177. številka.
Ljubljana, v torek 4 avgusta 1896.
XXIX. leto.
)»bA|a vzak dan sv<-tar* izimfii nedeljo in praznike, ter velja po pofiri pr.->joman za avat^o-o^ersk e dnSelo sa Vbo loto 16 gld., za pol leta H gld. ta ffetrt leta 4 gld., za jedca avjsec l gM. 40 kr.— Za Ljnbljano brez pošiljanja ua dom .:a V8e leto 18 pld., z*. četrt leta 3 gld. 80 kr., na jedon mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bo po 10 kr
na mesec, po 30 kr. kr Četrt leta. — Za t nje dežel« toliko voo, kolikor poStoiua zna&a. Za oznanila pladnje »o od fitiristopuo potit-vrato \< i 6 fer., Cc ho o-.r.anilo jedenkrat ti«ka, po 5 kr., oe se dvakrat, i« po 4 kr., 6e se trikrat ali večkrat tiska. Dopiui naj uc izvole frankuati. — Kokopist »o ne vračajo. — Drednifitjo in npravnifitvo je ua Kongresnem trgn St. VA. H i ravni ,11 -u naj se blagovolijo poćiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j, vbo a<lm>.iatrativne Htvari.
Ministerski predsednik grof Badeni v Ljubljani.
Željno pričakovani gost, ministerski predsed nik gre f Badeni, 84 mudi v ozidja našega mesta. Ljubljana je njemu na čast oblekla praznično obleko. Nebroj zastav priča ministrskemu predsedniku, da se prebivalstvo stolnega mesta veseli njegovega prihoda in da mu hoče na slovesen način izkazati svoje priznanju in svojo zahvalo za doslej izkazano naklonjenost in dobrohotnost. Ministerski predsed-nik je Ljubljani z dejanji dokazal svojo blagohot-nost in Žito se je vse prebivalstvo zjedinilo v to, da mu izrazi svojo hvaležnost.
Vzprejem ua kolodvoru.
Malo prt d osmo uro se je ministerski pred« sadnik grof Badeni pripeljal s posebnim vlakom v spremstvu d ž. predsednika barona Heina na južni kolodvor, kjer so ga pričakovali podmaršal pl. He-gedUs, dvtrni svetnik Schemerl, okrajni glavar marki lio z a ni in fupan stolnega mesta Hribar z vsemi občinskimi svetniki. Ob ttraneh so bili postavljeni prostovoljni gasilci, za njimi pa je bilo drugo občinstvo.
Ko je ministerski predsednik izstopil, pozdravil ga je najprej podujar&al Uegedu«, potem sta se mu poklonila dvorni svetnik Schemerl in okrajni glavar Gozani, na to se je grof Badeni obrnil k županu.
Žnpan Hfrbar je ministerskega predsednika ogovoril tako-le :
Vaša Kkselencija!
Preživši nekoliko ur v krasni naši Gorenjski, mej nadim dobrim narodom, stopili Ste ravnokar na tla prestolnice te dt žele in tega naroda — bele Ljubljane.
Na čelu občinskega zastopa tega mesta pozdravljam Vučo Ekeelencijo, kličoč iz odkritega srca : dobro došh! Radostno Vas je pozdravil Bled, ta biser naše dežele; radostno Vas pozdravlja Ljubljana, glava držele.
Vaša Kkscelenc ja! Vajeni ste videti lepša mesta, katerih nekatera so Vam draga zlasti zato, ker ž njimi srce Vaše vežejo ljubki spomini. Zato
0 pesniku Prešernu kakor pravniku.
Za počitnice skvusil Ne jaz Nemcigren. (Dalj«.)
Pozabi oteti moram služnost, opevano v sonetu „Velika Togenburg". Slu/nosi To^enburgova se Bicer bistveno razločuje od navadne ser vit u s 1 o m i n u ni in bila je podeljena samo ob sebi in praecario modo; vendar je ne sme prezreti napre dajoče pravo. Prešeren sam bi bil rad deležon take ugodnoati celo po noči, ko je pel luna sije; sploh i V njo take pravice vsi, ko hodijo ljubice pod okno. Zakaj bi s« naposled ne smela vknjždi na primer pri Ženakem učiteljišči na korist duhovnega semenišča na vsporedni strani tiste ulice, ali pri nunskem samostanu na kerist nasprotnega vežba-lišča dragonskih novincev. —
Duhovitemu Prešernu se je sodni red od 1. maja 1781. zdel že ondaj preokoren. Zato se n nj ni posebno oziral v svojih „poezijah". Imamo n-kaj tožeb, nekaj prošenj. Odgovoru na tožbo, ali kakor vele Hrvatje prigovoru je nekaj podoben sonet „Na jasnam nebu", in repliki bliža se gazela .Draga, vem kako".   Toda vsi ti poskusi ne uga-
utngnete v Ljubljani pogrofiati marsikaj. Jedoega pa no bodete pogrezali: one odkritosrčnosti, s katero se pozdravljajo mili in dragi gostja; one Ijubeznjive pazljivosti, katero sruo takim gostom dolžni.
Vaša Ekscelencija! Bola Ljubljana okrasila se je za Vaš sprejem; prebivalstvo njeno brez razlike narodnosti in stanu pa Vam kot prvomu svetovalcu svetle krone prinaša srca svoja naflprot'.
Vaša Ekscelencija! Berite v teh srcih! Stopa-jočemu iz železniškega voza na mestna tla In po-dajajočemn 8*» mej radostno vzhičeno mestno pre-bivalntvo, k'u'em Vam pa v imenu tega prebivalstva i kn ni Živio !
Ko so se polegli živahni Z i v io -klici, seje ministerski predsednik grof Badeni zahvalil jako prijazno, rekš', da si št*je v dolžnost, obiskati posamične kronovine in se osebno prepričati o razmerah. Obiskal je mej prvimi deželami Kranjsko zategadelj, ker je lanski potres to deželo hudo zadel in ker se hoče uveriti, kako se Ljubljana prenavlja in si skuša opomofi. Končno je dejal, da obišče popoldne mestni magistrat in si bode dal tam predstaviti posamične občinske svetnike.
Ministerski predsednik se je Da to jako Ijubez-
njivo poslovil in se odpeljal k dež. predsedstvu. Pred kultni vuroru kuuua sio»ana množica je toli s mpaticne^a ministerskega predsednika spoštljivo pozdravljala.
Ogledovanje po mestu. Ob deveti uri dopoludne pričel se je ogled mesta. Spremljan od deželnega predsednika barona Heina, m< stnega žnpar.a Hribarja, Bvojega predsedstvom ga tejttika viteza \Vienerja in tajnika deželni ga predsedstva barona Rechbacha, peljal se je ministerski predsednik grof Badeni od deželnega predsedstva čez Kongresni trg v Go spedske ulice, kjer si je najprej ogledal deželni dvorec. Vzprejeli so visokega dostojanstvenika deželni glavar Detel a in delelfta odbornika ceasrski svetnik Murni k in P o v š e. Grof Bsdeni ogledal je zlasti dtOgO nadstropje, ki je po potresu največ trpelo ter izrazil svoje začudenje nad velikim obsegom ne8n če. I\ sobno so ga zanimali oni prostori, kjer je leta 1883. stanoval  presvetli  cesar. Mini-
jajo strogemu sodniku. Zavrnil bi jih v popravo, nli odrinil kake r nesposobne za nadaljno postopanje. — Veaeliti pa ms morajo tri pravokrepne sodbe v sonetih m\\' prav se pile*, „No bod'mo šalobarde" in „Arel podob)". V njih se ja Prešern vspel nad htarikavo predpise, ter jr, ne da bi za to bili po-sebe prosili, besedilu sodbe pridejal razloge. Tudi mi se bomo sm°li proste je gibati, in prav rad bi dočakal duevn, ko mi bo sodnik v bodočem pre obraženem ustmm postopanju oznanil sodbo z razlogi vred v krasnem sonetu, vrednem Prešernove slave.
Prestopimo na knzenski oddelek.
Dr. Mahuič, duhovit mož, če prav ni jurist, je nekoč iztaknil preleti vo v pes mi .Sila spominja". Mi pravniki temu mnenju ne moremo ptitrditi, naJHi v r i mi dlako cepimo. Poezije dokažejo, da je bil Prešeren navzet tisto znakovite kranjuke pobožnoat', in spoštoval je vero pravo sveta pisma prosta zmote vsake in menihe modre može. Obiskoval je v Velikem tednu ljubljansko cerkve in celo malo cerkev v trnovskem predmestji, poznal je logondo o Žlahtničo trde glave ter o svetem Senanu. Nad vse zasluzen je pa njegov „Krst pri Savici*. Kako bi se bili Vi odločili gosp. dr. Muhnič, ako bi bilo Vam  na voljo dano, ali
sterski predsednik vprašal je mej drugim, je-li bode sploh mogoče to poslopje rekonstruirati, na kar mu je deželni glavar pojasnil, da to ni mogoče, temveč da se bode poslopje še letos podrlo ter zgradilo tamkaj novo poslopje s primernimi prostori za zborovanje deželnega zbora.
Čez Križevniški trg in po Emonski cesti peljal se je potem ministerski predsednik v Cerkvene nlice, kjer si je ogledal ob Gradašci zgrajene barake, ogledal si je tudi Špitaleke ulice ter se potem podal k licealnemn poslopju, kjer ga jopri'akoval višje gimnazije ravnatelj Senekovič na čelu učiteljskega zbora. Grof Badeni ogovoril je pojedini člane učiteljskega zbora ter spremljan po gospodu ravnatelju, ki mu je dajal potrebna pojasnila, ogledal natančno skoraj vse prostore. Zanimal se je, koliko ima višja gimnazija učencev, koliko paralelk in v katerem jeziku se poučuje na tem zavodu. Na vprašanje, kakšno je stavbinsko stanje tega poslopja, pojasnil niti je ravnatelj Senekovič, da drngo nadstropje sploh ni več za porabo, da je od potresa sem popolnem izpraznjeno in da so se morala izvesti razna varnostna dela samo v to svrho, da je mogoče uporabiti vsaj za silo še pritličje in prvo
nadstropje. Sicer pa se morajo sedaj rabiti v šolske namene tndi taki prostori v pritličji, katere je komisija že pred leti kvalifikovala kot nezdrave in v učne svrbe povsem neprimerne. M inisterski predsednik priznal je nujno potrebo, da se čim prej zgradi novo gimnazijsko poslopje ter obljub I, da se bodo v tem zmisln kmalu storili potrebni koraki.
Po Vodnikovih ulicah in čez „mesarski moBt" peljal se je potem grof Badeni v Poljske ulice, kjer je obiskal vzgledno zgrajeno prvo mestno deško petrazrednico na Ledini, kjer so ga pričakovali gg. okrajni šolski nadzornik prof. Leveč, nadučitelj Maier in mestni nadinžener Dttffl. Grof Badeni si je ogledal eolsko poslopje, telovadnico, nadučiteljevo pisarno, knjižnico, šolski vrt itd. Kazal je veliko zanimanje za mestno ljudsko šolstvo in g. nadzornik Ivevec mu je moral natanko razložiti, kako je osnovano vse ljudsko Šolstvo v Ljubljani, kakšni so učni vspehi in šolsko obisko-
krstiti tako trdovratnega pagana, kakeršen je bil Č-tomir, ali zložiti tako visoko in pobožno pesem, kakor je Prešernova ? Jaz mislim, da bi se Vam ne bil posrečil ne krst Črtomira niti krst Prešernov. Prešernova pobožnost in nravnost je torej nedvomna; sicer pa bistroumni pravnik tud« ni bil tako bedast, da bi zalezoval ženo in hkrati o njej pel:
„Trdna med nama vzdignje ee stena
Z brezna gluboc'ga do strmih nebes". —
Tajiti ne morem, da so nekateri „zabavljivi napisi" kaznivi. Gospod, kije bil prej časa in zdaj življenja tat; Kaštele c, ki gre m u b e prodajat n a m e s t' čebelic; Ravnikar, ki je kriv, da kolne kmet molitve b r a v š i : vsi ti so smeli Prešerna tožiti zaradi žalitve svojega poštenja. A odpustili so mu greh, ker je animum injuriandi svojih pušic osladil z medom:
„Naj misli, kognr bi palice te zadele, Da na visoki vrh lete iz neba ztrele.-
S tem zagovorom naj se tolažijo tudi župani, ki se čutijo zadete ▼ „Ženski zvestobi" z rekom: oče župan so mož neslan. Takisto niso tožili v psami „Zvezdogledom" ozmerjani lažnjivi pratikarji in zvezdogledi, ker jim je Prešeren baš v tej pesmi natvecel dokaz resnice. Bolje bi pa
vanje. Zlasti se je čudil, da ima Ljubljana več šolo-obiskujočih nego šolo-obveznih otrok. Zanimal se je tudi za uredbo tukajšnjih c. kr. vadnic in učiteljišč ter vprašal, koliko učiteljskih kandidatov je letos dovršilo učiteljišče in kam pojdejo v službo. Prof. Leveč mu je odgovoril, da večina učiteljskih kandidatov odide na Štajersko, ker so tam učitelji bolje plačani. Tudi šolsko poslopje in njega lepa oprava je naredila na ministerskega predsednika najboljši vtisek. Po četrturnem razgovoru se je grof Badeni prijazno poslovil od navzočih gospodov. Od ondot se je odpeljal po Št. Peterski cesti v novo deželno bolnico, kjer sta ga vzprejela deželni glavar Detela in deželni odbornik Povše, ki sta mu predstavila zdravaiško in upravno osobje. Ministerski predsednik obiskal j9 kirurgiČni oddelek pod vodstvom dr. šla j morja ter si ogledal tudi vsem modernim zahtevam odgovarjajočo bolnično kuhinjo s parno kurjavo in pralnico; inžener Kl i nar in upravitelj Krem žar dajala sta mu pojasnila. Bolnica napravila je jako ugoden utis na visokega gosta, ki je priznal, da dežela kranjska jako mnogo stori za svoje bolnike in da se sploh le malokatero mesto more ponašati s tako vzgledno urejeno bolnico. Nadalje ogledal je minister še bolnico za silo ter se potem ob 11 uri vrnil po Dunajski, Marije Terezije in Tržaški cesti v deželni prezidij. Vzprejem deputaclj. Od jednajste ure dalje je ministerski predsednik vsprejemal deputacije in so bili vsprejeti knezoškof s stolnim kapitelom, častniki pod načel-stvom podmaršala g. Hegediisa, deželni glavar gospod Detela in deželni odborniki gg.: Murnik, Povše in dr. Tavčar, kacih 50 vladnih uradnikov, katere je predstavil gosp. deželni predsednik baron Hein izrazujoč čuvstva spoštovauja in hvaležnosti uredništva. Ministerski predsednik grof Badeni je odgovarjajoč omenjal peuzijski zakon, ki se je sklenil v prid uradnikov iu jim zagotavljal svojo naklonjenost. Nadalje je ministerski predsednik vsprejel deputacijo ljuhljaaske občine obstoječo iz gg. župana Hribarja, podžupana dr. vit. Bleivveisa in svetnika Vončine, deputacijo sodniških uradnikov obstoječo iz gospodov deželuega sodišča predsednika Koče-varja  pl. Kondenheim, deželnega sodišča svetnika
Liev lUUUMfti    UeZ«IIlHga    MUUlttCa    OVCiulkn    Pt*<fcw»jw lw
državnega pravdnika Pajka, deputacija finančnih »vetnikov RačiČa, Jenny e, Mraka, Aviana, Svo* hode in Oreila deputacijo iandarmerijakega po wijništva obstoječo iz gospodov podpolkovnika Polaka, ritmojstra Supančiča in lovskega poročnika |Schindlerja, ravnatelje tukajšnjih srednjih šol gg. Senekovič.i, \Viesthalerja, Junovicz 1, Huhada, ravnatelja strokovne šole za lesno obrt Šubica in knjižničarja Muyaa, rudniškega svetnika g. Schvvin-gerja, višjega poštnega kontrolorja g. Hugo Holu.a. člane deželnega zdravstvenega sveta gg. Valenta, Bocka, Šlajmerja in Koprivo, deputacijo protestantske občine obstoječo iz gg. Jagn.marja, Leiblina in Koma, načelnika odvet. zbornice g. dr. liVdlererja, člana notarske zbornice gospoda Voka, deputacijo trgovinske zbornice ob<jt. iz gg. predsedniki Per-dana in odbornikov Dolenca, Kuharji«, Omerz^, Pol-
storil, da se pratikarjev ui lotil. Zakaj Veliki pra tikar iimkar Bla/.uik) se je na svoj način maščeval nad zabavljivim Prešernom, ko je tiskajo«1: njegove poezije, vi nje zatrosil veliko več pogreAkov, ne^o jih je omenjenih na koncu knjige. Teh pogreškcv je toliko, da se je nekoč trdilo, da so v raznih izvodih celo — različni. Taka oaveta ni bila viteška, niti slovenska. —
Najbolj umestno je, da kazensko pravo završimo s kazensko sodbo. Tako sodbo nam podaja „Povodnji mož*. Naš prednik je bil stiog sodnik, kakor amo že gori omenili, navedbi to pesem. A on je bil zajedno pristaš načela, da smrtna kazen bodi manj mučna in manj sramotna. Temu načelu na ljubo je Urška zaplesala v snnt mej hladnimi valovi. Prešeren, kakor pesnik-prerok, je slutil, da bodo nekoč človeka, ki je smrtne kazni vreden čin predrzni! v časa se seja t' raz ore, usmrtili z električno silo; saj je v „Novi pisuriji" zapel: V grdobe strela treši naj ognjena: toda kakor pravnik razsodnik, ni pričakoval, da bodo kedaj zločinec in duhovi n njega sptemljoči ter gospodje kazi u izvršujočega sodišča zapleeali mej seboj elegantno kolo ali četvorka, prodno obsojenca podere iznenadni udarec iz skrite električne baterije* Hotel je, samo na tak način, da tesne si črna iu tesuoumna cenzura  njegove nukane 111 izvuha,
Lka, Stareta in Žitnika, deputacijo zdravniške zbornice obst. iz doktorjev Bleiweissa, Bocka, Gregoriča in Šlajmerja, deputacija kranjske kmetijske družbe obst. iz gg. Murnika, Povšeta, Lenarčiča in Wit8chla, deputacijo kranjske hranilnice (gg. Luckmanna, Pfef-fererja in Samasso), mestne hranilnice (gg. Gogola in Kleina), zastopnika patrijotičnega deželnega pomoćnoga društva c. s. Murnika in zastopnika patrijotičnega ženskega pomožnega društva g. Fran Schifferja, deputacijo „Glasbene Matice", obstoječa iz pred sodnika g. Ravniharja in koncertnega vodje g. Hu-bada, depubcijo filharmoničnega društva (gg. Jennvja, Zohrerja in Bocka), deputacijo veterancev (gg. Miha-lica, Čika, Jagodnaka, Oblaka, Zormana in Žigurja), deputacijo prostovoljne požarne brambe (gg. Dober-Ieta, Achtschina, Gerberja, Scliantelna in Stricelna), deputacijo kazinskega društva (gg. Bamberga in Koslerja), deputacijo bicikliškega kluba (gg. Gratzvja, Mora in Trdino), deputacija obrtnih zadrug (gg. Turno, Sturma in Turka). Nadalje je ministerski predsednik vzprejel še občinske deputacije iz Mengša, Domžal, Dolskega, Trojane, G'.ogovice in Drtije. Ministerski predsednik ja kazal za naše razmere veliko zanimanje in deputacije o rasnih stvareh kaj natančno izpraševal in obetal, da se bode vlada ozirala na izražene želje in potrebe naše dežele.
V IJiihlJunii* 4 avgusta.
Badeni in levičarji. Levičarski listi si na vse kriplje prizadevajo, da bi vlado pripravili, da za nemške iiber&lco zastavi ves upliv pri deželno-in državnozborskih volitvah. „Neue Freie Fresse" preti grtfu Badeniju z opozicijo, „Netus Wiener Tagblatt" pa dan na dan lepo prosi vlado, naj zje-dinjene levice nik ir ne zapusti in vzdihuje, da je vlada vse preveč ravnodušna v tem oziru Ne vidi, kako se konservativci in radikalci vedno bolj združujejo. Židovski hst bi Hadeniju rad dokazal, da brez močne nemško-liberalue stranke nobena vlada ne bode mogla izhajati. Grof Badeni se pa noče nič dosti zmeniti za liberalno vid kovanje in pretenje.
Avetroogeraka pogodba. Novica, da mislijo Madjari privoliti v precej višju kvoto, se povse ne potrjuje.   Ogerska vlada je pač izjavila, da je pri-
da bode pri tem žh vračunan precipij za vojaško Granico. Ako bi se bil dosedaj ta precipij ušteval, bi razmerje bilo znašalo 33'4°>0 : 06 0. V vsem ho naša državna polovica samo 1,600 000 gld. manj plačevala kot že dosedaj. Vidi so torej, da sa vladi še ni posrečilo Madjarov pridobiti za kako pravičnejše razmerje. Glede trgovinske in carinske pogodbe so Madjari že dosegli velike ugodnosti. Vsa kaže, da nova pogodba ne bode le tako ugodna za Ma-djaro, kakor je sejanja, temveč bode še mnogo ugodnejša. Madjari se pa upirajo tudi še temu neznatnemu povišanju kvoto, a najbrž zaradi trga, da si ložje izposlujejo še kake druge ugoinosti.
Protisemitatvo jo našlo tudi pot na Oger-sko. Vodno bolj so razširja. Posebno je pa pričakovati, da bode tudi na Ogerskem se protti dovsko gibanje okrepilo, ko v naši državni polovici nemške-
sodnikom svoje iu bodoče dobe namigniti, naj ne more neusmiljeno, ako 111 moieji prebiti brez bmrtne kazni. Cenzure ne je mor.d bati; vanjo ni spustil nobene pušice in prav oprezno jo je oplazil v pesmi .Orglar". —
Oprostite,  da sem so pri posameznih pesmih preveč mudil.   Pokazati  sem   hotel, koliko zlatih resnic in vzorov bi našel drug, ki bi Prešerni pre listaval tomoljitejše od mene. —
Našel sem v .poezijah" tudi nekaj biserov iz zgodovine prava, če prav se to znanstveno v oni dobi ni posebno obdelovalo — Eli mik O pravo Prešernu menda ni ugaja'o. Omenja sicer Ovidija in Katona, znani sta mu Cintija in Koritu, a molči o Gaji iu l Upi jami; da, celo v „Slovo od mladosti" ne omeuja, da bi ga nazaj v mladosti temno žarijo mikali Digestoruin libri L ali legis aetiones. Naravno je, da se kakor Slovenec in sin kmetske hiše ni mogel ogrevati za rimsko pravo. Takisto naravno je, da se je kakor pobožen Kranjec vsaj nekoliko pobrinil za cerkveno pravo. Tako vidimo v „zdravilu ljubezni" da so opat in menihi modri m o ž je Taka nam kaže balada „Prekop" dve pravili. Prvo velja duhovnikom izraženo v vrstah: .Zvečer jo jo porof.il, do polnoči rut val, O polnoči vesel je z vesele družbe vstal."
Drugo pa ostuja nam posvttnjnkoai v vrstah:
liberalna stranka zgubi »ves upliv. Madjatski politiki se jako boje protisemitatva. Njim je le predobro znano, da se ms.djarsf.vo ima za velik del svoje dosedanje moči zahvaliti Židom, če židje zgube svoj upliv, zgubi madjarstvo silno oporo in za ogerske Slovane in Rumune ntegne priti boljša doba. Proti-semitje utegnejo na Ogerskem doseči še večji uspeh, kakor v Avstriji. Žid je na Ogerskem še buje izse 8avajo narod kakor v Avstriji in nemadjarake narodnosti so pa tudi vse skrajno nasprotne židovsko-madjarakemu vladanju. V Avstriji ee je protisemi-tizem posebno razširil le mej Nemci, na Ogerskem se bode pa mej vse ni narodnostmi.
U s taj a na Kreti. Sedaj ko je sultan odklonil zahteve krečanskih kristijanov, bodo najbrž kristi-janski poslanci ostavili Kaneo in zborovanje narodnega sobranja bode nemogoče. Vstaški odbor že pripravlja oklic, v katerem v imenu grškega naroda proglaša zjedinjenje z Grško. Premirje na Kreti, ki se itak ni držalo, se bode prenehalo in začno se hudi boji po vsem otoku. Vspeh teh bojev je odvisen od tega, če se Grkom posreči zanesti ustajo v druge turške pokrajine, da Turčija ne bode mogla vseh svojih vojnih čet uporabiti proti Krečanom, nadalje od tega, če bo Grška dobro podpirala vstašo in kakeršno stališče zavzemo velevlasti. Poslednje še vedno cincajo. No morejo se odločiti na nobeno stran. Turčijo podpirati, jih je le malo sram," za ustaše pa ne marajo zastaviti vsega svojega upliva, ker se boje, da se raz vname po vsej Turčiji.
Sooijalističen kongres v Londonu se je izrekel, naj se odpravi šolnina na vseh šolah in slednjemu daje priložnost, da se izobrazi od otroškega vrtca do vseučilišča, ako ima zato veselje. Kongres je za to, da se učencem v šoli preskrbi ne le brezplačen pouk, temveč tudi obleko in hrano. To bode pač malo težko izvršljivo, kajti občine so že sedaj s prikladarui preobložene. Seveda socijalisti na svojih shodih lahko delajo račune, ko vedo, da jih njim še ne bode kmalu mogoče praktično izvajati, Če pa kje pridejo do večine, bodo pa že videli, da je marsikaj težavneje, uego si mislijo. V teoriji so taki nasveti jako lepo slišijo. — Shod se je na dalje izrekel za odpravo stoječih vojsk, ki se naj zamene z narodno državljansko vojsko, katera se hode sklicevala le ob vojnem času, sioor pa doma vežbala.
Blejske slavnosti.
Ministerski predsednik grof Badeni na Bledu.
(Poročilo našega specijalnoga izvestitelja.)
Na Bledu, 3. avgusta.
Bled v zastavah. Raz vsake hiše vihra zastava, mej njimi jako mnogo narodnih. Ljudstva se je zbralo z vseh stranij naše dežele, zlasti mnogo iz bližnjih gorenjskih kraje/, popoludne pa je Železnica pripeljala novih gostov, kateri so prišli, da si ogledajo razsvetljavo jezera.
Ministerski predsednik grof Bideni se je pri -peljal s posebnim viakotn iz Trbiža, do kamor se
■ja$9~ Dalje v prilogi.
,,Zakaj v prst posvečeno sto me zagrobli vi? Nikdo naj se ne spoJtika na tem, da v »Turjaški Rozamundi" Ojstrovrharja in Lejlo poroči grajski pater ne redni župnik in da ju poroči brez okli cev. Iz teh okolišiu naj se samo to posname, da se je peroka vršila, prodno so so proglasili sklepi tridenUkega cerkven*ga zbora, ker dotični ukazi papežev iz starejša dobe se niso obče izvrševali in zlasti ne pri plemenitnikih, mej katere se je štel cvet junakov, O j 8 t r o v r h a r. — „Krst pri pri Savici" nam je ohranil pravilo, da se sme zaročenka odreči ženinu in zakonu, če stori obljubo večne čistosti. To je Bogomila vestno izvršila za staro strogo pobožne dobe. V bolj nove čase nas \ele .Svtti Senan", s katerim naj opravimo kanonsko pravo. „Senanus" je proti deklici mokri neizprosno izvršil cerkveno opravilo : Menih b t a in ženska nasprotne stvari. Sprevidel je pa naposled, čeprav je bil velik svetnik, da dejansko življenje takisto neizprosno nareja izjeme oi pravila, iu zatorej pesem konča:
„Oilt.nl se menihi ienstva ne boje Za dušo in truplo njih radi skrbe'.
Ravnajmo se torej tudi mi, liberalui posvetnjaki po vzgledu svetega Stnara, in ne sodimo strogo, če čujemo včasi iz kakega župnišča novice, ki se ne strinjajo s kauoniškimi prepovedmi,      (Konec prih.)
Priloga »Slovenskemu Narodu" St. 177, dnć 4. avgnsta 1896.
ma je bil nasproti peljal deželni predsednik baron Hein.
Kolodvor v Lescah je bil z zastavami in zelenjem prav ukusno okrasen, a narodne trobojnice, ki je vender deželna zastava kranjska, ni bilo nobene videti. Na kolodvora so pričakovali mi ni ster-akega predsednika, dež. glavar De tel a in dež. odborniki ces. svetnik Mnrnik, posl. Povše in dr. Tavčar, okrajni glavar Kaltenegger z vsemi uradniki radovljiškega glavarstva, ljubljanski župan Hribar, duhovščina, občinska sveta občin Radovljica in Lesce, oddelek gasilcev radovljiških ter šolski otroci pod vodstvom učiteljev.
Pri prihoda vlaka so zagrmeli topiči. Ko je ministerski predsednik izstopil, pozdravil ga je dež. glavar Detel a najprej v slovenskem in potem v nemškem jezika, povdarjaje radost cele dežele in zahvalo vsega prebivalstva za obisk in kličoč mi nisterskema predsednika: Dobro došel!
Ministerski predsednik grof Badeni se je jako prijazno zahvalil in si dal potem predstaviti vse došle funkcijonarje. V imeni blejskega zdraviškega komiteja ga je na kratko pozdravil dr. Mosche, v imeni duhovščine pa radovljiški dekan. Učitelja ljudske šole v Lescah je ministerski predsednik vprašal za šolske razmere v občini.
Po predstavljanji se je ministerski predsednik s spremstvom odpeljal na B'ed, in sicer naravnost k Mallnarjevemu hotelu, v katerem je tudi obe doval in prenočil Poleg hotela so odličnega gosta čakali: zdraviški odbor, na čela mu g. Mallner, obč. svet z županom Peternelom, duhovščina, gasilci in bralno društvo z zastavo in šolska mladina pod vodstvom nčiteljev. Žapan Peteroel je odličnega gosta nagovoril suni v slovenskem jeziku, in sicer takole: .Vaša ekscelencija! Visokorodni gospod grof! V imeni občine Bled pozdravljam Vašo ekscelencijo najudtneje Gela ob'ina se veseli, da ste nas počastili z Vašim obiskom Z odprtim srcem Vam pridemo naproti in želimo, da veselo in zadovoljno preživite te kratke are mej nami,"
Ministerski predsednik je dejal, da je župana precej dcbro razumel in se potem ž njim razgo-varjal o narodni noši in o kmetijskih razmerah. Potem se je vršilo predstavljanje Blejski župnik je ministerskega predsednika aamo nemški pozdravil. G. Verderberja in blejskega učitelja je ministerski predsednik vprašal za šolske razmere in govoril tudi z načelnikom blejskih gasdcev, kateri ga je pozdravil v imena blejskega in gorjenek*ga gasil nega društva, potem pa šel v svoje stanovanje, k* • tero je hotelir g. Millaer jako ukusno priredil.
Ob 11. uri se je vršilo slovesno viiJanje zadnjega kamna zabavišču. V elegantno dekorirani dvorani novega zabavišča se je zbrala naj odličnejša blejska dražba. Ko se je pripeljal ministerski prod sednik, je zaigrala vojaška godba. Načelnik zdra< vitkemu odbora je peljal gospo baronico Hainovo v dvorano, za njo so šli ministarski predsednik grof Badeni in njrga spremljevalci, potem pa se je Številno občinstvo razvrstilo po dvorani.
Slavnostni govor ja govoril načelnik zdraviš-kemu odboru dr. Mosche. Popisal je v njem postanek in pomen novega zabavišča, slaveč je kot kulturni napredek in se zahvalil vsem tistim, ki so pripomogli k zgradbi, dež zboru in dež. odboru v slovenskem jeziku, dalje kranjski hranilnici, baronici Heinovi, kateri so naročniki klicali: ,Ž vela!, in ministerskemu predsednika ter končno prečital v slovenskem in v nemškem jeziku spisano listino, katera se je vzidala. V tej listini je popiaana vsa zgodovina novega zabavišča in so imenoma nave deni vsi tisti, ki so prispevali k zgradbi.
V Um, ko so dotični podporniki podpisovali listine, dal si je ministerski predsednik predstaviti več dam in gospodov in se ž njimi jako Ijubeznjivo razgovarjal.
Ministerski predsednik se jo potem podal iz dvorane na verando, kjer se je položil sadnji kamen. Blejski župnik je blagoslovil hišo, potem je dr. Mosche dal kladivo ministerskemu predsednika, kateri je je izročil gospe baronici Heinovi, ki je udarila trikrat na kamen, rekej: .Naj bi aloga in veselje vladala v tem poslopji." Baronici Heinovi so sledili: mini* sterski predsednik grof Bideni, dež. predsednik baron Hein, dež. glavar Detela, predsednik kranjske hranilnice Luckmann, knez Windiacbgraetz, gruf Aiohelburg, pl. Pongrati, bankir M.ij/ir, župan Pe-ternel in drogi odlični gospodje.
Ko je bil poslednji kamen ui'dan, je dr. Mosche f daljina govora samo v nemtkem jeaika saklical
presvetlemu sesarju trikratni „Hoch*. Občinstvo je navdašeno klicalo „Živio" in „Hocha, godba je pa svirala cesarsko pesem.
Dež. predsednik baron Hein je v jako lepem govoru, v slovenskem in v nemškem jeziku na glašal pomen zabavišča in povdarjal, da so prišli ljudje k današnji slavnosti iz vseh krajev dežele, dasi ima slavnost le lokalen pomen. Ljube sen do ožje domovine, katera je tako živa in krepka v prebivalcih te kronovine, druži vse in je navaja na skupno delo za blagor in čast domovine. Dež. pred sednik se je zahvalil zdraviškemu odboru in zlasti njega načelnika dru. Moschetu za trudapolno vztrajno delovanje, želeč, naj bi novo poslopje občini in vsem prebivalcem bilo na korist, in'če bodeta vladali v njem veselje in sloga, bode izpolnjevalo svojo dolžnost.
Govoru dež. predsednika so sledili jaho živahni Živio-klici. Ministerski predsednik si je potem ogledal vse poslopje, ogovoril več gospodov, mej njimi načelnika gasilcev in ee potem odpeljal k obedu v Mallnerjev hotel.
Na obed so bili povabljeni: dež. predsednik baron H e i n s soprogo, dež. glavar Detela, baron S c h w e g e I, okr. glavar Kaltenegger 8 soprogo, kneza Robert in Ernest Windiscbgraetz grof Kamilo Aichelburg, dr. M osebe, mi nisterski svetnik vitez W i e n e r in prezidijalni tajnik baron U n c h h a c h Mej obedom na te rasi ob jezeru je svirala vojaška godba«
Po obedu m je ministerski predsednik ogledal Muhrov grad, Lajizine toplice in Windischgra» tzovo vilo ter se potem odpeljal v grajščino barona Schw«gla.
Ob 8 uri zvečer se je začela razsvetljava in vožnja po jezeru. To je bila najkrasnejia točka ce lega programa in ostane vsem udeležnikom v nepozabnem spominu. Vse ob jizeru stoječe vile so bile čarobno razsvetljene, spuščale so se raznobojne rakete in gorel je zdaj tu zdaj tam bengaličen ogenj. Posebno nmetalni ogenj pred Mallnerjevim hotelom, dalje pri zabavišču in pri nekaterih drugih vilah je bil čarobno lep. Godba je pridno igrala, po jezera pa je švigalo nad sto raznovrstno okrašenih in z lam pij o ti ratsvetljenih čolnov.
Vožnja po jezeru je trajala skoio dve uri. Mi nisteraki   predsednik je   ies'opil   iz  čolna  pri vili kneza \Viadiscbgraet/a. pri katerem je mi i ral, in se po sapejn z vozom vrnil v hotel.
V tem se ')<* pred hotelom zbral pevski zbor blejski z zastavo, dekleta in fantje v naših lepih narodnih nnšab, da prirede odličnemu gostu podoknico. Okolu zbora s? je gnetlo na tisoče ljudi. Zbor je pel tri pesmi: »Škrjanček poje, žvrgoli', .Nazaj v planinski raj" in „Lub'ca povej, povej". Pel je jako dobro in vse je hvalilo izvežbanost zbora in krasoto u. h h pi smij. Ministerski preds dnik se je jako laskavo izrazil o pevcih in pevkah, obču doval lepo narodno nešo in hvalil naše pesmi.
Slavi.osti so se zaključile s plesom v dvorani novega zab»višča. Miuisterski predsednik je bil z veem jako zadovoljen in kot občudovahc »podobe raje" zapustil Bled.
Da se je slavnost tak' I. po zvršila, zato gre zasluga zlasti gg Moscbetu, Wo rl ngu in Tirmanu, kateri so si tudi za zgradbo zabavišča pridobili ve likih zaslug Araužita je vodil g. Fran Do beri et ml , kateri je tudi vso ukusno dekoracijo zabavišča preskrbe).
Jugoslovanska pevska zaveza.
Naši čitatelji še g. tovo dobro pomnijo, kako svečano so praznovali letos naši bratje na slovan skem jugu prazuik sv. C rila in Metoda v Piovdivu, ob kateri priliki je vzniknila mej navzočimi pevci in tamburaši bolgarakimi, hrvatskimi in srbskimi krasna ideja, da se osnuje zaveza vseh jugoslovanskih pevskih društev. Ubral se je osnoval m odbor, obstoječ iz štirih članov, po jedan iz vsake bratske narodnosti Tema odboru bila je zadača, urediti vse potrebno, da se more zaveza že prihodujega leta ustvariti ter piičeti svoje važno delovanje.
I nt i odbor imel je v Sofiji svojo prvo sejo ob praznika sv. Petra in Pavla, ter je odposlal svojega predsednika, Slovenca prof. BezenŠeka, naj osebno posreduje pri važoejih pevskih društvih mej Jugoslovani, da pristopijo .Ztvezi". Kakor se nam poroča, potoval je dosodrj g. predaeinik po Srbiji in po Hrvatskem, ter navduševal pevce —- posshno njih prvake — za zavezo, v kateri bodeta poleg Slovenca in Hrvata pela tudi Srb in Bolgar. Gotovo pomenljiv in lep kvartet! In ako bode harmonija na ta način dosežena, teJaj bode ta brez dvojbe uplivala na občo slogo mej brati na slovanskem jugu.
Bratje Srbi so našega rojaka kot predsednika .Zavese1 jako prijatno sprejeli. V Pirotu ga js pri
čakoval na kolodvoru ves odbor srbskega pevskega društva, potem mestni župan in okrajni glavar. Omeniti nam je, da je predsednik Pirotskega pevskega društva g Pavlovič tudi član odbora „Zaveže-, in da je to društvo mej prvimi, ki so pristopila nZ*vezi". Tukaj se je torej še jedenkrat obnovila dana beseila, bratski pevci so navduševali predsednika „Ziveze" za dalnjo agitacijo v tem smislu ter mu želeli najboljega uspeha.
V Nišu, kjer sta dva pevska društva, se je ponavljal skoraj isti prizor.
V Belemgradu je najstareje srbsko pevsko društvo, katero bode praznovalo v treh letih že svojo petdesetletnico. To društvo ima torej posebno važnost in veliki ugled ne samo mej Sebi, nego tudi mej drugimi Slovani, in ako pristopi .Zavezi*, to bode stalo v njej kakor kaka tvrdnjava, okoli katere se razpostavijo druga mlajša in manjša pevska društva. Istina, inicijativa je bila vzeta od mlajših in celo najmanjših društev, to pa ni zaprečilo naj-sturejega, da pristopi tudi v njihov krog,  in to z
veseljem
Predsednik belgradbkega pevskega društva g. prof. Stan o je vid bil je početkom julija odpotoval v Rusijo, da stori potrebne priprave za koncerte, katere prired« isto društvo v Nižnem Novgo-rodu, Petrogradn, M iskvi in Varšavi tekom meseca avgusta. Potovalo bjde okolo 80 pevcev, mej njimi kakili 10 —12 gospej in gospod čin. Le ti so ee ravno pripravljali za pot,  ko je prišel v Beligrad predsednik .Zaveze" ter so imeli pevske vaje vsak dan v društvenih  prostorih  pod  vodstvom izvrstnega glasbenika g. Mokranjca. Pri vsem f - m iiašli so toliko svobodnega časa, da so pripravili večerno zabavo v čast predsedniku ,Z*veze", (dne 17. pr. m.) Pri tej priliki je popfij 1 besedo podpredsednik bel-gradt-kpga pevskega društva g. prof. Spiro K a 1 i k , ter v lepem  govoru načrta!   pomen jugoslovanske pevske zaveze in izjavil, da po načelu tudi njihovo društvo rado pristopa „Ztvezi"; a kedar se povrne iz potovanja po Rus.ji, bode prilika to stvar formalno rešiti.  Predsednik  osnovalnega cdb >ra „Zaveže" je sprejel to z velikim veseljem na znanje, ter prečital krasno pesem vrlega hrvatskega pesnika Golubana Dvorskega, posvečeno „Zavezi jugoslovanskih pevskih društev".   Po prečitani pesni,   polni izrazov o bratski ljubezni in slogi mej Jugoslovani, izjavil je pevovoija g. Mokranjac, da hoče uglasbiti to krasno pesem hrvatskega pesnika    M -r--biti   je to prvi radostni slučaj, da srbski skladatelj „motu proprio" dela uapev na pesem hrvatskega pesnika To je g. tovo lep primer bratske sioge, kakršne bi bilo želeti v vsakem obziru  mej   Hrvati in Srbi.   A še drog primer se je pokazal tb isti priliki: prečitana pesem Dvorskega  je navdušila navzočega odličnega Brbskega pesnika  D agomira Brzaka,   ki  je tajnik belgmdskega pevskega društva,  da je pri isti mizi zloži pesem pod naslovom .Naše nade", kot iskren bratski odziv Golnbanu D.orskemn. O m pesnika se v glavnih idejah  tako lepo skladata, da je radost čitati d dična proizvoda.  (Te pesmi  prinaša „Knji že;ni Glasnik", ki izhaja kot priloga .Jugoslavjan skemu Stenografu" v Plovdivu).   Mej veselimi razgovori, lepim petjem in navdušenimi napitnicami je približala hitro polnočna ura — čas ločitve. Z gorečo željo, da se v kratkem času spet vidimo zbrani v večjtm številu bratje od vseh stranij širokega slo-vauskega juga v H Igrada,  ločili smo se vsi polni najprijetnejih ntis. (Konec prih )
Dnevne vesti.
V Ljnbljani, 4 avgusta.
— (Prihod ministerskega predsednika) je
mnogo olepšal j;tko krasen dan. Dasiravno je zadnje dni rado deževalo in treskalo, bilo je danes lepo vreme. Mesto se je pa tud« praznično obleklo, raz h š vise raznovrstne zastave, največ je cesarskih in slovenskih, semtertja se vidi tudi kaka nemška zastava, kakor priča o propadu nemške slave v naši deželi. Serenada in bakljada obetata biti tudi jako velečaatni ob tako hpeaa vrem nu S -.m podrte hiše po m. slu kale občno veselje.
— (.Ljubljanskega Sokola") člani se zbirajo danes zvečer ob H1 4. uri v telovadnici v ,Nnr, domu", odkoder odrinejo točno ob '/4fl uri na mestni trg, kjer se pridružijo tam zhirajočim se društvom.
— (.Ljubljanski Sokol') priredi v nedeljo dne 9 avgusta t. I. izlet in sokolsko slavnost v Kranju Odhod iz Ljubljane ob 11. uri 57 min. dop. s poštnim vlakom (južni kolodvor) Prihod ob 12. uri 43 min pop. na kranjski kolodvor, od koder bo sprevod sokolskih društev do stare pošte. Ob 1. ari 45 min pop. obed v gostdni g. Majarja. V/pored slavnosti: I. Javna telovadba na v ta namen zgrajenem telovadiščn na „gaštejski gmajni". Začetek ob 5. uri popoludne: a) proste vaje, izvajata ljubljanski in kranjeki .Sokol", b) Telovadba na orodjih, c) Telovadba predtulovadskega zbora ljubljanskega .Sokola" na drogu. 11. Ljudska veselica na „gaštejski gmajni" z godbo, petjem, ljudskimi igrami, plesom in umetalnim ognjem. — Ob slabem vremenu se preloži izlet na nedeljo dne 23  avg. t. I.
— (Slavč va veselica) Zaradi nuigodnega vremena moralo je slovensko delavsko pevsko društvo .Slavec" evojo veselico preložiti na nedeljo dne 0 t, m«
— (Vožnja z orrmibusi.) G. Joaip Tur k je knpil za fijakarsko zadrugo koncesijo in omnibuse Vefcotdava Missioni-ja za prevažanje oseb in se namerava razširiti zvezo na vse ulice
— (Štiridesetletnico,) odk^r je vstopil v Samaesovo tovarno ja te dni slavil livski mojster Alojzij Eberle. Jtibilar je rojen Tirolec in se je v Avgsbnrgu bil izučil vlivanje zvonov. Pred štirimi leti, ko je Spmassrva tovarna praznovala 125 letnico, je bil odlikovan   z zlatim zaslužnim križcem.
- (Meteorologično mosRČno poročilo ) Mi nuli mesec mali srpan bil je, kakor jo to njegova navada, zelo vroč, sem pa kje tudi deževen. Opa zovanja na toplomeru dado povprek v (Jalsijevih stopnjah: ob ped mi h zjutraj 16*1°, ob dveh popo-ludne 24*8°, ob devetih zvečer 19 4", iz katerih Številk se dohi 20 1° kot srednja zračna temperatura tega meseca, za O 4° nad normalom. — Opazovanja na tlakomeru dadč povprek 735-35 mm kot srednji zračni tlak t* ga meseca, za O 4 5 >mn pod normalom.
— Dežja je bilo vsega Bkopaj 139*7 mm, tej svoti je pa prav za prav treba odtegniti 16 9 mm, kar je padlo dežja 1. velikega srpana zjutraj do sedme ure; navada vremenoslovcev je pač ta, da se padavina meri zjutraj ob sedmih in prejšnjemu dnevu pripiše.
— Že 1. malega srpana h.tro popoludne vsula seje takorekoč za predigro močna ploha, kateri je potem sledila zvečer huda, več ko dve uri trajajoča nevihta; tega dne je padlo dežja 88*6 tntnt največ tega meseca. Trije na sleda j oči dnevi bili so potem prav prijetni, .'i. zjutraj kazal je toplomer ob močni megli 9 8°, najmanj tega meseca. Gorkota je na to nepretrgoma prijemala, nastopila je prava tropična vročina in zadnji Aolski dnevi bili so izvanredno vroči. Najbolj je pripekalo 10., kjer je ob dveh popolndne kazal toplomer v senci 30" 1°. Kar je na polju še bilo zaostalo, to je v tem času dozorelo in srpu zapadlo; kdor premore kako letovišče, ta je pobral zdaj šila in kopita ter odrinil iz mesta Tudi množica učencev, dovršivši svoje delo, zapustila je mesto in se z veselim srcem razškropila na različne strani, vsak k svojim ljubim stariŠem in sorodnikom. Pa vendar je še v Ljubljani vse živo, pridno se kuje in zida, kamorkoli stopiš, DOVBod ti prihajajo naproti ali so ti za hrbtom težko obloženi vozovi ali tudi prezni, vse mrgoli delavcev, ki si .služijo za svoje delo lep denar. Nekoliko hladil v to vročino prinesel je 11., kjer je poludnevna temperatura precej odnehala, ker je suho grmelo in naslednjo noč nekaj deževalo. Pa to je bila le kratka med-igra, kajti prišlo je potem še čvetero vročili dnij. Dne 10. je vročina jela ponehavati, vreme se je pripravljalo na dež, ki je do 25. skoro vsak dan močil m semtertja tudi curkoma hI, zraven nastopale so močne nevihte, ki so napravile ljudem na življenju in imetju veliko škode. Bil je to sploh kritičen čas, provzročen, kakor mi sodimo, po bližini lune, ki je v sredo 22. ob pola 7. uri zvečer bila v obližji zemljo. JNe glede na sunek, ki so ga tega dne proti pol udno čutili v Ljubljani, še bolj pa v središču lanskega velikonočnega potresa, čitalo se je v Časnikih o velikih in raznovrstnih nezgodah, ki so tiste • i u i prizadele r - /.in" m- kraje v.- le« I hude ure. Kajti luna, ki pregiblje tekočino ne samo na površju, temveč tudi v diobu zemlje, ima gotovo tudi velik vpliv na gibanje v ozračju, zlasti v višjih plastih, ki so jej bližje. Ako pride luna v svojem eliptičnem teku v največjo oddaljenost od zemlje (apogeum), se bo ta vpliv manj čutil, najbolj pa, kadar je najbližje zemlji (perigeum). To se da dokazati, vendar bi nas tukaj predaleč zapeljalo tako dokazovanje, Ta doba bila je vkljub mnogemu deževju topla in soparna, vendar se je dala prenašati; 26. pa je vročina zopet jela pritiskati in prejšnjo stopnjo zavzemati, kajti srednja temperatura 29. zaostaja le za 0 4° za srednjo temperaturo 10 ; zjutraj vendar je gosta megla olajševala in hladila. Dne 31. je vročina nekoliko odnehala, vreme pripravljalo se je zopet na dež, ki je 1. velikega srpana rano zjutraj spremljen z veliko nevihto nastopil. — Gibanje tlakomera bilo je tega meseca neznatno, najvišje je stalo živo srebro 6. zvečer, in sicer 788*4 tnm, najnižje 3u. ob poludne, in sicer 780*1 /////>, tako da znaša oelo gibanje 8 3 nnn. — Izmed vetrov je daleč; prevladoval jugovzhod, zlasti zvečer; za njim je najbolj pihal Severovzhod, ki je zjutraj delal lejio vreme, med dnevom pa brzdal oblake, da niso preveč rosili, tudi jug ae je večkrat oglašal.
— Občni zbor rZagorskega Sokola■) bo V nedeljo dne 9 avgmta t. i. ob 4. uri popoludne v telovadnici. Duevnired: 1.) Pod zdrav podstaroste.
2. ) Poročilo tajnikovo.   3) Poročilo blagajnikovo.
3. ) Volitev.) 4.) Hazni nasveti.
— (Aljažev  stolp)  vrhu  Triglava  je, ne-omajan od prirodnih tn drugih  groznih viharjev, srečno učakal nove sezono in z njo — rove slave. Luni Imeniten razglednik, jt» postal letos tudi daleko vidno   državno   triangulacijsko   znamenje. LsOM namreč na novo trituigulujejo in določujejo viftave po vsej  dižavi.    V  Julijskih  planinah izvtšuje to važno deio vojaški iiižtn«*r n dporočnik g Ludovik G ut tiranu. Le-ta jako vestni in vrli mereu je spo razumno s svojim načelnikom določil Aljažev stolp, katerega ni mogel prehvaliti, za  vnanje triangu'a cijsko znamenje.   l)a bo vidmjAi, mu jo z dovo ljenjem vič. g. župnika, lastnika stolpu, streho pre mazal črno in obod belo. Dne 24. julija t, 1. pa ja ravno sredi stolpa 50 cm globoko v tla zakopal
podzemsko znamenje (ploščo z rdečim križem in zapečateno steklenico). V steklenici je listina, ki slove slovenski: „To trigonometrijsko točko je usta novil c. in kr. vojaški trigonometrijski oddelek dne 24. julija 1. 189G. za vlade Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva Franca Jožefa I. — Ludovik Guttmann, c. iu kr. nudporočnik peh. polka št. 101 (Dalje so podpisani trije vojaški pomoč niki.) — G. nadporočuiku je jnko ugajalo tudi Stnničevo zavetišče, v katerem je s svojo družbo vedril in obedoval.
— (Na petrazrednici) v Postojini jo letos poučevalo osem uinih močij. V šolo je hodilo 191 dečkov in 170 rhk'ic, torej vkupe 361 otrok. Za višji razied je spodobnih 144 dečkov iu 111 deklic nesposobnih jo bilo 36 dečkov in 56 deklic, 11 dečkov in 13 deklic se ni klasificiralo.
— (Efektna tombola) Mmisterstvo je dovo lilo kmetijski podružnici v Mošnjah na Gorenjskem v teku tega leta prirediti ef-ktuo tombolo, pri kateri so izključeni dobitki v denarjih ah vrednostnih papirjih.
— (Vinarji) neće jo priti v promet, četudi se v!adr. trudi, da bi jih spravila mej ljudi. Prebivalstvo vajeno krajcarjev se drži le denarja po 2 vinarja. F. natičuo ministerstvo je zopet nekaj ukrenilo, da se spravijo vinarji v promet. Državne blagajnice so nt ž njimi založile in vsakdo jih lahko dobi pri menjanju denarja.
— (Pri okrožnem sodišču v Celju) izpraznjena so sedaj, kakor poroda „Domovina" 3 meda adjunktov. Znano je, da že par let na tem sodišču niti jednega Slovenca ni, in da se v zadnjem Šasu vedno le sami Nemci naslavljajo. Da je to oči vidna krivica in ždjivo preziranje ogromne slovenske ve čine celjskega okrožja, se je že večkrat na tem me-du in tudi v državnim zboru naglašalo. Rado vedni smo zatorej, kakšne može nam bode sedaj poslal pravosodni minister na okrožno sodi'če.
— (Jednakopravnost na pošti.) „Siid-steirlsche Posiu je priobčila članek glede jednako-pravnosti na pošti, ki je jako pomankljiva. V Trstu uradniki znajo samo italijanski in nemški ali pa tudi le jeden teh jezikov, o tem, da so v Trstu Slovenci nočejo ničesa vedeti, na Koroškem se posluje le nemški, češ vsaj vsi koroški Slovenci nemški znajo, kar pa ni resnica. Kriv raznih ne-prilik, ki izvirajo iz preziranja narodne ravnopravnosti na pošti, je mnogo prevelik centralizem. Poštna ravnateljstva imejo bolj tehnični delokrog, imenovanje uradnikov pa pripada trgovinskemu mi-nisterst vu.Tako se prestavljajo uradniki iz Trsta v Šle-zijo, s Kranjskega na Tirolsko, z Bukovine na Koroško in se pri tem nič ne ozira na to, če do-tičnik zna jezik, ki se govori v kraju, kamor ga prestavijo. Temu bi se pa odpomoglo, ko bi se imenovanje uradnikov prepustilo poštnim ravnateljstvom. Vsako ravnateljstvo bi pa smelo jemati le uradnike iz svoje poštne pokrajine in bi se uradniki tudi v druge poštne pokrajine prestaviti ne mogli. Pri poštnem ravnateljstvu naj bi bil stalen poštni in brzojavni tečaj, kateri bi morah dovršiti poštni aspirantje. Za aspirante bi se jemali le domačini v dotični poštni pokrajini. V meševitdi poštnih pokrajinah, naj bi se vzprejemali pred vsem tisti aspirantje, ki so poleg nemščine vešči Še dru-zega ali tretjega deželnega jezika. Od aspirantov, ki so vešči le jednega deželnega jezika, naj bi se zahtevalo, da se nauče vsaj imena krajev svoje poštne pokrajine v drugem deželnem jeziku, da se tak škandal ne pripeti, kot se je nedavno, da poštni uslužbenec na slovenskem Koroškem ni vedel za Konjice, da si je to že precej velik kraj. V meše-vitih poštnih pokrajinah naj bi bile poštne tiskovine in pečati dvojezični. Samo nemški naj bi bili izključeni. Tudi razglasi namenjeni za občinstvo, naj bi se razglašali v obeh d želnih jezikih. S tem bi se odjiravilo mnogo prepira. Mi le želimo, da bi vlada upoštevala modre nasvete južnoštajerskega lista.
— (Deželnozborske volitve na Koroškem) so razpisane na 21. dan septembra za kmetske občine, na 25 za mesta, trge in trgovsko zbornico celovško in dne 29. za veleposestvo. Kmetske občine volijo 14, mesta in trgi 9, trgovinska zbornica 8 in veleposestvo 10 poslancev. Če bodo Slovenci in nemški konservativci vzajemno postopali, se utegnejo nekoliko izboljšati razmore v deželnem zb.ru za nas Slovence. Mnogo seveda ne smemo pričakovati.
— (Iz duhovskih krogov) se piše .Soči": „Politika, kot posvetna reč, ne spada v cerkev. To je določila uajvišja instanca, rimska kongregacija dre 15. jan 1848. Pastirstvo pravi, da pridigarju mora biti namen, s cerkvenimi govori ljudi voditi k zveličanju. Cerkveni govorniki ne smejo oznanjevati kaj tactga, kar ni v zvezi z besedo božjo, ali pa, kar bi škodovalo. Glavno pravilo ho miletike (cerkvenega govorništva) je, da govornik ne sme nikdar kaj neresničnega, izmišljenega ali tudi le domišljenega sporočati za pravo in resnično. Pri razlagauju božje besede, sv. pisma, okrožnic, odlokov kongregacije itd. ne sme nikdar pretira-
vati, vsakega prestopka postave božje ali cerkvene naj ne imenuje brž smrtni greh. To tudi velja glede plesa ali sokolstva . . . Ako je kaj takega, kar je v zvezi s politiko, to je, z zveličanjem duš, ali, ako je res nevarnost za sv. vero iu ima govornik upanje, da s svojimi besedami doseže nekaj dobrega, tedaj šele bi smel povzdigniti glas. Toda to javno karanje pa ne sme biti surovo groženje, ne da bi pridigar vpil, se togotil, pogubljul, vsega hudega voščil itd. Vse tako poslušalce le žali in razdraži, pa gluhe jih stori za pr.'d garje ve besede. Govornik ima pa namen, s s varjenje m in karanjem zmotenca pripeljati do spo znanja svoje pregrehe, ga omečiti in poboljšati. To pa doseže le, če sicer resnico pove resno in odkritosrčno, a vender v vsem svarjenju in karanju kbžo ljubezen, krotkost in usmiljenje do grešnikov . . . „Z ičetniki v službi in ptuji govorniki naj se ne lotijo javnega karanja" . . . Tako piše pasto ralist Zupančič.
— (Slovenščina na goriški pošti.) Večina uradnikov na goriški poŠti ne zna slovenski, ali pa slovenski noče razumeti. Na mnogobrojne pritožbe je trgovinsko rainisterstvo bilo odredilo preiskavo. In glejte čuda, vsi tisti uradniki, ki so so poprej najbolj branili slovenščine, so nakrat trdili, da za službeno potrebo že znajo slovenski. Ko jo pa preiskava miuola, so slovenščino zopet pozabili m se branijo vzlic naredbi trgovinskega minister-atva v/.prejemat i poštne pošiljat ve s slovenskimi naslovi. Pismonosci in poštne sluge so pa največ italijanski Tirolci, katerih še na Tirolskem niso mogli rabiti, ker razven italijanščine ne znajo nobenega jezika. Za Gorico, kjer imajo vedno tudi s Slovenci opraviti so pa dobri. Neki goriški slovenski domoljub se je zopet zaradi tega pritožil na ministerstvo in želimo, da bi njegova pritožba imela kaj vspeha.
— (Za učitelje risanja) Učno ministerstvo razširilo je obrtno-naJaljevalno šolo za klesarje v Nabiežini pri Trstu na tri tečaje. V tretjem tečaju bode se osobito poučevalo strokovno risanje za klesarje. To je velike važnosti za povzdigo in razvoj klesarske umetnosti. Za ta tečaj pa še nima ta šola strokovnega učitelja. Dobival bode 450 gld. plače in bode imel poučevati le tri nre na teden. Kdor bi hotel nastopiti to službo, uloži naj svojo prošnjo predseJuištvu šolskega odbora obrtno-nada-l je valne šole za klesarje v Nabrežini najpozneje do 20. avgnsta. t. I. Prednost imajo inženirji in arhitekti. Prt sil« c mora biti popolnoma vešč slovenskemu jezika ; dobro je pa, ako zna tudi nekoliko italijanski.
— (Na shodu voliloev in volilnih mož v Šmarji pri Kopru) dne 19. julija 1896, so bils vzprejete naslednje resolucije: I. Shod volilcev v Šmarji, občine Pomjanske odobrava v vsem in popolnoma postopanje naših poslancev v deželnem zboru v Poreča, Josipa Kompareta in dr. D. Trinajstima, ter jima tem potom izreka zahvalo za vse njuno delovanje in jima prepušča popolnoma svobodno roko. II C. kr, vlada se poživlja, da uredi vodna in prometna sredstva v občini Pomjanski, in sicer: 1. da pomaga mali vasi Dilici, v davčni občini Pomjan pri zidanja novega, silno potrebnega vodnjaka; 2. da isto izvrši v davčni občini Ker-kavče, in sicer v sami vasi Kerkavce; 3. želeli bi tudi naravneje zveze davčne občine Truške z Ma-rezijem, oziroma Koprom in Trstom. III. Tudi naj c. kr. vlada skrbi s svojimi sredstvi, da se sezida 1. redna šola v Kerkavcih in Koštaboni, Troškah in Boršta, 2. da potrebno ukrene, da se popolnijo že vse leto prazna učiteljska mesta v Šmarji. IV. Vlada se poživlja: 1. da se preskrbe okrožni živino zdravniki, — 2. da dež. kulturni svet preskrbi občinskih bikov v zboljšanje plemen. V. Deželni zbor se poživlja, da napravi cesto, ki bode vezala dež. cesto pri Kerkavcih z državno pri Kaštelu.
— (Velika nevarnost za Italijane) V Osoru na otoku Krk je razpisano mesto učitelja 8 hrvatskim učnim jezikom. Italijani ao zaradi tega zagnali silen hrup, češ, da je Osor čisto italijansko mesto. Ta hrup jo pa n i ravnost, smešen, če Hrvatov v Osoru zares ni, potem pač hrvatski učitelj ne bode imel kaj poučevati in italijanski značaj osor-skega inesta se bode še le prav sijajno pokazal. Nam se pa dozdeva, da se Italijani nekaj tacega boje, kar se je v nekaterih občinah v Istri zgodilo pred nekaterimi leti. Zmagali so v njih pri občinskih volitvah Hrvatje, dtsi ob ljudskem popisovanja 1880. leta v tistih krajih niso skoro nobenega Hrvata našli. Ravno tako Osor tudi ni čisto italijansk, kajti sicer bi šolska oblastva gotovo ne iskala hrvatskega učitelja.
— (Mejnarodna dirka v Zagrebu,) katero je priredilo prvo hrvatsko društvo biciklistov včeraj v Zagrebu, vrš la se je pri ugoduem vremena z najlepšim uspehom. K dirki zgiasilo se je veliko število najboljših dirkačev skoraj is vseh evropskih
držav. Prva točka „Granđ prx de Zagreb", katero je več krogov najfinejše vcdd dirkač Fran Gerger iz Gradca in v kateri je pri zadnjem krogu dirkač Emil Huet iz Bruslja pokazal svojo občudovanja vredno spretnost v spurtu, vzbudila je veliko zanimanje na tisoče gledalcev. Rekord 5000 m = 10 kto-gov: 7 m 37Vc sek. V dinja točki, dirki junio-rov so Schilling z Dunaja, Heinzel iz Zagreba in naš občeznani spretni dirkač g. Zmagoslav Bobinec najlepše in najboljše vozili. G. Bobinec priboril si je krasno častno znamenje, za kar mu čestitamo. Rekord 1000 m = 2 kroga: 1 m 36*/* sek. Tretja točka ni bila nič manj zanimiva kot prva. Zmagovalci so bili v tej kakor tudi v prvi točki Huet iz Bruslja, H- ffcrann iz Monakovega in Lurion z Dunaja. Rekord 3000 m = 6 krogov: 4 m 29a 6 sek. Četrta točka borba za prvenstvo v kraljevinah Hr vatski, Slavoniji in Dalmaciji vozila se je s početka polagoma in stoprav proti koncu pokazal se je Julij Mihelič* iz Zagreba gotovega zmagovalca. Mi-behč dobil je krasno darilo od Njega c. in kr. Vi-Nokosti nadvojvode Lnopolda Salvatorja. Rekord 3000 m = 6 krogov: 5 m 41/« sek. Peta točka iliika na tandemih bila je najinteresantnejša. Vožnja je bila srednje hitrosti in v spnrtu sta krasno prevozila Huet iz BruBlja in Luif ir iz Pariza. Rekord 3000 m = 8 krogov: 4 m 21»/» sek. Šesta točka je odpadla, ker sta imeli prva ia tretja točka itak jednak uspeli. Pri s<dmi točki handicap na t.nde-nnh in dvokoluicdi za tri s dla, pokazala sta se Huet in Laufar najspretnejša. Pri osmi in zadnji točki handicap na nizkih dvokolnioh vozil je najboljše Gerger iz Gradca. Rekord 3000 m aa 6 krogov: 4 m 27J/o Bek. Poleg naj odličnejše zagrebške gospode bila je tudi Njega c. in kr. Visokost nad vojvoda L opold Salvator mej gledalci, kateri s« je radostno zanimal za dirko. Dirki pričela se je točno ob V»4 uri in se končala ob 6. uri popoludne. Klub slovenskih b c klistov ,Ljubljana" zastopala je pri dirki deputacija, katero je vodil klubovi predsednik. Deputacija je bila najpr-jazneje vz prejeta. Želeli bi, da si vsak naš kolesar ogleda v bodoče s tke dirke, ker le na ta nar m je mogoče dobiti pravi pojem o dirkanju.
* (Namestnika ustavil ) Dolenjeavstrijski namestnik groi Kielmansegg je tudi dober kolesar. Te dni je pa namestnik s ceste na kolesu jo zavil na pot, prepovedano za kolesarja. Stražnik ga je ustavil in zahteva), naj se izkaže, kdo je. Seveda je stražnik malo debelo gledal, ko se je izkazal namestnik. Namestnik mu je rekel, naj ga le ovadi, ker je pot za bicikliste zares preslaba in preveč prašna.
* (D bro vinsko letino) bode imel letos papež, kakor se kaže, v svojih vinogradih, ki bo nahajajo v vatikanskih velikih vrtovih. Pred nekaterimi dnevi je papež Lev XIII. bil povabil slavnega italijanskega sadjarja don Candea, da je preiskal z grozdjem obložene trte. Satljerejec se je izrekel, da so trte zdrave in bodo letos dale prav dobro kapljico. Tudi trtna uš še ni nasla pota v te vinograde.
* (Nameravano odvedenje bolgarske Imetji njo i Bolgarska kneginja biva letoa v Bilskem ■flu, letovišču blizu znanega Rilskega samostana. Ondi v obližju je pa več roparjev. Nedavno se je bilo izvedelo, da so se roparji dogovordi, da odpeljejo Uneginjo, potem pa bodo zanjo zahtevali veliko odškodnino, kakor je že na vzhodu v navadi. Namen se pa roparjem ni posrečil, ker je vlada v Itd.sko selo poslalo t< liko vojakov, da jih toliko še nikdar niso videli v tem gorskem kraju.
Darila, a
Za družbo sv. Cirila in Metoda se je na-
bralo na novi maši goat». Jakoba B e n e d i č i č a v Tacnu ped Šmarno goro v rodoljubni družbi r>-1 kron, kateie je izročila pcdpr« dsi doica Se* Šansks POdralnios u,os|>a Franjt G ulic (Koširjeva) diuštveuemu blng>*jnb'tvu. Živeli rodoljubni darovalci in darovalke posebno gohpcdirne nabirateljice in i oepodjo nabiratelji. Vivaut s« ((netites!
Budimpešta l. avgusta. Vsled strožjega ravnanja s kaznenci, so kazncnci budim peštanske kaznilnice ravnateljstvu poslali pismo, v katerem zahtevajo, naj se ndpraujo strožje naredbe. Ce se to ne zgodi, prete, da pobijejo paznike. Unijs i Laznenctv so dali ukinuti. Boje se upora.
Budimpešta 4. avgusta. Mej intendantom Ogerskega gledališča in gledališkim re-Oentetom „Neuos J otimala." Dionvsijem je bil dvoboj s sabljama. Intendant je rahlo ranjen. Povod so gledališke stvari.
Slbinj 4- avgusta. Umrl je tukajšnjega voja poveljnik Galgoczy.
Pariz 4, avgusta. Govori se, da so oblastva dobila olicijelno poročilo, da prideta ruski car in carica v drugi polovici septembra v Vichy.
Madrid 4. avgusta. V Saguntu so bili veliki neredi pove dom pobiranja davka. I/grcd-niki so zažgali davkarijo.
Narodno-gospodarsKo stvari,
Trgovinska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dalje.) Odsek je ob eperočilu zgornjega dopisa prosil zadruge, da naj izreko svoje mnenje o tem predmetu in je vrhu tega sklical enketo. h ka teri so sn povabila načelniŠtva zadtug v Ljubljani. Iz   došlih pismenih  poročil  je  posneti, da je domače   delo po celi   deželi razširjeno.    Vender Če ne upoštevamo obeh pododdelkov : 1 ) Domači  po -stranski posel in 2 ) domača industrija, katera oba sta v deželi močno razširjena, vidimo, da je oOrtuo domače delo t. j. pridobitna delavnost pomočnikov izven delavne« ali domačih pomočnikov in kosnih mojstrov omejena skoro  samo na deželno stolno mesto in njegovo okolco in toraj skoro le na kro-jnški in čevljarski obrt, četudi je vredno omeniti takozvano tovarniško domačo industrijo (izdelovanje čevljev,  Žimnih  sit),  kakor   ee vrši v posameznih d bh dežele. Dalje se povdarja v poročilih zadrug, da je želeti, da se uredi pomočništvo izven delav niča in domača indus'rija v smislu predležačih poročil. V enketi so ee pa izrekle vse  zadiuge proti pomočništvu izven delavnice, pri čemur se  je podarjalo,  da je isto šk«-dljvo razvoju  obrta, da ne prinaša obrtnikom nobenih koristij in vzgaja skoro same skaze. Iz teh razlogov bi  bilo  le  v interesu samostojnih obrtnikov in tudi kupujočega občinstva, če se  odpravi  pomočništvo  izven delavnic«, kajti ne more so tajiti, da so večkrat  predmeti izgotov-Ijeni s pomočjo pomočnikov izven delavnice in kosmih mojstrov precej c- neji, da pa so tu li elabeje izgotovljeni in je tudi snov, iz  kat-re  so narejeni manj vredna  Dalje poudarjale so zadruge tud* zlo. da trgovci ali tuli druge osebe, ki sami ne znajo nobenega rokodelskega obrta, istega vrše> po pomoč: niku   ki doprinese zakonito zahtevano spOBobnostno dokazilo za samostojno izvrševanje obrta. Ta obrtnik je le imenoma mojster, v resnici je te službuje 1 rokodelec  ali   poslovodji,   k i *:  on   ne  plača niti davka niti prostora, še manj pa pomočnikov, tudi ne more samostojno prodajati izdelkom,   temveč le za svojega gospodarju. Pripeti se  Celo,  da izdelovalec izdelkov ne prodaja, temveč tretja oseba, ki Bpada ah k družini  ali  k hišnim gospodarstvu pravega gospodarja. Na ta način se presrodoločila obrtnega reda in ee oškodujfjo osobe, ki zase vrše rokod« Ij • eke obrte. Ker se je p* pomočništvo izven delavnice v večdi mestih, na  KranjHkem   pr..v  zi prav ukoreninilo  le  v  deželnem   stolnem  mestu   in so razmere take, da bi takojšnja odprava ne bila uiti v   interesu  lastnikov   obrtov,   niti pumo mikov, bi bilo isto le v toliko, kolikor mogoče omejiti   in bi bilo   delovati   na  to,   da  nat-topijo razuiere, ki bi pomagale popolnoma odstraniti pomočništvo izven delavnice,   če  bi  se   pomočništvo  izven delavnice odpravilo, bi moralo prav mnogo  lastnikov obrtov imrti večje delavske prostore in bi m >r ili poskrbeti za vse ono, kar določa § 74 zakoua z dne 8 marci Ivll 1885, drž. zak. št. 22.   To bi   proiizro'ilo ob eebi umtvuo večje stroške. Pomočnik izven delavnice lahko pomaga tudi svoji ž ni doma,  da n^d zoruje otroke in  sicer posebne  takrat, kadar ma ta opraviti zunaj.        iz pov* danega je razvidno, da bi prepoved pomočništvu izven delavnice iiri bila lahko izvedljiva. Po mnenju odstkoveai bi bilo tudi delati na to, da se polagoma odstrani pomočailtvo izven delavnice, kajti 1* patom bi sm ui"gl* odstraniti škode, ki so 8 tem spojene. Odn ku j-e zdi izvajanje   v  zgornjem   ukazu  vis.  c.  kr. trgovinskega ministarstva prav primerno, po katerem se ne more prej urediti poraočuištva izven delavnice, ne  da bi se ob jednem ne stopilo na polje domače industrija in d.A bi torej uredba morala obsezati ves delokrog domačega dela. (Palje prih.)
Nakup pšenioe, rži in ovsa C. in kr. vojaški erar kupi za preskrbovalni magacin v Gradcu 6400 metorskih centov rži, 1620O ineterskih centov ovsa; v Mariboru 6150  m< terskih centov pšenioe,
I6060 me terskih centov rti, 740O nastankih centov
ovs«; v Bruku ob Litsvi 8100 ineterskih centov rži; v Celovcu 4800 ineterskih centov rži; v Ljubljani 60<> metsrskih centov ovae ; v Trstu 1400 ineterskih centov ovsa; v Gorici 3300 metsrskih centov ovsa; v Polju 1200 meterskih centov ovsa. Žito je oddati v mesecih september 1896 do maja LS;i7. Prodajne ponudbe je, vloždi do 3. septembri 18!'6, 10. ure dopoludne pri c. in kr. intendanri 3. voja v Gradcu. Kupna objava so lahko tudi pogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
S- Najčistejši in najfcoljši malinčev sirup
v steklenicah po 1 kuj 60 kr. Ha '.pošilja so tudi v plctcnicali pO 3, 10, '20 in 40 /.</., kg po 48 kr.
laltiiriui   INeeoll.   ..l*rl   ;»n^< Iju •
(2648—86)    LJubljana, Dunajska oeata.
Meteorologično poročilo.
Avgust 1	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Mokriiia v mm. v 21 urah
S.	i*, svečer	734 6	t s,s	sr. jzah.	skoro obl.	
4.	7. ziutraj	735 8	lf)8	b1. vzliod	jasno	0 0
n	2. popol.	734-4	2«53	sr. jzab.	del. obl.	
	Sroduja  včerajšnja temperatura 19 7°, aa Ol1 nad					
dnč 4   avgusta 1896.
tjkupr.i državni dolg v notah..... 101 gld. 7.r) kr.
Skupni državni dolg v srebra   .... 101 r 75
Avstrijska zlat« renta    ....... 123 „ 45 r
Avstrijska kronska renta 4°,'0..... 101 a 15 a
Ogerska zlata renta 4" 0....... 122 „ 25 ,,
Ogerska kronska renta 4"/„    .... 99 v 45 p
Avstro-ogemke bnuftno dolnice        .   .   . 9fi8 s — .
Kreditne delnice    ......... 358 »75 ,
f.Ajndon vistA........... 119 t 66 m
Kotniki dr*, bankovci ta 100 mark    ,   . 58 a 65 m
DO mark............ 11 „ 72 a
30 frankov........... 9 d 60>/t ■
Italijanski bankovci........ 44 „ 35 a
C. ir. cekini........... 5 , 64 ,
Dne* 3. avgusta 1896.
i«/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 144 gld. 50 kr.
Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld..   . 190 , — ,
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.   .   . 126 „ 75 ,
?j»>m!j. obe. avstr. 4l/1°/0 zlati zast. listi    . — . — „
Kreditne Brečke po 100 gld...... 200 , —
Ljubljanske srečke......... 23 „ — ,
Hudolfovo srečke po 10 gld...... 39 m 60 ,
Akr.ije auglo-a\ str. banke pO 200 gld..   . 155 „ 25 „
TfMiivvay-druiit. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 471 „ — ,
1'apirnati niholj......... 1 . 26*/4 ,
Zahvala.
Za mnoge doknze prisrčnega sočutja mej boleznijo in ob smrti mojega iskreno ljubljenega brata, goBpoda
usnjarskega trgovca
za prelepe darovane vt^nce in za spremstvo j>o-kojnika k zadnjemu počitku izrekam vsem prijateljem in ananoen najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 8. avgusta 161*6.
Ivanka Škofic
(2760) sestra.
I
#1; 'rl'tiiiV
normalom
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znatirem tužno vest, d;t |e nas iskreno ljubljeni a\a, odnosno brat, svak in strijc, gospod
Anton Kušar
trgovski poslovodja
po dolgi in mu^ni bolezni, previden s svetotajstvi ■aumirajoča, danes ob 4V4 uri popoludne v 98. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Zemski ostanki nopoaabnega rajnkege jireneso dno 5 t. m. ob polu sesti uri dopoludne iz biSe žalosti, Vegovih ulic St. 6, na tukajšnjo grobišče.
Sv. mo&e zadušnice služile se bodo v raznih cerkvah.
Rajnkega priporočamo v pobožno molitev iu blafl aponin. (-774)
V Ljubljani, dne 8, avgusta 1^9i>.
Josip Kušar, državni poslanec in posestnik, Berta Kusarjeva roj Ptelwelisova. roditelja — Dr. Josip Kuiar, brat, Berta omol Zamldova, Ana m Ivanka Kusarjeva, sestre. — Marija Kusarjeva roj Mallvjcva. svakinja. — Matija Zamlda, deželni svetnik, svak.
Uo postne nnraviteljice
Ittt gosnodifiina k <l*iSiiml N|»rlčr\ull. — Kje, pove umaviiistvo . Slov. Naroda". (2112—8)
I»r. 8 i • 11«' i i L :i  1.« ii u i * I - »
Brezov balzsuii.
Že sam  rastlinski sok, ka--^s -~f3Bt teri tece iz breze, ako se navrta
nj» no deblo, je od pamtivoka ,. :., t' \., znan k>t najizvrst noj se jra^UO]
i S ž1- li ' ,„«t? '.m»ko bo pa ta sok po predpisu & f^/C ^''i?-tvJ^.ti i^nra'tolja pripravi kemičnim \ ti/fZt ' . - ' potem kot balzam, zadobi pa *'/  Čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, loeilu ■** #«■ tlruKl «Ihii ue« ■nMtuo liiHkiiie <mI polil, ki poHlmie VHletl togM (Ulit lieln iu u«*žuha.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zavo ii i k o ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo D§M| žoLavost, ogerce, uoano rudečico, zajedce in drugo nesnažnosti u* polti. — Cena vrču z navodom vred cltl. l.riO.
I)>r. Fri<l«^rlk» l.enjiUI-i*
ĐENZOE-MILO.
Nujmilej&o in najdobrodojnejfte milo, za kožo ii.ili.'.* pripravljeno, 1 komad «H» kr. (1H4U—14) Dobiva so v l.|ui>i junl  v Mi. 'I*ruko«*>-\*%
lekarni  in  v vneh vocjih lekarnah. — Postna naročila v/.projcma W. Il«*mi, ll>uiint, X.
Najnovejše pesni A.Aškerc-a(Gorazd).
V nafii zalogi so ravnokar izšle:
Lirske in epske poezije
napisal </270.r>-8)
stranij. Cena broširanim jjld. 1*30, po polti g"ld. l-35. Cena elegantno vc/.anim gld. 2.—, po poBti gld 2'10.
Igru pl, Kleinmayr & Fed. Bamberg
založna knjigarna v Ljubljani.
Vrt se odda v zakup.
Za čas od dne 25. Janavarja 1897 naprej se
odda v zakup vrt, kateri se nahaja v varni legi in skoraj t redi mesta pri bili v LJubljani, Gradlačo it. 16. Vrt
je prostran, ima površino za £est vrst gredic dalje dva zidanu, s steklom krita gredir^njaka, zidan cvetličnjak in pa zidan rastlinjak, katera oba mejita na v srodi mej njima se nahajajoče stanovanje ta vrtnarja, obstoječe iz pritlične sobe in kuhinje, iz pristresno sobe in pa iz podzeineljHko kleti, nHmenjene za sli ram bo. V slednji le nahajata dvo ognjiSči za cvetličnjak, oziroma za rastlinjak. V omenjenem vrtu so izvršuje, že dolgo vrsto let umetno in trgovinsko vitnarstvo.
Zakuru.e ponudbo izročajo se naj lastniku dr. Franu Honda, odvetniku v LJubljani. (9789—9)
Postranski zaslužek
150—200 gld. moieono za osobo vseh poklicnih vrst, ki se hote pečati s prodajo zakonito dovoljenih Biečk. — Ponudbe na .„Hanptstađtlsche Weohiolituben-Oosollsohaft Adler & Comp, Bndapest". 2.%»-14)
1 m t it no t l|. nit |. IS? i
Gostilna se išče s najem.
Ponudbe nn upravniStvo „Slov. Naroda".    (270-7—5)
C. ii glam ravnateljstvo avstr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda
"vel3ax^33.egra. od 1. j-u.xii.jsL 189S,
NaBtopno omnnjoni priliajuliil iu oilhajnlni 6»ai oamačeni ao » m «'<l n !•'<■» ropsU »ni iiisn (1 705-177}
Odltu«! Iz I.|nb1|Miie (jul. kol.).
Ob 13. tiri 5 inin. pO noči oaolmi v Ink v Trliii, 1'ontnhol, Beljak, Colovoc, Kranaonifontr, J.julnio, ..■/. Selxthal v Auaaoo, Iiclil. Umunden, HoliioRrail, IjntKlUaatein, /,(>11 nn jnaoru, luomost, Stoyr, I.inc, I)uii«J vi* Amatuttpn. — 01» II. tiri Ifi min. ijutraj tniiAaiii yl»k t KuOovjo, Novu irnata.
— lih 7. tiri 10 min. oatiluii vlak v Tibli, Poutabel, Itoljak, Oeloveo, Fraii-MOtfeatR, Ljubno, Dunaj 6ois Helatltal t SolnoRfail, Stojrr, l.lnu, liuilujavioe, l'lr.Mij, Marijine var«, Huli, Kranaovo v»re, Karlove vare, Prago, I.lpaku čok Amst.itten na Dunaj. — Ob 1». tiri M min popolutlne maftani vlak t Kočorje, Novo tnaato. — OI> 11. tiri 50 miu. dopoludne oaohnl vlak v Trhli, 1'untitbel, Hotjuk, Celovoo, Franannafmta, Ljubno, Hetathal, Dunaj. — Ob 4. uri |iopolu<lno oaobui vlak t Trhli, ltelj&k, Celovec, I.jnlmn, cea K«la-llinl v Holuoffrad, nond-Onateln, /nII na Jonom, luonioat, Krojeno, Curili, Ganevo, PRTU, Stnyr, Ijinc, Umuiulon, liuhl, Itiidejevice, 1'laenJ, Marijin« vare, llob, Krntiroro var«, Karlove vare, Prago, I.lpako, Dunaj via Ara. atiittnu. — Ob n. uri 30 miu. aveoer motani viak v Kočevje, Novo ineato.
— ob 7. uri 44 min. avečor oaobui vlak v Loace-ltlad. — Vrhu tega ob fi. uri 39 min. popoludne vaako nedeljo iu praanik v Ijeaoe-Hled.
1'rilio«! v l.jnltlj iaiio juž. kol.). Ob fi. uri 63 min. ajiitraj oaobui vlak ■ Dunaja via Amatetten, Holnouruln., llrn^ouca, Inomoaka, Zolla na jeaeru, I.en.l-Gaateliia, l.lnoa, BtflJT*'! Oinuuduua, laohla, Auaaeea, Ljubim, Celovca, lleljaka, Kranaena-Htftoi Trblia. — Ob 8. uri r.jutraj oaohni vlak (a lieac-Hlecta. — Ob 8. ari II min zjutraj inoaani vlak ia Kočevja, Novega tnoata. — Ob II. uri M min. dopoludne osobni vlak a Dunaja via Amatrtten, Dlpakesra, Prage, Kraiiuovili varov, Karlovih varov, ll.l.a, Marijinih varov, Planja, Iludeje-vic, Holnograda, linica, Stovra, 1'arita, Oeneve, Ouriha, Kredenca, Ino mosta, Zella na Joaeru, Ijeml-Gaatetna, i^juhna, Celovca, Pontabla, Trblia.
— Ob 9. uri 33 min. popoludne meiaui  vlak ia Kočevja, Novega meata.
— Ob 4. uri A6 miu. popoludne oaobui vlak a Dunaja, l.lubna, Belathala, lloljaka, Oalovtoa, Kranaeuafeate, Pontabla, Trbiia. — Ob 8. uri 35 min. avuOer motani vlak ia Kočevja, Novega meata. — Ob B. uri 4 min. avečer oaobui vlak a Dunaja preko AmatoUeua, Ia Iiipaije, Pragi«, Fran oo vi h varov, Karlovih varov, Hoba, Marijluih varov, PUiija, lludojevio, Solni.grada, l.-ubna, lleljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia. — Vrhu tega ob 10. url 9( miu. avečer vaako nedeljo in praanik la Ijeaec-Illeda..
OUlio«! Is lijaki, ane (drž. kol.) v Kamnik.
Ob 7. uri 33 min. ajutraj, ob 3. uri 5 min. popoludue, ob i. url 50 miu. avečer, ob 10. ari 9A min. avečer. (1'oaleduji vlak le ob nedeljah
iu pruauikih.)
1'rilioil v I.|iilil|i«uo  drž. kol.) iz Kamnika.
Ob 6. uri fifl min. ajulraj, ob It. uri 16 min. dopoludne, ob 6. uri 30 min. avečer, ob V. uri 65 nun. avečer. (Poslednji vlak lu ob uudeljab iu praanikih )
Poletno stanovanje.
V gradu Griču pri Trebnjem (Dolenjsko), ki
je po potresu popolnoma in čedno prenovljen, so se pet loplh »ob posamezno ali skupaj, po primerni ceni odda ▼ najem. Le^a in razgled v vinograde *t;i krasna ter zrak izvrsten. — Več o tem se izve pri lastniku Joa. Faulin -. v LJubljani, Marijin trg; It. 1. (27bl— i,
V novozgrajeni hiši na Tržaški cesti poleg Rudolfinuma
(2746) bo oddajo za novembarski termin (8)
stanovanja
s 3 in 4 sobami v II in III. nadstropju Povpraša naj se na HiiUNltl oeHif Ai. Hi.
Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V.
Mrčesni -g 5= prašek
pristen
steklenicit st me 20 kraje, 10 steklenic 2 gld.
Dobiva so v (2.F»5i> 8)
lekarni Trnk6czy
poleg- mestne hiše v Ljubljani.
Razpošilja se vsak dan s poŠto.
Lekarna Trnkoczy v Gradoi.
& Člfopi/ cJfofiafj i^/Č/ci clioftafjcva zcjcua Omczoovci
potece tta.
dni 5. uvgHttto lb$6
JZ/u
Natečaj«
Za mestno elektrarno v Ljubljani razpiše se
stPlaBiirifipsiiiPeilifcl.
Zgraditi ](* : atotllče z razp-dino 14 m, strojno poslopje z razpe-rioo 15 5 m, Htrojuo poilop^i in kotliće zgraditi j« h skupno ar^dnjo atnno in h približno d >lž>no 33 m Nadaljo zgraditi je 40 nt visok dimnik, za pr«pekrbovanj« kond^nzacijnke vodn potrubni vodnjak, reservolr za ▼odo, cevovode itd.
Zmožni podjetniki, ki bi radi prevzeli omenjana dela in dobave, naj vloJe zapečatene ponudbe, h f)° 0mm vadij- m najkasneje dO poludne
17. avgusta 1896
pri podpisanem magiatra'u.
MVre za to atavbo dobiti je pri mvatnem stavbinskem uradu, kj*T 80 na vpogled tudi stavbfni pogoji.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 31. julija  18bV>. (27.r»9—1)
BEVI
Okrajni cestni odbor v Tržiču oddaja na 11.500 gld. proračun j eno
preložitev okrajne ceste v Kovorju.
P. n. gospodje podjetniki vabijo se vložiti svoje pismene ponudbe za to stavbo pri okrajnem cestnem odboru v Tržiču
do 23. avgusta 1.1.
Načrt, proračun in stavbinske pogoje zamore vsakateri v občinski pisarni v Tržiču up o gledati.
(V7&6— 1)
A- Talavo
načelnik.
pridnega, treznega, poštenega ter popolnoma zmožnega žele-njadarstva, cvetličarstva, sadjarstva in ako mogoče čebelarstva.
išre podpisano vodstvo. Plača znada 360 gld. na leto, a prostim atanovanjem, prosto poletno zelenjavo, prosto svečavo (petrolej) in 20 gld. na leto nado mestka za kurjavo.   Od skupila prodanih cvetlic in zelenjave dobi 10° 0.
Prošnje, opremljene a dotičnimi spričevali, vzprej.-ma vodstvo do £0. t. m.   Nastop službe prej ko mogoče.   Znanje slovfnskega ali kaki p druzega slovanskega jezika v govoru in pisavi je neobhodno potrebno.
Vodstvo dež. vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmi:
(27o3—1) dne 1. avgusta 1896.
drogov za prnofloike pri mestni elektrarni
>-*«k i*n.z}>i}l(e.
Napraviti je: približno 8800 m Jarkov za kabelj, 40—50 m šin.kih. «0 — 80 nn globokih; približno 8000 m jarkov za kabel.' iste globočine, vendar pa le tolike dirokoati, kakor je potrebna za ko panje tal.
Za ta dela je preskrbeti tudi pesek, v katerega se polagajo kabb kakor tudi opeko, s katero      kabin pokrijejo.
Postaviti je nadalje približno 700 drogov in ima vsa dotična del ter eventualno tudi dobavo materijala (gramoza) preskrbeti podjetnik.
Podjetniki, ki bi radi prevzeli omenjena dela m dobave, naj vlo/> zapečatene ponudbe s o°/0nim vad j.-m najkasneje do poludne
1S7. st^gr\xsta, 1896
pri podpisanem magistratu. Pogoje dobave in predpise glede teb del dobu je pri merdnem stavbinskem uradu.
Magistrat deželnega stolnega mosta Ljubljane
(2758— 1) dne. 31. julija 1896.
Karola Wolf-a
restitucijski fluid.
(Izvleček iz izvrstnih gorskih zel j išči
Mm.i' ' preskufieno «»«%«-*•-*talno in olir«-|»«r»»alno arnlHMn pn t>Kklli ni»-|M»rtU, aiM|nlK J«ra>aalk itd. — Najbolje se je obnos. 1 pri vsfh vuanjih bolesnih, kuk«.i    p rotili al, reviinali^iit-iii otr |.ikii Ju, a»tl|n in |> r •*      u*' •! j n Ali itd.
Karola "VVolf-a
redilni prašek za živino.
Preskusen pri vseh doma£ih in koristnih živalih, kakor pri  konjlla, K»ve<llli, ot^nli,  »reMMh itd, <V  iia-**>«*J«»  |enll,  M alabu   i»r«-l»Mt IJm|o, izvrstno varovalno sredstvo prodi kuAulut Ipolfinlni.
€>m«0 *m»it*m 4ki kr. (1224—88)
H^pr Premovano. "^fcH — Mnogobrojna pismena priznanja.
DolalVaa B« v \ ataaki Itkaanil. dilMV Uta kmIuks pri |*-Ulu«'Ui 1b«I«>Iuvm1«i>I|ii
ZEC. TX7"olf--u., lekarju v Vipavi, Kranjsko.
Pasi naj se na varstveno BBamko. •— H»«poill|as ■« VaMak «lnu pv p«nitl-
Izdajatelj in odgovorni urednik : Josip N o 11 i.
Lastnina in tisk »Ntirodne Tiskarne
C83B