Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Iiha|a ? Ljubljani vsak torek, četrtek in soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7-90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9'50 K za četrt leta 4'80 K
Pmibmm Mavllfca It «>
Reklamacijo so poštnine proste Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: Enostopna petit-vrstica (Širina 88 mm) za enkrat 30 vin., večkrat po dogovoru.
139. štev.
V Ljubljani, v četrtek, dne 23. decembra 1909.
Leto XII.
NASLOVA: Zadopiae in rokopise za list: Uredništvo: ^Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnlštrvo ■Rdečega Prapora., Ljubljana, Šelenburgova ulica S/IL
Narodnostni mir.
Ko je imel državni zbor sklepati o izpiemembi svojega poslovnika ter se je vsled tega vprašanja nenadoma izpremenila razvrstitev strank v parlamentu, so iskali nasprotniki reforme izgovorov in nemški nacionalci in liberalci so nastopili z naukom, da je treba urediti narodno vprašanje, preden se more sklepati o ureditvi notranjih razmer zbornice. S svojo opozicijo so se izdali; v njej je bilo skrito priznanje, da nemške meščanske stranke niso na* sprotne obstrukciji s p lob, temveč le tisti ob* strukciji, ki ovira njihove namene. Bilo bi torej prav lahko mogoče, da bi sami začeli obstruirati, ako bi se imelo zgoditi kaj, kar jim ni všeč in nekaj kakor poizkus take obstrukcije se je že res pokazal. Večina za izpremembe poslovnika pa je bila prevelika ia tako se je zgodilo, kar se je mo* ralo zgoditi. Poslovnik je izpremenjen. In sedaj se goie dalje tista pesem o potrebi narodnostnega •reda»; iz nemško*meščanskih časopisov prehaja že v druge, tudi v nekatere sloyenske.
Bilo bi popolnoma prav, ako bi se bilo pri nacionalističnih strankah res utrdilo spoznanje in prepričanje, da je narodnostna sprava potrebna. Vsak otrok v Avstriji že ve, da so večni narodni prepiri največja ovira vsega napredka v tej državi in vsakdo razume, da se mora najti kakršnakoli pot iz zagate. Zal, da ni sedanjim deklamacijam nič več verjeti kakor vsem prejšnjim in da je ne* ! nadna ljubezen do narodne sprave sila sumljiva. ! Da prihajajo glasovi božičnih zvonov iz nemško* < nacionalnega tabora, to le še povečuje sum, tembolj ker bi si bili nemško-nacionalni gospodje radi prihranili možnost obstrukcije prav za razprave o narodnem vprašanju. Zakaj jasno je, da ne bi bilo i treba misliti na tako orožje, ako bi se gospodje
PODLISTEK.
E. Kristan:
Žalostna humoreska.
V	vrbovaiško bolnišnico je prišel revež, kakršnih je mnogo revežev. Bedo mu je pričala obnošena pokrpana obleka nedoločene barve, v raz* oranem licu mu je bilo čitati dolgo, mučno trpljenje, na ustnicah in okrog njih mu je plavala resignacija, iz oči pa mu je gledala smrt. Videti je bilo, da je prišel le umreti pod streho. Vsem je ta postava izsilila spoštljivo resnost; odpeljali so ga tiho v bolniško dvorano, tam so mu skoraj ponižno odkazali posteljo, on pa je takoj legel. Zjutraj pa je bil mrtev.
Tedaj so se šele spomnili, da bi bilo treba vender vedeti, kdo je mrlič. Kako so mogli biti •inoči tako pozabljivi P Sprejeli so ga v bolnišnico, ne da bi bili zahtevali od njega kakšnih dokumentov, ne da bi ga bili le vprašali, kako se imenuje. No da, še komedije bi lahko imeli radi tega. Čudno: Kakšna moč je izhajala is oči neznanega starca — ali morda iz njegove postave, da so kar pozabili na stroge predpise P Smrt F Hm, smrt je tukaj vendar vsakdanja prikazen.
Na vsak način je treba izvedeti, kdo je mrtvec... Pregledali so vso obleko — borne, siromašne krpe, a našli niso ničesar »azven pisma, pisanega s svinčnikom in skoraj popolnoma nečit-
mogli zanašati na pravičnost svojih zahtev in ako nc bi mislili na izsiljevanje.
Ce bi bilo meščanskim strankam res ležeče na taki Ureditvi narodnega vprašanja, da bi bilo ob njej mogoče življenje, bi bile že večkrat lahko ne le dokazale to, ampak tudi prišle do cilja, vsaj do takega, ki se da doseči v današnjih dneh. Kajti bila bi prevelika zmota, če bi kdo mislil, da se da že danes končno rešiti to vprašanje. Narodno vprašanje je preveč odvisno od socialnega, pravzaprav preveč tiči v socialnem, da bi se dale od* praviti vse nacionalne težave in krivičnosti v me* ščansko-kapitalistični družbi. Bilo bi pa že mnogo doseženo, ako bi se vsaj kolikor možno zmanjšala narodna nasprotja, ako bi se onemogočile tiste krivice, ki se Že dajo onemogočiti. Razumnemu člo* veku ni treba dokazovati, da se do tega cilja ne more priti na drug način, kakor da se snidejo vsi nasprotniki in da skupno iščejo sporazum. Prav te poti pa niso nikdar hotele nastopiti merodajne* meščanske stranke, dasi se jim je že ponujala.
Tisti, ki so neprenehoma gladili to pot in kazali na njo, so bili socialni demokratje. Dobro je, spomniti se prav v sedanjem času, da je frakcija že v dobi, ko je bila po številu še popolnoma ne* znatna, razodela svoje stališče in klicala parlament, naj napravi red. Bilo je v Badenijeyih dnevih. Cehi so triumfirali, ker so dobili znane jezikovne naredbe; Nemci so besnili. Žalostno je bilo: Cehom niso pomagale te naredbe prav nič, Nemcem niso škodovale, rešitvi narodnega vprašanja niso koristile niti trohice. Takrat so naglašali socialni demokratje, da je treba zakona, ki ima moč, katere nikdar ne more doseči naredba. Ia predlagali so odsek, ki naj bi izdelal narodnostni zakon na podlagi enakopravnosti vseh avstrijskih narodov.
Bil je glas upijočega v puščavi. Nemci in Slovani so z enako vnemo odklonili sredstvo, ki se jim je ponujalo. Preveč se ni bilo čuditi. Od ku*
rialnega parlamenta ni bilo lahko pričakovati treznosti in volje za ureditev razmer, ki bi mogla postati nevarna privilegijam.
Kurialni parlament je izginil, prišla je splošna in enaka volilna pravica. Sedanja zbornica se lahko sklicuje, da je izvoljena po volji ljudstva. In tej zbornici so socialni domokratje lani zopet predlagali odsek, ki bi neodvisno od vlade izdelal narodnostni zakon za celo državo. Zopet je večina Nemcev in Slovanov odklonila predlog. Letos se je ponovil. Našle so se meščanske stranke, ki so same zahtevale, da se začne v parlamentu s proučevanjem narodnega vprašanja in s pripravami za rešitev. Sprejel se je tak predlog in končno se je tudi izvolil odsek. Vsi narodi so zastopani v njem. Ves material se lahko zbere tam; napravi se lahko objektivna slika dejanjskega položaja v državi; slišijo se lahko vse tožbe, želje in zahteve, pa se lahko primerjajo. Ia tedaj se lahko poiskusi kom* promis.
Cernu torej tarnanje, čemu izgovarjanje, ko ni treba nič druzega, kakor polotiti se dela, za katero so pripravljena tla P Človek bi se prijel za glavo: Ali so imeli gospodje resne namene, ko so volili narodnostni odsek, ali so hotoli le odigrati novo burko pred ljudstvom.
Izprememba poslovnika je odprla pot do dela v parlamentu in zato bi se morali sprijazniti ž njo tudi tisti, ki hočejo napredek v narodnostnem vprašanju, zakaj tudi ta napredek se bo dosegel samo v delavnem, ne pa v obstruiranem parlamentu. V narodnem odseku se mora pokazati, če so maščanske stranke sploh zmožne, omogočiti narodno življenje v državi. Ne pravilnik, ampak poltena volja odločuje. In koliko je take volje, se mora pokazati v odseku.
Naročajte in širite naš listi
ljivega. Tudi naslov je bil že zelo zmazan. Pol ure so ugibali nad zavitkom kakor nad bijeroglifi; končno so ustanovili, da je bilo mrliču ime Fran Rogač. Vsi so pritrdili, da dovoljujejo križikraži na kuverti samo to rešitev. Denarja niso našli nobenega, tudi nobene druge vrednosti ne. In tako so podali slugo na magistrat, da naznani smrt Frana Rogača, o katerem se ne ve ničesar, in ki je umrl, ne da bi zapustil kaj.
Sluga Janez Radgapje je predložil uradniku gospodu Antona Važnoviču pravilno popisani formular, rekoč nekam porogljivo: «Nič posebnega; navaden berač.» Gospod Vainovič je bil namreč .dealist po volji gospodovi in v vsaki stvarci je iskal nekaj skrivnostno znamenitega. Na primer, ako se mu je naznanila smrt človeka: Ali ni bil umrli kaj »boljšega*, morda celo kaj glaso vitega P Take stvari so namreč mogoče in treba je pomisliti, da je bil Važnovič romantičen pesnik. Radgapje pa je bil grozen prozaik in je gospode uradnika vedno rad nekoliko <potegoval». Toda danes se je urezal Važnovič je začel čitati listek, a naenkrat je udaril z obemi pestmi hkrati na pisalno mizo, planil kvišku, pograbil Janeza za telovnik, ter ga začel tresti, pojoč creseendo in fortissimo: •Človek, sin Beelzebubov, barlekinl Ali vel, kaj se Je zgodilo? Fran Rogač! E, analfabet,ignoranti Fran Rogač, pravim. No? Fran Rogači Ti pa stojiš pred menoj kakor telo pred Horacovo odo. Revček, siromašen na duhu* v vali bolnišnic! je
umrl eden prvih pesnikov slovenskih. Ali veš, kaj se to pravi P*
Radgapje menda ni vedel. Saj še dijak odgovarja na vprašanja, ako le kaj ve. Radgapje pa je molčal. Ko pa se je Važnovič začel vesti, kakor da hoče malo zblazniti, se je naenkrat obrnil, zaprl široka usta, pa jo je popihal, da pripoveduje vsem ljudem: Pri nas jd umrl pesnik, pesnik Fran Rogač! Medtem je pohitel Važnovič k gospodu županu, da mu naznani prevažni dogodek.
Zupan je nsgubančil Čelo, kar mu je vselej škodovalo, ker se je tedaj pokazalo, da je pod lasmi, umetno počesanimi z desne na levo, pleša tako gola kakor vrh Triglava. Ali brez gub na čelu ni mogel misliti.
•Rogač, Rogač , kaj je to nemara tist
capin, ki je nekdaj pisal «Sčuko» P
•Usti, tisti, gospod župan. Dobro bi bilo, d« obesimo takoj črno zastavo na hišo.*
•Kaj P Ali ste kdaj čitali «Scuko» P •O pač, včasi.»
•No, pa ne veste, da se je norca delal iz vsega, kar je drago in sveto poštenim ljudem P Nobenih idealov ni imel, zbadal je vsakega odličnjaka, njegova »Ščuka* je neprenehoma grizla.* •No, bil je satirik, gospod župan. Jas sem pač bolj za romantiko. Pa talenta se mu ni moglo odrekati.*	Konec	prih,
Slovensko šolsko vprašanje v tržaškem mestnem svetu.	Konec.
Kdor zna s svojo glavo misliti, bo razumel takoj, da je hotel sodrug Cerniutz doseči s svojim govorom en sam namen. In sicer, prepričati ital. nacionalce, da bi glasovali za slovensko Solo v Trstu. Ampak za sodrugom Gerniutzem se je oglasil dr. Statik. Ni mu bilo ležeče na tem, da bi tudi od svoje strani izkušal pridobiti ital. nacionalce za prepotrebno šolo. Kaj še. Še zmenil se ni za slovensko šolo. Ampak postavil se je kakor otrok, ki se mu zazdi, da si jo na mah nekaj pametnega domislil pa je začel pripovedovati, da sodr. Cerniutz pravzaprav ni zagovarjal slovenskih šol kot takih, marveč samo zato, ker bi se v njih Slovenci lažje potujčevali, ako bi bile v rokah občine. In sodrug Cerniutz mu je odgovoril: Moral sem pač pridobiti ital. nacionalce za slo venske šole.
Ni bilo treba, da je to sodrug Cerniutz sam pojasnil. Kdor njegovega namena ni razumel, ni vredno, da se prišteva razumnim ljudem, kaj še, da bi bil vreden kakršnegssibodi mandata. In mi si mislimo: Kaj bi morali imeti ljudje v g'a vi, da bi se dali prepričati od dr. Sla vika in cEdinosti», da socialni demokratje zahtevajo izboljšanje plač in vseh drugih ugodnosti za delavce samo zato, da bi delavci potem lažje in hitreje od gladu umirali.
Italijanski socialni demokratje zahtevajo na Dunaju šolo za tržaške Slovence. K namestniku gredo, da bi pospešil podržavljanje slovenskih šol v Trstu. Trudijo se, da izvedo natančno število v tržaške slovenske šole zahajajočih slovenskih otrok. Nakopljejo si za svoje pravično stališče napram tržaškim Slovencem najgloblje sovraštvo od ital. na-cionalcev. V mestnem svetu izkušajo prepričati ital. nacionalce, da bi bilo celo z ital. nacionalnega stališča koristno, da bi se dale tržaškim Slovencem šole v njihovem materinem jeziku. Pa si mislijo: Vseeno je, zakaj bodo ital. nacionalci glasovali za slovenske šole. Samo da se pride do njih. Mislijo si, da si pridobe tako vsaj hvaležnost od slovenskega naroda. Pa pride dr. Slavik in »Edinost* ter pravita, da socialni demokratje hočejo imeti sloven ske šole samo zaradi tega, da bi lažje potujčevali Slovence. Nehvaležnosti je res veliko aa svetu. Nerodnosti tudi. Ampak takih nerodnežev, kakršni so tržaški slovenski mestni zastopniki in uredniki »Edinosti*, se ne najde kmalu.
Kakšae si predstavljata Slavik in «Edinosti slovenske šole, ako bi bile v rokah občine P Mi' slimo da dobre, drugače jih ne bi zahtevala od občine. In ako mislita, da bi slovenske šole v rokah občine služile v potujčevanje, zakaj jih potem zahtevate? In odkod je dr. Slavik privlekel na dan modrost, da služijo šole v potujčevanje P
Ampak danes bodi povedano: »Edinost* pro ■lavlja slovenske narodne zastopnike v mestnem svetu. Mi pravimo, da bi se morali okoličanski in mestni Slovenci v Trstu zjokati nad takimi zastop niki. Njihov nastop za slovenske šole v Trstu je bil frivolen in skrajno neroden. Obenem pa se je čitalo na obrazu slovenskim narodnim zastopnikom, da so zelo jezni, ker se socialni demokratje bri gajo za slovenske šole in zanje glasujejo. Radi bi, da bi socialni demokratje temu nasprotovali. Dru gače si ne moremo tolmačiti nastopa dr. Slavika, ki je govor sodr. Cerniutza rajši izrabil v avoje strankarske namene nego v korist slovenske iole. Pa tudi dejstvo, da je politično društvo »Edinost sklicalo samostojno shod za slovenske šole proti ponovnim sklepom odbora slovenskih staršev, ki je želel, da bi bili taki shodi prireditev vseh tr žaških Slovencev, nam jasno dokaznje, da hočejo tržaški narodnjakarji še nadalje uganjati a sloven skimi šolami strankarsko burko in da ne žele do biti slovenske šole.
Po govora sodruga Cerniutza v mestnem svetu je bilo opaziti med italijanskimi nacionalci sempatja neko zanimanje za stvar in vse je kazalo, da dobi predlog za slovenske šole tudi kak italijansko-na-cionalistični glas. Ne bi bilo bogve kaj. Ampak storjen bi bil a tem lep korak naprej. Po govoru dr. Slavij«, ki je izsilil od sodr. Cerniutza ono znamenito izjavo, se je pri ital. nacionalcih zani manje poleglo in za slovenske šole ao gla sovali samo socialni demokratje in slovenski narodnjaki.
Mari ima sedaj alovensko ljudstvo dolžnost biti za tako nerodno postopanje slovenskim na rodnakarjem hvaležno P
Sodr. Cerniutz ni vedel, da ga drji. Slaviki ne bodo hoteli razumeti. Mislil si je, da so tudi oni odkritosrčno navdušeni za ugodno rešitev slovenskega šolskega vprašanja. Mislil si je, da ima opraviti s poštenimi zastopniki kakor je pošten slovenski narod. Prepričal se je pa lahko, da so slovenski narodnjakarji pripravljeni žrtvovati naj-plemenitejšo zahtevo slovenskega ljudstva, da jim je le mogoče pokazati se kot žrtve, da jim je le mogoče očrniti socialne demokrate pred nezavednim ljudstvom.
Sodr. Cerniutz ve, kakor vemo mi, da socialna demokracija ne goji v svojih zahtevah za enakopravnost narodov nobene pristranosti. Ve, da socialni demokratje nimi jo in ne smejo imeti pri narodnostnih vprašanjih nobenega drugega namena kakor da brezobzirno zahtevajo za vsak narod to, kar mu gre po naravnih zakonih. In temu naj prilagodi v bodoče svoje nastope. Tako ne bo dal gadu priložnosti, da ga za njegovo plemenitost hvaležno piči.
m J« aist«, pošljite naročnino!
prejšnje števili glasov, temveč ga še povečali. Drugim organizacijam bi to lahko služilo za zgled.
*
Pregled doslej znanih rezultatov*za socialno-demokratično stranko kaže sledeča razpredelnica, ki jo izpolnimo, ko dobimo še poročilo o zadnjih rezultatih.
Goriška volitev.
Gorica, 22. decembra.
V	nedeljo se je opravila nadomestna volitev za goriški deželni zbor za mandat ponesrečenega poslanca Jeriča, ni pa rodila onega rezultata, ki se je pričakoval z ozirom na pogoje te volitve. Ker so se liberalci in agrarci ločili, tako da je vsaka stranka kandidirala za se, se je mislilo, da se pokaže moč vsake stranke. To pričakovanje je prekrižalo vreme, ki je bilo tako, da ne bi bil človek, kakor se pravi, spodil psa izpod strehe. Posledica je bila, da so se pač žrtvovali klerikalci, katerim je šlo zato, da ne izgube mandata, ki je bil že njihov in so se volilci te stranke uklonili strastni agitaciji, pa šli polnoštevilno volit, dočim je prav veliko število volilcev, ki za svoje stranke niso pričakovali zmage, ostalo doma. Posebno velika apatija je bila pri agrarcih in liberalcih; število glasov, ki so ga dobili vsled tega, se mora imenovati naravnost majhno. Socialna demokracija bi bila z ozirom na razmere lahko zadovoljna, zakaj če se objektivno presodi, položaj, se spozna, da je dosegla prav lep vspeh, tak kakor ga pravzaprav ni pričakovala. Vreme, ki smo ga že omenili, je zadržalo prav veliko število volilcev doma. To lahko konstatiramo po občinab, kjer imamo povsem zanesljive pristaše, pa se je število naših glasov od zadnje volitve skrčilo, ne da bi bila kakšna druga stranka pridobila glasove, ki so zmanjkali m. Tam so sodrugi tudi naravnost izjavili, da se jim ni zdelo potrebno, izpostavljati se peklenskemu vremenu, ko itak ni bilo misliti na realno zmago. Toda važno je, da je stranka pridobila tla v celi vrsti občin, ne da bi imela doslej tam kakšno organizacijo ali pa zaupništvo. V nekaterih takih krajih je bil vspeh skoraj čudovit. Tako je n. pr. imela v Trnovem in v Lokvah N. D. O. pred tednom shode, o katerih je narodnjaško časopisje poročalo, d« so bili »impozantni*. V teh dveh občinah pa je dobila socialno-demokratična stranka 54 glasov brez vsakega shoda; volilci so sami, po lastui ini-cijatvi prišli po glasovnice za socialističnega kandidata. Zanimiva je pridobitev 24 glasov v Kobaridu, v rojstnem kraju liberalnega voditelja Gaberščka. Tudi iz te občine so se volilci sami oglasili pri deželni organizaciji.
Natančnega poročila nam danes še ni mogoča podati, ker ša niso znani rezultati iz vseh občin. Skoraj nedvomno pa je, da so klerikalci že zmagali Po dosedanjih poročilih ima socialno*demokratična stranka v 53 občinah 1147 glasov, približno torej toliko kolikor pri zadnjih volitvah. Ce bi bila udeležba splošna, bi se bil torej moral pokazati prav velik napredek. Napredovali smo od zadnjih volitev v 32 občinah za 325, nazadovali pa v 17 občinah za 275 glasov. Na novo smo pridobili glasove 22 občinah.
Da so nasprotniške stranke v agitaciji porabile vsa mogoča sredstva proti socialni demokraciji, se razume samoobsebi. Drugače že ne more biti naših krajih. Resnično pomagali si pa niso s tem prav nič, zakaj kljub vsem njihovim naporom je socialna demokracija močno napredovala, tako da bo imela trdno podlago za novo delo.
Zaključiti ne moremo tega poročila, ne da bi omenili vrl« sodruge v Standrežu in Vrtojbi, ki se niso dali preplašiti od vremena, pa so ne le ohranili
	Rezultat dne		o •a	ra
Občina	19. de-	26.sep-	£ a.	.n M
	cemb.	tembra		N ►—«
Nabrežina ....	128	190		62
Podgora		180	182	—	22
Solkan		74	125	—	51
Vrtojba		109	106	3	—
Štandrež		89	86	3	—
^nvnrlnii*	41	74			33
OUVUUilJC	 Šem pola j		48	64			16
Cerkno		27	46		19
Divača ......	' 1			21
Miren		28	49			
Slivno		24	34			10
Sv. Lucija ....	18	25			7
Opatje selo ....	6	20	24	14
Brstovica		42	18		—
Skrilje		16	16	—	—
Grahovo 		14	18	—	4
Huda južina . . .	—	—	—	a
Sv. Križ		8	14	—	6
Tolmin		5	12	—	7
Ajdovščina ....	6	4	2	r*
Log		3	8		5
Sežana 		3	8	—	5
Kanal		5	5	.—	——
Velike žablje . . .	12	3	9	—
Movhinje		9	4	5	—
Bilje		6	3	3	MM
Renče 		27	2	25	_
Št. Peter		26	1	25		
Komen		13	6	7	—
Zgonik		1	2 j	—	l n
Divin		2	4		2
Kamnje		1	1 1	—	——
Černiče		1		—	—*
Gorjansko ....	29	—	29	—
Grgor ......	21	—-	21	—
Kobarid		24	—	24	——
Kojsko		4	—	4 rt	—
Libušnje		2	—	2 1	
Livek		1	_		
Ponikve .....	3	—	3	—
Št. Viška gora . . .	15	—	15	—
Škrbina		15	—	15	—
Štjak		5	—	5	—
Vogersko		2	—	2	—
Brje . . • . : . .	16	—	16	
Biljana ......	2	——	2	
Bate . 		1	—	1	——
Čepovan 		1	—	1	—
Dorenberg ....	1	—	1	—
Štorjan		1	—	1	—
Lokve 		22	—	W2	—
Trnovo 		32	—	32	—
Temnica		14	—	14	—
Kopriva		7	—	7 1	—
Skopo 			1	—		
Skupaj . .	1147	1137	325	175
Domače vesti.
—■ Danila)! fttevlikl smo priložili pofttne položnice za obnovitev naročnine. To velja za Kranjsko. Goriški sodrugi zaupniki pošljejo naj denar za naročnino in kolportažo sodruga Josipa Petejanu, tajniku v Gorici, Via Teatro štev. 20/1. Tržaške naročnike prosimo, da odračonajo naročnino tamkajšnji naši filialki v roke sodr. Antona Vaupotiča Trst, Via Boschetto 5/1.
— Oatpoika ibomtoa. V ponedeljek je tadi gosposka zbornica pritrdila Kram&evi spremembi poslovnika, ki bo takoj sankcionirana in iutri v uradnem Ustu objavljena. Sejo je otvoril ob »4. popoldne predsednik knez Windischgrfitz; grof Thua je predlagal, naj se sprememba poslovnika izroči posebni komisiji, ki mora za dve ari o njej v plenumu poročati Seja naj se zato za dve ari prekine. To se je sprejelo. Ob pol 7. je imenom komisije priporočal kaez Scbdnburg, da h predlog sprejme. Nato je minister Haerdtl povzel besedo in je dejal, da bo predloga gotovo ugodno vplivala na delo v zbornici. Sprememba poslovnika je prvi korak k izboljšanja razmer v zbornici. Minister prosi, naj zbornica predloga pritrdi. — Po miaistra je govoril baron Plener, id je izvajal, da ustavna stranka ne pričakajo od spremembe poslovnika rešitve avstrijskega problema; pot k tej rešitvi je v prvi vrsti narodnostni mir. Pritrdila bo pa vendar predlagani spremembi poslovnika, ker vidi v njej vsaj možnost dostojne rešitve parlamentarnih nalog ljudskih zastopnikov. — Grof Thun je imenom desnice izjavil, da bo glasoval za predlog. Po sklepni besedi grofa Scbdaburga je bila predloga v vseh treh branjih soglasno sprejela.
— Predavani«. Nocoj, v četrtek nadaljuje sodrug Etbin Kristan v .Mestnem Domu* v Ljub-
Dober tek! Zdrav želodec imamo in nič nas ne tišči V lelodcu, nobenih bolečin, odkar jemljemo Fellerjeve odvajajoče rabatbarne praške z Mamko «El»»pitlen». Pravimo Va« ii izkušnje, poskusite jih tudi vi, urejujejo blatenje in pospešujejo prebavo* 6 škatljic frftnko 4 K. Isdeluje jih le lekarnar E. V» Feller v Stubim, tri st, jo*,
Ijani svoje predavanje, katero je začel na vabilo »Vzajemnosti* zadnji teden z naslovom .Vtiski iz Srbije in Bosne*. Nocoj bo govoril o Bosni. Ker so se poslušalci zadnjič, kakor je bilo opaziti, zanimali za predmet, je nocoj pričakovati obilne udeležbe. Začetek predavanja je ob 8. zvečer.
— Friadjnngov procea a* Dnnajn ki je zdramil res veliko zanimanje, se obrača boljinbolj proti onim, ki so ga povzročili s svojimi pripovedkami o romantičnonaivnih zarotah ih o neznačajni zanikernosti celih strank, ki niso všeč raznim visokim gospodom. V obtožbah, ki jih je zalučal v svet dr. Friedj ung, odet s sijajem svoje »učenjaške* slave, je treba razlikovati dvoje: Strašne zarote in bombe v Belemgradu, pa podkupljivost hrvatskosrbske koalicije. Kar se tiče prvega, je stvar bolj smešna kakor tragična. Bel-grajski .revolucionarji* bi bili sami smešni, ako bi se bili tako vedli, kakor pripovedujejo Fried-jungovi .dokumenti*, zakaj krohotati bi se moral svet .zarotnikom * ki bi govorili take dolgovezne bombastične deklamacije, ki bi se pogrezali v tako operetno pedantičnem formalizmu in ki bi vodili do pike natančne zapisnike o vsaki rebe-lantovski besedi. Smešen bi bil pa tudi, kdor bi se bal takih zarotnikov, ki govore, govore in govore in ne delajo sploh nič drugega, kakor da govore in pišejo zapisnike. Dvakrat smešno bi bilo, ako bi se takih zarotnikov bala velika država kakor Avstro-Ogrska, in trikrat smešno bi moralo biti, ako bi se bala, ko se ne le o zaroti, ampak celo o zapisnikih ne more reči, da so bili res kdaj na svetu. In vendar niso imeli Friedjungovi in .Reichspostini* članki drugega namena, kakor .dokazovati*, kako bi se bila morala Avstro-Ogrska bati srbskih .zarot*. Obtoženi napadalci se kažejo v sodnijski dvorani velike .patriote*, tako da govore včasih naravnost veteranski jezik. Danes je pa že očitno, da nima Avstrija nobenega povoda, biti hvaležna tem patriotom, ki bi jo spravili v najsmešnejšo situacijo, ako bi morala prevzeti odgovornost za njihove povesti o strahovih. Drugo je podtikanje podkupljivosti hrvatskosrbski koaliciji. Globok prepad je med to zvezo meščanskih strank in socialno demokracijo. V socialnih nazorih nas loči cel svet. Njihovi in naši politični cilji leže na povsem nasprotnih koncih. To nam pa ne more kaliti oči, da bi ne spoznali pravih namenov vse gonje ter krivice, ki se godi. Hrvatskosrbska koalicija je vladajoči gospodi na Dunaju in v Budimpešti trn v peti, ker jo smatra za predstavnico večine hrvatskega in srbskega naroda, tistega naroda, ki noče biti s epo orodje raznih Aerenthalov, Wekerlejev in Rauchov. Gospodje, ki imajo moč v. krempljih, imajo seveda pravico, bojevati se. Ampak če se zahteva že od potlačenih in zasužnjenih, da izbirajo orožje v svojem boju, se sme to še z večjo pravico zahtevati od gospodujočih, ki imajo itak več moči in več sredstev. Prav tisti, ki gospodujejo, so pa zatajili to načelo in so se postavili na stališče, da namen posvečuje sredstva. Kdor zavihti neplemenito orožje, pa ne sme zahtevati prizana-šanja, ako mu izpodleti. Podtikati nasprotniku, da je podkupljen, ne da bi bilo dokazov za to, ne da bi bila trditev sploh verjetna, je tako nizko, umazano bojno sredstvo, da ga ne more opravičiti noben namen, zlasti pa ne namen, ki že samposebi ni plemenit Zaradi tega in pa, ker se je hotelo s hrvatskosrbsko koalicijo zadeti vse Jugoslovanstvo, je proces drugačnega pomena kakor navadna tožba radi obrekovanja. Ako se dokaže, da so bili napadi na hrvatskosrbsko koalicijo neupravičeni, ne bodo obsojeni le obtoženci, ki stoje pred sodiščem, ampak obsojen bo ves sistem političnega nasilstva in hu-hobnosti, ki se je’ hotel uveljaviti na jugu te države. Tako obsodbo pa mora pozdraviti vsak, kdor zahteva tudi v političnem boju — pa naj gre za .malo* ali za .veliko* politiko — poštenja I
— Ni SilVMtroT niir prirede ljubljanski mizarji veselico pri P olj laku na Martinovi cesti. Spored je obširen. Po doviienem sporeda sledi ples. Vstopnina 30 vin. Več naznanimo prihodnjič
Prihodnja fetevilka izide, ker je v soboto praznik, v torek.
Socialni pregled.
Ključavničarji, poiort V torek dne 21. t. m. je izbruknila pri ključavničarski tvrdki Weibl v Ljubljani vsled kričečih nerodnosti, ki so vladale t delavnici, stavka. O stavki sami objavimo ob priliki več. Za sedaj pozivljemo vse ključavničarske pomočnike, da pod nikakim pogojem ne iščejo pri Weiblu dela.
Umetnost in književnost.
Ii flledallik« pisarne. O božičnih praznikih bodo štiri predstave: Dne 25. t. m. popoldne ob 8. im opremna božična pravljica za otroke «V bo-žifini noči* (ipisala H. Bethge-Thrun) s prizori palčkov, gozdnih vil, angelov, Miklavža, Medita, božičnega drevesa i. dr. Sodeluje več otrok. Zvečer 25. t. m. bode operna predstava; dne 26 t. m. bo operetna predstava, zvečsr pa zgodovinska drama V. Jelenca »Erazem Predjamski*. Ta predstava bo obenem častni večer
Hinka Nučiča, ki slavi desetletnico svojega delovanja kot naš član. Dne 28. in 80. t. m. bosta operetni predstavi «Valčkovega čara*.
Zadnje vesti.
Državni zbor.
Dunaj, 22. decembra. Zbornica se je 'vrnila na redno delo in je bila včeraj pjridna. Opravila je prvo čitanje pooblastilnega zakona ter je rešila predloge o delavnem času v trgovinski obrti, zakon za trgovske pomočnike, zavarovanje za nezgode v stavbinski obrti ter novelo h kazenskemu zakonu.
Predsednik Pattai je naznanil, da se razglasi zakon o izpremembi poslovnika v državnem zakonskem listu še ta dan.
Na dnevnem redu je bii najprej trgovsko-politični pooblastilni zakon; v zvezistem se je obravnaval vladni načrt o pospeševanju živin oreje. Trgovinski minister dr. VVeifikireh-n er je toplo priporočal oba zakona in se je skliceval na sodruga drja. Ren ne rja, ki je leta 1907 v imenu socialnih demokratov vložil predlog za krepko pospeševanje živinoreje (— kar bi agrarci vedno radi utajevali, kadar govore s kmeti, ker hočejo kmetom naslikati socialne demokrate kot njihove najhujše sovražnike. Op. ur.)
V	imenu socialno - demokratične zveze je govoril poslanec Grigorovici. Trgovinske pogodbe «o sredstvo, ki omogočajo, da dobe delavci večd^la. Industrija v Avstriji se ne razvija; to je politična nesreča države, pa tudi nesreča za delavstvu, ki ga boljinbolj tare beda in brezposelnost. Obširno je govoril o razmerah v Bukovini in je izjavil, da bado socialni demokratje glasovali za trgovinske pogo dbe.
Sodrug Gruber je naglašal, da so trgovinske pogodbe važne za delavstvo, kajti čira večji je izvoz, temveč je prilike za delo. To je ravno v sedanji krizi važno. Trgovinske pogodbo so pa tudi pjtrebne za uvoz živil, ki je nujen zlasti v dobi sedanje draginje. Razvoj živinoreje v Avstriji je močno zaostal za potrebo, tako da je uvoz mesa naravnost vprašanje življenja za industrialno prebivalstvo. Sovraštvo do Avstrije na Balkanu je posledica našega gospodarskega nasprotovanja proti balkanskim narodom. «Patriotičnim» agrarcem je cena prašičev važnejša od domovine
Po končani razpravi se je odkazal pooblastilni zakon narodno-gospodarskemu, živinorejski pa poljedelskemu odseku.
Potem sta se brez debate sprejela oba zakona za trgovske pomočnike in pomožne delavce.
££ Poslanec Schrammel je poročal o zakonu, Id ga je bil sprožil sodrug Reumann zaradi zavarovanja stavbinskih delavcev za nezgode. — Nemški radikalec Stranskyje razkril svoje delavcem prijazno srce s tem, da je predlagal izpremembo, po kateri naj bi veljala zavarovalna dolžnost le za tiste delavce, ki imajo izključno ali pretežno opraviti z delom na stavbah; za tiste, ki so samo začasno na stavbah, naj bi pa veljala le za tisti čas. Poslanec Reumann je opozarjal, da bi taka izprememba škodovala delavcem, kar ja naglašal tudi sodrug Schrammel. Krščanski socialci so bili proti zakonu sploh. Zakon sam se je sprejel v drugem in tretjem čitanju. Zal, da se je večina pokazala delavstvu tako sovražna, da je glasovala tudi za Stranskyjev predlog, ki je dobil 212 glasov proti 110. Proti temu predlogu so glasovali le socialni demokratje, Nemci Lecher, Ofner in Hock, češki radikalci in nekateri češki Uerikalci.
Kazenska novela se je spremjela v drugem in tretjem čitanju.
Na vrsto je prišel potem nujni predlog poslanca Holega, ki ga je pa sam umaknil.
Dunaj, 22. dembra. Na današnji seji je bila razprava o poročilu proračunskega odseka. Debata je bila precej obširna in je trajala dve uri. Glasovalo se je ob veliki napetosti. Za proračun je bilo 246 glasov, proti proračunun 202. Vladna večina je torej znašala komaj 44 glasov. Proti pro-vizoriju so glasovali socialni demokratje, Slovanska Eaota razven dalmatinskih poslancev, ki so zapustili zbornico, ter Rutini. — Proračunu je sledila razprava o kontingentiranju alkohola, pri kateri so Poljaki uprizorili malo demonstracijo s tem, da so zapustili dvorano, ker se je sprejela neka njim neljnba resolucija. Potem se je razpravljalo o davčnih popustih, nadalje o zakonu, ki dovoljuje 54 milionov kred ta za p o v « d i g o živinoreje, ter pooblastilni zakon v drugem in tretjem čitanju. Oba zakona sta bila sprejeta po daljši debati.
Deialnl zbori. Dunaj, 22. decembra.' Ofi-cielno sp ra?glaša, da bodo, če reši državBi zbor svoj program pred božičnimi pramiki, sklicani deželni zbori za Gorenjo Avstrijo, Tirolsko ia Goriško dne 27. t. m., za Štajersko, Kranjsko, Moravsko in S'ezijo dne 28. t. m., za Bukovino dne 29. decembra, za Nižje Avstrijsko dne 3., za Salc-burško dne 4. januarja. Baje se ima tudi češki deželni zbor sklicati dne 10. januarja.
Oorifeke volitve. Gorica, 22. decembra. Definitivni rezultat goriške nadomestne • volitve se je pravkar razglasil. Dobili aot Zlobec (klerikalec)
10.730 glasov, Vrtovec (liberalec) 4079, Vran (aerarec) 2358, dr. Tuma (socialni demokrat) 1218. Število socialno - demokratičnih glasov se je torej kljub mnogo manjši udeležbi še povečalo. Sploh je socialna demokracija edina stranka, pri kateri kaže sedanja volitev naprede*. Izvoljen je Zlobec, tako da imajo klerikalci sedaj 9 poslancev v deželnem zboru.
„Pri Levu'
na marlfe Težile cesti Sten. «6
bo v nedeljo (na Štefanov dan)
v vrtnem salonu
pri kateri svira godba na lok* Začetek ob pol 8. zvečer. Vstopnina 40 v.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
Ivan Kalan, restavrater.
H. Suttner
Llubliana n mestni trg
“razpošilia ure, zlatnino in srebrnino na vse kraje sveta, obrnite se zanesljivo na domačo slovensko tvrdko. — Veliki novi cenik zastonj.
Novost: Ploščnata, tanka, prava ntkelnasta Anker - Roskopf nra na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča S 4'50. — Srebrne ure od 6 K naprej. — Večletno jamstvo. Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj. — Verižice s slov. trakovi: nlkelnasta K 1'20, srebrna E 5'—. 39
Želodčni liker
Je najboljše krepčilo želodca 1
Blizu in daleč Vse ga poznd,
Kdor ga Imd,
Ima zdravje dom&!
Ljudska kakovost	liter	K	2*40.
Kabinetna kakovost	,	„	4 80.
Naslov za naročila: ,FLORIAN“, Ljubljana.
Postavno varovano.
Svarimo
vsakogar, če je hripav, zaslizen in če nima teka, če opazi, da izgubi na teži svojega telesa, če se ponoči poti, če se čuti tlabega in izmučenega, ali če opazi te pojave pri kakem družinskem udu,
F
da naj ne rabi tajnih sredstev, ampak da nemudoma naroči Orkenyev sirup iz lipovega medu, da se te pojave takoj omeji. Orkčnyev sirup iz lipovega medu prekaša vsa podobna sredstva, olajša kašelj, odpravi slezenje, vzbuja slast in odpravi nočni pot. Na angleški razstavi odi kovan z zlato kolajno. Steklenica za poskušajo stane 3 krone, velika steklenica 6 kron in 3 velike steklenice franko 15 kron. Naroča se po povzetju samo pri izdelovalcu Orke-nireva lekarna apostolov v Budapeiti, Joseisring 64, De« pot 31.	3
JVajveCja »aloga poliiiti aposko sobe. Preproge, sastorji, modrooi na
Najntije oane>
*i if*i' •"*““'r*"ir*V\ i^iV y	J‘*inifiiyn~ii|fVw~wtjifn_f ijf>w
----  —	■■	   -	»	,	i...
Velika božična prodaja
konfekcije za gospode, dame, dečke, deklice In otroke pod MT tvorniško ceno.
„Angleško ^skladišče oblek" 0. Bernatovlo :: Ljubljana
Mestni trg hiš. štev. £5.
Pl, Lampret v Kranju.
restavraterka,
II r Svoji« čitatellea priporočano, da se ozirajo na take tvrdke, k! lnserlrafo v našem listu.
za leto 1910 je ravnokar izšel.
Cena 80 vin., po poiti 10 vin. več.
Naročila in denar je poslati
Upravi »Rdečega prapora" v Cjubljani.
Ali ste že dobili fonograf zastonj ?
Da povsod vpeljem svoje izborne najnovejše va'jarje, imenovane «Goldhart», sem se odločil, da razdelim 2500 fonografov. Zahtevajte prospekt, obenem vpošljite lOvinarsko znamko in lahko prejmete zastonj in colnine prosto krasen koncertni fonograf.	6—6
1. fonografski uvoz L. L5wln
Dunaj VI., Gumpendorferstrasse 111.
SoftaH, suBUmpi
Utom ii brivnic«, t(jer ]c na razpolage Vaš« 1
5'iVsld i. ======= JMtži ?raper“!
::	Našim	rodbinam	priporočamo	::
KolinsKo cikorijo.
Vino naprodaj
ima
»Gospodarska zadruga"
v Vrtojbi.
Kvaliteta med vipavskim in briškim. Na zahtevo se pošiljajo vzorci. — Cene smerne. — Zasebnikom In konsumnim društvom se priporoča 10-3	odbor.
Modna trgovina. P. MAGDIČ
Ljubljana nasproti glavni pošti
priporoča:
85-34
vse modne in nakitne predmete, potrebščine za krojače in šivilje, damsko perilo, bluze, hišne halje, spodnja krila, narodne vezenine,
::	zastave,	trakove	in znake. :•
Klobuke za dame in deklice. Potrebščine za modistinje. Popravljanje damskih klobukov.
Posebni oddelek : za gospdde ;
Vse vrste klobukov za gospode in otroke, tkano barvasto in belo perilo, kravate, ro- j kavice in vse športne in toaletne predmete. ;
AMERIKA
Kdor se za AMERIKO zanima
dobi na željo
brezplačno pojasnila za naj' boljšo vožnjo v Ameriko.
CESARSKI PARNIKI (KAISER-SCHIFFE):
Kaiser WUhelm II............... dolg 215 metrov
Kronprinzessin Cadlle .... dolg 215 metrov
Kronprinz VVilhelm...........dolg 202 metra
Kaiser Wilhelm der Grosse. . . dolg 198 metrov
pripeljejo potnike v 6 do 7 dneh iz Bre^ mena v Novijork,
Odhod iz Bremena vsak. torek.
Ti cesarski parniki vozijo edino le iz Bremena; kdor se hoče voziti na cesarskih parnikih, more potovati sigurno brez zaprek, ker nima nihče pravice, da bi mu to zabranil. Vsakemu je dano na prosto voljo, da sme za svoj denar, na lastne stroške potovati kamor hoče.
F. Missler, Bremen, Bahnhofstrasse 30.
Oprema popotnikov od Bremena v Ameriko, Avstralijo iti Afriko.	286	8-7
50 % prihranka
na stroških v gospodinjstvu in vobče trdno zdravje dosežejo v rodovini tiste gospodinje, ki kupujejo namesto kave, čaja, sladnega čaja i. t. d. najboljše in najcenejše hranivo, imenovano	52-18
—  Sladln ■—
t. j. dr. Trnkoczyja sladni čaj. Sladinu je treba dodajati malo mleka in sladkorja, zaradi tega se pri njem mnogo prihrani. En zavoj V* kg velja 50 vinarjev. Po pošti pošiljamo najmanj pet zavojev. Glavna zaloga v Ljubljani, lekarna Trnkoczy
			
mmi		mmm	mam
g	Kavarna	gj
s »Unlone* v Trstn g
(§f ulica Caserma in Torre Blanca
B se priporoča.
m	lili	nffiiiliiflfi	H	žaram«
Najnižje cene!
Dobra postrežba!
Ceniki zastonj poštnine prosto!
Pozor!
— i
■}
Kdor želi imeti dobro uro, Baj jo zahteva z znamko »Union*, ker te ure so najbolj trpežne in natančne. Dobe se pri:
rr. Čudnu
urarju in trgovcu
v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn »Union* v Bi e In in Genovi. 40—3$
Častiti gospod
Gabrijel Piccoll
lekarnar
v Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem že vso
62-7
z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterle
poeeetnlk In premlranl medvedji loveo v Korltnloah, poit« Knežak ppl št. Petru na Krasu.
Restavracija ,International1
v Ljubljani, ob Resljevi cesti št. 22
v bližini južnega kolodvora se priporoča. Točijo se pristna vina in izborno sveže pivo.
bb=±s Gorka in mrzla jedila. == Na razpolago je lep senčnat vrt in salon. r  r Kegljišče. —=
Cene zmerne.
Marija Petrič
Postrežba točna.
Na obilen poset vabi 21-21
Ustanovljena 1847.	02-9
Ustanovljena 1847
Covarna pohištva J. J. Naglas
BLJANA gi Turjaški trg št. 7
za spalne in jedilne sobe, salone in go-imeti, iimnati modrooi, otroški vozički i. t. d.'
Izdajatelj in •diaveini urednik Fr«n llttl«