»aaašBjs štdTilka. stat® 1 Butar« *W§
»•»■IHIHIMHimittiU)!
■ PoRuaecne Stevtlfce t K»«
• radae Din ■—•SO, ob n«*
"	deljah Din V—.
■ ,TABOK* !«!»]» v»n d«, nam : nadalje ti prusaikoT, ob 18. uri *
■ U.SBBO nuledsim da« Ut »tau*
J »etrtn« o« poiti D 10-—, m loo-
•	i*7n*)T0 D IS —, doatarljen »a dom
• D U'“i. »> tikmnle« D 10—,
J	Inmtati	p« tegtren.
• SlSStjL!« ?n .UVVBJL*,
J aiiimOK, jariI5»™ altu iter, 4,
•	* .
-in
« c^V
POŠTNINA PAVSALIRANA Q Q
^IBOR
Uto: lil.
■	■
«	Posamezno	žtovllfcc s	K«v	S
: radfie Din *50, ob uo- J
■	ilotjali	Din f»-l,	J
a	UKifiDNI^l 10	c,e »muajH	v Umi-	2
2	«oru, Jurčičeva	ui. in. 4,	l: nau	«
■	n:rop;o. Tal^rou lolerurb. 0,. 'M	5
*	UPiiAVA ** u«h. ja v JurČicc-v:	•
•	d.ici iit. 4, pritličje. d«ano. Žet«*	J
J	ou it. 'M.. HHs po^ nocokvTai tu-	*
■	čnu s'av. J1.7S7.	2
:	v	i
’	i<a oaioci.« Ur« uen:u-jir m n*	.
■	- lioko"iiH •« d« ničijo, i
J
■ ■■■•«■■ »a 14 ■■■■> .K. ■<■.■■ ...
■ *«•»•«.>•• B- 'm l-VjMmgMOMi
Maribor, nedelfa 16, aprila 1922.
številka: 68.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vsem cenjenim naročnikom in MJatoljem želita uredništva in upra-ya »Tabora«.
Maribor, 15. aprila.
* ^rnorn petku jo prišla velika, n.J? nedelja.« Tako nekako jo pisal
v tistih dnoh, ki »o bili črni in. nraai kakor umiranje. Zdolo se je, da da V?	v	morju	krvi	in	solza,
, 00 vsako radostno upanje utonilo v 1apni in bedi. a v tistih težkih dneh, J® Bog pravice. ljubezni in miru
Sv v svojem grobu, ko eo molčali jjr°aovi svobode, eo vstajali upi, in jOpenonjG j© slikalo na tajno zaveso Ver t •r°Sn kostjo in sanjami podobo o tnm	°	vstajenju,	o radostnem
ko bo zaničevani Martin zo-
^ «r®čal Kristusa. In te podobe eo ^/T^ale vedpo svetlejše in resni čnej-
b
hag
Zayfisa med sanjami in resničnost-86 je trgala in onkraj nje, jo videl
^ nared svojo veliko nedeljo, dan ®^nia in vstajenja. jVodno, ko so ponavlja ta praznik, J« starodavnih tradiciji in obdan * la*® Posebno glorijo, ki mu jo daje ne ij|~*0 krščanska dogma, marveč tudi ^0 soglasje z vstajenjem prirode, z t ^orfozo bube v krasnega metulja, HjJ^ojem jajca v ptioo, % rastjo se-v rastlino — vedno moramo mi-cr_l na vstajenja našega naroda iz potka njegove zgodovine v L.> A s votlo nedeljo današnje svo-^Naž narod je bil kakor Cankarji .'taaobranec Martin: služil je rive-■n ^P°^te<no, a močnejši so ga »»vali l^^^utali, onečastili mu skledo, iz ^ ere 36 jedel svojo siromašno hrano ^ j?® °drekli tisto pravico, katero mu njegov najvišji ideal — Kri-
Genovska Muca.
žkih lobanj,i dva milijona človeških lo* banj, ljudjo božji!
Že četrta pomlad nam zaljša in kiti svobodno jug oslo vensko grudo, a v na-družbi je malo ix>mlazanskega raz-5-Oine m carm^KS po^ženja, mnlo volje do vstvarjanja in
dola. Zadovoljni nismo? S eom nismo zadovoljni! Z javnimi razmerami, z vlado, s polil iiko, z gospodarstvom, davki itd.! Nič ni veselejšega, kako? So smo nezadovoljru. Zadovoljstvo je mrtvilo* lenoba, lastnost sitih in duševno praznih ljudi. Nezadovoljstvo pa. pomeni voljo do dola, presnavljanja, preoblikovanja, ustvarjanja novih ali popolnejših vrednot: blagor narodu, ki ni zadovoljen e tem, kar mu je d"da preteklost, ki išče lepšo, srečnejšo prihodnost! Ali pa je res pri nas Jo nezadovoljstvo? Smo li re3 vsi voljni, da
Desetletno premirje v srednji Evropi.
olajšave. — Albanija odklonjens, — Francija in razorožitev.
Ruski problem.
DKU Genov«, 14, aprila. »Tribu- glasnih poročilih listov bo genfiv&s na* poroia: Včeraj so se vršila posveter konferenca šele po rešitvi ruskega vpfa-vanj* zastopnikov male antante o pred- šanja orešla na vprašanje obvezae kon-logu Lloyd Georga glede desetletne ga- vencife za vzdrževanje m'ru. To spre-rancije za popolno premirje. Mala ari- membo prvotnepa programa so povzro-tanta Je sprejela gredlog pod sledečimi Čili ugovori srednjeevropskih držav, da pogoji: 1. reelne garancije s strani ve- naj poda Rusija naprej garancije Z3 IeniJ, da boc^o nsstopile proti vsakomur, svojo dobro voljo, kar je Lh*yd George ki bi prelomil premirje. 2. spoštovanje vpošteval.
obstoječih nogodb. i,	DKU Genova, 14.	aprila.	Politični
DKU Genova, 14. aprila. Pododbor	del rus:te .spomenice', M	se z napetostjo! še spustimo vT^rbo." od ločno' inTaopka
gospodarske komisije je dar.es razprav- pričakuje, še z ozirom na to, sli je in--borbo sa to. kar hoSsmo in po 6em,ur ljal o potnih io carinskih olai*avflh,	proti	cident pri prvi seji smatrati za	resen ali	j težimo? In. čo ni tako, ali vemo, ka.j ho-
eemur i« ugovarjalo več držav,	med	ne, ni bil predlogo. Z	ruske	strani se! čemo? Ali. poznamo pota in sredstva*
zagotavlja, da sploh ni določen dan, j da bomo dosegli to, kar hočemo? Kajti ko se bo predloži!. Soomenico bo pre- j kmet, ki hočo posejati žito, mora po-čital Gičerin v seji politične konrsije, znaii njivo in seme. Ali poznamo jni» kar pa se ne bo zgodilo pred torkom nezadovoljni, svojo domovino in njena prihodnjega tedna.	i	potrebe, njene 'naloge in njene vodilne
DKU Praga, 14. aprila. .Prager l idoje?_ Če jo poznamo, tedaj nam ne Abendzeitung* poreč«, da je ugttovle- ■ sme biti težko iti na polja in zalivati
drueimi ludi Nemčij« in R munija.
DKU Rim, 14, aprila. Odboslanstvo albanske vlade je dospelo v Genovo ter zahtevalo dopustitev k udeležbi konference, čemur pa se ni ugodilo.
DKU Pariz, 14.apr. .Cablogramm* poroča, da je dosoela včeraj brzojavka,
kateri pravi Barihou, da se vprašanje "<>> da Ruti ne bodo	zahtevali od Nem-; s«a	bobrih, pleme-ritih idej z	last
razorožitve na konferenci vsak frenotek «je odškodnine.	|	^ trudom !asthnn =!_S«n«
lahko sproži ter prosi za navodila, kako Danes je predložila rusfca "delegacija i i t - n	1-	° Za.na71- f?'
mi » hm sluč»iu postopt* Poinc.re je timtm	ki	”	ž£,1S,£' '
t«Koj »klical ministrski svet, na katerem osebnih in zasebnih praviesh v sovjet-1 m .	'	,	,.	,, . .u
se je po burnem debatiranju sklenilo, ski Rusiji.	To,	da se stiskamo okoli hJadnih
da mora francoska delegacija v tem slu- DKU Genov«,	14.	aprili. Zveza
čaju biti skrajno oprezna, vendar pa ».e kgigelar Ir. Schober	in	trgovinski mi-; se lomi	koBje za veliliG ideJG ^	^
sme prelomiti zveze. T« s^lep je naJel GrCinba^er sta se danes posbvda Sejo sablj3	in	soci.jalno reJ
v političnih krogih vst^aasko odobra- od ltalnanjKega mimstrsK^ga predsed- fonnc<	je le deka?, da ni v nas do-!
vanje.	,	*	■	^	Fatte	m	zu	jsnjega	ministra	^ vojj zdrave bojevitosti in da nimamo-
■ pred sabo jasnih) k-repko začrtanih ' ciljev. In vse, s čimer' v domačih za-
DKU Pariz, 14. aprila. Po so-Sthaozeija ter sta odpotovala na Dunaj.
Ruska gospodarska spomenica.
DKU Genova, i4. aorila. V ruski spomenici se navaia reforma, s katero
znkofiik temelji na splošno 'priznanih principih zapadne zakonodaje. Pogodbe
K*|0aki\ ki so govorili o pravici. — ni bil prav svoboden; ko jepo-b u5*l prvo korake v samostojno živ-
^ - 7 in v katero je veroval bolj no ^ ,PoglavaTji, vsi mogočniki in j se bi pravno stsnie v. sovjetskpRusiji' se zahtevajo tako od 'državnih oblasti,
kakor od zasebnikov. Tudi trgovinski zakon sc že pripravlja. 8. Z dekretom veleruskoga izvršilnega odljora z dno 4. okto"bi'a 19^1. se je osnovala državna banka. 9. Dedna pravica je sicer ukinjeni a izvzemši mala premoženja do 10.000 rubljev vrednosti i*■ 1. 1918., vendar pa veljajo sledeče iz Vrne: Zahtevam tretje osebe se y£or!i na prvem mostn. Za tujce velja personalni statut. ZapvSSjaa se obravnava konzularnim in diplomatičnim potom. 10. Pravice carjev so se morale ukini1?. Sovjetom nasproti je. po not ram ji in zunanji vojni stala' nasproti organizirana roparska tol na, ki je zadrževala vos promet. V nokatonh pokrajinah se je menjalo v zadnjih treh letih 15 vlad, ki so izkoriščala vso v svoje namene. Kljnb^ temu pa se jo pcs-eoilo v kratkem času vzpostaviti upTff-Tii in j'i-stičmi aparat. S.x>mon.iea' navala končno, da je ■UTerteaa zepet popplija svobod* dt>la in bivanja. Kazni izrekajo samo redna sodišča!
se jo srečal s surovimi ljudmi, W° da je pravica onega, kateri ®^®nejšo pest. In to pest je čutil
»tole(ia; ta T*0®1 %a 3®
vito i114 tlaka bičala ga z valpet o-^Pletonim bičem, 'hrajnnla ga * kruhom, kophla mu grobove, ^r°^°VQ °d Tirola do Muro in to j0; 9n 3° hrepenel po pravičnosti, .Prijateljski besedi, ki bi ga in mu povedala, da bo tudi itt t^l in premagal krivične sodnike
o^^uobne farizeje, da bo tudi on po-1 ty4v*°spQdar na svoji grudi in enako-^ sosed močnejšim, srečnejšim
'1 je svoje pra/ro. osvobodil si in rešil toliko lastne grade, za n'“w ogoljulaU krjvičbi mo-|j 7vAli je ret minula njegova Vc-ftčak ’ »o li res blagoslovi jena 'tla
5a li na evoboddih poljih svo *6t®v, brez krivične desetine tu j-*anioervaloeai njegov« besedet! je Velik* nož; raztopili
zbližalo onemu zap*dnih držav: 1 , L#st ;ioa tujih koncesij se zaititi s posebnim zakonom, 'i. Nacionalizacija rusk h industrijskih podjvt»j se je doktm-; č»la že leta 1920. Z-vdoji dfkret ie datiran z dne ‘20. novvmt>ra 1920, Vzdr* žala pa je ^cijoa^Uaaaio .samo v pod*
; jet ih hi so državi neobWdaopotreDna. Ost»lim pa se je ali dovolila gospodarska avtonomija, »h pa so se prepustila or^ajim ali nov m pnv,.t!iim lastniKorti. Ruk teh pogodb te zelo različen ter .se more razveljaviti samo soinij-.kim potom. V trgovini in obrti pa se je uvedr ; la delovna svoboda. 4. Za trgovino so i veljavne enake dx>ločbe. 5. Ker je plačilna vrednost papirnatega rublja vedno bolj padala, se je dovolilo sklepanje trgovskih pogodb v zlatu in prosta cirkulacija zlata. G, V svrho z^Ue novih lastnikov trgovfkili podjo£jj se jo lokalnim oblasitesm odvzela pravica za-pjombe. 7. Prvi del novega pivilncga zakonika o pravici pogodb je zakonodajna avtoriteta že ratificirala. Novi
l	—o—-
ZuQski snegovi,. raupihaH so se ''i ^trovi, tarate zedemč, drevje br-J?®6 razgrinjajo svoje peacre Veselo	"	"
je v zrakn, veselo na kakor prenovljeno je ksveže in mladostno — V- ■ ^ T ^th mislih in čustvih Xii jr^^idite v naši domovini, svo-r VtfiiL 0^i domovini, znamenja ti-lVi»a, r^.p°nil*di,' ki objema erea, jjpjjo itn navdaja duhove z j01’, raaposftjenim veseljem borbe, do vstvarjrenja — do j6®	»n k^»ca? Kje je
vprašate — isza strašnih i jv^Tr1' :izza krvavega, nadčloVefi-^ ^ i?ti0««4o coro nutva-
Lenin za smrtno kazen soetjalnira revolucijonarjem.
DKU Moskva, 14. aprila (Brezžično). Ion in. kritizira v »Pravdi« pogoje, katere so sprejeli sovjetski delegati povodom konferenoe treh inter-naoijonal, da se namreč ne izvrši smrtna kazen peroti 47 socijainim rovoJuoi-jonarjem in da bodo zastopniki vseh
treh internacijonal prisostvovali orne- /r^nir. «	T'	\	T	V”	i
njenemu prooesu. Ali bi vprašuje Le- •	pokazal,	da
atera drusra ctr2ava ™	>	do	«olo«a	»	4$	več,
la na smrt e-, .i.1. ualidčnih pasprotni-kovt Mi smo s. sprejetjem teh poprojsv dali buržoazjji dve kocjceslji, ne da bi dobili za nje protiuelug. Eadek in Bu-harin nista postopala pravilno. Iz tega seveda ne sledi, da je treba raztrgati od njiju podpisano privoljenje, Vendar pa la&ko sldepamo, da eo buržoaski diplomati v tem oziru brihtnejši in se bo v bodočnosti uČiii iz tega, vz&le-
nin, Anglija ali katera druga država ~	.	.	,	r	+ -	,	.
pristala na to. da bi zastopniki vseh	Ja	smrt	sivank^ih	nas^notei-
intomaoi^cnal prisostvovali porocesu	Vl	T^^s	kornumst	iona
proti irskim ali južnoafriškim delav- ,6voloda^ m -Wa etalia«. Op. ur.)
cemt Ali bi se katera druga država obvezala že v naoi^i,./kl ne bo obsodi-
pečkih izrežemo svoje nezadovoljstvo, je obtožba nas samih, obtožba, Id jo »reka logika življenja nad slabiči in nedozorelimi, plašijivimi ljudmi. Borbo nam je trbba, odločne a moške, častne, kavalirske jborbe za uleje, za reforme, za neprestano izboljševanje in oči-; ščovanjo naših mizer^joznih ■razmer.' našega nezdravega, zadušljivega ozračja. Vse zlo‘izhaja iz nnše pasivnosti nasproti zlu, je dejal veliki Masaryk, Cp bi dobri ljudje ne bili pasivni nasproti zlu; alio bi eo neprestano borili za dobro, za to, kar preveva njihovo notranjost — bi obrnili tudi druge na prava pota. In če bi mi vsi — ne glede na razlike v nazorih in osnovnih idejah, s katerimi promairamo in presojamo sebe in svet— ne gledali pasivne na zlo, ampak bi se vrgli v krepko borbo za dobro, tedaj bi morala čea noč izginiti miselna jn dejanska korupcija v javnem življenju; čez noč bi s-trankar-fiko-politična, razredna in plemenska !>orb& postala zdrave j še; nasprotniki bj fee srečevali pri del n za skuprro dobro in »naša domovina bi šla veliki in lepi bodočnosti nasproti.
Kristus ni bil indiferenten nasproti zlu, ui se oziral na farizeje in pismouke, ntse bal židovskih in rimskih veljakov, ni kapituliral pred takratnim javnim mnenjem. Ni bil slabič, temveč odloten bojevnik za ideje. Polje se ne preorje s samo besedo, temveč z ostrim plugom in žuljevo roka Ali ni smešno, če smo nezadovoljni, da nam njiva rodi slabo, ne vemo pa. kako bi si izboljšali .zemljo, seme in plugi
Idej nam jo tre Im, jasnih idej, ki <rredo naravnost in orjejo kaJtor plug. Država je zdrava, da ji. ni enake — bodimo le orači in bojevniki!
»».■■I	   —	«1	—- ....  ■—	*
-mšsmmmm mm
pozabite naročnina!
6Eran ?
   ......mmrTrrrTi!.-m .i i r , , -- ■ -tiimT^lr
■F. Medved:
Gospodarski pomen Maribora v Jugoslaviji.
»Kaj z vami bo, mejniki štirje,
Celovec, Maribor, Gorica, Trst?«
Tako se je svojčas vprašal Oton Župančič, ko usoda Maribora še ni bila določena. Sedaj ležijo kocke na zeleni mizi, mejni koli so postavljeni severno Maribora, Maribor je dodeljen Jugoslaviji in sedaj bi se pravzaprav zopet morali vprašati, kakšna bo v bodočnosti usoda njegova, ali mu bo v srečo, da je jugoslovanski.
Kaj pa imenujemo srečo kakega kraja, kakega mesta? Ali pomeni njegovo srečo sreča posameznih prebivalcev njegovih, ki tvorijo skupaj kraj ali mesto? Ne! Njegovo usodo tvori tisoč in tisoč dejstev, okolnosii in malenkosti, ki po medsebojnem vplivu povzročijo proevit kraja ali njegov propad,j bodisi da druga drugo podkrepljajo, bodisi da se izpodbijajo med seboj. K r atka malo:	za	srečo kakega kraja
morajo biti dani •predpogoji, da se more' V.raji gospodam1' razvijati in na-preO.omti in d n	izključen zastanek
ali na celo naza dc vanje gospodarskega življenja v kraju. In v sreči kraja ali mesta leži tudi njegov pomen. Na stavljeno vprašanje si bodemo tedaj najlažje odgovorili, ako premotrimo gospodarski pomen Maribora.
Da se bo Maribor gospodarski razvijal, v to mu mnogo pripomaga že njejfova naravna lega. Maribor leži na točki, lcjer ©topi Drava eia svoj ozke sotesko na široko Dravsko polje; na točki, kamor segajo južno-zapadni obrttoM Slovenskih goric, iz katerih pa vodijo vsa prometna pota v Maribor in se koncentrirajo v njena ter sc združijo z dovoznimi poti z Dravskega polja; na točki, kjer se križa podolžna smer južne železnica (Trst-Dunaj) z njento prečno smerjo (Tirolska-Budim-pešta), končno na točki, ki je najpri-. pravnejša, da se v njej osredotoči ves obmejni gospodarski živelj in promet. To štiri vidike je treba pr omoti': ti, da spoznamo gospodarski položaj Maribora.
1.	.Maribor leži tam, kjer~M6pi Di*a-(Va iz svoje ozke soteske. Bogastvo te ozko soteske obstoji v lesnih zakladih Pohctrja in Kozjaka. Ali soteska sama ne ri-udi dovolj predpogojev, pod čimer je razumeti'zlasti prometno težkoče in končno tudi pripravnega teritorija, da bi na kakem mestu nastalo tržišče za les z velikimi skladišči. Naravno je te-idaj, da si l©3na trgovina poišče primerno mesto za to in to najprimernejše mesto je .Maribor. Dokaz za to imamo v neštetih malih in velikih lesnih trgovskih podjetjih, ki so nastala v Mariboru po prevratu. (M im o g rad e: Iz tega vidika tudi ne moremo dovolj preceniti vrednoist tkzv. 'koroško železnice za Maribor). Jako važna prometna pot — ob enem na j ce noj a — pa je Drava, ne le za dovoz lesa na tržišče v Maribor, nego tudi za izvoz iz njega. —
ftadjvoj Eehar:
Neznani prijatelj.
(K premijeri v naScm gledališču).
Izmed angleških pisateljev je nam Slovencem gotovo najmanje znan Je-rome K- Jerome. Pred leti so mi nekoč prišlo čisto po naključju v roko njegove novele »Pisane škiče« (Sketches in lavender), s katerimi sem se naravnost opajal. Predvsem mo je navdušila glaaikoča njegovega stila in obilica dobrih, domislic. Sedaj pa uprizarja naše glsdališčo njegovo originalno legendo »The Pasting of the Third Floor Back«,-kar bi se pravilno prestavljeno moralo glasiti slovensko »Tujec iz zadnje sobe v tretjem nadstropju«. — »Neznani prijatelj«, kakor so to delo pač' krstili v slovenščini, je legenda današnjega dne s prologom, igio in epilogom.
Legenda ee vrši v londonskem predmestju Bloomsburg v tujske mpanzijo-nu gospe Sha.rpe. Pozočišče ostane enako v prologu, igri in v epilogu, le osebe se spreminjajo in to ne le na zunaj, ampaik tudi naznoter. Lastnica panzijona, gospa Sharpe, je &lepar>ka z vsemi slabimi stranmi gostilničarke svoje vrste. In njetii družbi in njenemu slovesu podobni so tudi vsi njeni gosti, umazana služkinja Stazija, nališ-pana koketa mjss Kite, iurijoana mrd.
............_	»T
Utegnil pa bi kdo ugovarjati, češ, da bi Maribor tvoril tudi kot avstrijsko mesto tržišče za les. Pritrjujem, ker jo to, kakor prej izvajano, naravno; vendar nikoli v taki mori kakor v Jugoslaviji, ker ima Avstrija sama dovolj 'lesa. Sicer pa je treba s sedanjo razmah njeno lesno trgovino v Mariboru primerjati le ono prod vojno in takoj bomo izprevideli, da ima višji pomen v lesni trgovini Maribor v naši državi.
2. Maribor jo gospodarski center za Slov. goribe. Glavni produkt, ki ga proizvajajo Slov. gorice, je vino. Neovrgljivo dejstvo je, da Slov. gorioe gravitirajo gospodarsko v Maribor; le majhen del njih nagiba k Ptuju. Ali tudi ta ima svoje naravno tržišče v Mariboru, ker Maribor tvori gospodarsko vzhodno točko tudi za Ptuj. Poleg vina je produkt Slov. goric tudi žlahtno namizno sadje, katero ekaportirajo loto za letom na tisoče moterskih afco-tov. In vse to gre čez Maribor. Da se je, kar so tiče vina in sadja, gospodarski obrat, po prevratu nap ram predvojni dobi izdatno zvišal, zato tako oei-vidnih dokazov kakor v lesni trgovini nimamo. Vendar bi se pokazal procen-tuelni narastek prav gotovo leto za letom., če bi nam bile na razpolago številko. Sicer pa bodi tudi tukaj o-menjeno, da je danes število tvrdk, ki so bavijo s trgovino deželskih pridelkov precej večje, nego je bilo pred vojno; dokaz, da gro tudi tozadevno Maribor v Jugoslaviji lepši bodočnosti naproti nego jo je imel pričakovati v avstro-ogrski monarhiji ali bi jo imel pričakovati v ostriženi Avstriji (Dolnje avstr, vina so znana, ravnotako vz-hodnoštajersko in burgenlandsko sadje!) — Nadalje je tu.omeniti izvoz jajc in kuretine (kopunov, ki uživajo sloves!) iz Slov. goric in z Dravskega polja. Vse to gro preko Maribora. In končno sodi v to skupino tudi »špe-harska obrt«, že starodavna Tu bi u-tegnil kdo povdaniti večji pomen Maribora v Avstriji. Morda; ali temu naproti postavimo razmerje naše vabite napram avstrijski valuti in vprašaj-,mo Špeharja, ali raje proda na —» na-glašam — mariborskem sejmu kg slatin o za 80 jugoslovanskih kron ali ma-kar 2000 avstr, kron; kak bo odgovor, o tem menda ni dvoma!
3. Maribor je križišče vzdolžne sme* ri južne železnice z njeno prečno. Kes je, da južne železnica proti vzhodu odcepi od Pragerskega, vendair pomeni to dejstvo izgubo, ki je minimalna, skoro enaka ničli. Res je dalje, da je prevzela velik del transportov med Trstom 'in' Dunajem ter Češko turska železnica (preko Jesenic), oz. med njima ter Italijo zveza, preko Pontablja-Trbiža-Beljaika. To je velika izguba za Maribor. Vendar vprašam: Ali jo to izgubo povzročila Jugoslavija? Ali bi onih dveh zvez ne bilo, če bi bil Maribor avstrijski? Spuščati se v natančnejše razglabljanje o pomenu prometnih križišč — bi ee reklo nositi vodo v morje. Kdor ima le količkaj trgovske-
Tompkius, domišljava gos mrs. Perci-val de Hooley, gostobeseden pohajač Tomp kitaš, domišljava gos mrs. Perci-pohoten starec Joey Knigbut, slabič Chrisbopher Penny, malopridnež, Žid Jake Samuels in tepec Harry Larkcom. TJo je pravo gnezdo iznesenih in propadlih eksistenc, živečih od neprestanih sleparij, tatvin in drugih nemoralnih poslov. Jerome nam v prologu-pokaže vsakega posebej in vse skupaj, tako da stoji pred nami vsak dovršen, tak kakršen je v resnici. Njihovi značaji so orisani naravnost virtuozno.
V	panzijonu Pa je še ena soba, ki ni oddana. To je zadnja soba v tretjem nadstropju. Mrs, Sharpe je amonsirala še v časopisju, priporočala jo je ustmeno, toda oddati je vendar ni mogla. Ko vsi poizkusi, najti najemnika za to eobo, ostanejo brezuspešni, šine služkinji Staziji v glavo dobra misel, obesiti zunaj na vrata listek »Odda se sobo«. To misel izrazi tudi gospodinji mrs. Sharpe, toda ta se s tem ne strinja Taka reklama bi mogla kompromitirati »dobro ime« njenega panzijona —■ Stazija pa ne opusti te dobre misli, skrivoma obesi listek na vrata in čaka. Ne dolgo. Kmalu zabrni zvonček. Popotnik, ki je šel mimo, je bil opazil listek ter pozvonil. Stazija mu hiti odpirat, toda že pri prvem pogledu tega čudnega norega gost a se zmedo vsapie
ga talenta ali vsaj instinkta, to brez nadaljnega pomišljanja uvidi. Ali ko hočemo omeniti le malenkost, ki pa naraste letno v milijone, vzfmiimo na pr. dejstvo, da morajo potniki mnogokrat v križiščih prenočiti, ker nimajo direktnih železniških zvez. In s smo-treno železnško politiko se da tu doseči neizmerno mnogo. Sicer pa si dovolimo enkrat malo primerjati z velikim, ha pr. Maribor z Amiensom ali Lyonom; kdor pozna trgovsko ■ geografijo, ve, kaj pomenijo ta mesta za Francijo. In če s priproato proporcijsko enačbo nastopamo pot od imenovanih mest zopet nazaj v Maribor, bomo spoznali, kaj pomeni Maribor kot prometno križišče.
4.	Maribor.-je mejna postaja, ne v rianožjem smislu te besede, nego v tem smislu, da je tu koncentrirano vse delo katero vršijo državne oblasti, zlasti njihovo financijske ekspoziture na mejah. Trgovski in razni drugi opravki, ki so visi jo- z gospodarskim, življenjem, so bili s državno mejo postavljeni na mariborsko torišče in pomenijo za Maribor mogočen vir dohodkov, nov impulz za razne panoge gospodarstva sploh. Ali bi Maribor v Avstriji bil tudi obmejna postaja? Morda; in tedaj bi to kot argument za trditev, da je pripadnost k Jugoslaviji za Maribor sreča, odpadlo. Vendar je tudi k temu stavit! vprašanje; kajti če bi se avstrijske želje bile izpolnile in bi šla. meja od Pohorja čez Boč na Sotlo, kdo ve, ali bi današnje vloge Lipnice ne imelo Pragersko ali Slov. Bistrica?
To tedaj bi bila dejstva, M dajejo Mariboru že radi njegove naravne lege ogromen in še nedogleden gospodarski pomen. In da je ta pomen od prevrata že silno naraste! in da bo raste! še naprej ter da je Maribor pravzaprav napravil še le prve poskuse korakov navzgor, dokazujejo nekatera dejstva, ki jih ne smemo prezreti. Pred prevratom je Maribor imel 2 banki, danes jih šteje 9; o specializaciji po resorih pri že prej obstoječih denarnih zavodih (n. pr. pri mestni hranilnici kreditni zavod) niti ne govorim. Nadalje me potrjujejo v mojih izvajanjih ustanovitve raznih špedicijskih in transportnih družb, da omenim na pr. le »Balkan«, »Orient«, o katerih nekdaj še Maribor niti sanjal ni. To so pojavi, ki dovoljujejo obsežne perspektive v bodočnost.
Pa tudi sicer v Mariboru opažamo že polno nastavkov, ki se bodo razvili v mogočne korenine za velikansko go-spodareko-živiljensiko drevo. Kot take smatram početke klijoče industrije, katere v Mariboru prej ni bilo. Navedem kot primer milarno Zlatorog; tvornioa žarnic za električno luč, katera je na Koroški cesti; tvomico blaga v nekdanjem Križevem dvoru na desnem bregu Drave. Dalo bi ee navesti še gotovo več primerov, če bi se ogledali natančneje po Mariboru. Zlasti ena panoga industrije se bo morda ee bodo dalekovidni ljudje prišli iz današnjih skrbi za najnujnejšo potrebe k sapi, razvila v Mariboru; $ tem ei
na notranjost. Njegov pogled je tako čuden, tako očarljiv.
Z novim gostom, ki se naseli v zadnji sobi v tretjem nadstropju pride v zanikami panzijon mrs. Sharpe novd življenje. Pod čudodelnim pogledom neznanca se spreminjajo eden zi drugim: služkinja Stazija, lastnica mre. Sharpe in njeni gosti Čuden , je ta nezinanee. Vsem se zdi, da so ga nekoč videli, da je bil nekoč njihov prijatelj, toda nihče se ne spominja kdaj in kje bi to bilo. Neprijeten jim je, najraje bi videli, da bi takoj zopet izginil odkoder jo ^prišel, toda ko mu hočejo to svoje občutje pokazati, jim zamre beseda na jeziku še neizgovorjena Alto bi jih grajal, kazal jim njihove slabosti, bi so obrnili od njega vstran in bi šli, toda on jih ne graja, on hvali le vse ono dobro'kar je v njih, čeprav založeno in pridušeno z navlako slabega In to poveličevanje njihove boljše nravi jih tako osupne, tako zbega, da se pri-čno sami grajati, izpovedovati vseh slabih lastnosti, pregrešfcov in grehov. Samospoznaoje pa vodi k pobodjŠanju! In vsa ta pestra družba mrs. Sharpe gre sama vase, dvigne, na površje vse svoje najboljše, postane spodobna, poštena čista. Razdražljivost, škodoželjnost, visokost, vso izgine samo od sebe, mesto tega pa s® pojavijo ljubezni, gnpšito^ajij.o, ustajžoftolat, EoMvavaJnost.
waw«. nprm ma. *
dovoljujem v prepričanju, da se mori Jugoslavija, v doglednem času na tem , polju osamosvojiti, sicer bi odvisnost,, od tujih držav utegnila v slučaju voj-* no za njo postati . ušodepolna,. sicer na prvi pogled precej, fantastično gesto, ki bo pa pošisla . lažjo razumljiva, ako se ji .približamo • bolj; menim namreč industrijo želez- ; niškega materijala, bodisi že lokomo* ; t-iv, bodisi vozov in drugih železniških ' potrebščin. Maribor smatram kot pripravna tla za to industrijo, ker ima V vsej Jugoslaviji menda največ v tej stroki kvalificiranega delavstva in 3® tedaj tudi da-iih najmanj 50% predpogojev za naobraabo tozadevnega dolarskega naraščaja. Res je, da žele®* nrovin v Mariboru ni in da bi sa i kali kraj v Bosni ob železnih ■ ikih (Zenica, Tuzla, VareŠ) zdel/ b, orir-ra • Ali tam obstoji zapreka z a skoraj-v:3n uspešen razvoj teza* devne industrije, to je bosanska ozko* tirna železnica.
S tem je podan samo eden razgled v bodočnost Maribora. V vseh teli iz* vajanjih pa še ni bilo govora o Pada® elektrarni. Ta naprava pa dovoljuj« še neizmerno mnogo projektov, ki 60 bodo dali izvesti takoj, ko se bomo enkrat popolnoma, osvobodili nogavični'-slie denarne politike ih bomo spoznali, da je bolje, .če .nese denar vsaj 6 do 8/o obresti kot industrijalna delnica nego A'A% kct poEojilnična vloga.
Končno ne pozabimo, da obeta postati Maribor sedež oblasti z obširnim, teritorijem, ki gospodarsko doslej več ali manj ni gravitiral v Maribor. « osredotočenjem političnega jn uprav* nega življenja v Mariboru se mu _’l)3 njegovo gospodarsko območje razširil0' > Podčrtati je pri tej pridobitvi pred; vsem Prekmurje, kar pomeni najmanj toliko, kakor vse slovensko &zem^fl' bivše Štajerske severovzhodno od Ha* ribora, namreč Slov. goric in tk^' Prlekije z mejami na gričih okoli J®* truzalema pTi Ljutomeru (tako da južnih pobočij ne štejemo več zraven.) _
Roko v raki z rastjo industrijo ' irt trgovine na veliko bo šla tudi, ker !1<J morala,-stavbena podjetnost. Življsa* ■ ske potrebščine nameščencev v velik & obratih — ita med te štejemo tudi apa* rat oblastne uprave — jo bodo zalite; vale; ravnotako paporaste s terni tudi mala trgovina in mala obrt, ki bo po svojih močeH — tudi dvigala gos1.'0' dareko moč in s tem gospodarski. P0* men Maribora. In smelo lahko prist?y vimo, če upoštevamo, da je AvstrU9 gospodarsko pretežno industrijalna <bv žava: v izdatni meii samo ju gos love11' skega Maribora.
Ljudska knjižnica
Narodni dom, I. natistr.
posluje ob nedeljah od 7310-—V2ll. u?e
in ob četrtkih od V,19.—V220. «rC Mladinski oddelek ob sobotah od 18. d® 19. ure.
■i     m	....gatf9
skromnost. V epilogu vidimo to družt^ že čisto izpremenjeno, očiščeno, oadi'^' * , ljeno. Mrs. Sharpe ne odira več &y0^. gostov; Stazija je snažna; miss l&f več ne šminka in več ne koketi^ mrs. Tompkins ljubi sVojega moža, ^ več ni zadirčna, sama poosebljena o
brotljivost jo je; mrs- Hooley je c1®^ drugačna, njena obleka je prepi_°5^ njena arisitofcratsika napihnjenost j0 K ginila; brezposelni Tompkins jo P°5 trgovski poitnik, Vivian ljubi PeaJ1?fl ja, ki je zopet našel samega sebe .. • j vzvišeno nalo,go svoje slikarske.	;
nosti; stari Kniight je postal uffl^11^ mecen; Samuels ni več sleparski . i vse njegovo stremljenje je v tem, , i ne hi delal nečasti svojemu plom6Qj.j i Larkcom je postal koncertni ■P^ve°' ^	1
ne išče v umetnosti le zaslužka,	1
se zadovolji tudi s tem, da s svoji®^^, r) tjem dviga obtežene duše v jasno zemsko višave. Neznani prijatel.li. je : | iz zadnje sobe v tretjem nadsti^oPJj1:^, j 3 izvršil svojo nalogo, zato odha2a'	!
kaJtor je ptrišed.	|
Kdo je ta neznani prijatelj,* zadnje sobe v tretjem nadstrapjv -	c
govega imena ne izvemo nikjer in on sam nam ga ne pove. Le samkrat, ko govori v igri s Satna e pogledom zatopljenim v davno klost, pravi' »Nešteti najpl^^ •£&{&■ limcfie, katere sem poaaal.
aimoor, xo, «pma iva»
ITSBO K *
stran »
■nASa
ASai
mn*
Kulturno delo v demokratski stranki.
K> dr. Avg. Reisnuna na mariborskem zboru zaupnikov JDS dne 9. aprila 1922.)
Gospoda, naš kulturni program poznate m gotovo tudi vsak pesimist v na-1 s*ranki pripozna, da smo na kulturnem polju, zvesti svojemu programu, Mi vidno intenzivno delali in dosegli epe uspehe. Kulturno življenje se je v aSl državi sploh v večini panog najav-v°st skokoma razmahnilo, posebno v v°istyu, ki nam bo pa' še-le čez par let šari no-ve §enerac’je pokazalo prave iJrve> ki nam jih je omogočila svo^ država.
Kulturna kma.
i	kulturni napredek žal še-ve ni inJS( -tako razveseljiv. Razne kulturne se mn°gokje še bore za svoj ne 7^’ kot bi ne bile življenja zmož-
•	-ca boljše umetniške koncerte je tre-(e h4* na^° sramoto cirkuške reklame, nočemo vsaj za silo napolniti dvora-p ’. 8WaB86i vegetirajo kljub državni iavna predavanja obiskuje le W l?n}etl*iške razstave bodo po-nemogoče, ljudsko knjižništvo, Pfed par leti tako. razvito in popular-Vert,Se ,ne .more vživeti, književni trg je tis !?.° 0,J pralen, kulturni delavci, kot
da.
lige
«Ke 5C Poskrili in vsa tgkozvana »te? Žanih’ zlast‘ akademična, stoji prekri-Sam IOic ob sir£'ni, domača literatura Dih - “e .prinaša ničesar novega, nobe-izrazitejših umetniških potenc, lahlfn J v.zr<?kov te kulturne krize bi dra ? .nasteli; eden glavnih pa je poleg d} 7:nJ® 111 pogojnega materijalizma tu-, pr	^a smo Slovenci že od nekdaj
t'Jrnj politični in mnogo premalo kul-n^rDd. Narobe je na ,prime.r pri dot.'/';..!11 le tega vprašanja se hočem
t0vanhl e§ 04	?!?°'
KuSfura in politika,
Frevoč politike, premalo kulture!
Jih °dtod poleg dandanes vsted tež-
V	J^kih pogojev gotovo upravi-fava	nezadovoljnosti	.tista	kri-
jav5 ^jezglavost, idejna praznota one ^tva ^ nam čez noč dan na dan n°y^ stranke in s tem onemo-t>i t Vsako smotreno pozitivno delo, da kti * stvarno in premišljeno de-Jr gospodarsko sanacijo in s tem r^pravo socijalne nezadovoljnosti.
Ho ,r’ "8^ je izdal že leta 1908 kras-katfti^^otfivanje O kulturi in politiki, javJ* priporočal v študij politikujoči i«	pravi tam pravilno, da
3 obdelano žitno polje in vi-vit in* i Sa^ vr* je obdelana duša, raz-Cranif> - t> disciplina volje; kultura je sejanj^, klitje in setev, — kftiu,	treb* narodu, zlasti pa n.a-
tuitu4; komaj osvobojenemu, predvsem &icer ;» xn* Pa tol^Q politike, ker bi graditi svojo domačijo pri
—	80 ki-li Judje. Oni so jH^stvo, ljudstvo bogato velikih W * Ljudje, katere je poznal in lju-d&vni preteklosti bo bili Judje! % V 0,131 sam 8™ Judov — Kri-5®kov®Qaili prijatelj, ki pride nepri-a-no v panzijon mre.' Sharp©, je 5*’	M-to je to Jeromeovo delo
Tod«, ta Jeram eov Kristus ni
■ae®USJIftve*n« Kristus j« le ki adružuju* v sebi vse dobro, ta k pejscttifieimna boljša Lv«aJr v^k;ega btafltva, ki je položena človeško dušo, katero pe v po-
v	miljenju y*eepioeoe diružbe kdanjam boju ki ne i*bira v» samore in nadvlad* slabša Veliki Dostojevski jo np-LHva!j*T' ^ ie v®ak človek v »vojem in da ga le življenje i*-j® osnoval svojega »Ne-r fia f ?rWatelja< na istem, prinoipu, yter pokazal,- da se da ^l^r^^raviti tudi % življenjem v ^ no žkodu^eta edo»
So^d^ »Neznanega prijatelja« je ]tJ.15P°n»inih vellkopofinega vata-ta- povzdigovanje, . Je: ».j ®/ vstajenje v boljše življe-
tSf«^!?.S0Tn Prepričan, da bo tudi v c^v	mariborfskili	gls-
Klobok občutek.
strehi, mesto od temelja. Mi imamo namreč tudi takšne politične stranke, ki na kulturnem polju do danes še niti ganile niso: jasno je, da takšne stranke ne morejo ničesar trajnega ustvariti,
Mi vidimo v političnem delovanju le.boj za dobro države, vseh slojev naroda in nič drugega. Želimo, da narod to uvidi jn nam pomaga. To je naša politika. Če bo narod enkrat izobražen, kulturen, ga ne bodo mogli zavajati demagogi' z blestečimi ali hujskajočimi frazami, ampak bo našel sam pot v svojo pošteno politično stranko in bo tedaj tudi trdno stal za svojimi, po umnem prevdarku izbranimi voditelji.
Takšne hočemo videti vzgojene svoje strnjene vrste v političnem boju, ki bo potem stal v znamenju kulture, to je duševnega poštenja in srčne plemenitosti. Vsled tega smo najbolj ponosni na svoje številne pristaše v učiteljskih vrstah in na uradn.ištvo, zlasti ono, duševno čilo po deželi, ker so to trajni kulturni delavci in najzaslužnejši državljani, ker orjejo, kot kolonisti v pustinjah, na neobdelani njivi kulture in žrtvujejo čas za oddih izven svojega poklica. Zelo temna stran našega kulturnega življenja pa je žal neumljiva sterilnost najvišje, takozvane akad.emične inteligence. Kdor pozna bližje njeno psihozo, ve, da treba tu najbrž čakati nove, rekel bi jugoslovanske generacije, ki bo pometla z onimi, ki ne morejo umeti, da liani je treba žrtvovati prosti čas in vso posebno udobnost, če hočemo biti kos pezi današnjih dni.
Strnimo se 5
Onim redkim, ki stojijo z dušo in telom za nami pri delu, pa bi zaklical: strnimo se, glejmo z ljubeznijo ven na njive, kjer s toliko ljubeznijo orje in ££je naš kmet sredi vstajajoče narave, pa bomo tudi mi sami zmogli to veliko delo: naj oživijo vsa naša kulturna društva, dramatični odri, ožive pa naj zlasti po selih tudi pevski zbori, k£r pesem bo najpreje ogrela, opleminitila prazne in okrnele duše. Odkrivajmo ljudem široki svet lepote, tajnosti in zagonetk, ki j;h odkrivajo knjige, ne pustimo nobene hiše brez naših dobrih časopisov, na katere smo upravičeno ponosni, ker. smo jih dvignili tako visoko, da so aangs, neobhodno potrebno Čtivo tudi našim nasprotnikom. Posebno pa stojmo na strani-mladini, tudi naj-mlajšim, ki mora v naprej rasti pred našimi oč^i po šolskih urah v naravi, telovadniel in pa otroškib odrih.
To bodo potem trdni stebri našega javnega življenja, na katere bomo ponosni pred tujino, ker bodo s svojo disciplinirano voljo, bogato dušo, s svojo resnično kulturo dajali tudi politiki pravo smer in vsebino, in naše političrto življenje samo bo postalo mogočnejše v svoji notranji sili, ker bomo tudi mi sami rastli v tem harmoničnem. delu.
Politične vesti.
’ Fašisti hočejo preprečiti evakuacijo tretje cone. Iz Sušaka poročajo, da 6e bo, kakor izgloda, kmalu izvršila evakuacija tretje cape. Na italijanski strani se opaža živahno gibanje čet. — Sužaški karabinijerji so že dobili nalog, da stoje pripravljeni za odhofl. -p-Zameujali jih bodo. vojaki brigade Bergamo, ki bodo kalcor izgloda imeli nalogo izročiti ozemlje jugoelovenaikim četam. Iz zanesljivih virov pa se do-apava, da pripravljajo fašisti močno akcijo, s katero nameravajo preprečiti evakuacijo. "Režki fažisti so pri nožar-sksm podjetju »Fa/bbri« naročili veliko število bodal, a pri tvrdki »Jugo« rav-»otoliko jugoslovenskih uniform, v katere nameravajo preobleči svoje ljudi ter aranžiraj tako napad, ki naj bi izglodal, Kakor da so ga pod vzeli pra-
vi	jugoalovenslci vojaki. Na ta pač in upajo insoenirati konflikt med Italijo in Jugoslavijo ter preprečiti evakuacijo tretje oanp. Kdo ve, če ne stoji <za njihovo nakano sama oficijelna Itali-ijat Nemogoče vsekakor ni.
CENJENE NAROČNIKE prosimo* dn poravnpjp MMfctalo naročnino ker bi bili sicer primorani list ustaviti.
Uprava »TABORA«.
Dnevna kronika.
— Za Velikonočno številko smo prejeli od prijateljev našega lista toliko lepih prispevkov, da smo jih morali zaradi premalega prostora veliko od-ložiili. Naj nam to o prost e ter nam ostanejo tudi v bodoče vztrajni delavci. Vsi prispevki pridejo .na vrsto.
—• Nosrečmsp čitateljem »Straže«. »Straža« je videla tudi mene na zadnjem shodu demokratske stranke v Mariboru. Imela je halucinacijo; videla je le svoj lastni strah; zakaj mene na shodu, žal, ni bilo. »Straža« pa jo obenem tudi vedela, da je »Matica Slovenska«, ko sem ji bil jaz predsednik, padala »materielno in umstveno«. Kako jo bilo z notranjo (»umstveno«) stranjo »Matice« pred vojno, ko sem ji jaz predsedoval, o tem prepuščam sodbo zgodovini, ki bo vse preiskala in premeril in potem sodila. O matorielnem stanju »moje Matice« pa dvom ni mogoč; Matica je imela takrat članov, kakor nikoli prej in nikoli., poznej; premoženja je bilo toliko, da se jo celo Avstriji ljubilo ga zaseči. Zdi se mi, da je takrat bilo življenje v Matici, in ponosen sem na to, da je bila Matica toliko jugoslovanska, da je bila edina kulturna organizacija, ki jo je Avstrija radi jugoslovanstva razpustila. Dal bi priliko »Strahi«, da pred sodišče dokaže z računi svojo trditev, kako je takrat Matica mafcerijelno propadala, ali ne bom tega -storil, prvič zato ne, ker ima vsaj en urednik že halucinacije in je na poti duševne bolezni, drugič, ker se je odgovorni urednik zaplaakal v trdnjavo imunitete, in tretjič, ker je »Straža« list, ki nima nič ljubezni, pač pa je polna mržnje — tu jo treba vzgoje, ne te$be. — 3>r. Fr. Ilešič.	1	j
— Iz l&stne Izkušnje je govoril dr. Novačan, ko jo v zadnji številki »Naše Vasi« napisal povodom smrti novinarja Jelenca sledeči aforizem o .slovenskih žumalistih: »Bil je nadar jen mož, toda ubila ga jo žurnalistična robota, kakor se to zgodi vsakemu pisatcjju, ki gre samo zavoljo kruha v kovačnico časnikarskih bedakov.« Dr. Novačan je bil dober pisatelj, pa s6 mu je zahotelo po »kovačnici časnikarskih bedakov.« Zato je tudi v listu »Naša Va/3« veliko več budaloeti, kakor pa v pripovedni knjigi »Naša vas«.
— Novačan priznava Lastno stranka.
Načelstvo Slav. zcmljoracjniške etranko izjavlj,d v zadnji številki »Naše vasi«, da so slovenski zomljoradniki popolnoma neodvisni od Saveza zeroljoradnika in da bo prvi veliki shod odločil o tem, da li se bomo proglasili za slovensko republikansko stranico tudi oficijelno«. Doktor Novačan — slovenski Radie! Emil Stefanovič (error in persona) slovenski komunist! Oba pa včerajšnja štreberja po vladnih službah. — Seveda, »vse za ljudsitvo — vso po volji ljudstva!« Res, velika jo današnja doba: tresla su se brdia, rodili se mišfevi....
-T- Uklnjenje inšpektorata državnih železpic v Ljubljani? 'Kakor znano, se jo dr. Žerjavu po velikem trudu po-srečilo doseči v investicijskem programu za prvo notranje posojilo, da se jo določil ?a zgradbo inšpektorata državnih železnic v Ljubljani kredit v znesku 1 milijon dinarjev. Vslod podraže-nja stavbenega matorijala ponudnik ni v stanju izvršiti načrta po proračunu, ki je bil sestavljen pred več kot enim. letom ter zahteva 170.000 dinarjev poviška. To pa je dalo ravnateljstvu državpih žšlemio v Zagrebli, ki je našemu prometu Belo »naklonjeno«, povod, da je začelo rovariti pri prometnem ministrstvi v Beogradu ter predlagalo, naj ee celi inšpektorat v Ljubljani ukine, uraduištvo razdeli jw> hr-vatskih železnicah, proge in obrat pa podredi Z&grebu. Ni tro^a posebej po-vdariti, kaj bi pomenilo za naše trgovsko in pridobitno kroge ukinjenje in-špektorata v Sloveniji. Zahteva samostojnega inšpektorata je dovolj utemeljen s tornada ima zagrebška dkekcija preveliko število kilometrov in vsled tega ne more obvladati celega omrežja ter ne posveča prometu v Sloveniji one pažmje, ki je aa roden obrat potrobna. 2o dosedanja odvisnost od Zagreba j<\ as. naše progo zelo kritična, ker ji mo; ramo posojati lokomotive in vagone, do" oim .^rojih, ki leže že po dve leti v delavnicah,' ne popravi. Zagrebško rav-
T	rv«	niurnrnf»-tn .tav11 »lokn.n.-*-
vitki železniških delaivnic v Ljubljani ter je licitacijo, ki bi se mela že davna vršiti, do sedaj zavlačevalo in izgleda., da Donio zaman čakali na uresničenje našli dolgoletnih želja. Vsled t^ga ja nujao potrebno, da se vse merodajna gospodarsko korporacije nujno za v za. meji sa osamosvojitev ljubljanskega inšpektorata.
— I. Artilerijska podoficirska šola v Kragujevcu sprejmi 100 gojencev iz? vojfilce in meščanstva. Pogoji: držaA’-ljaustvo SHS,' starost 17—21 lpt, dovršena ljudska šola in po možnosti vsaj
2	riareda srednje šolo. Prošnje za sprejem, opremljene s potrebnimi doku-menitd je vposlati na jkasaieje do 20. septembra komandantu podoficirske šole v Kragujevcu. Natančnejša pojasnila se dobo pri vojnem okrugu v Mariboru.
—- Naš živež za Zader. Medtem, ko vlada v mnogih krajih naše Dalmacije veliko porrv’‘likanje živil, so te dni odposlali iz f ta v Zader s parobrodom »Jason« tri vagone moke, štiri vagone fižola ter deset volov. Ali bi ne bilo pametneje razdeliti ta živila med naše Dalmatince, zadrsko fašiste pa pustiti izelradati?
— HI. Vseslovenski obrtn? shod t Celju se vrši dne 20, aprila ob 9. uri dopoldan v Narodnem domu. Referati bodo obsegali glavna aktuelna gespo-daiska vprašanja. Politične debat« go na shodu izključene. Prijave radi prenočišč in udeležbe je pošiljati gremijal-ni pisarni v Celju. Samostojno predloge je prijaviti pismeno do 20. aprila a vezni pisarni v Celju
— Velike poplave vslccl dežovja
bi e zadnje dpi v Orni gori. Cetipje je bilo pod vodo.
— Zanimivo statistiko je povodom priprav za elaborat o zidanju novih’ hiš v Celju izdelal tamošnji.stanovanj* “ki urad. V Celju je 1485 stanovanj iW 787 trgovskih lokalov, pisarn in skladišč ter 118 hotelskih sob. Stanovanj je: 273 iz 1 sobe, 287 iz 1 sobe; in kuhinje, 310 i z 2 sob in kuhinje, 237 iz 3 sob in kuhinje, 135 iz 4 sob in kuhinje itd., 1 celo iz 13 sob in kuhinje. V Celju je 1283 družin, od teh 153 samcev, ki ima« jo lastna stanovanja in gospodinjstvo, Z a vsem je v Celju (brea vojaštva in tujcev) GQ19 oseb. Stanovanj za družino* z 1 osebo je 220 odveč, z 2 osebama 57, s 3 osebami 63 odveč, skupaj 340. Pri« manjkuje pa 12 stanovanj za 4 osebe, 276 za 5 in več, skupaj 288. To kaže, da stanuje mnogo družin v manjših stanovanjih nego jinu pritiče. Vsekakor; zanimiva statistika. Radovedni simo, kdaj se bo naša »socijaliističjpa« mariborska občinska uprava povzpela do te,era, da eo tako konkretno bavi z vele-1 važnim socijalnim vprašanjem kakor, je stanovanjsko, kot se dela to v Celju pod demokratskim županom?!
— Splošna stavbena zadruga v Ljubljani zgradi tekom letošnjega poletjaj tramvajsko zvezo med Bosanskim Šamcom in Vukovamm. Električno silo bo dobivala iz roke Bosne in Drine. —> Ali bi nam ne mogla zgraditi ta zadruga tudi v Mariboru tramvaja, ki bi bil zelo potreben T Električne sile je v Fal/ na razpolago dovolj.
— Pretep med fašisti in italijanski« mj vojaki v Zadru. V nedeljo jo prišlo v Zadru med fašisti in italijanskimi vojaki do pretepa. Vojaki so se smejali fašistom, ko so ti korakali s svojo zastavo v peko okoliško va6, kar je fašiste tako raizburilo, da. so navalili nanjo, ko pn so vojaki pograbili za orožje, so jo vfašisti seveda junaško odlcu* rili. Večje nesreče ni bilo.
— Italijani pregpali tud} zadrskega nadškofa. Kakor proti vsem jugoslc-ven&kim škofom v novih italijanskih provinca-h, tako so fašisti nastopili tudi proti zadrskemu nadškofu Pulišiču. — Zahtevali so, da se odstrani in — papež so je seveda udal, kakor ob priliki pre« Spanja tržaškega škofa dr. Karlina. --Pulišič je zapustil Zader in škof mu ja dal naslov nadškofa od C<}sare del Ponto. Za anostolskega administratorja Zadra in okupiranih krajev je mesta nadškofa imenovan škof mons. Bor^at-ti, seveda Italijan. Novi papež je torej pokazal ravno toliko »nepristranoeti« napram Jugoslovenoan, kakor njagor prednik.
— Zanimiva sleparija. Pred nekai dnevi jo prispela v Solin v Dalmaciji italijanska ladija »Somora«. Nek ladijski natakar je prisoel tudi v tam-.Up.-^avi« oiostiln.0 .M,ria Vulca, kjer io
gtrail	vr'SrVTm>	Msrreor, r». 'apna rezfc
 —	Tnriiit.nifi	fnii	mm	v	»•	•	—■ '■ ■■ *m»— ■ ..■"'■!'	■	■■	—	i«	Mii«*—	■■■*»■"H	»*' ■	■	»■ n.<M>.U—■ . ■ w..—.,—.... .
-c*
plačal svojo oebo s tisočlitnslcim 'bankovcem in sicer po jal:o nizkem kurzu Gostilničar no bil vm vesel, da je tako (poceni prišel do 1000 lir ter se takoj drugi dan odpravil v Split v banko, da. jih zamenja »doklej' kute; ne pade«. V ;banjci pa se jo izkaz mio, da bankovec ni italijanski, ampak t usiki, Wranglav pa-' pir za 1000 rubljev, ki mirna seveda ni« kako vrednosti.
— Novo prometu o sredstvo v Pragi,
. češkoslovaška prestolica postaja oc dne do dne modernejša. Nedavno so uvedli v Pragi najnovejše prometno sredstvo, motorne kočije na tri kolesa Podobne so pravzaprav malemu avtomobilu s tremi koletšl, samo da imajo obliko kočije in je v težnja cenejša, kakor pa z avtomobiloctn.
— Reorganizacija ramiuasko arina, de. Vojni minister general Madarescv. je izjavil soitrudniku. »Lupita«, da namerava izvesti reorganizacijo armade, pri čemur so bo držal trajnega efektivnega staleža 125.000 mož. Svoj načrt bo predložil narodni skupščini v jesenskem zasedanju. Službena doba bo znašala za vse vrste orožja dvo leti, iz-vzemši mornarico., za katero predvideva načrt triletno službeno dobo. Z uki-njenjom številnih oddelkov vojnega ministrstva, ki so po vojni nepotrebni, upa, da bo izdatke za armado znatno zmanjšral.
— Tekst Kristusove obsodbe. — V dneh, ko slavi katoliška cerkev smrt ‘Jezusa Kristusa, bo čitatelje gotovo
. zanjma.1	smrtne	obsodbe, ki jo je
izrekel Ptvnejij Pilat na Veliki petek. Historik rnsrkez de Trogov-Cavaus je ugotovil tk> neovrženih dokazih besedilo, te sorThfs, ki se glasi: »Obsodba, iz-.Idana od Ponciin Pilita, vladarjevega namestnika v Galileji, s katero se odreja, da moj a Jezus iz Nazareta umreti na'križu. -- Leta 17. carevanja Tiberija, dne 25. marca v svetem mestu Je-ms^lcmn. Ifeo sta bila. Atnas in Kaj faz od naroda "izvoljena duhovna, a Poncij Pilat namestnik v nižji Galileji in [predsednik godneiga dvora, je bil Jezus 'iz Nazaret a obsojen na smrt na križu med dve/n a razbojnikoma. Velika in znana pričevanja so sledeča: 1. Jezus £© bil -goljuf, 2. upornik, 3. sovražnik isaiktma; 4, izdaje se po krivem za sina »Ipžtjega, b. po krivem se izdaja za. kralja Izradlcev, 6. prištd je v svetišče v Epremstvu ljudstva, ki je nosflo oljke. Ba pove so prvemu centuriju Corneliju, 'da ga cdliMje na kraj, kjer se ima sodba izvršiti. Vsem bogatim in siromašnimi oseb am' se prepoveduje, preprečiti iemnt obsojenca.. Sodbo so podpisale sledeče iiriče: Daniel Tobani, Farizej JoFcnes Zorobašk, Rafael Tobani in Ca-•pet, uradnik.« Tekst je virezan v kovi-na&to ploščo, ki ima na strani še sledečo opombo: Takšna plošča se je poslala make mu plemenu. Breždvomno so te (ploščo zelo važne za' zgodovinarje, ki se ba- vijo z življenjem in delovanjem Jezusu Kristusa Nnzarenca.
— 1 Dnevnik Karla Habsburga. Karl Habsbv irski je vodil po preobratu natančen dnevnik, ki. je sedaj, kakor poroča »Az‘ Ujszag«, na Madžarskem v zanesljivih« rokah. Številna inozemska podjetja so ponujala ogromne vsote, da bi se jim prepustil v publikacijo, toda Madžari so ponudbo odbili ter čuvajo Karlov dnevnik kot svojo največjo svetinjo.
— Stanovanjska beda na Dunaju postaja vedlno hujša. Kadi tega je dunajska občina sklenila, da prione takoj po Veliki noči z zgradbo 500 stanovanjskih hiš. Stroški so preračunani na 2595 milijono>v a. kron.
immamamam
Po zasneženih pokrajinah Volge Koraka smrt,; z dolgim! koraki stopa in njena žetev je obilnejša kot je bila v vojnih letih. Če bomo gledal? nanjo prekrižanih rok’ — kaj bo rekla o nas zgodovina, Kaj s! bodo mislili naši o-troci , bodočj rodovi? Zapisali nas bodo v zgodovino kot generacijo, kateri je pet vojnih let vtisnilo toliko sebičnosti in okrutnost!, da je lahko mirnega srca prenesla umiranje milijonov svojih bratov in sestra.
NANSEN.
Tudi pri nas se zbira za padajoče 'v / Rusiji. Odpri srce, odpri roke...
IBS.
Seja izvrševalnega odbora demo.
kratsko stranke se -vrši 23. t. m. ob 10 uri dep. v dvorani ljubljanske kazine. Navzoč bo strankin predsednik Ljuba Davidovič, ki prispe v Ljubljano v bohoto 22. t. m. V soboto zvečer jo njemu na čast družabni večer.
Demokratski družabni večer mariborske demokratične organizacije se vit’ v soboto 6. maja v vseh prostorih N .vrt finega doma. Na to že darieš opozarjamo naše somišljenik" iri prijatelje. Na večeru predava vseučil. prof. dr. Fr. Ilešič o pomenu Maribora v slovenskem kulturnem iri političnem življenju.
Mariborske vesti.
Maribor 15. aprila 1925.
Prihodnja številka „Tabora“ izide zaradi praznikov v torik popoldne ob običajni uri.
m Pomlad se razvija, solnce razliva svojo tepla žarke po cestah, brsteče drevje vabi v park, zelena polja in prebujajoče sa gore kličejo v naravo! Kdo ee rad ne osvožuje v pomladanskem zraku in pomlajuje sredi'mlade, večno-lepe prirode? A kadar gremo ven, v naravo, ne smemo pustiti doma prijateljico, ki nas jo kratkočasila, učila in navduševala ob zimskih večerih. Ta prijateljica je leipa knjiga, umetniško, beletristično delo. Ali se ne uživajo s podvojenim užitkom lepi verzi in duhovite povesti ravno v naravi, materi lepote in neskončne duhovitosti1? Tu. sredi zelenja in cvetja, nam lopa književnost. gtoprav odkriva svoje zaklade in svojo c6no. Odkar so razvija spomladanski čas; je opažati, da obisk v »Ljud ski knjižnici« pada- To nikakor ni dobro, zakaj tudi pomladi ne smemo o-pustiti čitanja. »Ljudska knjižnica« je opremljena z modernimi knjigami iz slovenske, hrvatske in češke literature ter s slovenskimi in hrvatekimi prevodi iz vseh .svetovnih literatur. Zato se pa poslužujte tudi v spomladanskih in poletnih dneh edino javne knjižnice v naštel mestu!'
m „Struža“ In učiteljstvo si stojita vedno v nekakem sorodnem razmerju kot trn v peti. Velikonočna j.StrJža® je smatraln za svojo duševno potrebo ob dneh Kristusovega vstajenja obsuti iS sledečimi psovkami: Liberalni učitelji čutijo in vedo, da jih ljudstvo nemara, zato se kot sitne španske muhe vrivajo povsod, kjer jih ni treba* ssmo, da bi tako prišli do kake časti in veljave, do vodilnega mesta in zaslužka. Tako jih mnogo opravlja službo občinskega tajnika. Brezvestno je to, da si iščejo še postranskega zaslužka in odjedajo kruh zaslužnim vojnim invalidom, ko vendar ni nobena skrivnost, da so učitelji najboljše plačan stan v državi. StroSki za šole so tako veliki, uspehi pa mali. Seveda to vsled idealnega, smotrenega, požrtvovalnega »delovanja* liberalnega učiteljstva — izven šole.* Za mariborske klerikalce je značilno, da so se po prejšnjem primeru zagnali v učiteljstvo zopet na dan izida brošure Šušteršiča, ki je svej čas uvedel brezstidno klerikalno ponjo proti slovenskemu učiteljstvu. Ampak naših učiteljev ni ukrotil tedaj vsemogočni Šušteršič, še manj jih bodo njegovi pritlikavi epigoni.
m Sušteršlčeva brošura je že tudi v Maribora zbudila primerno senzacijo. Včeraj je sprejela večje število teh brošur v razprodajo tukajšnja podružnica .Jutra1*, (Barvarska ulica), pa sa bile tekom ene ure vse razprodane. Danes so dobili novo pošiljatev, pa so se ljudje zopet kar trgali za njo. Šušteršič je torej očividao dosegel vsaj materi-jelni uspeh s svojim glasom iz groba, ker zelo dvomimo, da bi se moglo kosmato vest naših klerikalcev kaj dojmiti — v tistem hipu bi že ne bili več klerikalci.
m .Dežela" in SušteiSicfev atentat na klerikalce. *Slovenec“ in »Straža* sta takoj drugi dan po izidu znane Su-šteršičeve brošure objavila dopis z dežele (vox populi, vox dei 1) in zavrnila Sušteišičeve obtožbe. Klerikalni veljaki kažejo s prstom na te »dopise*, češ, ljudstvo je z nami in Bog pred nami, pa kaj hočete liberalčki! Mi zelo dvomimo, da bi »Slovenec* in sStraža*
dobivala kar ekspresno ali morda celo brzojavno dopise z dežele. Skoraj gotovo so bili izdelani v kakem redakcijskem kotu, pa saj je to vseeno: klerikalna dežola je že navajena kimati in bo kimala, dokler bo živel klerikalizem.
m Socijalisticni diktator. Grčarjev fennan na prisilno deložiranje revne ženske, nezakonske matere sina uglednega očeta na Aleksandrovi cesti je vzbudil po mestu v vseh slojih ogorčenje. Ferman dostavljen na ekseku-tivni organ stanovanjskega urada — in to bo najbrže organ državne policije
— se glasi: Izpraznite eventr^uc prisilnim potom stanovanje M. Z .... na Aleksandrovi cesti 55 v prid viš. pošt. uradniku V.... Ker ta ferman kateremu manjka ' vsaka pravna podlaga, no omeruja nič, kam naj gre stranka iz deložiranega stanovanja in • niti ne omenja datuma, kdaj naj se ta socija-llstični akt izvrši, preostaja lo sklepanje, da se stranko trže ravno za praznike vsako uro kraitkomalo na cesto. Kakšnih nazorov je tudi uradni-štvo pri stanovanjskem uradu, je razvidno iz drugega ustmenega fermana, ki pravi, da naj se stranka preseli domov v Sv. Lenart v Slovenskih goricah in da naj sin obiskuje gimnazijo v Mariboru, kar iz Sv. Lenarta — 20 km oddaljenega od Maribora. Mariborčani imajo na teim in na takih vzgledih priliko se prepričati, koga so si zbrali za župana. A Grčarjeve žrtve ne bodo zastonj. Mož je postal s svojo diktaturo nemogoč že v svoji lastni stranki.
m Carinski šimelj zaustavil železniški promet. Na Veliki petek je bil zaustavljen ves železniški promet c d Dunaja do Trsta in kot posledica tega tudi na vseh estalih glavnih progah. Zaustavljeni so stali veliki/ btrzo- in osebni vlaki stoječ na večjih postajah, na malih postajah pa so čakali zakasneli tovorni vlaki. Velikanske zamude, preklinjanje potnikov ogorčenje na postajnih ui"c,dih. Železniški , strojit, pasivna, resijstenca? Ne! Vso to ogromno zmedo na progah štirih držav je povzročil carinski šimelj na mariborski glavni carinami. Brzovlak 10 je prišel v Maribor s neznatno zamudo, lahko bi bil odšel pravočasno, toda carinski šiffielj je s svojo trmo naknadne obmejne revizije povzročil tri ure zamude. Slična usoda je zadela popoldanski brzovlak 4. Škoda,»da niso bili na mariborskem glavnem kolodvoru navzoči gospodje iz centralne vlade. Slišali bi bili strašno in neopravičeno obsodbo za Jugoslavijo. Strašno, ker zadene edinega pravega povzročitelja, našo carinsko upravo, ki se je ob tej priliki pokapala najširši javnosti kot nesposobna za mednarodni promet. Neopravičena je bila tu sodba, ker je naš železniški aparat izborno funkcijoniral in ker mi sami trpimo škodo posebno na ugledu napram sosednjim državam
— samo radi starega carinskega ši-meljna.
m »Smetanac v Mariboru. Za koncert praškega pev. društva »Smeitana«, ki se bo vršil v torek v Mariboru v Gotaovi dvorani, vlada že sedaj tako veliko zanimanje, da so vstopnice že skoro razprodane. Pevsko društvo pride v Maribor v pandeljek ob 13.35 in bo istega dne ob 17.30 pelo na pokopališču na grobovih Slomška, in Tomšiča, ob 20. uri pa bo v Narodnem domu prijateljski sestanek, na katerem bo svirala vojaška godba.
m Proslava šestdesetletnico Slovanske Čitalnico v Mariboru in Hrvati. — Zagrebški »Obzor« poroča v feuilettonu o proslavi šestdesetletnice Slovansko Čitalnice, ki ee bo vršila 14. maja ter poziva Hrvatte, naj se vdeleže te proslave, da pokažejo narodno vzajemnost s Slovenci ter pripominja, da je Maribor naša najsevernejša kulturna postojanka. Upamo Eu nadejamo se, da bodo Hrvati upoštevali ta Idic »ObzoTa«. Priporočljivo pa bi bilo, da bi iiitalniški odbor oficijelno povabil zastopnike lir-vatskih in srbskih kulturnih in prosvetnih organizacij na to šestdesetletnico. Štajerska jo živela vedno v* ožjih etikih z brati Hrvati nego Kranjska in tudi danes je Maribor v marsičem bližji Hrvatom in Srbom nego Ljubljana. —
m Ljudftka knjižnica je kljub praznikom odprta ob navadnih urah.
m Onozarjamo na inserat tvrdke Miloš Oset., trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom na Aleksandrovi ce&ti. št. 4
m Jugoslovensko-Češkoslovaška liga v Mariboru vabi svoje člane, da se udeleže pozdravnega večera, ki ee vrši v pondeljek ob 20. uri v Narodnem domu na čast »Smetanovcem«.
m Gimnazijsko podporno druSti/o Tiho brez šuma delue na gimnaziji že 50 let Podporno društvo, ki ima vglav1 nem namen, da preskrbuje revnim jakom potrebne učne knjige. Ta nalog« postaja spričo znane draginje vedno te* žavnejša. Saj stane danes skoro te vsaka knjiga okroglo 100 K. Zato se zatekajo revni dijaki k Podpornema d uštvu, ki pomaga po svojih meifch. Letos je 312 dijakov (torej mnogo čez polovico) dobilo 1240 knjig na posodo. Teda stare zaloge gredo h koncu, večinoma pa so vsled spremenjenih wl' mer rr>porr.bne. Zato se obrača dra* Jtvo im javnost, naj ne pozabi našit1 gimnazijcev. Članarina znaža 5 Din., ustanovnina pa 125 Din. Pred kratkim sta društvu naklonila Mariborska poso* jilnica in g. dr. Pipuš po 1000 K, usta-novnik pa je postal g. ravnatelj dr. T0‘ minšek, ki je ob enem predsednik te' mu društvu. Nadalje so darovali dosf* daj po 20 Din. gg.: dr. Medved, prof-Bračun, po 15 Din.: prof. Košsn, po ^ Din. gg.: dr. Strmšek, dr. Dolir, p^ Skok, prof. Trionik, dr. Capuder, pr° ' CimermatJ, dr. Pečovnik, prof. Kociper, dr. Verstovšek, dr. Rostohar, prof. Cotič, prof. Ghser, dr. Žmavc, dr. Ribar ^ Mirko Govekar, Anton Trebše. Vseffl darovalcem iskrena zahvala!
%
m Praško pevsko društvo »Smetan®* dospe v pondeljek dne 17. aprila ob V?2. uri popoldan z brzovlakom J Maribor, kjer priredi v torek dne aprila ob 8. uri zvečer v Gotž-ovi dvorani svoj koncert s sledečim sporedo«1-1 Himne: A. B. Tovačevsky: Vlasti (DjT movini), J. B. Forsfcer: Orač.
Ant. Dvorak: Milenka travioka (Ljubka travica), J. B. Forstor:	Hymnu9
(Dvospev) (Himna), Zd. Fibich: Tic^ noc (Tiha tnioč), K. Bendi:	Ztraceu®
mladi Zgubljena mladost), V. Nov^M Dvanact bilych sokolu (Dvanajst beliU sokolov), I. B. Forstor: Svaty Vacla^ (Sveti Vaclav, P. Križkovsky: IJtoa'1" la. (Utopljenka) B. Smetana: Bolnicfc^ (Kmečka pesem). V pondeljek ob uri popoldan bodo peli na grobovi« slovniskih prvakov Slomška in To®1' šiča na starem mestnem pokopali5^ Vsi, kateri so bili tako prijazni, da ponudili pevcem za pondeljek in prenočišče, se naprošajo, da se udpl^f sigurno sprejema na kolodvoru, da 3^ .pokažejo oclkazano jim prenočišče^ a Isti dan zvečer ob 8. uri se vrši na cas* pevoem v veliki dvorani Narodn^ doma prijateljski sestanek s sodelo^ njem vojaške godbe. Oni, kateri prejeli tozadevna vabila, naj se si jo v pondeljek ob	10.—11. uri v
bovi sobi Češkega kluba v Nairodn^ domu. Vabilo velja kot vstopnica-
m Cesky klub v Mariboru. Vsi ^^j se poživljajo, da se udeleže sprojeff^ praškega pevskega društva »Smetan3, na Glavnem kolodvoru v pondelj^c ¥j2. uri popoldne in vseh tozadev111 prireditev.
m Društvo vrtnarjev In prilatelj®^ vrtov vabi vse Člane in prijatelje #vr narstva k mesečnemu shodu, kateri vrii dne 23. aprila 1.1. ob 10. uri v ? stilni Ljudski vrt, Koroščeva ut*ca«j0 Napredovanje tega društva se je z*c gg v Mariboru zelo razvijati, P°vSG nfjd najde zanimanje. Ker je društvo v P vsemu občinstvu, bi bilo zelo ra^v« r, ljivo, da kolikor več članov PrlStg v Vrtnarstvo in zelenjarstvo, katero $ *, Jugoslaviji ni razvito, bode v boo ^ nosti igralo veliko vlogo, kajti stn agrarni državi, katera bi lahko PJ1 več, la in izrabljala na tem polju vel*rT°tljeri ■kakor pa se je dozdaj storilo. ^SI -n,
društva je, dajati od strokovnjakov j
-formacije članom in jih v vsaki pr podpirati s strokovnimi navodili. žtvo namerava letos prirediti vrtn®r 0 razstavo in pri fcj priliki se občio jj lahko prepriča v lastnih izdelkih strokovnjakov.
m G. Sulič sijajno oproščen.
ni senat je to pot v javni končnoveljavno izrekel svojo ra ^ v Suličevi aferi, ki jo svojčas rr jala dulvove tudi daleč izven M® jjitfi G. Sulič je biJ. pred pokojnim 0’’ra ifl -sodiščem obsojen, na 1 mesec za*1
IPM	    H............................. ......-.iiii.'-
" ■1 '------------------------------------------------------------------
 ........-'"'‘H.....
.TABORA
1 9
Maribor, 16. aprila
BWmK-Sb23£:S>
Mako Zemljič:
Vstajenje.
Ko vzbudijo topli solnčni žarki fiaravo iz zimskega spanja, ko vzklije P° našem polju, naših lokah in gozdih prvo zelenje in cvetje, obhaja krščanstvo vstajenje Kristusa, božjega učenika ljubezni. Primernejšega časa si cerkev ni mogla poiskati za ta praznik, saj je prav v tej dobi povsod ljubezen, povsod vstajenje. A časi so težki, zmeda velika, jubezen človeka do človeka je zastrupljena § strastjo sebičnosti, lakomnosti lfl brezobzirnosti. Zato vstajenje ni ono veliko Vstajenje, ki čaka nanj doba velike naše bodočnosti. Zato vstanite vi vsi, ki tavate še v temi, vstanite s prižgano svečo ljubezni in pojdite v svetel (Ian Popolnosti.
*
Mati, zlata mati, vstani. S svetim Grahom se bližaj zibelki, svojemu detetu, največjemu in najtajnejšemu umotvoru "ožjega stvarjenja. Ljubezen ti ga je dala, v ljubezni si ga nosila, v ljubezni Sl_ga rodila. Glej ga in glej, misli in misli, doji in kopaj ga v jasnih in tem-n,h časih v svojem nebeškolepem materinstvu ter odganjaj previdno s trepetajočo roko nadležne muhe zlate mladosti, vsak tvoj pogled, vsaka tvoja beseda, ';sako tvoje dejanje in nehanje je lahko usodno za njegovo poznejše življenje, njegovo dušno vstajenje.
*
Učitelj, pionir prosvete, vstani! Najelitnejši material, up in nado naroda maš v svoji delavnici : Ustavi se s svojimi učenci ob vsaki bilki, vsakem Cvetu, vsakem kamriu, slušaj ž njimi Petje drobnih ptic, vadi jih v ljubezni
bližnjega. Ne književna znanost, temveč duševna plemenitost bodi glavni ■ srnoter tvoje vzgoje. Nadarjeni učenci “ bodo itak lahko sledili. Posebno pokornost pa obračaj duševnim in telesnim Rabičem ter po družbi sprideni mladini.
^ ljubeznijo ji pomagaj, z ljubeznijo ji odpravljaj razvade, ponudi 'ji ob vsaki Priliki roko, vrat, ti boš imel veselje, Marsikatera tvoja izgubljena cfvčica pa Pride do vstajenja.
’ Svečenik, nositelj Kristusove ideje, j Učitelj naroda od njegovega rojstva doj poba, vstani! Ljubezen te naj vodi naj leco, Kristusove besede ti'naj tečejo iz} Ust, ljubezen naj deli tvoja blagoslovljena j r°ka, ko krščuješ otroka, ko kropiš po "Pljenju ubitega brata. Božji hrami sc | oodo zopet napolnili, božja beseda bo j' Prešla zopet v kri in meso slehernega,' kristjana in ti boš postal biser človešk • družbe in. ljubljenec naroda.
Pojdi z ljubeznijo med naro'd in sej med trpini ljubezen, opusti osebne napade in strankarske „šlagerje“, delaj mir med razburjenimi elementi, ti boš spoštovan in ljudske mase pridejo do vstajenja.
*
Verižnik, navijalec cen, vstani! Milijoni po Kristusu tvojih bratov trpe radi tvoje pohlepnosti po zlatu. Koliko ljudi je na dan Vstajenja Izveličarja radi tebe lačnih in nagih. Ali mar misliš, da boš živel večno ?! Ne, ne. Samo nekaj desk in neštete pravde med tvojimi dediči ti bodo edino plačilo. Izprašaj si vest, odpri svojo preobloženo blagajno, pre-numeriraj svoje zaloge ter vrzi nekaj odstotkov med gladni in nagi narod. Gorje ti, ako spravi splošna beda ljudske mase v obup. Obtip ne pozna ljubezni in družabnega reda. Tvoji razkošni domovi bodo v temnih nočeh cveteli, tvoje železne blagajne se bodo udirale kot steklena posoda in srečen boš, da odneseš golo življenje:
Ko še uresničijo moje zelje, ko bo videl človek v sosedu čioveka, ga vzljubil kot brata, ko preidejo ljubezen in medsebojno spoštovanje ter priznanje dela vseh stanov v kri in meso ljudske mase, potem bo obhajal naš celokupni narod svoj preporod, svoje vstajenje, tedaj šele bo zavladala v naši lepi in bogati domovini prava demokracija.
Sodnik, roka pravice, vstani! Pazijivo prehodi življenske steze obtoženca, na-fančno premeri prepade in klance, ki Jp je prelazil, vode, ki jih je prebredel, pretehtaj njegovo vzgojo ter telesno in ^usevno vrednost. Hudodelec je produkt *goje, družbe in časa. Misli, preziraj ^astarele črne paragrafe ter mu vrzi v sV°ji razsodbi rešilno vrvico liubezni — Vstajenja.
•
, Zdravnik in usmiljenka vstanita ! Lep n vzvišen je vajin poklic. Obupani, ve‘«rio in duševno pobiti se zatekajo k ^ama. Z ljubeznijo jih bodrita, z ljubijo pomešajta zdravila in še v mr‘ni sili podžigajta up na vstajenje! * .
skn^°''*il{' voditelj narpda, vstani! Ljud-2auPanje te je spravilo na to častno niac ®Pusti demagogijo! Ljudske d- ® ,;se lahko vznemirijo, težko pa boš !hT*0, ^re.brskaj zgodovino in prišel lucii k PrePr'čanja, da so v vseh revo-^ na&i demagogi zasluženo plačilo.
Pohorcc:
Pohorski svetniki.
Na samoti Sveta Urša Se med drevjem skriva: Golobičica-devica,
Plaha, sramežljiva.
Z vrha bližnjega jo cesar Sveti Areh gleda:
Hej, kako tam v solncu letnem Vsa žari soseda!
Razposajen bi pošalil (Spet so mladi dnevi!)
S samotarko se pobožno,
Klicat šel jo drevi . . .
Ali tiho, sen prešerni,
Da te kdo ne čuje:
Sveti Urh sloji ob strani — škof — in prisluškuje . . .
In tako molči vsak zase,
Sam, kot da zaklet je;
Krog pa koši se zelenje,
Bujno valovi življenje,
Večno brstje, cvetjc.
(nž. Lazebnikov (Maribor).
V sibirskih pušča* vah.
Vozi!i smo sc na saneh’, v katera so bili vpreženi psi, po sibirski'tundri*.
Toplomer je kazal 38 stopinj mraza. Padal je vedno nižje in nižje. Bližala se je noč. Nikjer nobenega drevesa: povsod, kamor je pogledalo oko, se je mračno belila snežena ravan. Znali smo, da brez Ognja ne bo mogoče prenočiti, pa smo se peljali dalje, kakor so nam zvezde kazale pot. Vsled silnega mraza so naše brade zledenele in trepalnice so se spri-jemale, ko smo trepali z očmi. Psi so postali že popolnoma beli in obdal jih je gost oblak pare, tako, da so bili podobni belim medvedom. Mi bi morali bežati za sanmi, da bi nam ne zmrznile noge, ki so postale že neobčutne.
* Tundra je močvirnato, pusto ozemlje na daljnem severu.
Okrog 8. ure zvečer je nekaj začr-nelo v daljavi. Radostno smo vzkliknili, zakaj bil je majhen gozdič ob bregu reke, sredi tundre — navadna oaza v sneženi pustinji. Tu smo se ustavili in sklenili ostati čez noč. Psi so se medtem vrgli v klobko po snegu, vedoč, da je končan njihov težki trud in da je nastopil čas počitka.
Kozaki so začeli pripravljati prenočišče. Kakšne štiri metre naokrog so od-grebli sneg in napravili iz snega nasip s treh strani, na 'četrti strani pa so zakurili s smrekovimi vejami. Dno te štirioglate jame so nastlali z mahom in skorjo ter pripravili široke vreče, v katere smo se zavijali za spanje. Nato so naredili mizico iz zaboja ter postavili nanjo vroč čaj in suhe ribe.
Sedli smo na medvedje preproge ter udobno iztegnili noge proti ognju, se naslonili na vzglavnike, pušili, pili čaj in se razgovarjali. Končno je nastopil čas spanja. Psi so dobili vsak po eno suho ribo, A mi smo zlezli v z mahom obložene vreče, zarili noge v mah in zaspali.
Čez nekaj časa me je vzbudil silen mraz v nogah. Podprl sem se na lakte, dvignil glavo iz vreče, da bi spoznal po zvezdah, kako pozno je. že. Skril sem se zopet v vrečo in hotel zaspati, a ni se dalo. Preležal sem kake pol ure, nato pa še enkrat pogledal na nebo. In glej: ves sem ostrmel nad prelepim prizorom. Na širokem nebesnem oboku, posejanem s samimi blestečimi cveti, je sijala ogromna mavrica. Iz nje so kipeli kvišku tisoči rdečil^ in zelenih žarkov. To je bil severni sij, znana prikazen severnih krajev. Vzbudil sem tovariše, da so mogli občudovati ta velikolepi prizor. In vsi smo kakor začarani molče strmeli vanj. Cez nekaj časa se je začela ogromna mavrica z vsemi dražestnimi žarki pomikati višje in višje, nad njo pa je nastala druga mavrica, ki je blestela tako kot prva in izžarevala raznobarvni sij.
V tem trenutku je rdeči ogenj zalil '•';<} nebo in pordečil tudi sneženo ravan.' Nisem mogel prav izraziti svojega začudenja, ko se je rdeči ogenj naglo, bliskovito naglo izpremenil v purpurno oranžasto barvo. Zdelo se je, kakor da je v trenutku vzplamtelo celo ozračje. Pričakoval sem, da bo zdajci zagrmelo, da se bo tfesla zemlja — a niti na nebu niti na zemlji ni 'noben zvok motil veličastne tišine sibirske noči. Nikdar bi si ne bil mislil, da je severni sij tako neizrecno krasen in lep.
Nagli prehodi rdeče, 'bledomodre, zelene in rumene svetlobe so se jasno odražali na površini snega. Vsa tundra je menjavala svojo barvo ter izgledala, kakor da je zalita s krvjo, ter ožarjena z mrtvaškobledim, zelenkastim sijajem.
Cez nekoliko minut sta se. obe mavrici razpadli na tisoč kosov in vsak kos je imel vse mavrične barve.,: rdečo, žolto, zeleno, plavo in druge. Čez. celo nebo, od obzorja do obzorja, sta se rastegnila dva velika polukroga iz raznobarvnih dolgih koščkov in ti koščki so se zibali in trepetali s tako naglostjo, kakor bi ves svet poplavjal velikanski požar. „Bože pomiluj!" so vzklikali kozaki, vsi očarani nad divnim požarom. Ko sta se na to razpadla oba nebeška pasa na več trakov, je sij dosegel najvišjo lepoto.
A tu je žačel bledeti in se manjšati. Svetloba je polagoma pojenjala in čez pol ure ni bilo na temnem nebu ničesar več, kar bi moglo pričati o divnem prizoru, kateremu smo se toliko čudili. Izginil je kakor prazen fantom.
Zaneta Ivanova.
(Spomin).
Žaneta Ivanova je prvikrat nastopila , . Plesalka v sofijskem narodnem r gledališču, ko se je bila vrnila iz Moskve > eno leto nied vo.ujo. Nien nastojue
bil pravi triumf plesa in mladosti. Nikdar še nisem videl plesalko, ki bi imela toliko elegance. Kakor vestalka v belem pleSalnem kostumu, ogrnjena z naran-často tančico, ki jo je vso pokrila; s pleteno košarico, kakor jo imajo Bolgarke, ko nosijo rože na trg, je Žaneta v lahnem ritmu prekoračila oder. Njene estetične kretnje in lepo vitko postavo je upijalo stotine gledalcev. Žaneta je trosila cvetje po odru in njegov dišeči vonj je polagoma polnil dvorano.! Orkester je spremljal njene kretnje, pa se mi je zdelo, da izginja v megli in oblakih . . . Ostal mi je samo vonj in tihi, tihi, čisto neslišni akordi muzike . . . Tedaj je prenehalo Vse, in po dvorani je zagrmel viharen aplavz.
Ko se je dvignilo zagrinjalo, ki je izginjalo kakor oblak, je Žaneta stala v cvetju daril. Galerije so še ploskale, iz lož so jo obsipavali s cvetlicami, a ona je trgala rože in jih metala med publiko.
Zanet! Žanet! ... se je razlagalo stotine glasov—godba je zaigrala, a Žaneta je zaplesala . .-. plesala v kot kakšno eterno bitje. V trenutku pa se je opotekla, zavrisnila itj padla na pod. Godba je igrala še dalje, publika aplavdirala, ali Zaneta ni vstala več.
Panično se'je vzemirila dvorana . , Nekateri so skočila proti odru, a v ten? hipu je zagrinjalo padlo . . .
Drugi dan so javili sofijski listi, da: je Zaneta stopila na visok žebelj in se zbodla v peto. Izvršila se je preiskava, ki je dognala, da ji je neka nevoščljiva! tovarišica podtaknila žebelj, da bi jr tako, onemogočila.
Čez leto dni, ko sem zopet dospel v Bolgarijo, sem vprašal, kje se nahaja Zaneta Ivanova. Rekli so mi, da ni nik-j dar več stopila na oder, ker so ji odrezali desno nogo in je žalosti umrla . . J
 	(„Jugoslav.	list“^
M. Kovačič:
Primož Trubar in nje* gov slovenski cerkveni obrednik.
Velikonočni čas je morda tudi priv merna prilika izpregovoriti besedo ali dve o n</kem verskem pojavu, ki ga je svojčas doživel naš narod —*o prote> stantizmu na Slovenskem.
Med onimi idealnimi duhovniki, ki so se zavzeli, po splošni posurovelosttl v 15. stoletju in cerkveni razdrapanostii te dobe. za poglobitev duševnega živ-1 ljenja našega ljudstva, nam je im'eno-1 vati kot prirega in najimenitnejšega doJ lenjskega rojaka Primoža Trubarja. Že! v svoji mladosti se je nagnil k prote-l stantizmu in postal najvnetejši njegov propagator. Sicer je bil preganjan ob: tej ali oni priliki radi svojih verskih na-; zorov, vendar se ni zbal in vdal. Še le!
1. 1547, ko je v državi, kateri so pri-padali naši kraji, zaenkrat zmagala katoliška stranka in je bil izdan ukaz, da se protestantski propagatorji in pridigarji pozaprejo v ječe, se je Trubar umaknil zaporu in zbežal v Nemčijo, kjer je protestantizem imel zaslombo v nekaterih deželnih vladarjih. In to je bile za nas dobro, kajti tu se je Trubar naučil kulturnega dela, tu se mu ie porodila misel na slovensko knjigo" in tu se mu je porodila misel slovenske narodne cerkve. Kakor je namreč Martin Luther izhajal, od Kristusovega nauka m njegovega naročila apostolom, naj' gredo in učijo vse narode, ki so seveda Boga častili v svojem jeziku irt ne v dozdevno edinozveličavni latinščini,! ter uvedel nemščino kot bogoslužni jezik, tako je tozadevno postal Trubaf njegov zvesti in dobri učenec in uvedel slovenščino kot cerkveni bogoslužni je« zik. To se je zgodilo v 1. 1561, ko so kranjski stanovi —> dobivši naorain syo*
\
jemu katoliškemu vladarju zopet premoč in poklicali Primoža Trubarja zopet na Kranjsko, oziroma 1. 1562, ko se je Primož Trubar na ta poziv res vrnil s svojo družino na Slovensko kot superirrtendent, to se pravi kot prvi slovenski protestantski škof.
Dokler je bival v Nemčiji, je imel casa in prilike dovolj, da se je ogledal po ureditvi protestantske narodne cerkve pri Nemcih. Ko je prišel sedaj zopet med svoje rojake, je sadove svojih opazovanj in študij v tujini presadil na domača tla, kjer je hotel urediti popolnoma slovensko cerkev. Storil je to s knjigo, nazvano „Cerkovna ordninga“, ki je izšla 1. 1564. Ker pa je bil Trubar posegel z nekaterimi določbami v »C. o.“ v kraljevske pravice, je radi tega moral še istega leta 1564, ko je izšla C. o., pobegniti pred vladarjevim zasledovanjem iz naših krajev v Nemčijo. Sicer je pozneje enkrat za kratek čas še prišel na Slovensko, vendar za dolgo odtlej na svoji domači zemlji ni bival nikoli več — tragika, ki jo najdemo baš pri najodličnejših možeh tolikokrat.
In zopet je bilo to v našo srečo, Kajti kakor se je Primož Trubar temeljito bil pripravil že za to „C. o.“, vendar je sam ni smatral za dogotovljeno zgradbo, nego je študiral, zbiral in zbiral dalje, dokler ni izdal v 1. 1585, to je leto potem, ko smo dobili Slovenci prvi popolni prevod Sv. pisma, novega cerkvenega obrednika pod naslovom ,.Agenda, tu je, koku fe te imcniinijhe Boshie jlushbe opravlajo po Wirlemberfki Zer-kovni orčfningi, jloverrjki". O Trubarjevem delu na tem cerkvenem obred-niku imamo naravnost izborno razpravo našega ljubljanskega .vseučiliškega prof. drja Frana Kidriča, ki je izšla v Heidelbergu. na Nemškem že pred nekoliko leti (1919) z naslovom: „Die protest. Kirchenorduung der Slowenen im 16. Jahrhunderte“. To je knjiga, ki more služiti vsakemu znanstveniku za vzgled skrbnega, točnega natančnega filološkega dela.
. V njej nam je pisatelj pokazal, da je Prim. Trubar res-bil orii mož, ki je zaslužil čast prvega siov. prot. škofa. Daši je v naslovu cerkvenega obrednika iz 1. 1585 rečeno, da um je vsebina »koku fe le imenitnbhe iiushbe Boshie opravlajo po \Virtemberjki Zerkovni ordningi (loven ki", vendar ta ofr rednik ni prost prevod vvflrtemberškega cerkvenega obrednika, nego j.e v mnogem plod' samostojnega Trubarjevega dela. Naslovi vrurtemberškega obrednika se je Trubar poslužil de, da ne bi zopet posegel v kraljevske pravice ir ne bi bil spravil svojih naslednikov v Ljubljani v isti položaj, v katerem je bil sam 1. 1564, ko je moral pred vladarjevim preganjanjem zbežati; 'vurtemberški cerkveni obrednih je tvori! le temelj slov, obred-n.iku in mu je dal avtoriteto, ker je bil državno priznan. Pri Trubarju pa vidimo, da se sioer oslanja v glavnem na ta obrednih, da pa priteguje tudi druge, iz katerih posnema ono, kar je bolje nego v vztirtemb. obr. in kar se mu zdi bolj pravoverno. Tudi to potezo Trubarjevo jc treba povdariti, da spoznamo njegov veliki duh. Trubar tedaj ni le organizator, nego kaže tudi reformatorske zmožnosti.
V	razvoju od „C. o.“ 1564. leta do cerkv. obrednika 1585. 1. je bilo seveda več vmesnih stopenj. Ena njih je fiksirana v knjigi „Catechismus sdveima islagama" iz 1. 1575. Ta knjiga ima dodatek z naslovom „Ta macbina agenda. Vti fe pravi inu vuzhi, koku fe ima prou Kerftiti, Obhayati, Sakon terditi, Viutrc, Vuezher, jper Jeidi, Subper Turke m v[e Boshie Gmaine fourashnike, Moliti . . . . Vfe rizhi, fufeb vti Zerqui, fe imaio pojhtenu, poredu inu vfaftopnim Jeziku opraviti, vely S. Paul 1. Cor. 14.* S tem je podana tudi kratka vsebina cerkvenega obrednika; povdarjam stavek sv. Pavla, ki ga je postavil v naslov temu dodatku in opozarjam na to, kolike važnosti bi bilo to za nas v naci-jonalnem oziru, če bi se bilo ustrezalo zahtevi sv. Pavla, Če bi se bila prot. cerkev razvijala dalje in ne bi bila zatrta po katoliški protireformi. Smelo trdim, da bi nam bila postala prot. cerkev narodno cerkev in steber naši nacijonalni misli, kakor je n. pr. pri naših rojakih srbskega imena versko čustvovanje nerazdružno zvezano z naci-jonalnim čustvovanjem, kar bi bilo zlasti
neprecenljivega pomena za naše prosto ljudstvo, ki še danes — v svobodni naši državi — niti ne čuti dovolj narodno.
Iz vsebine cerkvenega obrednika hočem v podkrepitev svoje trditve omeniti n. pr. le zahtevo „de povfod vmei-ftih, vtergih fe imajo Latinike Nemb'hke inu Slovenfke Shule gori narediti" in neko drugo, iz katere sledi, da je morala tudi prot. duhovščina znati slovenski, česar ni mogoče vedno reči o katoliški, niti še sedaj ne, če pomislimo na primer na Koroško.
Če hočem h koncu še enkrat podčrtati pomen Trubarjeve ideje o slov. cerkv. obredu, tedaj to najbolje storim z besedami prof. Kidriča, ki jih je napisal na koncu svoje knjige:
»V slučaju končnoveljavne zmage protestantizma v Notranji Avstriji bi bila zavisela stvar slovenstva od tega, ali bi slovenski cerkvi bilo danih več mož Trubarjeve vrste, ki ni mogel poznati sovraštva do nemštva, ki pa se je čutil vendar eno s svojim slovenskim kmetskim ljudstvom in izvajal iz tega naravne posledice. Vsekako je imela že Bohoriča, in to j,e, povdarjam j a z, značilen pojav, ki potrjuje mojo prejšnjo trditev; imela je že v njem moža, »ki je kazal s fino ironijo ljudi, koji so sodili in govorili o našem slovenskem jeziku brez ljubezni, ter se zavzema! za one, ki se trudijo, ohraniti ta jazik, ga razširiti in tako tudi razjasniti.*
Beograd, dne 9. aprila 1922. Dragi prijatelj!
Zadnjič sem bil kratek, pa se Ti skoraj nisem upal opravičevati, ker se mi zdi tako smešno, če tarnajo mladi ljudje, da nimajo časa, »preveč dela" itd. Toda pri nas je to skoraj resnica, le, da jaz ne tarnam nad tem, nasprotno sem popolnoma zadovoljen, ker mi je postalo delo — najbrž ne brez Tvojega upliva -- res pravi užitek in notranja potreba. Da pa me boš popolnoma opravičil in videl svojega fanta v pravi luči, Ti bom danes malo obširneje opisal svoje življenje. Rad bi Ti čim več povedal, zato dovoli, da bom čim najbolj prozaičen in kratkobeseden:
Začnimo po dnevnem času. Sedaj na pomlad vstajamo zjutraj ob 6. uri in ob 7. uri že korakamo na Topčidersko brdo. Pri vsaki poti se spomnim Tebe in vedno mi je žai, da Te zadnjič nisem tudi tja zapeljal. Sploh si boš moral pri prvi priliki ogledati to krasno beograjsko okolico. Nekaj čudovitega je v teh krasnih pomladnih jutrih za Beogradom. Predstavljaj si mene: Solnce je že precej visoko in jaz marširam prepevajoč s svojimi fanti'iz šumnega mesta, množice ljudstva drve v mesto, mi pa krepko mimo njih v zelene poljane. Pravi duševni užitek so mi postala ta jutra. Ves srečen sem ob misli, da sem lahko celi dan svoboden zunaj v naravi, ko se morajo drugi stanovi mučiti dan na dan v zaduhlih pisarnah. Moji momci pa, kot bi razumeli moje misli, prepevajo vedno vedrih lic in kot bi bili vsi le ena srečna rodbina. Imam Macedonce in Sremce, vendar vlada med njimi vedno najiepša harmonija, kot da so si pravi bratje in celo slovenske pesmi mi že prepevajo, posebno če se mi hočejo prikupiti. Kako bi torej človek ne bil dobre volje in željan dela.
K poldnevu se seveda vračamo trudni domov in prav težko že čakam vrnitve, da se osvežim. Po obedu pa se znajdem s tovariši v Čitalnici, ki je vedno polna. Najprej seveda prelistam »Tabor* in »Jutro", potem pa ostale jugoslovanske liste. Da veš, mi smo vsi z dušo in telesom Jugoslovani in nič drugega in tako malokdo seže po bloka-ških in velesrbskih listih. Politiziramo sploh malo; predvsem zato, ker ni časa. Ob pol 3. uri mdramo zopet na delo in tako smo zvečer večinoma pošteno zbiti. Medtem imamo namreč tudi šolo in vedi, da so se moji analfabeti že naučili čitati in pisati in sicer cirilico in latinico.
Ne smem Ti seveda zamolčati, da zaidemo zvečer često na naš živahni korzo, ki se ie tudi Tebi tako dopadel.
Kdo bi bil tako filistrski, da bi se v teh mladih letih zapiral pred ženskim svetom, ki je ravno v Beogradu tako zapeljivo lep ? Seveda radi tega ne zanemarjam gledališča in koncertov, ki jih je zadnji čas vedno več v Beogradu. Tudi družabnost med oficirji je lepo razvita. Imamo stalne drugarske večere v kasarni, kjer nam koncertira muzika kraljeve garde.
S tovarišem Slovencem še vedno deliva skromno sobico v kasarni, katero pa sva si medtem s prihranki že precej lepo uredila. In tako ostajava veliko večerov doma in čitava knjige. Dobil sem iz domovine par lepih slovenskih knjig, dar nežne roke. Veš, to me je ganilo in ponosen sem, da so naše deklice še tako idealne, da izkazujejo pozornost z deli naših umetnikov. In zato s tem večjim užitkom prebiram Cankarja in Albrechta, — tako lepo se pri tem sanjari v mehkih pomladnih večerih. »Podobe iz sanj* sem kar pil in tudi »Grešnik Lenart" mi je zelo ugajal.' In ko sem že vsega poln, vzamem še Albrehtove pesmi, ki se mi zdijo vsak večer globokejše. Tudi srbske literature imava nekaj na mizi, med drugim Nu-šiča in Iliča, ki mi posebno ugajata.
Oprpsti, zopet me moti čas, moram končati, ker imam še precej uradnega pisanja — čeprav je že večer. Hotel bi te velikonočne dneve pogledati v ožjo domovino, pa sem si že o Božiču izprosil predolgi dopust. Sicer pa veje tudi krog Beograda isti velikonočni duh in čez nekaj dni pozneje bo tudi Beograd proslavljal svojo Veliko noč in mi, ki nismo ozkosrčni, z njim vred. Upam tudi, da se me bodo spomnili s par vrsticami tudi moji dragi — Tebe ne izvzamem in Ti zato pošiljam prav iskrene in prijateljske pomladne pozdrave.
Tvoj
Zvonko.
Mat. Pogačar:
O strokovnjakih jn šolski reformi.
(Predpustna razmišljanja v postnih dneh.)
Ker imam skoraj grešno zanimanje za šolska vprašanja, dasi nisem strokovnjak, sem z veliko pozornostjo zasledoval debato o reformi srednje šole v našem časopisju. Odkrito povem, skraja me je močno skrbelo, kako jo bodo naši strokovnjaki pogodili. Gojil sem namreč neumne predsodke napram strokovnjakom in strokovnjaštvu. Zdelo se mi je, da šo preveč zaverovani v svojo stroko in svojo inštitucijo ter zato nezmožni, probleme, segajoče v njih delokrog, nepristransko motriti. Resnica je vedno enostavna in kar je komplicirano, je daleč proč od nje. Prepričuje edino to, kar je jasno, v svoji preprostosti veliko in dostopno vsakomur, ki hrepeni po spoznanju in resnici. Zato sem se bal, da ne bo rodilo dobrega sadu, ako bodo šolniki sami odločevali o našem bodočem šolstvu. Danes vidim, da sem jim delal težko krivico. Sem namreč odločen protivnik nameravane reforme srednjega šolstva ip pripravljen sem imel cel koš argumdntov za obrambo sedanjega sistema. To pot pa so se strokovnjaki izkazali; opravili so brez naše pomoči in vsi resnični prijatelji kulture so jim lahko hvaležni.
Ž nedosežno spretnostjo v polemiki, z argumenti, tako nepričakovanimi in novimi, da so zaprli nasprotnikom sapo, so razorožili vse zagovornike tzv. enotne srednje šole in jih pred javnostjo osmešili. Prav pošteno so jih potegnili s tem, da so se popolnoma pravilno izognili jedra problema in tako na srečo preprečili, da ni prišlo do resnega razpravljanja šolskih vprašanj, kar bi vedlo do neskončnih polemik in stvari vendar nič ne koristilo. Čemu zapravljati duševne sile, ko nam je koncentracija in ekonomija v'tem oziru tako nujno potrebna! Ali ni bilo n. pr. imenitno, kako je temperamentni prof. Š. izigral Cankarja, ali kako je za žurnalistiko navdušeni prof. K. javno debato s svojo sijajtio dialektiko speljal na slep tir. Imenitno je sekundiral »Slovenec", ki je z enim samim zamahom odpravil glavnega zagovornika dr. Poljanca, moža, ki v svoji pretirani značajnosti ni dostopen dokazom in razlogom. Še bolje jo je pogodil »Naprej", ki je na sramotni oder Dostavil zastopnike ljudskošolskega uči-
teljstva, ki so si drznili glasovati v Višjem šolskem svetu za Poljančev preo-|og, sledeč slavnemu zgledu prepotentnih tovarišev v drugih kulturnih državah. Vsa čast »Napreju", ki je kot edini lis; svoje barve v celi internacionali iin® pogum, objaviti tako stvaren cčanek, k b* ga drugod manj izobraženi sod rti f? gotovo označili kot ultra reakcionaren Prava sreča je, da pri nas socialdemokracija in ljudskošolsko učiteljstvo ne korakata roko v roki v vprašanjih šolske reforme, kakor to žalibog vidimo povsod drugod. Zato se pa tudi nivo kulturnik debat in razprav drugod ne more meriti z našim.	,
Imponiralo mi je tudi, kako so znali nekateri debaterji spretno izrabiti dejstvo, da pogrešamo pri sedanji mladini prejšnjega idealizma in pri tem kazali n0 materialistično usmerjeni duh sedanje dobe in na posledice event. reforme, kj bi ta razvoj še pospešile. Tako so dali svojim argumentom etično fundacijo in s fino potezo odvrnili pozornost od dejstva, da se tudi zagovorniki reforme sklicujejo na vzgojne naloge srednje šole, da se reformatorji premetenejšeg3 kova ne zadovoljujejo z zunanjim Prd' ustrojem šole, ampak poudarjajo predvsem potrebo idejno poglobljene m zenotene narodne vzgoje, uvažujoče moderna pedagoška in psihološka izkustva, usposabljajoče mladino za velike naloge bodočnosti itd. itd. O, njih frazeologija je bogata, naravnost omamlja* joča za naivne duše!
Brez dvoma najuspešnejši, tiajprerne-tenejši način bojevanja proti popularizf> čiji reformnih idej raznih utopistov in političnih štrebarjev pa je bil ta, ki se ga je poslužil v nekem našem dnevnik11 dr. P., da je prav na široko razpravlja
o	malenkostnih stvareh in utrudil čita-telja, da mu je prešla vsaka misel na polemiko in da je predočil ves problem kot strogo strokovnjaško zadevo, kot vprašanje po načinu in obsegu pouka klasičnih jezikov, kjer gre beseda edino le filologom, ki imajo potrebna dolgoletna izkustva v svoji stroki. — Namera se mu je tako imenitno posrečila, da so še do danes ni oglasil nihče, ki bi bu poskusil ves problem z drugega višjega gledišča obrazložiti in ko še ne bi našle izdajice v vrstah filologov samih, ki so se tako daleč spozabile, da so na p°' nižujoč način pisale o lastnem delto naša slovenska javnost bi bila dane? enodušna v obsodbi nameravane reforme« ki v resnici ni nič drugega kot pr®* računan korak k unifikaciji šolstva m centralizaciji šolske uprave v politične hegemonistične svrhe.
Eno je vsekakor doseženo: zagovorniki »reforme so umolknili, umolkni*1' preden je prišlo v celem vprašanju šolske reforme do resne razprave, preden so naši reformatorji našli priliko, Pflt s svojimi glavnimi argumenti na dan-In dobro je tako I kajti ne varajmo se-imeli so pripravljene učinkovite šlagerj^
—	res samo šlagerje, a taki dandane-najbolj vlečejo, njih sugestivni sili pod‘ lega vsak, kdor ne stoji prav trdno n1 lastnih nogah. Kdo ve, kako daleč jj še prišli z »reformami", če bi se J11! polastili politični demagogi. Pri enotjj nižji srednji šoli bi gotovo ne obstal*-Le pomislimo, kako imenitno bi se dai^ izrabiti socialna plat problema (o Pre[ vratnih pedagoških teorijah niti ne gh‘ vorim), kajti videz ne govori za na»-Zdi se, kakor da bi razne reforme re hotele ustreči gotovim praktičnim Pd' trebam — zlasti kmetskega prebivate1/, in zahtevam socialne pravičnosti 1 prave demokratičnosti, v koje smislu J ’ da se odpravijo sleherni privilegiji1111,3 vitejših slojev in odprejo na stežaj v*? k študiju talentirancem iz vseh sloj naroda. Priznajmo, študij je danes sim draga stvar in ako se razmere ne spr^ menijo, postane pri odločitvi zanj ve merodajnejši socialni položaj starišev slučajna študijska prilika, ne pa na ,0, jenost učenčeva — kar je vsekakor z ' Pozdravljati bi morali zato vsako reformm > ki bi temu zlu vsaj nekoliko odporno®-j ko bi pri tem ne trpeli višji int -jt znanosti in ne bi obstojala nevarri • izstradanja naše univerze. (Mimogre 0 rečeno je šlage.r, pardon argument,^ izstradani univerzi imenitno učin*0 in reformatorjem izvil Iz rok ne.va<,0r argument, da so se slične reforme, ka> ^ pri nas nameravane, izvedle v tirlh^:e državah, ki se šteieio med kulturne.
Je mnogo radikaTlieje Danes se ne bo nihče več upal skiicavati na Dansko, Anglijo, Holandsko, Švico itd. in upajmo, da tudi najnovejše reformno gibanje na Češkem ne najde pri nas nezaželjenega odmeva.)
Največja nevarnost, kakor vse kaže, je za nami. Resno se je namreč bilo bati, da si razne stranke in korporacije, ki zastopajo kmetske interese oz. agrarni program, osvojijo razne reformne ideje drugih naprednih držav ter jih prenesejo na naše povsem drugačne razmere in težko stališče bi imeli napram takim težnjam vsi trezni, prevdarni elementi. Na srečo moram priznati, da so pokazali naši voditelji kmečkega naroda doseda nenavadno hladnokrvnost in samozata-jevanje in niso silili svojih posebnih stanovskih teženj v ospredje — niti pri vprašanju bodoče osnovne šole. In kakor rečem, ko bi ne bilo nekaj Efijaltov vt lastnem taboru, filologov in nekaj po-siii-pedagogov-brez življenskih izkušenj jn resne strokovne izobrazbe, mogoče °i se nam bilo posrečilo odbiti zle nakane na naše srednje šolstvo, ki je tako yzorno vršilo svojo nalogo in nam vzgojilo možat, ponosen, trezen rod, svest svoje zgodovinske misije ob vratih Balkana.
To stoji: za nas smejo biti merodajna le stara priznana in preiskušena Pedagoška pravila ter vzvišeni interesi Znanosti,- koje napredek ne sme trpeti radi raznih modernih reformističnih eksperimentov. Priznavamo sicer, da se le neznaten odstotek absolutno humanistike gimnazije posveča historičnim študijam in se neposredno okorišča z znanjem klasičnih jezikov, res je tudi, da med temi zopet le prav majhno šte-,vilo izvoljencev, ki se posveča znanstvenemu delu in raziskavanju, torej trajno rabi znanje starih jezikov, a je-li drugod drugače, je-li druga pot sploh možna?
ali res gre tako omalovaževati izobraževalni pomen humanističnega študija, w ni on edini, ki nam more dati danes neko temeljno ideologijo za zgradbo trdnega življenskega in svetovnega naganja, kojega ne zruši vsak piš modernističnih idejnih tokov, ki nam omogoča, da živimo svoje lastno idejno ‘»vljenje v primerni distanci od stremljenj in žitja sedanje dobe polne raa-‘Srijalističnega duh l in nas obvaruje, da ne podlegamo nevarnim gesslom, ki vladajo sedanji svet Bolje v tujem, daljnem ®*etu stati trdno na lastnih nogah, kot ^'Sedanjem biti igrača kaotičnih sil.
Pravijo naši reformatorji, da njih boj ne velja humanistični izobrazbi! O ta hinavščina! Vprašam vas, kakšen smisel Jn»a njih zahteva po enotni nacijonalni v*goji kot protiutež idejne razdvojenosti sedanje dobe, po poglobljenju lastne Narodne kulture, spoznavanju lastnega Narodnega bitja ter odvračanju od tujih vzorov — niso Ii to deklamacije in fraze, *! nas morajo duševno še bolj poplit-v,®» idejni kaos še stopnjevati! Pravijo: narod bo velik in kos svojim zgodovinskim nalogam le, ako bo duševno ?din, z zenoteno voljo sledil eni veliki Jdeji-vodnici. Pa ali mu ni treba predvsem velikih vzorov, ki mu jih naša a°ba nikoli ne more nuditi!
Streznjenje pride prej kot se morda Nadejamo. Stari vzori se pojavijo v drugi ~bleki in z drugim imenom kot navidez rjjvi. Zlato pač ostane zlato. Ko smo mi proglašali v vzgoji načelo idem cuique .n se borili proti pretiranemu povdar-]P»ju individualizmu in obožavanju učen-£eve osebnosti, smo bili kajpada staro-*°pitneži in s ponosom so oznanjali edanji apostoli enotne šole svoj suum cuiqUe kot edino zveličavni evangelij v .2goji ter se radi sklicevali na razne pe-pagoške kapacitete od Komenskega, ^°usseaua, Pestalozzia do našega Schrei-, efja, a danes so svoja načela zatajili, oaijo k nam na posodo in zopet smo trefc^i’ ne pojmujemo duha in po-časa in zopet citirajo iste pedagoške veljake. Prosimo vas, ali je tale pošten, ali se nam ne dela nečutna krivica! Gotovi kliki kajpada slu-načela in ideje samo za to, maskirajo svoje prave namene. Naj-^asnejši so seve oni, ki o stvari naj-ko ^ razumejo; Komu ne zavre kri, UstV]’ govorijo ljudje na polna ua®.0 reformi srednje šole, ki še gim-od znotraj videli niso. Zdi se mi oiižno tako-le. da se ooslužim
prispodobe, kakor bi se kdo hotel z vrtnarjem, od katerega kupuje sadje, prerekati glede kakovosti in okusa sada, ko gre sodba o tem vendar samo njemu, ki je z ljubeznijo in veliko skrbjo vzgojil drevo, ne pa kupcu, ki mu more biti sodba vrtnarja-strokovnjaka edino merodajna. A taksen je današnji svet! Nikjer resnosti in temeljitosti! Vsak hoče govoriti o vsem! Rešpekta pred avtoriteto ni več. Diletantizem cvete. Po opičje posnemamo vse, kar vidimo drugod. Jutri lahko doživimo, da nam kdo priporoča šolstvo v 'Avstraliji kot vzor vseh vzorov. Smejete se! A mislim povsem resno. Ni še dolgo temu, ko sem na nekem izletu govoril z učiteljem v samotnem hribovskem selu. Kajpak tudi velik reformator! Porogljivo sem ga vprašal, če ne bi bolje kazalo, da gre mo na posodo kar raje v Novo Zelan dijo kot v sosedno Anglijo, za kartero se je navduševal. In če mi verjamete ali ne, začel je z največjo vnemo hvaliti ondotno šolstvo (namreč v Novi Zelandiji), (Op. ured.: V kolikor nam je znano, je kulturno življenje v tamoš-njih angleških kolonijah res zelo razvito), ki se je baje baš radi tega, ker se ni naslanjalo na častitljive tradicije, uredilo svobodno zgolj iz ozirov na potrebe prebivalstva. In ker ima tam kmet prvo in zadnjo besedo, je seve udinjal vse šolstvo popolnoma svojim interesom; ljudskemu šolstvu se posveča posebna briga in Ijudskošolski učitelj ima povsem enakovredno akademsko Izobrazbo kot učiteljstvo višjih šol. ■— Zaprlo mi je sapo. Tukaj se je torej načelo enot nosti izvedlo do absurdnosti. Tu imamo najjasnejši dokaz, kam razni reformni eksperimenti lahko dovedejo šolstvo, ako je zgubilo kontinuiteto s preteklostjo, ako se ne razvija organsko in polagoma po preizkušenih pravilih jz s staro kulturo oplojenih tal, posvečenih od staro slavnih tradicij. — Imel sem dovolj. Prijateljem pa bi samo svetoval, naj se prekrižajo, ako srečajo kakega »reformatorja" in naj mu gredo daleč s pota.
Končno bi še naslovil resno besedo na višji šolski svet, ko ne bi znal, da po svoji nesrečni sestavi ni malo ne jamči za objektivno postopanje v tem vprašanju. Ex katedra naj bi prepovedal ljudskošolskemu učiteljstvu, da ne dela nepotrebnih ekskurzij na njemu tuja polja in naj se ne utika v zadeve sred njesolskega profesorstva in naj se zado volji s tem, da ima v Glavnem prosvetnem savjetu tudi svoj glas pri reševanju vprašanj osnovnega šolstva poleg univerzitetnih in gimnazijskih profesorjev. Skromnost bi ga delala bolj simpatič nega ko neplodna ambicija.
Glavna bitka glede enotne nižje srednje šole je danes končana. Čast naši žumalistiki (v prvi vrsti „Napreju*), ki je z malimi izjemami storila svojo dolžnost in odločno zavrnila kulturne recepte naših laži-reformatorjev in poli-tikov-centralistov. Ce tudi nismo izšli iz boja kot faktični zmagovalci, moralna zmaga je na naši strani. To nas tolaži.
L. Zajec.
Slike iz sladne Rusije.
Petrograd. Prvi dnevi novembra. Mesto je zagrnjeno v lahko, mokro meglo, redki sunki severnega, mrzlega retra kostenč ude. Neva prinaša iz Lado-škega jezera prve ledene plošče, ki se premikajo po toku vode enakomerno naprej v Finski zaliv.
Ljudje hite po Nefskem prospektu. Megla in mraz pospešujejo korake pa-santov in sicer še vedno živahni Nevski prospekt ob takem vremenu umira. Ljudje, večinoma za zimo neprimerno oblečeni, hite nekam, kakor da iščejo toplote, blagodejne toplote, ki je v sedanji zimi v Petrogradu tako redka. Na glavnem crižišču Petrograda, vogalu Litejnega in Nevskega vprospekta sedi vkljub mrazu dama, dosti čedno, toda ne za zimo oblečena ter poskuša igrati na violino, toda od mraza okosteneli prsti ne ubogajo in dama prosi »radi Hrista" miloščine. To je bivša učiteljica glasbe enega petro-era iških, alasbenih zavodov.
Prižigajo se svetilke. Ljudi je vedno manj in manj, le automobili divjajo skozi ulice, zbiraje se pred^Nikolajevskim vok-zalom, glavnim kolodvorom Petrograda
Pripeljal je zopet vlak z od lakote umirajočimi otroci iz Povolžja in automobili imajo nalogo, prepeljati te male, nedolžne nesrečneže v razne za to za silo pripravljene zavode. Publika se ustavlja, gleda. .Iz automobilov stopajo sanitarji in sestre ter gredo na peron
Pojavila se je prva grupa dece in Petrograjčan, navajen v času državljanske vojnp na nam nepojmljiv glad, mraz in nepopisno revščino, je vzkliknil od za čudenja. Kaj takega ves čas te katastrofe v Rusiji še ni videl.
Dečki in deklice, v starosti od 5—15 let, se pomikajo čez kolodvorsko aulo; narede par korakov, pa se vsedejo na hladna tla, utrujeni, slabi. Ne morejo naprej. Vzamejo jih na roke sanitarji ter jih neso na automobile. Drugega za dru gim. Plač, stokanje. Ženske med gledajočo publiko plakajo. Človeka, gledalca poliva hladen znoj.
To so v cunje zaviti otroški skeleti. Tresejo se od mraza, noge Imajo po ve liki večini zavite v slamo ali cunje in skozi to slamo in cunje se vidi sem in tja sinja, ozebla koža, pokrivajoča kost. Da, kost, ker na teh nedolžnih žrtvah ni niti sledu mesa. Niti na enem teh otrok ni gledalec videl perila. Srajca je v Povolžju luksus, ki je bil že zdavnaj zamenjan za košček iz slame pečenega kruha. Pokriti so ti nesrečneži z najrazličnejšimi cunjami. Preko osemletnega otročička visi stara, raztrgana dolga vo jaška suknja, ki se vleče za njim kot šlep. Bos |n gologlav je, brez vsake druge obleke. Slamnate opanke je zgubil, zgubil je tudi kučmo. Hoditi že ne more več, vidi se mu, da zmrzne, kakor hitro ostane še eno minuto na zraku. Ne joče, ne prosi, za življenje se že ne boji več. Usmiljena sestra ga položi na prvi odhajajoči automobil. Osemletna deklica plače, izgubila je bratca, kliče, prosi. Zopet drugi kliče mamo. No, kar je opazovalec mogel videti prvič v življenju, to je apatija otrok do okolice, Premikati se noče. Sedi, če le more, se vleže v sneg. Ponudiš mu košček hruha, pogleda te s steklenimi očmi, in kakor da ne vidi ne kruha, tega najvišjega ideala na smrt obsojenega Povolžja, ne tebe, kruha ne vzame in se obrne od tebe. Drugi zopet hlastno poseže za predloženim darom, toda pozabi, da drži v rokah kruh, izpusti ga in nadaljuje z lizanjem umazanega, zamrznjenega cestnega snega. Drgetanje, šklepetanje od mraza. Nesrečni otroci že ne mislijo več o kruhu, katerega so jim v tem tednu vožnje iz Povolžja do Petrogada obetali, ne mislijo sploh nič. Samo eno željo imajo še — ne premikati se. Niti eden teh 800 ta dan pripeljanih otrok ni vstopil sam v tovorni automobil in sanitarji so morali hoditi od vagona do vagona vlaka, v katerem so se pripeljali ti mladi nesrečneži, in iz katerih niso hoteli izstopiti.
* ♦
In taki prizori so v Petrogradu na dnevnem redu, Vlada, ki je s svojo ponesrečeno ekonomsko politiko v 1. 1919 1920 mnogo na tej revščini sama kriva, se resnično iz vseh sil trudi, da olajša in ublaži glad. Da pa reši smrti vsaj naraščaj Povolžja, otroke, je prisiljena, da vsaj en del dece evakuira iz Povolžja v rajone, ki so od lakote manj ogroženi. In tako je potekla velika reka teh nesrečnih otrok po vsej Rusiji, posebno pa na periferijo. Petrograd je poln beguncev iz Povolžja. Njihovo število je iako naraslo, da se ie vsled teaa silneea
s
naplava gladnih iz Povolžja Petrograd že v mesecu novembru bližal gladu. Aprovizacijski pogoji tega mesta že sami po sel^i niso bili ugodni in vsled siln«ga naplava beguncev iz Povolžja j« ves petrograjski aprovizacijski in medicinski aparat zadela jako občutna kriea. In to velja za celo Rusijo, še cela v viSji meri kot za Petrograd. Ogromne rfgcfolje pokrajin, slabe komunikacijske zvezo, nezadostno število vagonov in strojev, po« manjkanje zdravil in zdravniškega osobjfr borbo z lakoto že bolj obtežujejo.
Begunci, prihajajoči iz na smii c*b-sojenih pokrajin, prihajajo v pravem pomenu besede goli in bosi. Vso svojo obleko so zamenjali za grižljaj kruha. Petrograjski lazareti in azili so v pca-' vem smislu besede natlačeni z njimi.
Težko je opisati vso dimenzijo rev* ščine, ki vlada v teh azilih. Zolž bi našel tu najhvaležnejšo temo za svojaopi-sovanja.
Otroci leže večinoma na golih tfeh, redko na slami, v nezakurjenih dvoranah, stiskajo se drug k drugemu, d«t st! Shranijo telesno toploto, ker vsakdanja! porcija drv je vsled pomanjkanja gorita apotekarsko majhna. Neznosen zrak vta-j da po teh azilih in kdor ni navajen na' to atmosfero, je ne vzdrži. Kopališča ne1 zadostujejo potrebi vseh — število be-j guncev je preveliko — desinfekcjjskihj aparatov za obleke je tudi premalo, mila ni in razumljivo je, da so ti gladni, nesrečneži polni uši, ki raznašajo infek-j cijske bolezni. Vse petrograjske bolnice so natlačene z bolnimi na pegastem le* garju. Velik procent tako krvavo potreb* nih zdravnikov je tej bolezni že podlegel/
Težko je opisati vso dimenzijo te katastrofe, ki je zadela ruski narod. Tr*j ditev, da je to največja katastrofa, ki ja zadela človeštvo od njegovega početka do danes, je popolnoma osnovana in! pravilna.
Ali pa se človeštvo zaveda te nepo pisne nesreče, ki je zadela veliki narocf Tolstega in Dostojevskega?
Opomba: Z ozirom na humanitarno tendenc« zgornje črtice je želeli, da bi jo drugi lis« no natisnili. (Pisec.)	^
Joško Bojsenski.
Nekaj o špar-seljmi.
Na kmetih doma, v kraju oddaljenem od mesta, poznal sem V mladih letih pač nekaj zelenjave, toda te ni bilo dosti : skromna zbirka raznih povrtnih pridelkov, katere je gojila moja draga mamica, je obsegala v poglavitnem : salato zimsko in poletno, kapus, rani krompir, peteržilj, motovilec, čebulo, in česen, razne stročnice, kumarce in drugo. Te- „ mu primerno naš vrt ni nudil slike, ki bi se razlikovala od one sosednih vrtov naše okolice, k večjemu da je bil skr-bneje in bolje obdelovan in opravljan sploh; to pa je bila zasluga pridnih rok njega upraviteljice.
Bil sem majhen fantiček, ko nas je obiskal nekoč striček iz oddaljenega Drebreczen-a. Pravil nam je, med drugim,
o	velikih vrtnarijah tam v mestu njegovega bivanja, o slastnem sočivju, zele-njadi itd., ki se prideluje v teh, o tem tako mnogo da konzumirajo mestni ljudje teh pridelkov in kako okusno da jih znajo prirediti, bodisi same, bodisi kot jriloge k mesenim in drugim jedilom. 3ovdarjal je malenkost vrta naše hiše in pičlost v tem, kar nam donaša; tu ; e pogrešal še posebej špargelj, katerega ni mogel, na kar se dobro spominjam, dovolj prehvaliti.
Stric — danes že počiva siromak — ?odi mu zemljica lahka! — se je povrnil, mi nečaki in nečakinje pa smo, pod vtisom njegovih besedi, še dostikrat mislili na tiste velike zeienjadnike, si jih želeli videti, a še bolj okusiti in najesti se niih tako vabljivo opisanih oroduktov-
Ja z posebno smatral sem v svoji mladostni fantaziji, razmišljajoč o stričevih odnosnih povedkah, mestne vrte za nekake paradiže, kjer je vse drugače, boljše in lepše, nego drugod. In glede špargeljna, o katerem hočem v nadalj-nem govoriti, sem si predstavljal, da mora biti rastlina, katere sad je — ako je stric zanj tako zavzet, pač nekaj nenavadnega, vzvišenega od drugih dobrot človeškega okusa.
. Ako v čem, v tem poslednjem se nisem motil. V špargeljnu nisem našel sicer nič nenavadnega, smatram ga pa .za delikateso med ostalimi vrtnimi prirastki.
Upoznal sem to rastlino spomladi leta 1917. kot takratni gojenec neke naše kmetijske šole, „ prišel na okus" in danes sem nje goreč oboževatelj, kot svo-ječasno moj že. preminuli stric in gotovo tudi mnogi drugi.
Ker je špargelj eden izmed prvih pomladanskih pridelkov naših vrtnih kultur'in ker stojimo neposredno pred tem,
ko se bo pojavil „svež in vitek11
na
naših obednih mizah, morda ne bo brez zanimanja, ako podam cenjenim' čitate-ljem prost prevod članka Francoza Van-derpvl-a, kojega je priobčil v „Petit Parisien-u“ in ki se glasi:.*Ko odpre mlada Romanka aprila svoje nežno srčece, tedaj se pojavi na naših mizah, kakor pravi naslade poln zakonik po-žrešnežev, divni špargelj v svoji svežosti in vitkosti. Pri tem je nepomembno, aii je zelene obervfiijerske, roza aržantejske, bele ulmske ali vijoličastomodre norške .vrste: za primerno pripravo so vse enako izvrstne, pa naj se uživa vkuhan — gorak, ali mrzel z jesihom in oljeni.
Nemčija je gojila med svetovno vojno velikanske nasade špargeljna v okolici Gardelengen-a. V. kraju istega imena jc bilo taborišče vojnih umetnikov, ki so se kaj lahko preskrbovali s tem živilskim sredstvom; mnoei izmed njih, posebno Rusi. so bili v času sezije tudi dejansko zaoosleni v tamošnjih 'kulturah, prisl uživši si tako marsikateri sold, ki je bil. njim ujetnikom, dvojno dobrodošel.
Od raznih, deloma že prej omenjenih špargeljnovih vrst, se smatra aržan-tejska za najboljšo. Ona je rana, a ostaja
i	sicer edina v svoji kakovosti: nobena druga vrsta se namreč'ne more meriti z njeno finostjo in okusom.
O špargclji’.« vedo nekateri marsikaj povedati. Pa bilo kakorkoli: Prvotno je bil špargelj divja rastlina krajev z vročim podnebjem. Naši predniki so ga poznali enako dobre, :akor čičerko. Tako pripoveduje o n jem j u v e 11 a 1 ; omenja se v zgodovini Julija Celarja in Ambrozij M a ero be, guverner nekdanje Galije, sc je pustil Irak-. tirati, ležeč ha Špargeljnovi 'postelji, s praženimi drozgi.
V	šestnajstem stoleljn se je domnevalo, da jc špargelj sad posajenih živalskih rogovi In staremu bretonskemu Noel du F a i 1-u ie vcepilo to neokusno misel, da vsled obilo rogov v Parizu in njega okolici ne more biti težko najti ondi dovolj špargeljna.
Bril lat S a vari n nam pripoveduje, med drugimi različnostmi^ o nekem škofu svojega rojstnega mesta Bel-
1	e.v en Buge.v. Temu škofu so prišli nekega lepega jutra v njegovo palačo javljat, da je zrastel na eni izmed gred cerkvenega vrta špargelj izredne velikosti.
Kateri sladkosnedež bi bil ostal, ne da gre nemudoma na lice mesta, da vidi in overovi tak pojav? Tudi škof naše pripovedke ni zaostal; šel je in jedva je prestopil prag, že ga je opazil „ mogočnega kot steber, daljšega od roke."
Ravno je bil čas jutranja žetve, ko je pristopil vladika, on sam, oborožen z nožem, hoteč odrezati poganjek prekrasne. rastline. Toda, kako razoročara-nje! Špargelj je bil iz lesa; neki kanonik, ki je bil čudovit strugar, je napravil posnetek. Zgodovina ne pripoveduje dalje, če in kaj se je pripetilo drznemu mistifikatorju.
Kuhinjska književnost je zelo bogata ■ia. bajkah o špargeljnu. Tako obstoja najmanj pol tucata anekdot o bajeslovnih špargeljnovih čevljih gospe Che-vet, trgovke zgodnjih pridelkov pri palači Royal v času restavracije ib pozneje, pa i drugih enakih ali sličnih je na izbiro.
A. Mally:
Osnutki jugosl. narodnega gospodarstva.
Vojna je uničila deset- in desetletni trud človeških rok. Iz tega grobišča pa je vstala in vzplamtela velika ideja: misel o samoodločbi narodov. Vsak narod bi si naj sam odločal politična, kakor gospodarska pota. Dosedaj so hodili narodi po drugačnih potih. Močnejši je slabšega podjarmil ter ga tlačil s kruto pestjo. In tako se je godilo tudi nam ■Slovanom. Po smrti kralja Sama so zavladali na Slovenskem in po smrti Dušana Silnega na Srbskem kmalu drugi narodi. Slovanski plemenitaši so izginili in na njih mesto so prišli tujci, ki so izrabljali narodno zemljo in kmeta, mu trgali takorekoč iz ust njegovo težko pridelano hrhno ter zapravljali narodno blago v tujini. Zatorej se ni moglo razviti v deželi dobrostanje. Bistvena poteza gospodarskih razmer je bila ta-le: Kmet je robotal in si je smel od pri delkov vzeti le toliko, kolikor je.neob-hodno potrebno za življenje. A sistem izžemanja obstoji še danes. Velik del najplodovitejše zemlje je še v rokah veleposestnikov, fidejkomisov. V Sloveniji, na Hrvatskem, v Slavoniji in Vojvodini so velikanska veleposestva v rokah tujerodčev.' V Bosni in Hercego vini smo prevzeli kmete še v oodlož. uištvu napram muslimanskim begom. Enako v južni Srbiji.
Vendar pa tudi v tej sto in stoletni sužnosti niso izgubili Slovani svoie samozavesti in ni se posrečilo tiranom, da bi zadušili narodni duh. Ta narod nastopa sedaj kot enotno gospodarsko bitje, in razvija svoje gospodarske sile. Čuti se prostega, se povspne, da dvigne zaklad, kateri je bil dosedaj nepoznan, na katerem ic sedel sovrag, ga skrbno čuval, boječ se, da bi ga dvignil -tisti, čigar edinega last je biL Prebada ustvarjajočih sil pa nam bo dvignila zaklad, nam bo pomnožila produktivnost našega gospodarstva.
Jugoslavija je agrarna državi!. To se pravi, da se večina prebivalstva peča s poljedeljstvom. 80 odstotkov poljedeljskega prebivalstva štejemo. V Cmi gori srednji in južni Srbiji • nudi kmetijstvo prebivalstvu vir življenja. Pridelani produkti pa nikakor ne zadostujejo >;a prehrano tega ljudstva. Največja krivda leži pri tem na površnem obdelovanju in nizki kulturi. Tukaj še ne poznajo gnojenja z domačim gnojem, toliko manj z umetnim. Premisliti moramo, kako dobro zemljo in polja, imajo, da še sploh toliko pridelajo. Pri nas bi bilo to nemogoče. Niti kaj prida trava bi ne rastla, ako bi ne gnojili. Tudi izrabljanja travnikov ne poznajo. V južni Makedoniji sploh ne krmijo živine s senom, temveč jo pasejo vse leto ter jo gonijo od kraja do kraja. Torej še popolnoma nomadsko življenje.
Toda tudi v slovenskih deželah še ne poznamo pravega obdelovanja. Žita ne pridelamo dovoli. Pri intenzivnem obdelovanju bi nam še gotovo’ moralo žita preostajati. Po trditvi nekaterih strokovnjakov bi bila naša tla pri dobrem obdelovanju za nekatere pridelke rodo-vitnejša kakor hrvatska. V splošnem bi pač morali dvigniti vrednost. letnega pridelka njiv. pašnikov in travnikov najmanj za eno četrtino, da za polovico. Ekstenzivno delo mora končati ter na njegovo mesto stopiti intenzivno, ako hočemo držati korak z drugimi kulturnimi državami. ■ •
Tudi živinoreja ni na stopnji, katero bi si lahko želeli. Posamezniki redijo le toliko živine, kolikor je za njih vporabo neobhodno potrebno, in ne pazijo na vzdrževanje dobrih pasem, kar je predpogoj za dobičkanosuo živinorejo.
Kar se tiče gozdarstva tudi ne moremo reči, da imamo največje uspehe. Dočim priraste pri nas ha 2-5—3ms lesa na leto, priraste na Nemškem 3-5 m*, torej še precej več. Koliko v srbskih šu-mah priraste, še ni statistično dognano. Ampak gotovo še dosti manj nego pri nas. Pri tem pa ni toliko krivo ljudstvo kakor država, ker ne gradi cest in železnic v krajih, kjer bi se mogel gozd izkoriščati.
Cim bolj hribovit je svet, tem nižji so odstotki njiv in travnikov, zato tem večji delež pašaikov gozda ia neproduk-
tivnih tal. V Sloveniji, po večini alpski zemlji, prevladujejo gozdovi in pašniki. Na bivšem Kranjskem imamo relativno še manj njiv, ampak tudi manj gozda. Kriv temu je Kras. Tukaj £0 velike planote, posute s kamenjem, med katerimi še uspeva tu in tam malo trave. To sešteje k pašnikom. Pravzaprav pa so to neplodovifa tla. Na nekaterih krajih faste borno grmičevje, takozvana makija Slično razmerje vlada v Istri, kraški Her cegovini, v Črnigori in tudi v zapadni Bosni, kjer pa že prevladuje lep gozd
Prehod iz navedene uboge krajine k panonskemu nižanju nam kažeta Hrvatska in Slavonija. Obdelani areal je tukaj zelo velik; a tudi gozd jc zelo prostran, kar je vpliv dinarskega predela Najvišje odstotke kulturnega areala kaže v naši državi Vojvodina. Omeniti moram da jc to najplodovitejši del panonskega nižanja. Gozda je prav malo in nepro duktivue zemlje samo en odstotek Sosedna dežela, Srbija, ima relativno mnogo neplodovitih tal. Povod temu je da je skoraj četrtina dežele državna posest. Ta velika posestva se zelo zanemarjajo. Toda v zadnjih časih se je vsekakor nekaj pobol jšalo. Gozdi in pašniki so se precej skrčili na račun obdelane zemlje. Gozd nima tukaj povsoč velike vrednosti, ker je redek in se nahaja v njem dosti grmičevja, zlasti ker je tudi mnogo trpel v vojni. Še žalost-nejše kakor v Srbiji pa je v Makedoniji. Tukaj je nekaj pašnikov in gozda, največ pa ne.produktivnih tal. Sledovi tur-
škega režima!
Na kratko rečeno zavzamejo v Jugo slaviji eiio tretino neplodovita tla, drugo tretino gozdovi in zadnjo tretino kulturni areali.
V	naši državi pridelujemo v prvi vrsti pšenico, koruzo, ječmen, rž, oves, ajdo, krompir, nekaj prosa, fižola, graha, leče, korenja, pese. Omenjena žita se sejejo po celi državi, samo da stopi v različnih pokrajinah drugo žito na prvo mesto. Nekaj vloge igra, in to posebno v zadnjem času, lan in konoplja. Razen navedenih pridelkov imamo tudi še precej dobrega vina, sadja in tobaka
Prebivalstvo se hrani pretežno z žitom in le malo z mesom. Hrani se pač vsaka dežela s tem, kar pridela. Mora se pa vendar reči, da uvažajo alpski in pri morski dinarski deli kraljevine. Ostali proizvajajo za se, za prej navedene pokrajine in še izvažajo v druge države. Najbolj pšenico, koruzo in krompir.
Sadja pridelamo v naši kraljevini precej. Na Slovenskem igrajo glavno vlogo jabolka in hruške. V Srbiji so važne po različnih krajih, različne vrste sadja: jabolka, črešnje. Najvažnejše so pa brez dvoma slive v Bosni in severni Srbiji. Kmetje jih posuše ali pa predelajo v mezgo ali kompot ali pa kuhajo iz njih žganje. V mediteranskem podnebju igra znatno vlogo južno sadje (smokve, marelice, mandlji).
Vino uspeva pri nas v mnogih predelih. Vinoroden je pri nas južnovzhodni del bivše Kranjske in vzhodni del bivše Štajerske. Dalje raste vinska loza na Srbskem, posebno na jugu, in potem v Dalmaciji in Hercegovini. Izvažamo torej oreeej vina in pa tudi namiznega grozdja. Zadnje posebno iz južnih krajev. Zelo važna panoga jugosl. narodnega gospodarstva je pridelovanje tobaka, ki je razširjeno v Bosni, Hercegovini, Crnigori, Srbiji, Makedoniji in Dalmaciji. Precej surovega kakor tovarniškega tobaka izvažamo čez mejo.
Z ozirom na živinorejo nas prekaša le malo držav v Evropi. Torej lahko vidimo, kakšen bi bil uspeh, če bj se naši gospodarji ozirali bolj na živinorejo.
V	Sloveniji' redimo govedo, konje in nekaj svinj. Na Hrvatskem in v Srbiji stopi na prvo mesto svinjereja, govedo, osli in konji. Ampak vse to je majhne pasme. V kraškem in dinarskem ozemlju prevladuje Ovčjereja in kozjereja. Izvažamo veliko svinj, pa tudi govedo in ovce.
Gozdarstvo je in bo ostalo pri nas eden najzanesljivejših virov gospodarstva. Vrednost našega gozda ji tem večja, ker se nahajamo ob Sredozemskem morju, ob katerem so vse dežele in države takorekoč brez gozda. Zatorej je povpraševanje po našem lesu zmeraj precej živahno. Večino gozda obstoji iz bukev, hrastov, smrek in borov. Žalibog se pa ae daje še gočoa ipliko pozor-
nosti, kolikor bi bilo treba. Največjc krivdo ima spet država. V Srbiji na primer še ni bilo omejeno posekavanje gozdov. Padali so veliki deli, ne da bi se bil kdo brigal za zopetno pogozdenje-Sedaj je v tem oziru že boljše, ker s? je izdal zakon, da se prepreči to raz’ gozdovanje. Druga velika krivda držav« jc, da ščiti preveč veleposestnike in .gleda premalo na svoja lastna posestva. Suho in odpadio vejevje leži po vseh teh gozdih, dušeč mlada drevesca. Tu m tam pa še leži kakšno starikasto, Pc vetrovih podrto drevo, takozvana suši«' katera je. gnezdo največjega sovražnik3 gozda, črva-lubadarja in tako pospešuje okuženje gozda. To bi se morala izke biti, potem bi še le lahko govorili c kultiviranih gozdovih. In to je tudi naloga, katera se nam s.tavi. Iztrebiti moramo najprej nemarnost, površnost m ekstenzivnost. Potem še le lahko pf|C' nemo z racijonalnim delom. Začeti P3 moramo pri temelju, ako nočemo, 03 se nam ne podere prej ali slej kulturna stavba. Dvigniti moramo pnvič kulturni nivo kmetijstva. Tu nas pa čaka posebno hudo in trudapolno delo v južnih deželah. Poučevati se morajo kmetje v pravem obdelovanju. Pokaizati se j"11 mora, katere snovi potrebuje ta ali prst, da se zviša nje produktivni’’ Veleposestnikom in fidejkomisom bi ?e morala odvzeti zemlja, kateno zanemarjajo m jim je takorekoč odveč, in ra** deliti med potrebno ljudstvo. Tako bj padli na en mah dve muhi. Doslej zapuščena zemljišča-bi bila obdelana m nadalje bi se tudi rešil: del socijalneg3 vprašanja. Za vzgled pri vseh teh n?” redhah si postavimo. Nizozemsko 'n tedaj gotovo ne bodemo vozili slabo.
Raznoterosti.
Kratke, a debele Ttoge. Nemško ženstvo je kruto užaljeno. Ves Darmstadt je po konci.. * Frankfurter Ztg poroča, da je nemški pisgtelj Kazi01! Edschmied v resni nevarnosti za svoj® življenje. Izdal je zbornik novel in eni teh zapisal, da „hodi nem?«3 žena na kratkih, a debelih nogah skoz1 življenje*. To je povzročilo med nemškimi ženskimi ekscelencami v Darmstadtu cel vihar. 'Po . časnikih divja ra,3' bttrjena polemika; eni so za EdschmR' dovo mnenje, drugi proto. Svrašt^ stresa sicer tibo rezidenco in išče z*’ veznikov tudi po drugih nemških' mestm-Zdaj je nekdo predlagal, da bi Darim
stadtke ari otcujos demanstrirale, im3
,
ilec
pisatelj prav ali pa je grd obrekova
Nerojena nevesta. „Jurnal des bats“ se jezi na francoski birokratizeIj Vsi kulturni narodi se nam mor®! smejati, piše, če zvedo sledečo zgodbe T 1898. se je narodija nekemu ktne'
hčerka. Bilo je bas med žetvijo,
tor®
dela ogromno. Kmet rojstva svoje h#1 rri naznanil takoj, nego šele 20. dm Obč. urad pa se je razjezil; .Vsaj tekoj treh dni bi jo bil moral naznaniti ■“ 1 kmet je bil ovaden Jer jc moral pl®*-3 25 frankov globe s vzemi troski. Plaf
It*	-T	    -	-	\Tltl It A u ! J . !   1 IrttiPll
uannuv	VACtlll	liUoKJ.	1	*
je in odšel domov. Nihče ni dejai krrmm
Zdaj moraš hčer javiti znova!	.
urad pa vpisuje otroke le na prija. staršev, . . Čas je potekal, dekle j1 doraslo, doseglo 25, leto, postalo nevesj1 in se hotelo poročiti. In zahtevalo 1 uradnega potrdila o svojem rojstvu-tu se je izkazalo, da dekle sploh š>e rojeno, zakaj občinska matrika je m*"' vpisano. Cerkveni rojstni list, SoF«' spričevala niso *oficijalni“ dokufflen velja ie to, kar izda občina. Zadreg Zopet je tekel kmetiški oče na obč- UI\, avit 1 1898. rojeno hčer, a zopet so g' zavrnili in zopet hoteli kaznovati. IZV zal se je pa, da je 25 fr. že plačah A dekle je že polnoletno ter se mora i°r ^ samo javiti, če hoče, da jo vpišejo matico. Vsa zbegana nevesta je t0 ; jritekla še sama javit, da je resično ena. Toda nahrulili sd jo, da se mio egitimirati, privesti priče itd. Ce je -vse po sreči, je danes morda že ol1T žena. Ciotovp pa ni ! Zakaj birokratke
•mi'
37 milijonov Ruspv je obsojef na smrt vsled gladu. Ali ne vstrepe Vaše človeško srce ? AH boste sto vse, kar vam je mogoče In pomag gladujočtm v Rusiji?
3-gg—a
. . Karibor, 16. aprila T3221
*Ltraa\
IOO.OQO K globe, čes, da ne par ortope-m1*- °0vljev stranki zaračunal za J® K preveč. Vzklioni senat je to razsodbo čudovito hitro potrdil, le omilil ' 3° J« na 5 dni zapora in 30.000 K. In g. zupan Grčar je čudovito hitro (12 dni Pred rokom, izvršitve kazni) poslal — iTibit. In zadevo je zvedel tudi minister n. t. g. dr. Kukovec, ki je poskr-"®/i da Sulič evi nasprotniki niso prisil na. svoj raoun. Strokovnjaki večjih ®est •«> se izjavili, da tu ne gre za or-j^perdif‘n© čevlje, nago za izredno do-T° izdelane luksus - čevlje, za katere vena nikakor ni bila prekoračena. Sli-»*«* 3e oddala tuijdi trgovska totna zbornica v Ljubljani. Dognalo ® Js tudi, da eden zvedencev niti ni bil "Pravičen oddati svoje mnenje, ker »up® obrtna oblast radi obsojenega °cina prepoved ala sploli vsako izvrši?*1*5 čevljarske obrti. V skl i eno so-iscq je v ponov]1i redni razpravi g. ^ 3Uca popolnoma oprostilo ter prvo l^f^ko razveljavilo., Razlogi: čevlji *. n*so kili kot nujno potrebni, ^■Palv Ssvamveden izdelek, torej ne Pada.j0 pod zakon, o pobijanju dragi-1? in ne v kompctenco bivših občin-^la sodišč.
j.. ^ Zgubljen rodbinski spomin. Ne-
^ 5*? n? a je zgubila od Slovenske ulice Grajske ulice — Krekova ulica 2lato ‘^sko uro, zanjo dragocen rodbinski Kin-n. p ste o niidftplj -na} jo' izroči j"i’ Policiji ali našem ui«avništva prot' pnnierni usvracf:,
jn Haaisfs javne draiHts. Finančna TOa%& -*,wi
-f 1
't' I-. cb ril-jtat
Narodno gledališče.
Rapartoar:
Sobota 15.: Zapito.
Nedelja 16.: Ob pol 15.: »Skopuh". Izven, abon. — Ob pol 20,: „Cigan baron«. Izv. abon.
Pondeljek 17 : »Neznani prijatelj*1. Premi-jera. Izven abon.
Objave.
ova v četrtek dne ?j). aprila •uri v uradnem postenju Ci-,	•	.odova	ulica	št. 1, 31. nr.dsircoiš
a5]	uvc?.fo	srttnic	*pq	jio-rmnj-
Ji 8veČ.poto?i jadrne dražbe. Žarnico oddajalo v partijah ali po Čez _j?Ji?.itenii ponudniku. Kupnino je takoj pri prevzetju blaga, In-'■es.vutje se vabijo, da si ogledajo žar-^ dnp 19. 4. t. 1. med uradnimi ura.
b m Izjava. Povodom požara; • mlina I.*pz v Maribp.ru, je tudi naJj tvrdki
iUn-Če iega za K 2oaoo° b,flga- To
k j ^varovalna zadruga „Croatia“ ^ fagreba, 'glsvno zastopstvo v Msii-• u- najVulasjtneje likvidirala in
' '	    7	s
lč'izplačala celo odškodnino.'
Plini
2f»HO kulantnest. se temu domačemu . odn kar najtopleje zahvaljujemo in b0rV vsa^m oziru priporočamo.. Mari-I > dne 9.. aprila 1922. Hoffmana aru£.	5.64	2-2
feti^	slatina	je naflboljša. na-
■ t1’-1'1 in zdravilno. votla-
Bcnra^pnje otrok po gostilnah in
P08^0 v Mariboru zopet Wfc.-+ r	3,f.	.včeraj prijela v
^“ji SOStilnV l£-letitiega fanta vdove, ker' je beračil pri gostili, fetfc ■ nfl 50 Prijeli njegovega 30-3>a -f®'?	ki jo tudi beračil.. Prej
3e (n^-uSe. na®cl nek robeiti. v katerem se idal znesek 60 K, ki ga je brž-
lzeubila kaka kmei:ica. Na' Glav Or^,, ^ Pa j« ukradel ne;k stolček. — to', ^ai'Jarno prebivalstvo ponovno na Ulitja? ■'•9 ’'fsa‘1^eSa otroka, ki berači po Davnih lokalih prijaviti poli ti otalx Pa državni zaščiti doce, ker so navadno nepridipravi, 'ki na-donar zapravijo za razne ne-'One jui prepovedano stvari. *atvina. Dne 4. t. m. je prijavil ■®kvp 'r-^ vajenec na kolodvorski re-^vari Klailiček, da mu, je - • <sO. in gl. nro zvečer iz.gin‘ila iz spaipice nova obleka vredna 20q v 11Jar3ev, ponošena obleka, vredna površnik, vreden 1000 di-T' ^ovi čevlji, vtredni 200 dinar-djjj* Wata. moška verižica vredna 250
50 ri:	usnjata tobačnica, vfedna
r.^ Ua-' " -	"	-	'
»^uauirtoj^0^. ®um 3e padel na Čistilca Kii^j^a orodja, ki je kmalu na to iz-cije - -^.a intervencijo tukajšnje poJi-f.	osumljeni	Karol A. dne 13.
v Ljubljani ter izročen
tatvina kolesa. 'Kljub temu, ^a' dtia ^ne ^0^esa v zadnjem času Nto .Zn^_ r®du, so ljudne še vedno
da puščajo kolesa ;5%.u t rs^va. Včeraj jo izginilo ne-Lešriikii v Vetrinjski ul. ^ jo n,	znamke	»Puch«,	ki
v«žo_ ^ nadzorstva stati, pred
F®,v*irnLe^k* kvarna. Naj-modernejša
^polago tu
i	^Sti.	Elesra.ntpji	Tinj-
koncerti,
§ !. MariborsZd bioskop. Soboto, nedeljo in pondeljek se predvaja v I. Mariborskem bioskopu L del velikanske senzacijonelne drame z divjimi zverinami — Sveta mržnja. Ta film, ki v vsakem oziru presega vse dosedaj v istem sujetu posnete filme, je izborno insceniran z.izvanredno napetimi momenti ter dobro vsebino. Pri vseh večernih predstavah svira godba. R3di velikih nabavnih stroškov ni znižanih ten.
§ Zamenjam stanovanje, ki se nahaja v bližini »kgdetaice in sestoji iz 4 sob, kopalnice, dveh kleti, pralnice ter vrta za stanovanje 3 do 4 sob in drugih pritiklin v bližini vile »Korotan0 (glavni kolodvor).
Narodna gledališča ara -domači komponisti.
Vsako loto zagotavljajo gledališki ravnatelji, da bodo gojili v prvi vrsti le domačo glasbo (o drami tu ne bomo napravljali) — šele potem naj pride na vršijo tuja. Že par dni po otvoritvi sezone se daje prednost tuji glasbi -a domača dela se dosledno prezirajo. Zunaj pa je obešena tablica »Narodno gledališče«.
Ministrstvo za prosveto je isdafo lani okrožnico vsem gledališčem, v kateri naroča, naj so v prvi vrsti goji lo domača glasba. Sadi te^a je dalo izdatno — subvencijo; in to subvencijo
naj porabijo gledališča
tuja dela?!
S tem podpiramo tuje skladatelje, a domačim jemljemo Vsako nadaljno veselje do komponiranja.
Ravnatelji se izgovarjajo, da nimajo domača dela — glasbenega arhiva; &ko pa ta eksistira,-tedaj najdejo druge vzroke za Katero nteo "nikdar v zadregi. Režiserji, se izgovarjajo, da nimf-jo garderobe — za tuja dela je pa Mgegasi. dovolj. Smrdi jim vse kar jo domačega — rajo premlevaj« nemške »šlagerje«. — Tudi solisti se upirajo domačim, delom, da ni vredno študirati samo za Ljubljano in Maribor, kajti drugod s tem ne morejo nastopiti (mislijo še vedno, da so v Avstriji!!)
tfudi zavist, nevoŠJjivo^t in škodoželjnost poanajo. Osterc j^ dal na. razpolago prvo delo: »Krst pri,Savici«, o-pera v 3. dejanjih. Prepisal je gam partituro za soliste, zbor in orchester —.a mariborsko gledališče se ne zgane. Pač pa čiitamo v »Narodu«, da bodo dali v M. prvo slovansko opero »Prodana ne vesta«, katera zahteva 9 -solistov, na razpolago pa imapio enega. Kako bo to izgledalo in kaj bedo refcli bratje Cehi — to raje molčimo. Boli nas samo to, da so si izbrali ravno češko delo za poskusnega zajca.
V Ljubljani sp slučajno videli Klavirski izvleček opere: »Krst pri. Savici«. Takoj še .je nekdo izjavil (ne da bi poizml dela) prav-po kranjsko: »Tega d.... mi no berno dali!« Osterc je sam sostavil libreto, ga sam 'uglasbil, sam priredil za orchester in ako bi bilo treba, bi delo sam naštudiral in sam dirigiral. Koliko takih 'začetnikov pa ima Ljubljana?.Ali sploh poznate delo? Orchester je delo dvakrat preigral in tukajšnji glasbeniki so se jako laskavo izrazili o njem. Uprava gledališča je dolžna Komponistu, da ta sliši svoje prvo delo, da črta, koncentrira in* izboljša opero do največjo mdžnosti. — Ravno čitamo »Novo; dobo«. ZLkovei so igrali Ostercev »Menuet« in kritika ga primerja z Dvorakom. Lahko citate »Narod«, in Savinov sklep. Prosim gospoda — dejanja govore! Osterc je šele začetnik, a gotovo bolj zaslužen nego marsikateri drugi, še nekaj. Kogoj komponira: Krst, pri Savici s predigro .v dveh slikah. Osterc pa je že davno izvršil opero v 3. dejanjih'. Je to zelo značilno za Kogoja?! Sedaj je »siže« lažji’
Tudi Parmovo opereto »Apollonov irra.xu'*	unrfivj^	v	to-*
kaliy. t- :n turli ajoaoui. cla&bsni
hiv a godi so mu is tet ako kakor Ostercu.
Po drugi strani pa hvalijo neke variacije, ki niso nič druzega kot nekdanje domače naloge iz konservatorija! Zdi se nam smešno, ko' čitamo veličastne kritike domačih nalog. Čemu toliko glorije. Nazadnje odleti za te variacijo tega iu tega dur ja, ali mola še kak — križec, da bo koza cela, a volk sit. Imamo tudi komponiste, ki pustijo orche-strirat dela pri kaki vojaški muziki; plača se tcJifco in toliko — vso slavo pa pobere v svojo nenasitno malho — komponist. Druzega zasluženega komponista pa kritiki namenoma raztrgajo, da zgubi skladatelj vse veselje do novih skladb. Taka kritika, ki računa na to jo ■ neodpustljiva.
Dobe se pa ljudje, ki se štejejo za kapelnike, a imajo to slabost, da ne znajo taktirat. Vsled nesposobnosti si ne upajo prebavit niti navadnega komada. Logično bi bilo, da bi odstopil delu drugemu kapelniku. Ne. — po vsi sili si hoče izsiliti monopol za svojo osebo. Tako lahko postopajo samo pro-teširani — teroristi. Zato se nam zdi smešno, ko čitamo veličastne kritike domačih nalog. Po eni strani glorija za variacije, po drugi strani pa raztrgajo na kose dobro delo. Ali je tedaj na mestu izrek: »Takega d... mi ne bomo dali!«
Protežirarici izrabljajo vsako javno institucijo samo zato, da se producira jo pred publiko in. to ped njenim varstvom 'Ako ni dobro — pa inštitucija ni za kritiko. Zato se čita take kritike, da človek ne ve ali je bil notri — ako-ravno je bil. V časopisu je boljše izpadlo kakor sicer.	,
Zakaj ministerstvo za prosveto ni sestavilo sežnnma domačih del in ta-ke<ra predložilo vsem upravam gledališč z nalogom, da se’upošteva, sicer naj se odreče subvencija? Pevci pa naj se že pri pogodbi zavežejo, da se bodo učili v prvi vrsti naša dela. Sestavili smo seznam del: Opera: Albini: Ma*-rieoca, Bersa: Oganj, Bersa:: Čevljar iz Dolft, Binicki: Na. uranku■ Dobronic: Suton, Dobronic: Stanae, Foirter: Go rpnjski slavček, Hristic: Knez iz Sem-borije,. Konjovic: Vilin voo, Muhovič: Uslu?k, Mitrovič: Priča jedrne noči. O-store: Krst pri Savici, Parma:	Uri1
grof Celjski«, Zlatorog, ' Stara, pesen}. Xenia. Savin: Lepa Vida, Poslednja straža. Savine: Xenia. Viljiar: Smiljana., Ivailjsiki kres, Lobutska sirotica. ^ajc: 'Zrinjski. H. O. Vogrič: Kraljevo Tvoje, pevska alegorija in H. 0 /ogrič: Zlata bij1'’, drama s petjem. O-j) .ere e ta: Albini: Baron Trank, Bosonoga plesalka, Madame Troubaclur. Dr. Ipavic: Gospica vrtoglavka. Muh-v:ič: Perisida. Parma: Caričine Ama-conke, Nečak, Apollotaov liram, Zaroč nifc v škripcih. PrejaC: Kavalir apaš Zajc: Mornarji na ki-ovu, Gospodje in Husari, Čarovnica iz Bolssy. Povdar-jamo, da ta seznam ni popoln. Za prvo silo imamo 38. glasb. del. Ako pa vprašate kakega ravnatelji, bo trdil: »Saj nimamo nič, kaj bomo dali?«
Komponiste opozarjamo, da zberejo za svo^a dela. sledečo podatke: 1. Naslov. 2. Značaj in število dejanj. 3. Število solistov in celokupnega osobja. 4. Kje se nahaja partitura in glasbemi arhi^-. 5.. Je li delo lahko, srednje ali težko. ^6. Zapreke pri sceneriji. 7. Kje se ;je že igrala, kolikokrat in s kakim uspehom.
Komponisti naj'se »družijo, da bodo lahko enotno nastopali in varovali svejo interese. Naj sproži kak glasbenik v Beogradu (ref. min. za prosveto) ooeiv v časopisju. Temu naj odpošljejo komponisti sezname svojih del (za gledališča).
Tudi srbska in Krvatslia gledališča (isto velja Sloveniji) naj podpirajo ,Tu-goslov. glasbenike (ne bodimo lokalni) kajti ugled bomo dobili v tujini le, ako boopo mi sami cenili iin vprizarjali lastna- domača dela in s tem. bomo tujini najbolj dokazali, da. smo tudi na Glasbenem polju — kulturni.	J.	G.
Sokoto©.
o Sokolski dom v Ljutomer«. Požrtvovalnost naše narodno javnosti je omogočila, da se že letos prione s ponosno stavbo Sokolskega doma v Ljutomeru. Skoro vse potrebno gradivo d°bi_ Sokol brezplačno; vkljub naporu klerikalcev je dobil Sokol od občine SiitiKbiiiufi avo ■urim Ar ni arav?
med klerikalnih' odbornikov je celo, iz« javil, da je Sokol to zaslužil in jo .tudi glasoval za prodajo. Veseli nas živahno gibanje ljutomerskega Sokola iu1 upamo, da ga vidimo že' jeseni pod lastnim krovom. Zdravo!
o Poljska Sokolska sveža je pozvala vsa svoje članstvo k udeležbi na vse* sokolski zlet v Ljubljani.
Šport.
: POLNP. Odborova seja dne 18. S, m. izostane. Dežurno službo PO dM 16. in 17. t. m. vrši gospod Nemec, cln< 53. t. m. g. Šepec. — K tekmam Ilirije, (Zagreb) : Maribor in Ilirija : Bapid dne 16. in 17. t. m .se delegira kot sod-, nik g. Osebik. — Dno 23. t. m. se ima jo odigrati prvenstvene tekme rezer. Ha« ribor : rozer. Bapid a. sodi g. Franki in Maribor I. : MAK I. sodi g .Šupuit. — Predtekma se ima začeti ob ^ 15. uri, tekma prvjh moštev ob 16. uri. — Opozarja se vso klube, da morajo obstranski^ sodniki pri tekmah biti odrasle, ne pod 17 leffc stare osabe. — Obračuni prvenstvenih tekem kakor tudi žigosa nje ^vstopnic se mora najmanj© Sdnj P° czironia pred tekmo predložiti, g. Sopeč Radovan Grajski trg 2. — Za dne 16. in 17. t. m. se dovoli članu,S. V. Rapid Zunkovič Davorin tekmovati, v moštvu Rapida (rezervnem) v Celju.
: Ilirija (Zagreb) v Mariboru* Zagrebško prvorazredno moštvo »Ilirija« tekmuje na velikonočno nedeljo a ISSK Maribor«, na velikonončni pondeljek z SV Rapid. Začetek interesantnih tekmovanj je določen na 16. uriJ Igra so na prostoru I. slovenskega1, športnega kluba »Maribor«. V ■ pred-! tekmah ki se začnejo ob 14. utri nastopi prvi dan rezerva »Rapida* proti Ko-! rotan -I, drugi dan pa rezerva Maribora, proti rezervi Rapida. Zagrebčani, lij so gosti najmočnejših mariborskih klubov, izmed katerih sta oba ikluba v do-j bri kondiciji, bodo sigurno napeli, všaf sila, da kar najčastneje zasltiop^jo zagrebški šport. Pričakuje so ,-zelo ostri boj.
: Zagrebčani v Maribora. Na velikonočno nedeljo in pondeljek nastopil prvi dan proti »Mariboru«, drugi dan pa proti »Rapida« prvorazredno zav' grebško .moštvo hrva,iškega spoartnega! kluba »Ilirija«- Gosti igrajo v prvenstveni borbi v Zagrebu precejšno ulo-go. Pred kratkim se je moral zadovo^' •Ijiti jugoslov. prvak Hašk v prvenstveni tekmi z »Ilirijo« po toIo ostrrs borbi z rezultatom 3:1. Moštvo gostov,! ima v igii zelo’odločne poteze tor nam; bode na obeh dneh sigurno nudi to naj« lepši šport. — 17- t. m. igra Maribott rezerva proti Rapid rezervi ob 1-1 uri-'
dospoeterstf©.
g Tudi lagrebška borza bo nocirala v dinarjih. ' Upravni ' svet zagrebške borze je 18.. t. m. storil važen sklep, da' bodo od 13. t. m. naprej tudi na zagreb-: ški borzi vsi tečaji noitirani v dinarjih. Tako izginejo jugokrone in clom-.< nova inozemstva, da imamo v naši dr-1 žavi dve valuti;
ZahieMjie p mah go« stihu .ffiabor".
SAM
Partija št. 46.
Match Maribor—Zagreb v Mariboru dne 26. marca 1922.
Gambit kraljevega tekača.
, Crhi: Neje psa Maribor, e 7—e 5 e5Xf4 Sg 8—f 6 Sb8—c 6.
Sc e-^-a 5 Ss 5Xc4 c 7—c 6 h 7—h 6 Sf 6—h 5 p 7—j; 5 d 7—d 5 LfSXri 6	'
Ld8^d6
I . •:_ a
Beli: Bazala Zagreb.
1. e2—e4
2. f 2—-f 4
3. Lf 1—c 4	,
4. Sb' 1—-c 3
5. Sa:l—f3
6. Dd I—re2
7. De 2Xc 4
8. 0—0 9. e:4—e 5 0. d 2—d 4
11. Sc 3—e 4
12. e5Xd6 e, o, 33. Se4Xd6-f'
14. Tf J _ » 1 -L
6 Iran &
♦Tf B O Iti
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
Dc 4—a 4 Da 4—a 6 c 2—c 3 b2—b3 Lc 1— a 3 L« 3—c 5 c 3—c 4 g 2Xf 3
23. f 3Xg 4
24. Kg 1—f 2
25. Tel—e7 Beli se uda.
* ' b 7—b 5 0—0 f 7—f 6 Tf 8—e S Dd6—d 7 Le 6—d 5 Ld 5Xf 3 £5—g 4 Dd7Xg4--f
f 4—f 3 Dg 4—g 2 +
Partija št. 47.
Iz istega tnalčh«.
Angleška igra konjev.
Čeli: Agapjejev	Crni: J. F. Peyer
Zagreb.	M;&ribpr.
1. e 2—e 4	e	6—e 5
2. Sgl—f3	Sb 8—c 5
3. c 2-r-c 3	h 7—h 6 ? (Diletantsko! Teorija priporoča Sg8—
£6, d 7—d 5 ali f 7—f 5).	•
4. d 2—d 4	e	5Xd	4
5. c3Xd4	d	7—d 5
6. Lf 1—b 5	a	7—a 6
(Zopst zgubljen tempo! Bolje Sg8—
7. Lb5Xcb +
8. Sf 3—e 5
14.
15.
16.
17.
18. 19.
e 4Xd5 Tf 1—e 1 Tel—c 5
Sd 2—c- 4 h 2—h 3 Se 5—g 4
Dd6Xd5 Tf8—d 8 Dd 5—d 6 Dd 6—e 6 f 7—f 6
(Grozi Se 4X15-f. Mladi Rus je s spretnim manevriranjem svojega nasprotnika popolnoma nadigral.)
Kg 8—f 8 Se 7—d 5 De6—f 7
slogu svojega Na bXd sledi
20. Da 4Xa 5
21. Se 4Xf 6 !
22. Tc5—d 5 ! 1
(Beli igra v brilantaem velikega rojaka Cigorina! mat v dveh potezah.)
9. Lel—d2
10. Sb lXd2
11. Tal—cl
■12. 0—0 13. Dd 1—a 4
b7Xc6 Lf 8—b 4-f-
Lb 4Xd 2-|-■ Sg8—e 7 Dd8—d 6 0—0 Lc 8—d 7
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31. 3i.
33.
34.
35.Kg 1-
36. Kf 2
37.
38.
39.
40.
Da 5—c 5-f-Te 1— e 7 Te 7X f 7-|-Dc 5Xd 5+ Dd 5—h 5 Dh5Xg4+ Dg 4—f 4 Df 4Xc 7 g 2—g 4 f 2—f 4 Dc 7—c 6 Dc 6—e 4-4--f 2 g 3 f 4—f 5 De 4-e 8 a 2—a4 De 8—e 2
g7Xf6 Kf 8—g 7 c 6Xd 5 Kg 7Xf 7 K f7—g 7 Ld6Xg4 Kg 7—h 7 Kh 7—g 6 Td 8Xd4 Ta 8 —d 8 Td4—d 7 Td 7—d 6 Ka6-g7 Td8—d7 Td 6—d 5 Td 5—d 6 Td7—f7 Td 6—b 6 Tf 7—b7
41. Kg 3—h 4	Tb6Xb2
42. Do 2Xa 6	Tbfc—b3
43. Db 6—e 6	h 6—h 5
44. De 6—e 8	h5xg4
45. De 8—s 64-	Kg 7—h 8
46. Dg6Xf6+	Tb 7—g 7
47. Df6—f8+	l<h 8—h 7
(Do tukaj je beli igral celo partijo naravnost dovrženo in bi sedaj moral vleči h 3Xg 4 ter bi s tem prav hitro dobil.)
48. f 5—f 6 ? ? Tb3Xh3 mat.
Maribor ima prvenstvo v šahu. Pod tem naslovom oiste „Slov. Narod* z dne 7. t. m. o matebu Maribor Zagreb sledeče: Ko so Zagrebčani odhajali k Šahovskem turnirju v Marigor, so brvatski listi pisali, da bo ta pot odločila vprašanje prvtnstva šahovskega športa v Jugoslaviji in v zvezi s tem tudi ugled napram inozemstvu. Ze prvi dan se je prvenstvo odločilo za Maribor, pri čemer prihaja še v poštev, da je Zagreb po-jslal svoje najboljše šaklste na prvenstven v bitjco v Maribor. .
Gg. Klešld in Kuhar, lastnika .Velike kavarne* sta mariborskemu šah. klubu poklonila krasno šahovsko igro, ki ima ploščo z napisom: .Zmagovalcem pri turnirju Maribor—Zagreb Velika kavarna0.
Match Maribor—Zagreb. (Poroča dr. Aate Bariekovič v zagrebških „No-vostih* z dne 2. t. m. — Nadaljevanje). Prvi dan: Mariborčani so izžrebali bele ia mi črne. Kramer je igral proti Rožiču
MiTribarriS, aprna^m ^
damski gambit, kojega je slednji odklo* nil. Igra se je gibala v pozicijske« slogu, pri čemer je Rožič s solidno igro dobil na damskem krilu enega kmet« več in je zmagal v končni igri. Roži4 je igral vzorno in njegova igra z#služt tem večip pohvalo, ker Kramer ni napravil nfcsfce napake, temveč je podlegel le radi boljš igre Rožiča. Stupan je dobil proti Peyerju tudi v damsker^, ga®* bitu. Igral je korektno, a radi Peyerjevo indispozicije ni imel mnogo truda z njina. Partija dr. Stefančič—Singer je bila sicilijanska, po dolgi borbi je Singer dobil enega kmeta, a ker ga v končni igf* ni znaj izgrabiti, j« partija ostala remis-Partijadr.pl. Kruglevski proti meni je bil* Caro-Kann. Moj avanturistični napad na kraljevem krilu in moje kompromitirano d rnsko krilo sta tvorila situacijo, ds sem od devize: ,vae ali nič* izbral drugo alternativo. Parlija Nejepsa---Bs* zala je bil damski gambit. Bazsla je 2$ začetkoma' zašel in dobil nehvaležno pozicijo, . da je „u brod curilo $a svih strana*. Peyer Agapjejev se nista dolgo natezala. Beli je 2e začetkoma zakvartal svojo damo in hotel brez nje igrati is* remis, a je kmalp razobesil bslo zastavo. Partija Hočevar—Kalabar je bila n?j“ daljša. Beli j« imel materijelni plus, • boječ sc odprtega napada črnega, je po* nudil remis,kar je črni sprejel. Rezultat Mariborčani dobili 3. zgubili 2 a remizirali 2. Stanje: 4:3 v korist Maribor* čanov,	(Konec prihodnjič.)
Avanturističen roman, Spisal: Karl Figdor. Preval: R. R,
P '	-	(Dalje.)	(58)
Kiiko brez sledu je bilo že izginilo vse to! V teh lotih sreče se je bila tako malokdaj spomnila na tisto' davno zgodbo, o kateri skoro »L. mogla verjeti, da jo ■je doživela res ona s$ma.	<	,	j
Je bila li res onr*tista, ki se 'je bila napotila kri-' tem sveta iskati sredstev za'svojo os veto?
Murx>3iyU...
Torej še živi ta brezsrčni politični spletkar, ni ga ec zadela zaslužena kazen...
Nenadoma pa ji šine v glavo strašna ‘slutnja:
»Kaj hoče od A lian a?«
Kjer se prikaže Murphy, tam’ je blizu jffeSreča.
»Allan«, skoro bi kriknila glasno njegovo iihe, tako tesno ji je pri srcu.
Trepetajoč se sklone k telegrafistu.
»Inženir Allan Stanley je zapustil hotel.« prestavlja dalje telegrafist, »sedel v voz ter se med navdušenim vzklikanjem množice odpeljal proti Marsovemu polju.
»Baron,« Mavda plane kvišku, »ali jo tudi Jbaron zapustil hotel?«
»O tem poročilo ne pove.« '
»Dalje, dalje!«	'	■	■'
Neutrudljivo prestavlja mladi telefonist v Samot'-; nem stolpu starega gradu ob Rejvu Mavdi poročilo za poročilom.	ji
Mavda sedi zopet pa svojem stolu strta in pobita,} cakaje trepetajoč na poročilo o usodnem, odločilnem-trenutku, ki jo napravi za najsrečnejšo ali pa za naj-j Inesrečnejšo žensko na svetu. Toda kljub vsem napo-; rom ostati trdna in verna se je vedno bolj polašča! prepričanje, da se pripravlja nekaj strašnega, nepo-S pisnega, jesar ni vec mogoče preprečiti.
Brezžična postaja na Eiffolovem stolpu pošilja v-evot neprestano poročila za poročili.
Tako kakor Mavda, tako'čaka na ta poročila ve-; Sol j ni svet.	-----
In vendar no tako, tako z vsam Srcem in z vso dušo kakor ona, Allanova žena. Jezi se sama nase, da je privolila v td, da je odšel v Pariz sam, brez nje. Nesrečo — ki mu, kakor ji slutnjo pravijo, preti — bi bila ona morda mogla še pravočasno prpprečiti. Če bi bilo potrebno, bi se raje sama žrtvovala, samo da ’ bi rešila njega in4-njegovo iznajdbo.
»Zaman«; ji pravi tajen glas, »prepozno je!«
'Aparat poroča dalje...
^Diplomatska loža zunaj na Marsovem polju fti žila še nikoli tako natlačena kakor je danes. V njej Sede vsi znani svetovni politiki. Angleški poslaniki baron! Murphy se ravnokar sklanja k svojemu sosedu! ter mu z iztegnjeno roko kazoč na stroj pripoveduje 'nekaj' na uho. Je li ta veličastna nova iznajdba res že v njegovi posesti! Ali je iznajditelj, kakor trdijo govorice, odbil njegovo ponudbo? Če pa je res doživel neuspeh, zakaj se obnaša tako samozavestno?...
Dalje pripoveduje aparat, brez prestanka, jie-ufrdljivo. Dalje, brez, prestanka in neutrudljivo pre-j iStavlja telegrafist, Mavdi njegova poročila. Naenkrat’ pa postane njegov glas negotov, trepetajoč. Za hip j obmolkne, kakor da premišljuje, ali naj bi povedal Mavdi tudi to, kar sedaj poroča aparat.
»Zdi 6e mi, da se je moralo nekaj zgodit!... Spregovori čez trenutek jecljajočo in1 negotovo. »Bazdalja jo prevelika, zato poročevalci ne vidijo dobro, kaj se godi. Po stopnicah, ki vodijo gori v višino volikanskih Stožcev, drvi nek v nvodro montersko haljo oblečen človek. V njegovih rokah plapola nekaj podobnega beli ruti. Sedaj je dospel do stojišča, na katerem se nahaja inženir Allan Stanley. Toda kaj naj pomeni tol Mož v modri halji so vrgel na Stanleya. Borita se. Iz spodnjih delov stroja so fo pričeli naenkrat dvigati mogočni ognjeni plameni. Kovina Se pričenja topiti. Sedaj jo zgrmel mož v modri halji preko ograjo v globočino. Inženir jo zopet sam na stojiščn. f-Ognjeni plameni obkrožajo tudi že stonnlce ter stožce. Pfndi go emM* Slika! _ j3t?ašna moč stroja uničuje
stroj 'sam! Silna električna sila topi njegovo lastne uele.. .««■
»Allan!« krikne Mavda, kakor ranjerfa žival.
»Allan! Umore te!!«
Telegrafistov glaa postaja vedno bolj zlomljerf.
»Inženir Altan Stanley, ki stoji še vedno gori med stožcema, drži v rokah kes papirja, katerega pritiska na ustnice. Sedaj je dvignil roke v zrak. Velikanski ognjeni, plameni so g<* obkrožili ter zakrili. Sedaj... sedaj... se ruši ves stroj... grmi na tla...«
»To ni' res! To ni mogoče!« krikne Mavda s glasom’, ki ni več podoben človeškemu. Potem se nasloni na zid s povešeno glavo in' s široko odprtimi očmi pričakujoč nadaljnega poročila, one odločilne, odrešilne besede.
Toda te besede ni!	*
Minute, četrture pretečejo, Keusmiljene 'strašne.
In končno spozna, da je yso končano.
—	Po grajskem dvorišča tekpjo ljudje kakor brez uma semtertje. Iz stolpovih lin se razlega strašen, nečloveški krik:
»Gorje ti, Murphy!«
»Gorje ti!!«
Potem utihne vše.
65.
Udobno tiasloiijert’ 'sadi baron’ MurphV pri pisalni mizi v pariški poslaniški palači. Njegov obraz izgleda-zaspan’, ustnice so še tanjše kakor navadno.
Nenadoma se začuje na vratih vodečih v Sosednjo sobo lahko trkanje. Baron je vzdrami iz svojih premišljevanj ter olcrene glavo. Med dvermi stoji ataše.
»Kurir je tu ali naj čakal
»Pošljite ga .le k meni, Burnet,« odvrne Murph'y. .»Gotov sem.«	•	•
Počasi vzame z mize ravnokar dogotovljerto poročilo, katerega še enkrat v naglici prečita.
»....Joe je plačal svoj uspeh s smrtjo. Popolnoma zavestno je šel v smrt. Nagrado, katera mu je bila obljubljena, je treba tako izplačati njegovi družini.
;>S smrtjo Allana Stanleya in uničenjem njegovega 'stroja upam. da je za vedno pokopana skrivnost te opasne i?irhjdbe. Kolikor se mi je posrečilo dognati, ni imel Stanley tu v Parizu pri nobeni banki kakega; safeja. Tudi v njegovi s^bi v hotelu se ni našlo nika-! kih tozadevnih načrtov. Ti bi se mogli nahanati “torej i edino le v njegovfem gradu ob Benu. toda kakor mi j sporoča ravnokar moj agent iz Nemčije, je v pretekli! noči njegov grad pogorel do tal...«	(	f
Mnrphy podpiše dogotovljono poročilo, ga zvije! skupaj ter lastnoročno zapečati.
»Tu!« reče čakajočemu kurirju. »Izročite^ga osebno njegovi ekscelenci! Odpotujte takoj z nočnim ekspresom!« '
Kurir.'Se prikloni, vzamef, pismo ter ga vtakne v svojo mapo, potem se okrne ter izgine.
Baron Murphy je sam.
66.
Ekspresni' vlak Parifl—Ostende^ drvi skozi noč. Kurir barona Murplivja je imel srečo. Kljub avtomobilski nesreči jned vožnjo na kolodvor — nok tuj auto-mobil je bil zadel ob njegovega — je bil še v zadnji minuti dohitel vlak. ‘Tako sedi Sedaj v nalašč zanj rezerviranom oddelku ter se pripravlja za jioč.
Nenadoma pa Be začuje zunaj na hodniku nemir. Kurir pogleda. Pred vrati se prepira nek pasažir s kondnkterjem. Pasažir je bil očividno kakor on sam vjel vlak šele v zadnji minuti.Pozrta se mu, da je tekel, kajti ves je zasopljen. Za zlatimi naočniki so mi\ blišče nervozne'oči. »Kak profesor ali kaj podobnega!« si misli kurir ter so loti zopet svojega posla.
Toda takrat ge nenadoma odpro vrata njegovega oddelka.
»Oprostitje, gospod!« reče koleričen' glas. »Korf-dukter mi jo sicer rekel, da je ta oddelek rezerviran’, toda vlak je prenapolnjen in končno bi dobil še morsko bolezen, če bi moral ves'čas stati. Saj mi ne zamerite. ako sc stignem tu le v ta koti Motil vas gotovo no bom...f
Kurir bi mu najraje zameril, toda pogled na pr0, strašni obraz tega čudaka, po katerem tečejo kar celi curki znoja, ga mehča. Le s tpžavo so vzdrži, da 8t mu glasno no zasmeje.
»Ako vam je s tem ros pomagano,'potom izvolit«-«
»Srčna hvala vam! Najprisrčnejša hvala! jeclj® profesor. Potem privleče s bednika pol ducata rfi*; ličnih zavojev jih postavi lepo' na polioc, opravičujoo so vedno znova za nadležnost, so vtisne v kot, vošči svojemu sopotniku lahko noč ter prične že čez nok* minut smrčati.
»No, to bo še prijetno!« si misli jezno kurir. ur tak koncert!« Toda potem: odpro svoj ročni kovč0ff» izvleče iz njega časopis ter se kmalu, pogledujoč l0 tuintam pol nejevoljno, pol radovedno na svojega S seda, uglobi v sanzacijoneln?, poročila o pariški sreči, s katerimi je napolnjen skoro ves list.
Polagoma pa tudi njega utrudi enakomerno roP°J tanjo kolesi Kako lepo bi bilo prespati takole par url Ali naj riškim*
Potem napravi s kazalcem previdno luknjo v sopis ter pogleda skozi. Sosed spi trdno. Njegova red« ka.učenjaška brada pe progiblje v enakomernih suni* kih Semintja.
»Čisto nenevaren' človek!« prevdari kurir ter w zlekne na sedežu, položeč roko ha kovčkov ročaj.
Ko pogleda deset minut pozneje kondukter tf hodnika med potoma v kupej, vlada v njem ti« mir. Kurir smrči; »profesor« smrči. Pogodila sta 8® torej. Smejoč se zadovoljno med bake odide dalje.
Pet minut pozneje. »Profesorjevo« smrčanje stane. Nekaj časa leži še nepremično, posluša. Od naj ni nikakega sumljivega glasu. Tedaj odpre ooi tc* premotri z bliskovito naglico položaj.
Zunaj na hodniku ni nikogar.
Previdno se zgrne preko steklenih Vrat tcurt* zavesa.
Nobeno radovedno oko iie more voč pogledati * kupej.	*
»Profesor« iztegne roko — iit luč na stropu je strta; medel mrak napolni ozek prostor. \
V naslednjem trenotku bc začuje zamirajoč kr® in potem zopet podoben borenju.
Potem jo zopet vse tiho.
V kotu sloni profesor z zaprtimi očmi, previd«0 poslušajoč... nepremično...
Potem se nalahno odpro oddelkova vrata. Monc* joč si oči stopi profesor na hodnik, gro dalje ter i** gine V toaletnem oddelku.
Se vedno drvi vlak skozi noč. Profesor o d or* lo okence toaletnega oddelka. Dežni plašč zleti ve” plašču slede naočniki in na vse zadnjo &o kocina310 brada in lasulja.
Mož pogleda nervozno »a uro. Potem Be skl°^* skozi okno kolikor daleč mogoče.
V daljini žari skupina luči: Ostendel
Naglo seže v žep. Pet sto metrov pred postajo J* bilo v dogovoru. Njegove oči buli j o v temino.
Tu... na nasipu tik ob tračnicah se nekaj zasvO Za trenutek le in potem zopet izgine.
Vlak zdrvi preko onega mesta jn skozi okno , zapečateno pismo. - '
 Na kolodvoru sprejmejo prestrašene
orožniki z nasajenimi bajoneti. Samo	-tli
smejo zapustiti vlak, oditi v stražnico, se legitun tor pustiti, da jih preiščejo do golega. Malo pred n zavozil vlak na postajo, je bil nažel sprevodnik ko> nezavestnega v njegovem kupeju s^ kloroforma o oi pojeno gobo pred uptr. Njegov kovčeg je bil oc*P
(Dalje prlhodaf^
Blavai urednik: Radlvoj Rciiar. Ddiirovornj. urednik: Rudolf Oziip.
Maribor, 16. aprila 1922.
Gosfilna „Pri lipi“ v
O	praznikih
Danes in v pondeijek ter odšle} vsako nedeljo
Cenjenemu občinstvu se naznanja, da se z d' nasnjim dnem prične splošna priljubljena
taborna kuhinja!	Sorlirana	v*ina!
Burgundec, ršzUjfsg, pekerčan s. i. d.
■ Gotzovo belo in črno pivo!
Vsem cenj. gostom želi vesele praznike gostilničar
501	A. H. ANDERL.
Prednost imajo prosilci s prakso
>nudbe s zahievo piaee p >A. B.“ na upravo ..Tabora'
Za prav obilen obisk se priporoča gostilničar
r H '	:	Karol	Prmčič,'
Kupim „Visiocjradno pasest-
vo" z dobrimi poslopji od 600-800.000 kron v okolici Maribor..Nepretirane ponudbe pod „Vinograd“, Maribor, Stritarjeva ul, 5.	5S7
P o si'c za gosli in gl as ovir dajem začetnikom. Naslov se ii-ve v upravi -Marburger Zri-tung“.	58S
Steklenica za fninerEino vodo, vino in kon.iak kupuje po najvišiih cenah Havliček, Aleksandrova cesta 43, I. nadstr, Pride ponje tudi na dom. 560
Jetika! Strokovni zdravnik za pljučne bolezni dr. Pečnik rrdinira s i.jemo torka in petka v St. Jurju ob j.ž. Kupujte tudi njegove tri knjige. Navodila, kako do zdravja priti, o-
1 zdraviti.	483
MEOICINAL zagmb
žisii viiTBsSr«J «ies555a®. Dobiva sc povsod. 584
vsem cenjenim gostom, prijateljem in znancem želi
Kava r n a F ran kopa f
590	:	Koko!	j	-i: \
Proda se stenski telefon. Naslov pave uprava.	.	*
bo prodajala
jos, Martinc |
Maribor ' «25 j Salantgfliifea Bstelrsaelaa i
Brivnica Frana Novaka na ,Aleksandrovi cesti St, 22 se 'priporoma.	3
Dražba se vrši v skladišču barake na FriŠkOVCU 1 na južno železnico) v.LjufcijanJ.
dodajali se bodo:
PS	osebni auto	„Sp£".
PS	„	„	..NesseSsdorier",
PS	„	..UttrinrKlenient",
PS	,	„	„Puch“.
PS	„	„	..Lavrin-Kiemet#,
°nski tovorni auto „S5fJss?n2“ z železnimi kolesi, „	„	»AdSer" na vzmetili in
»	„	priklopni voz.
-1	Vladni	komisar:
Proda se Esisa s vrtom. Koroška cesta 10S. Za lastnika se iive v hi M. 562 2—2
Kdor že!i prepisovanje cirilice v latinico, gotico, ter prestavljanja raznih spisov 111 vlog-na oblasti v različnih jezikih: IrancoSčini, italijanSfi, angl., niadj., čehoslov., grščini, poljščini, rušč,, tuižč., rumunšč., nemščini in obratno, ia se na) obrne na „PeIyg5ott“ v Mariboru. Grajski trg 1. Uradna tajnost zajamčena. 530 6—Li
KI JE NAJMODERNEJŠE UROEMA, SE
MWtfc«KMKawaiorjewjcwt MWrwi)i ■ imuraimu«* jemu;-^JMngutnTj.teaauv>-mat MMKnraanamB /,
PRIPOROČA CENJENEMU OBČtlMSTVU, OBLASTVOM IN URADOM. PR E VZSMA (VSA V KNJIGOVEŠKO STROKO "'5PADA*
« 11 iMinnfinT^IltiTrmmTmiin^rinm~i mmn 1 •	111	mmi	n	■	m	w<n—>|fiiTHtnninr11 w«m im'
IZVRŠBA SOUDNAI CENE ZMESNE I
se je o tvoril	^
dne 10. aprila ter se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v stroko spadaj^čs dela, kakor tudi svojo veliko izbiro najprimernejših daril lastnega izdelka/'
Mi B H O ¥ A H T A R, MARIBOR, Gosposka ulica št. 24J
prva jugoslovanska tovarna za
S GUMBE IN KOVINSKE PREDMETE S D. Z O. Z. SLOVENSKA BISTIUCA
družba z o. z.
'	pnrredl« gumbi 1« roSerlno ta tunetnepa rog«,
J	Tj*®4* »Ctatafltth^ uitnlM nasmodktt, *tb1«5oo,
h	**>• bi fibule«, gmabf is blserOTlna (PorljnnttarJ
J	1111 *®ril». Držaji n palico ln deičnlke Is narar*
J	**&* tog* Telefon ftet.fi. Baafnl konto: Obrtna
b	«j«kt, ijuS»Jj»n«* Požtal tet rafroa Wer« »185.
tapetar ln sodno zapriseženi strokovnjak
Marikof, Šolska n. 5
ss priporoča. Cen© šmarne,
i	Postrežba točna in solidna.
Kupiti dobro surovo in žgano kavo, sladkor, vse vrste moke F n ri2a, svtnjsk® mast, fcučno in fino namizne olje, domačo slivovko, rmv«, fini špirit (i/inskl cvet), fini kon^k, kekse, čokolado, kakao, orehe, bosnlites češpljo, sardine, Maggl v steklenicah in kockah, sveče, razna čistil«, barve za cbteke, vinski kis, kisovo kislino, galico, žveplo, ličje (rafijo) in v-e drugo špecerijsko in kolonfjaino blago, v trgovini
mm@s ossf, habibob, ALEKSANDROVA CESTA 45
Telefon Št, 15.
Is! Maribor, Kersnikova ulica žt. 1 1?]
|g|	»e priporoča	573	2—2	®
[^j za garažiranje luksuznih in težkih avto-
||j Telefon 109	mobiiov.	Telofon	109	||j
Carinsko-spedžcijsko podjetje
Centrala: Ljubljana. Podružnice: Maribor, Rakek, Jesenice, Bohinj. Bistrica,
priporoča se p. t. interesentom za izvedbo hitrega zaca^injenja,* reklamacij/ v carinskih zadevah, informacij v valutnih in. deviznih zadevali i. t. d. '	577
Podružnica MARIBOR, Sfovsnskp ušica 3.
Leseno pohištvo Železno pohištvo Tapafn. pohištvo Pisarn, pofiištvo Posteljna oprava Preprogas .'
ZSUS39 I
Blago za pohištvo Pastefjffo p^rje
Uvanrcdas nizke esau v zalogi potn&tvs
JV aj bol ji 841
so pravi arrterik&nski in ang!eški
Singer o!fe, niti, svila itd
Prodaja
/ia
obroka.
IHarlbor
Gosposka ulic« £t 90 Pircih »nr> v* bita
$H®» Svo3odan ogl«d! Ceniki brezplačno«
Tehnični oddelek
izdeluje
stabilne akumulatorske baterije in popravila.
Tovarna
AJkloisimlatos^
d. z o. z.	•
, v Mariboru. «5
Pisarna; Marijina utica štev. 10.
Kovinski oddelek
Izdeluje
električne armature in navadne pipce.
LasUuit in izdajatelj: Konaorcji .Tabor V.«* Tiska; Mariborska tiskarna d. d.
♦	nasproti	glavnega	kolodvora.
*
Telefon 15.
Vesele velikonočne praznike
g. Mihaelu Tavčar v Pok-ežju <
(
n&ano osofcie.
Prosim, prepričajte se, da dobite nažsonelia
obleke po
pri DominFabjančič
MARIBOR, 3uračeva ul 5, I. naclstr.
Zaloga češkega In angleškega blaga. 573 2-1
#
Dežne plasce
j klobuke, perilo, čevlje, različno modno in galan-
Goveje konzerve
v industrijsko svrho (20.000 komadov) proda F. Zinauer, Maribor, Aleksandrova cesta 45-1!.	576
Podpirajte Jugoshvensko latioo!
aSBBaii!MMS8
terijsko biago v veliki izbiri pri
Jakob Lab, Maribor, Glavni trn št. 2
Solidne qene!
O
555 10—5
uviAi uuuru uveueuug
potnika
Slatinske steklenice
v vsaki velikosti, samo čista in nepomanj« kljive kupuje F. Zinauer, Maribor, Aleksaiv drova cesta 45-11.	.	575
L*BB	D	Dolžnost	vsul'*?. rniiitcMo
Union
i Velika	ZagrobaCka tvornlca	Dolžnost vsakega dobre™
svoje imetje proti požaru	» |
in tresku.	*
Kapital za požar:	^"ceska zavarovalna	delni-
za siovenlju.	D«l. glavnica so,ooo.ooo fr.	ška družba, ustanovljena leta
Ponudbe slati ni upravu	lista	Rezerve52.000.00nfrankov.	1828, v Parizu leta	1S29.
poa brojcni »5So .	586
i ---------------------------- aviruie: proti požaru in tresku, biže in ostala poelonja. pohištvo, blogo v nrodnjatnnh, skJ*di*M*
; W$B3WRmmmsewemBgam M**®. tovarne, mlin« žag* itd. Zavarovanje tivljen;a na doživljaj in n slučaj smrti t raznitni kom-• st	»	.	v	.	■	bmacijami in s pravico na deež v čistem dobičku Dota deklicam in flaveica dečkom. f*» P*“
i «6 DOZam narOCfiina! ia,nila 'lal’s P0*'a*r>>',-a r Z^rebu, vsa sreneralna zastoDftva vsi mastni zmtosmki in potniki i *	*	j	Iščejo	se	mestni zastopniki za štajersko, Koroško in Prekmurje. 209
Generalno zastopstvo v MARIBORU, Mlinska ulica št. 30.
Dolžnost vsakega rodite^* je da zavaruje svojo družino, in otroke na ■življenj®' ^Police na življenje velja:0 kakor kavei ja *a gg. taitni£*
Kapital za žlvljon!«!
Del. glavnica 10,00 ? 000 fc Rexerve 34S 000.000 fr*
Singer igle tn
nad? cestni deli.
Lastna mehanična delavnica.
Singer Šivalni stroji Bonrne St Co. Nawyork,
Centrala za knM* m, U0, MsrulMcva 5.
Podružnice: Maribor, Draveka vu!iea 10,
Magreb, Knriovac, VaraSdia, O/.ijoU, Vinkovel, Bjelovar., Brod na S., Novi Sad, LjuV.ir.att, Serafovo, Mostar Banjalaka, Tuzlo, Dubrovnik, Podgorica, Beograd Kruscvac, Niš. Skoplje, Voios, Bitolj, Kragujevac Zajeia? in Siip.
Zastopstva so v vseli večjih mestih.
je najboljša ijn najstarejša mineralna voda
Slovenije oz. Jugoslavije. .. ... ........
prežeč: izvrstna okrepčalna ter namizna voda; vzbuja apetit in pospešuje
prebavo.
isS^ria'*vyraBec: najboljša zdravilna voda za kronični želodčni katar, protin, debelost in sladkorne bolezni.
„D€»nafg“vfelec: najmočnejša zdravilna voda; najuspešnejša za težke črevesne katare, obistne in žolčne bolezni (žolčni kameni).
574 Miva se po vseh špecerijtkih frgtmaab, goslitaafi k lekarnah.
Glavno zastopstvo: F. Zinauer
Marmor, Aleksandrova cesta štev, 45.
Zaloga: Špedicija »BALKAN"
Maribor, Aleksandrova cesta štev. 35,