincjše sadjc okus kakor repa. Zato zaajo tam doli aaše sadje tudi ccniti ia ga je lansko kto bilo aiogoče prodajati po 10 din. 1 kg. Celo v Londoa ia Pariz je roaialo aaše svetozr.ano sadje. Koliko ga je šlo na Grško, Italijo in Egipt, to zaajo samo aaši trgoAiti. Pred vojao je bila Nemčija naš priznaa odjemalcc kljub velikanski množini sadja, ki ga saina pridela doaia. Tudi v bodoče smo lahko trdao prepričani, da bo koazum aašega sadja rastel kar najbolj mogoče. V Nem čiji prcdelajo aevcrjetae maožiae sadja v sadae sokove ali aiaraielado. Naši fantje, fci so pri vojakib dobivali neko prcdpodobo od aiarmelade, vejo, da jc zraven kruha isla prav dobra. Nemec saniega kruba sploh ae je, aiora ga mazati s čimur koli. Nemška kultura je spravila gospodarstvo aa tako visoko slopnjo, da je to tudi mogoče. Tudi pri aas mora prili lako, aaš delaven ia žilav narod to tudi v polai mcri zasluži. Treba aiu je sam oaekaj več naobrazbc ia prav laliko bo lo doseči pri aaši prizaaai marljivosti. Prvi koiak k toaiu uapravimo, ako mi vsak količkaj porabea kotiček posadirao s sadnim drcvjem. Tudi aeprimeraa zemlja se da prav dobro zasaditi. V kamcaiti, prodaati ali peščeai zcailji saciimo clievje v globoke jaaic, kalcrc smo izpohiili prej z dobro prstjo in sadimo tucli preccj visoko, da se koienine razprostirajo bolj po povr.šju. Na vsak aačia je aiogoče doseči aa taki zemlji še precejšnje nspebc poscbno z Bobovrem. Veliko res ne zraste lam drevo, ker ga suša aiaogokial zadrži, zato pa sa(Hmo bolj gosto. V iaočviraih zcmljah sadiino na kupe. Zasadimo vsak količkaj porabea proslorček, vsak Iraviiik; trava bo vsled lega še lepša ia mnogokrat aani bo dalo sadje več dohodka kot trava. Na dclo za prospeh slovenskega kmetskega stanu! • ¦ j SADITE PRAVE VRSTE! ! Ko se je začdo pri nas sadje bolj teniti, uslano- ' tila j« Kmctijska drnžba in vfliko Hntjih korpvracij in društev lastne drevesaice. Tudi privataiki s» imeik laaogo drevesaic. Nekateri so sadili kar vsc poprck, aikdo ai vprašal, kakšao sorto, da je Ie kaj dobil. Večiaa naprcdnih sadjarjev je pa začela na vso moč razširjati in saditi: Harbertovo reaeto, Zlato parmea», Raiabour ali Kaaadko itd., skoro same aajfinejše vrste. Te vrste so dosegle višek fiaosti in so zato degeneriral« v Irpežaosti drevesa ia rasti. Zalo imamo daaes tu4ik# rakavih dreves, toliko pokvek ia toliko bolehaeg« \m kratežljavega drevja v aaših sadoaosaikih. Zgodilo se je celo, da so se ljudje začdi bati drevja iz drevesnic, češ, da je to krivo. Desetletja je trajalo, predao se je tem vrstam v glavaem odpovcdalo ia se jih sadi daaes samo še v aajboljše kge. Daaes, ko imamo že večje ia mogočae aasade od Bobovca, Mašaacelja ia Baumanove rcaete, daaes spozaamo, da je aiogoče z drevjam k dievesak dosed boljše uspehe, kakor z oaimi od gozdnih divjakov. Vzeti se mora samo pravo sorto. In kak« aeki ae bi. Saj je gozdni divjak zrastel vendar tudi u peške, samo da so razacsle te pcške živali, tice ali narava. če pa peške saai sejem, ali ae vzgojim iahko ravno takega divjaka? Ia dierje iz drevesnic, ali ai tudi iz pešk? Rcs je mogoce tam guzdai divjak det«'tkrat prehileti z umaim obdelovaajem ia gnojeai, ali zat« nima aič slabše rasti, nasprotao, še boljšo ia trpeža«|šo. Glavao jc sajenjc primeraih vrst. Zato se je ieta 1920 sestala v l.jubljaai sadjarska rnketa, da določi nekaj najboljših vrst, ki aaj bi jih razmnoževali v velikem. To so določili v glavnem: Mašaacelj, Bobovec, Baumanovo reaelo, Gesarjevič, Loadonski pepinek i« Cbarlamrrvski. To so sorte, ki jih nc moremo skoro prekositi z aobeno drugo. V vsakcai ozim, v rasti dcevja, v rodovitnosti, trpežnosti itd. so aepiesegljive. Imaoi« tudi nmego domačih sort brcz iaiena, ki so vsega uyaževanja vredaa. Dobro je tudi le razmnoževati, poaiisliti pa morarao, da bo pri aas sadaa Irgoviaa cnkrat izredno raz%ila ia ligovina Jx> zahtevala sorte z i«edobi. Za prodajo v južne kvaje, jKgipt itd. piideja v pošlev pred ^sem rdeče sortc, ker jiižai narodi zei« ljubijo rdečo barvo. Kot taka je v prvi vrsti Bauruaa«va renela. Pri sajonju in cepljeaju gkjmo torej, da k»likor raogoče vse slahe sorle opuščamo ia vpeljava«« samo najboljše. VRTNICA — NJENO VSTAJENJE. Z ostalo aaravo obha ja sp»omladi tudi vrtaiea svoje vstajenje. čitatelji teh skromaih vrst golCA'o siutij« prav, ako že iz aadpisa «Vrtnica — njeno vstajea|e« pričakujejo razpravo: kako ravaati z vrtnico v spemladi? Kakor vsaka diuga lastliaa tudi- vrtnica ne jjubi teiaote, v katero jo zakriješ v jcseai, da jo obvaruješ pred pozebo ia jej ohraaiš življeaje. Temo tipi in preaaša vrlnlca prisiljeno. Z drugimi rastliaami vred fcrepeai po svetlobi, po solacu ia sicer lopkm. Želi čistega zraka, kojega je ravao pri prezimovanju pogrešala prav težko. Koaiaj pričakuje, da jo otmeš zimskega zapora, jo vzdigaeš aa solace ter zrak, posebno še, ako je morala prezimiti prikrita z zemljo. Torej aa svetifll)« fer zrak z vrtnioo, a kcdaj? Pomlad se začae po kokdarju dae 21. marca. ravao ta čas si smeš tudi ti vrtnarica izvoliti ter dvigmiti vrtaice iz zimskega spaaja. Tekom mojega dolgoletaega gojeaja vrtnic sem deživel cdo v aad 500 m visokih krajih zgodajo spomlad. Katera prijatdjira vrtaic bi se pa6 ae veselila zgodnje spomladi ter ae privoščila svojim gojeaka« solaca ter zraka — spomladaaskega. To je storil tudi pisatdj teh vrsl in si je postavil vse svoje vrtaice že pred 19. marcem po kohcu. A ravrao aa prazaik sv. Jožefa je zapadd visok saeg in radi snega je aaslopil airaz do 5 stopinj p»d aičlo. Nobena vrtaka aiu ai zmrzaila! Ako aastopijo lepi daevi y zgodaji spomladi, Ie z vrtnicaaii iz zimskega počivaIišča! Ravaaj pa z vrtaieo aa spomlad usmiljeao. n« surovo, z eao besedo: previdao! Ako je bila pokrita vrtnica z listjem ia snirečjem, ai tolikc ncvaraosti; a čisto drugače je, ako si jo brani! a pokril z zcmljo. Rahlo odstraai zemljo, sicer Inbii« raaiš vejice ia očesa, in sicer najbolj krepli« sveže ia aajbolj lepo aapete oči, ki bi jih za kroao dobro potrebovala. Vzemi si čas, ko spoiuladi dvigaš vrtnice. Ako opraviš to delo hlaslao, boš marsikaj pokvarila pri stari, a še več pri ailadi vrtaici. Posebao te moram opozoriti aa mlade vrtaice. ki s» pogaak v prcteklcm ktu cejice in dcloaia cvctele. Ak» polcgneš te s silo iz zemlje, lahko odlomiš ali odčesneš vejico, jo cdo popolaoaia izdereS iz dcbla divjaka- ves tvoj trud z njo v miaulem letu jc bil > lem slučaju Eaaian. Prcvidao si lorcj dvigaila vrlnico izpod zimskega počivališča, olresi jo zemlje ia oglej si jo sedaj inal« aatančaeje. Blagnr ti, ako so tfejice ia oči aa njih dol)i"o 'ohranjeae ia kpo zelcae. Vcčkrat boš zapa/ila, da. so vcjice tuialam posejane s čmiaai pikirami ia tudi oči ta ia laai črnc. Zdo slabo za vrtaico, ako so njene vcjice ia oči popolaoma črae. Pristopiva sedaj k mladi vrlaici, ki si jo vzgojila v pretekleai Ie!u in ki inia eno ali več vcjic. ()glcjva si jol Dobro prcziailjene, zolcno ohraajeae, svcže vcjice dorcži aa Iri oči. iz teh oči bodo pogaak vejice, aaslavili sc bodo popki ia iz teh se bo razvilo tvoje težko pričakovaao vcsclje — evct. So ostale aa vejicah lc dve zekai oči, ali mogoče saaio eno, doreži do d\-eh oči, ali d» cnega. Imaš samo eno vejico ia aa tej vejici le dve dobri oči, ali mogoče samo cbo, v tcm slučaju je p»slopati ilrujfače. Pri vrtnici je treba, kakor sem že pisal, pred vsem vzgojiti kroao. Odreči se moraš veselju: že koj gledati cvei. Kakor hitro kaže iz dveh ali eaega očesa vzrastla nova vejica tri oči, ue pusti je rasti dalje. Pod tretjim očesom odreži izraslek. Iz ostalih oči ti požeaejo takoj nove vejice ia leai šele dovoli cvet. Tem potoai dosežeš krono, ki aiora biti pri vzgoji vrlaic vselej prva skrb. Kaj pa v slučaju, ako so pri mladi vrtnici tekom zime poirnelc vse nežae vejice? Ogkj si, če je ostalo zekno vsaj to, kar je v steblee okuliraao ia se z ajim zarastlo. Odstiaai tik v steblce zaraščcaega dda začrnelo vejico, pogosto ti še požeae, če pa ae, znova okuliraj. PrisJopiva sedaj k okuliraaemu divjaku, ki v minukm leta ai pogaal iz okuliraaih oči. Imel je pa zelene — a speče oči v jeseai ia sedaj, ko ga vzdigaeš izpod zemlje, so se ti oči ohraaile prcko zime. Z ajim postopaj aa sledeči aačia: Potrpi, dokler ae začae zeleneti nad okuliranimi očmi. Ko je že v soku ali zekn, prišel je čas, da odrežeš tik prvega uložeaega očesa od zgoraj ostali dd divjaka ter zamaži raao z voskom. Nikakor ne trpi, da bi pcgaajali izpod okuliranih oči ali očesa izrastki, ker so divji trn. Vso aioč rasti moraš aapeljati v okulirano in spcče oko in kmalu boš zapazila radostno, da pogaaja. Ne pusti cveieti temu izrastku, ampak ko zapaziš, da že ima tri oči, nad tretjim očesom odreži ia kolikor mogoče hitro vzgoji krono. Pristopiva konečno še k stari vrtaici. Mogoče so ostak vse vejice kpo zeleae. Mogoče je tu ia laai katera vejica ]>olj čraikasta, ali celo čraa — že suha. Očisti jo čraih vejic, samo ob sebi umevao tudi suhih.' Na črnkaste, to je vejice s čraimi pikami posejane, če imajo tuiatam še zdo žive oči, se bo treba ozirati, ako imaš popolaoma zeknih vejic premalo za krono. Lahko bo postopaaje, ako so ostak vse vejice zelene. Ako jih ie mnogo, boš morala s to in oao proč, da ti tejo eaa proti drugi, odstrani, da postane med vejicami pasti le tri oči. Pri obrezovanju se oziraj na to, da se ti razvije krona aa zunaj ia aa vzgor. Vejice, ki rastejo eaa proti drugi, odstraai, da postaae med cejicami dobro zračao. Pri obrezovaaju rabi dobre škarje, vrhvitega še doreži z ostrim aožem gladko in zamaži, če že ne vsako, pa vsaj rane debclejših vejic z voskom. Vsak vrtaar pa bo prej ali slcj doživel, da dvigae spomladi vrtnico le z aekoliko zeleaiaii, ali celo popolnoaia čraimi vejicami. Če aiaiaš za tako vrtaico že Hasledaice, pusti jo še aa mestu, mogoče ti še pozaeje požeae. (Toliko za to številko, prihodajič dalje. Samostaaski vrtaar.) ŽITM TRG. Slalno aaraščaaje \Tedaosti aašega diaarja je zaatno vpliva-lo aa žitai trg. Dočim se je prejšaji tedea zdeio, da bo oslala ceaa žita čvrsta, je začda ta teden padali. Promet se je vskd padca cea pričel zopet razvijati. Kupcev je precej, toda pšeaice in aioke ae aakupujejo v tako velikih maožiaah, kakor prejšaji teden. Tudi izvoz v velikem slogu miraje. Posamezae firmc izvažajo v partijah po par vagoaov aa cnkrat. V poediaih vrstah žita vlada sedaj aa žitaem trgu sledeči položaj: Moka nularica, katero so plačevali v pretekkm lednu iclo po 620 D, je sedaj zaatno padla tcr se dobi v banatskih ia bačkih mlinih aa vdiko po 560—570 D za 100 kg. Na zagrebški trg prihaja moka iz slavoaskih ia podravskih mliaov, ki je pa nekoliko dražja. Največja mliaska podjetja pa mdjejo samo za izvoz. Pšenica se dobi v Bački ia Vojvodiai po 360 do 350 D. Slavoaska pšenica je nekoliko dražja. Koruza je v trgovini popolaoma zaaemarjena. Tudi cena jc precej padla. Nekoliko zanimanje vlada za prvovrstao, takozvano zlato koruzo, katere se je prodalo par vagaov aa zagrebškem trgu za 295 do 300 D za 100 kg. V Bački je koruza zaatao cea«jša, veadar trgoviaa počiva, ker so prevozni stroški preveliki. Oves je istotako zanemarjea. Ona slavonskemu ovsu 240—250 D za 100 kg. Za fižol ]e bilo precej zanimanja. Cena pisanemii jza 100 kg 500 D, popolnoma beli fižol pa je bil dražji. Hmelj. XXVI. porodlo Hmeljarskega drušlva za Slovenijo. Žakc, Saviajska doliaa, dae 1. oktobra 1923. Pri najlepšem vremcau se je tudi pozai hmdj srečao spravil pod slreho, brez, da bi bil izgubil kpe, zlatozeleac barve. Od vsega Ictošnjega pridelka je približno 80 odslol. i/. prvih rok; le pri veleproduceatih se nahajajo še prvovrstne in že basaae partije ia čakajo odjemalcev. Kupčijaje pri aas piav živahaa ia tudi ceac se izboljšujejo; sigurao se bo v par daeh že plačevalo oez 115 D za ea kg. Kdor še ždi kupiti aašega lepega blaga, se mora požuriti ia se aaj obrae na aašo Hmeljarno, katera je letos že poslregla aekaterim velelrgovcem ia ludi pivovarjem. Vsa pojasnila daje vodstvo Hmdjarskega društva. Kmečka branilnica in kosojilnica v Hočah nazuanja, da s 1. oktobrom obrestuje aavadae hraailae vloge a 6%, vezaae proti 6mesečai odpovedi z 7%, vezaar proti enoletni odpovedi z 8%, večje svote po dogovoru. Vrednost denarja. Ameriški deaar staae 83.50—84 D, 100 fraacoskih fraakov stane 527.50 D, za 100 avslr. kroa je plačati 0.1190—0.1210 D, za 100 čehoslovaških kroa 259—261 D, za 100 aeaiških mark 0.00002—0.00004 D in za 100 laških lir 387—394 D. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.35 ceatimov. (1 centiai je 1 para). Od zadnjeag poročila je vredaost diaarja poskočila za pet tock.