BOJAN ŠROT, predsednik SLS in župan MO Celje: Včasih imam občutek, da se je ta koaticija ze vnaprej I predala Naš pogovor, I str. 3 PRIMER NEREZINE: Počitniško naselje Bučanje po poti Materade? /z naših krajev, str. 5 VOLITVE ROMSKEGA SVETNIKA: la romskega svetnika le Moran Jurkovič Iz naših krajev, I str. 6 I PRIPRAVE NA | PRVENSTVO: i i Krški nogometaši spomladi na i popravnem izpitu Sport, ¦ str. 28 O-m posAvsKi *^W jT bzorniK Postntna ptačana pri posti 1102 Ljubljana Časopis za pokrajino Posavje, leto XII st. 2, četrtek, 24.1.08,25.000 izvodov IZ VSEBINE 2 Zaupnica stro- ki še ne pomeni zelene luči 4 Zahteve kraja- nov Spodnjega Starega Grada 7 Srečanje sevni- škega župana in duhovnikov 8 Zmanjšati porabo energije 10 Analizirali delo lokalnih partnerstev 11 Kultura 23 Izobčine Brežice 24 Iz občine Krško 26 Namuhi 27 Ocvirkijadav Dolenji vasi 28 Sport 30 Mali oglasi 31 Kam v Posavju ObiffiniK 10 let - :;i i><>Llii!>,.- TURISTIČNAAOENCIJA BooM ¦ w. i¦..-, f.ii.,, ii„/„............,,, (l(l )(>p OPERA &RADEC: opereta I. E. Kaiman GkOFICA M/\RIC/\ 02.02.2008 NAJiAHTEVNEJft STOfAJO V NAŽ6 STOPWJEI USeCOSV (((•oioTiil?) •OIC INOUTIC / OERMAN PROFILES INOLNEERINQ CREATIVITY www oknainvratacom Načrt odlagališča v javno obravnavo KRŠKO - Krški občinski svetniki in svetnice so v ponedeljek na nadaljevanju 2. izredne seje sprejeli sklep, da so seznanjeni s študijo variant za odlagališče radioaktivnih odpadkov v Vrbini ter da se lahko prične javna razgrnitev dopol- njenega osnutka državnega prostorskega načrta (DPN) za odlagališče. Ta se bo pričela 1. februarja, stroka pa kot najboljšo predlaga varianto z odlaganjem v vkopane silose. Že v prvem delu seje pred 14 dnevi je občinski svet dal soglas- je k sklenitvi šestih protokolov med občino Krško in državo, zahteval pa tudi sklic okrogle mize o variantah odlagališča (več o tern na strani 2). S tern je končano dolgo po- glavje v postopku sprejema- nja DPN za odlagališče, ki je trajalo vse od 5. marca lani, ko je krški občinski svet pred obravnavo variant želel še dogovor z državo o sofinan- ciranju nekaterih projektov v občini. To je občina do- segla s šestimi protokoli, ki se nanašajo na sofinancira- nje izgradnje širokopasovnih povezav v občini, nove ce- stne povezave med Krškim in Brežicami, obvoznice Kr- ško, projektov komunalne infrastructure, obnove gra- du Šrajbarski turn in projek- tov v poslovnih cona Vrbina, Drnovo in Velika vas (o tern smo že obšimeje pisali). Svetnik LDS Branko Jane je sicer predlagal, da občina namesto protokolov za so- glasje k umestitvi odlaga- lišča v Vrbino zahteva en- kratno odškodnino v višini 40 milijonov evrov, ki bi jo plačala oba solastnika jedr- ske elektrarne (GEN ener- gija in Hrvaško elektrogo- spodarstvo) še pred vladno potrditvijo DPN za odlaga- lišče. Svoj predlog je ute- meljil v visokih dobičkih, ki jih lastnikoma prinaša proi- zvodnja električne energije v Jedrskf elektrarnl. ZanJ Je glasovalo le vseh pet svetni- kov iz vrst LDS, ostali pa so menili, da so protokoli pri- merna podlaga za nadalje- vanje postopka. Tudi na ponedeljkovem na- daljevanju seje so nekate- ri svetniki menili, da je nji- hovo soglasje k predlagani varianti nepotrebno, saj ni pogoj za nadaljevanje po- stopka sprejemanja DPN, zato so namesto stališča k varianti soglasno izglasova- li le seznanitev z gradivom. „To je največ, kar smo lahko pričakovali, več v tern tre- nutku tudi ni potrebno. Na ta način gremo lahko v jav- no razpravo, ki bo pokaza- la, ali bomo uspeli javnost v občini Krško prepričati, da so naše rešitve korektne, ali ne. Verjamem, da bomo," je bil po seji zadovoljen v.d. direktorja Agencije za radi- oaktivne odpadke dr. Miran Veselič. „Ob tern moramo zelo /ntenzfvfrat* postopke ugotavljanja družbene spre- jemljivosti," je dodal župan Franc Bogovič, ki dokončen sprejem driavnega prostor- skega načrta na nivoju vla- de pričakuje najkasneje ju- lija letos. Takrat bo moral dokončno stališče, ali dovo- li izgradnjo odlagališča v Vr- bini ali ne, sprejeti tudi ob- činski svet. „Ali bomo takrat že lahko rekli, da smo dose- gli neko širše soglasje, bomo videli čez nekaj mesecev," pravi iupan, referendum, v kolikor se bo občina zanj od- ločila, pa bo tik pred konč- no odločitvijo v občinskem svetu. P. Pavlovič Brežice: več kot polovica proračuna za investicije BREŽICE - Svetniki in svetnice Občinskega sveta Brežice, ki so se v ponedeljek, 21. januarja, sestali na svoji 10. seji, so se hitro prebili skozi vse točke dnevne- ga reda. Med drugim so potrdili letošnji občinski proračun, ki znaša preko 30 mi- lijonov evrov, od tega je kar 55 odstotkov sredstev namenjenih za investicije. Občinski svetniki in svetni- ce so tako rekoč brez raz- prave potrdili proračun za leto 2008. Župan Ivan Molan je povedal, da so v času od prvega branja upoštevali ve- čino predlogov, tako da do- polnjen predlog proračuna znaša preko 30,9 milijonov evrov, kar je po uskladitvi za 1,7 milijona evrov več. Pri- hodke nameravajo poveča- ti iz naslova večjega obsega primerne porabe in finančne izravnave ter iz razpisov za razvojne prioritete regij, pa tudi iz nenamenskega pre- sežka prihodkov iz minulega leta. Ker so prihodki nižji od Brežiški svetniki in sv odhodkov, bo za pokrivanje primanjkljaja 2,7 milijona evrov občina najela posojilo v višini 2,4 milijona evrov. Župan Molan je v nadaljeva- nju še pojasnil, da bo 55 od- stotkov proračuna namenje- nadaljevanje na strani 2 „Rojstvo" Fakultete za energetiko KRŠKO - Takole so v torek, 15. januarja, krški župan Franc Bogovič, ministra za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak ter za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Doli- nar, v. d. dekana Fakultete za energetiko zasl. prof. dr. Dali Slovesno odkhtje table nove fakultete v Krškc Oonlagič In rcktor Untverze v Mariboru prof. dr. tvmi > man slovesno odkrili tablo nove fakultete na Hočevaf^ trgu, ki bo prve študente sprejela že to jesen. Po Fakulteti za logistiko, ki jo obiskuje že tretja generacija študentov, je to druga fakulteta v mestu in v regiji, Posavje pa si z njo še dodatno utrjuje status „energetske pokrajine". Več na strani 15 V tej številki tematski prilogi: Mladi Stran 13 Znanje Občina Radeče se na ogled postavi RADEČE / LJUBLJANA - Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču bo med 24. in 27. januarjem pod naslovno temo Okusite barve razlicnosti v prestolnici Evrope pote- kal letošnji sejem Turizem in prosti čas, na katerem se bo prvič pod blagovno znamko "Destinacija Posavje" pred- stavila tudi občina Radeče. Po besedah Mari je Imperl, direktorice tamkajšnje- | ga zavoda KTRC Kulturne- I ga turističnega rekreacijske- ga centra Radeče, ki je tudi organizator predstavitve na turistienem sejmu, bo ime- la občina svoj kotiček v hali B. Že prvi dan sejma, danes, 24. januarja, pa bodo Ra- dečani med 15. in 16. uro preko pestre palete uprizoritev predstavili kulturni in društveni utrip svoje obeine na osre- dnjem odru, kjer bodo nastopili radeiki splavarji, čarodej Branko, ljudski pevci iz Svibnega, Aktiv kmečkih žena Arni- ka ter domaeija Adam Ključevšek z bogato etnološko zbir- ko. Gre za predstavitev le dela sicer bogatega kulturnega in društvenega življenja v občini Radeče, v kateri deluje kar preko 40 društev na kulturnem, športnem in ostalih podro- cjih udejstvovanja. B. M. 2 AKTUALNO Posavski obzornik - leto XII, številka 2, četrtek, 24. 1. 2008 nega investicijam, na primer za dozidavo Zdravstvenega doma Brežice in za ureditev otroškega oddelka v brežiški bolnišnici. Več sredstev bo namenjenih tudi za urejanje športnih igrišč izven Brežic, za razvojne programe kme- tij in podobno. Povečan je še obseg interventnih sred- stev za vzdrževanje krajev- nih cest, še posebej za ko- munalno infrastrukturo. Ob tern načrtujejo še sekundar- no kanalizacijo na Obrežju, pločnik v Stari vasi in v Arti- čah, popravilo lesenega mo- stu v Cerkljah ob Krki in ure- janje kanalizacije s čistilno napravo na desnem bregu Krke. V ospredju bodo še obnova osnovne sole in gra- dnja športne dvorane v Bre- žicah, ureditev mladinskega hotela, urejanje mestne- ga jedra, gradnja čistilne naprave Dobova, komunal- no opremljanje industrijske cone in gradnja vodovodnih sistemov. Občinski svet je sprejel tudi pravilnik za izbor in sofi- nanciranje programov špor- ta in pravilnik o sofinanci- ranju ljubiteljskih kulturnih programov v občini, razgla- sil Kelharjev hram za kultur- ni spomenik, glede mnenja o državnem prostorskem na- črtu za letališče Cerklje ob Župan Ivan Molan je podal tudi amandma k dopolnje- nemu predlogu proračuna brežiške občine, s katerim je zmanjšal tekoče rezer- ve in predlagal povečanje denarne pomoči ob rojstvu otroka. Z letošnjim letom bo prispevek za novoro- jenčke tudi v brežiški obči- ni tako kot v krški in sevni- ški znašal 200 evrov. Krki pa so svetniki opozori- li, da je potrebna previdnost pri pogovorih z vlado, pred- vsem pa je treba postaviti jasna izhodišča. M. K.M. Božičeva na čelu UE Krško, Podgoršek obtožuje Viranta KRŠKO - Minister za javno dr. Gregor Virant je za novo na- čelnico Upravne enote Krško imenoval Lidijo Božič, magi- strico znanosti za področje upravnih znanosti, doslej zapo- sleno na Občini Sevnica. Božičeva bo, v kolikor bo uspešno prestala predpisana preverjanja, novo delovno mesto zase- dla s 1. februarjem. Minister je sicer v začetku januarja ime- noval nove načelnike enajstih od 58 upravnih enot v državi. Nekateri načelniki upravnih enot, ki jim je potekel man- dat in niso bili ponovno ime- novani, med njim'i tudi Anton Podgoršek, ki je bil 13 let na čelu UE Krško, je v ponedeljek v Ljubljani sklicalo novinarsko konferenco, na kateri so pred- stavili razloge, ki po njihovem mnenju govorijo o nekaterih političnih imenovanjih načel- nikov upravnih enot. Med te primere naj bi sodilo tudi ime- novanje Božičeve, saj sta bila tako Podgoršek kot Upravna enota Krško v zadnjem času deležna številnih odmevnih _______________________ priznanj. Minister Virant, ki je sicer podaljšal mandat na- čelniku Upravne enote Brežice Darku Bukovinskemu, na- čelnica Upravne enote Sevnica Darja Drnovšek pa je bila imenovana septembra 2005 in ji mandat še ni potekel, je Podgorškove očitke zavrnil. "V vseh teh primerih sem imel močne razloge, da jim avtomatično ne podaljšam manda- ta. Informacije o njihovi neprimernosti so prišle iz njihove- ga okolja," pravi Virant, za katerega ocena delovanja uprav- nih enot ni „edina zveličavna", kot se je izrazil. P.P. Lidija Božič KRŠKO - Most za novo krsko obvoznico ze dobiva prve obrise. Na povsem sveži, včeraj posneti fotografiji so lepo vidna dela na obeh bregovih Save. Most naj bi bit zqrajen se letos, čeprav so jesenske poplave nekotiko upocasnite gradbena dela. Most bo sicer sprva sluiil le gradbincem pri gradnji HE Krško, promet preko njega pa bo predvidoma stekel leta 2010. (foto: B. Mavsar) GOSTILNA ŽOLNIR, Fanika Sevšek s.p] Krška cesta 4, Kostanjevica na Krki Tel./Fax: 07/ 49 87 133, www.zolnir-sp.si ^abljeni na PUSTNI PLESt ^vsoboto, Ifebruarja! " Rezervacije: 07 49 87133* Z 0 Zaupnica stroki še ne pomeni zelene luči za odlagališče KRŠKO - Na okrogli mizi, ki jo je pred odločanjem o soglasju k predlagani varianti odlagališča NSRAO v krški Vrbini zahteval občinski svet Krško, se je zbralo kar lepo število občanov. Po strokovnih predstavi- tvah se je razvnela pestra razprava, v kateri ni manjkalo očitkov tako stroki kot vodstvu občine. Kar ne- kaj udeležencev je zmotilo tudi dejstvo, da je med njimi le ducat obdnskih svetnikov, ki pa bodo imeli, kot kaže, zadnjo besedo, ali Krško sprejme odlagališče ali ne. Idejne zasnove odlagališča NSRAO v Vrbini je predsta- vil Boštjan Duhovnik iz pod- jetja IBE Ljubljana. Kot je povedal, je odlagališče za- snovano tako, da bo lahko sprejelo tudi hrvaški del od- padkov, v njem pa bodo po- leg vseh odpadkov, ki bodo nastali do konca obratovanja vidika prostorskega razvoja so variante zelo izenačene, za nekoliko slabšo so oceni- li le varianto E. Funkcional- no je varianta D najslabša, B in E pa sta primerni. Z var- stvenega vidika je varianta D najboljša, E pa najslabša, vse tri variante pa povzroča- jo nebistvene vplive na oko- NEK in po njeni razgradnji, tudi odpadki iz industrije, medicine in raziskovalne de- javnosti, ki so sedaj v cen- tralnem skladišču v Brinju pri Ljubljani. Duhovnik je poudaril, da bodo vsi teh- nološki objekti odlagališča na protipoplavnem nasipu in bodo zaščiteni pred naj- višjimi možnimi poplavami, ostali objekti pa pred sto- letnimi vodami. Opozoril je še, da večina NSRAO, ki jih trenutno skladišči NEK, ne ustreza merilom sprejemlji- vosti, zato bo potrebno ne- kaj odpadkov z dragimi po- stopki še predelati. Mag. Jelka Hudoklin iz pod- jetja Acer Novo mesto je predstavila študijo vari- ant za izvedbo odlagališča NSRAO na lokaciji Vrbina v občini Krško, ki jo je poleg Acerja delal še Savaprojekt Krško. Izmed prvotno petih variant odlagališča sta bili varianti A - odlaganje v vko- pane škatlaste celice in C - odlaganje v podzemne si- lose izločeni, tako da so v študiji obdelali tri variante: B - odlaganje v vkopane si- lose, D - odlaganje v rove in E - površinsko odlaganje. Z Ije. Še največje razlike med variantami so se pokazale z ekonomskega vidika, kjer je varianta D za 40 odstotkov dražja od ostalih dveh. „Ni mogoče izluščiti variante, ki bi bila po vseh vidikih naj- boljša," je povedala Hudo- klinova, kot najprimernejšo pa so vendarle ocenili vari- anto B, predvsem zato, ker ima prednost z vidika ioni- zirajočega sevanja in varno- sti prebivalcev, kar sta bili ključni merili. Okoljsko poročilo, ki pred- stavlja četrtino študije va- riant, je posebej predstavila Natalija Vrhunc iz podjetja Geateh. Klub majhnim raz- likam med variantami je po številnih kriterijih na prvem mestu največkrat varianta D (rovi), izbrana varianta B (silosi) pa največkrat na dru- gem mestu. V razpravi, ki je okroglo mizo raztegnila preko šti- rih ur, je bilo veliko sodelu- jočih mnenja, da je potreb- no stroki zaupati, nekateri pa so izrazili tudi drugačna mnenja. Branko Jane je iz- razil pomisleke, da je loka- cija odlagališča preblizu ur- Polno zasedena občinska sejnu dvorana, v ospredju iupan Franc Bogovič banega okolja, na poplavno in potresno ogroženem ob- močju ter na rezervoarju pi- tne vode. Stane Dvoršek je menil, da je razprava o vari- antah nepotrebna in da naj jo izvede ter zanjo odgovar- ja stroka: „Nismo pripravlje- ni sprejeti nobene variante, ki bi škodila nam ali našim klonjeno umestitvi. „Nihče nima v mislih pustolovšči- ne, da bi preizkušali, do kod seže potrpežljivost ljudi," je zatrdil Bogovič. Predstavniki Spodnjega Sta- rega Grada so predlagali, naj se predvidena lokaci- ja za odlagališče umakne od zanamcem. Sprašujemo vas, kaj za to date, kraju in posa- mezniku?" Župan Franc Bogovič je oce- nil, da gre pri umeščanju od- lagališča NSRAO za „najzah- tevnejši prostorski postopek v Sloveniji v tern trenutku". Do poletja, ko se bo potreb- no odločiti, ali odlagališče sprejmemo ali ne, bo po- njihovega naselja proti Savi, saj bo predvsem zaradi psi- hološkega momenta - „po- zitivna rešitev toliko tezja, kolikor bližje bo lokacija na- selju". Direktor ARAO dr. Mi- ran Veselič je odgovoril, da so sicer raziskali celotno ob- močje do Save in da bližje Savi vkopanih sHosov ni mo- goče zgraditi, poleg tega pa je območje rezervirano „za Strokovne predstavitve so phpravili Boštjan Duhovnik, Natalija Vrhunc in mas. Jelka Hudoklin, na številna vprašanja pa je odqovarjal direktor ARAO dr. Miran Veselič. „Vlakovna" prispodoba Zelo aktivni član lokalnega partnerstva Krško Bojan Pe- tan je opozoril na sociološki vidik umeščanja odlagališča, ki je po njegovem mnenju zanemarjen. „Postopek državne- ga prostorskega načrta gre po enem tiru 300 na uro, na dru- gem tiru, kjer iščemo družbeno sprejemljivost, pa skoraj stojimo," se je slikovito izrazil Petan, „kdo bo prevzel od- govornost, če se vlaka ne srečata?" Župan Franc Bogovič je odgovoril, da bo v tern primeru „prvi vlak na postaji pač po- čakal drugega." Kot smo slišali na okrogli mizi, ni podzakon- skega akta, ki bi določal, kdo mora odločati o (ne)umestitvi odlagališča. Odločitev naj bi v Krškem sprejel občinski svet, župan pa razmišlja tudi o referendumu. trebno imeti odgovore na zahteve najbližjih prebival- cev po individualnih nado- mestilih ter po pospešenem razvoju krajev v okolici NEK, pa tudi večinsko mnenje ob- čanov bo moralo biti na- druge energetske namene". Veseličev odgovor je seveda povzročil nova ugibanja, ki pa bodo zagotovo predmet še kakšne okrogle mize. Peter Pavlovič NOViCe iz Posavja • KllltUra v Posavju • SpOrt v Posavju Posavska Kroll Üvü • AktUalllO v Posavju • Napovednik prireditevvPosavju www. posavie info INFORMACIJSKO SREDIŠČE POKRAJINE POSAVJE Posavski obzornik ¦ ieto XII, številka 2, četrtek, 24. 1. 2008 NAŠ POGOVOR 3 j Bojan Šrot, predsednik Slovenske ljudske stranke in župan Mestne občine Celje Včasih imam občutek, da se je ta koalicija že vnaprej predala Sedeminštiridesetletni odvetnik Bojan Šrot je že tretji mandat prvi človek enega večjih slovenskih mest oziroma župan Mestne ob- čine Celje, uspehe na tej funkciji pa mu priznavajo celo najhujši politični in tekmeci druge vrste. Od 17. novembra lani pa je tudi predsednik Slovenske ljudske stranke, saj je bil na kongresu v Ljubljana potrjen kot edini kandidat. Kot novi predsednik zadnje te- dne obiskuje občinske odbore po Sloveniji in se srečuje s člani svoje stranke na terenu. Čeprav je bil že leta 1997 krajši čas držav- ni sekretar in namestnik ministra za pravosodje, do zadnjega kongresa pa tudi podpredsednik SLS, je kot nova osebnost v sami špici slovenske politike zelo iskan sogovornik v slovenskih medijih. Tako smo tudi mi izkoristili njegov obisk v Posavju za pogovor. AM in koliko sploh je danes SLS še stranka kmetov in po- deželja? Ne smete spregledati dej- stva, da ima SLS veliko župa- nov tudi po slovenskih mestih, ne samo po manjših občinah, kar kaže izid zadnjih lokalnih volitev. Mislim, da je to edi- ni način, da je stranka močna, se pravi, da pokriva interese tako mesta kot podeželja ter različne sloje prebivalstva. Seveda ima pri tern veliko vlo- go program stranke. Smo de- snosredinska stranka, ki so ji tuji radikalizmi, skrajnosti. V ospredje postavljamo politič- ne cilje, ki se nam zdijo po- membni za prihodnost Slove- nije. Med njimi je vsekakor zaščita nacionalnih interesov, kar pa mi razumemo širše kot nekateri drugi. Ne le ohrani- tev pomembnih delov sloven- skega gospodarstva v domači lasti, pač pa tudi ohranitev la- stne kulturne identitete, jezi- ka in še česa. Na začetku 20. stoletja je tedanja Slovenska ljudska stranka s Krekom začela po- udarjati socialna vprašanja. Dileme so danes podobne, kajne? Res je. Naša zgodovinska predhodnica je imela moč- no socialno noto. Današnja SLS ohranja v svojem progra- mu to, čemur rečemo tudi so- lidarnost. Ves čas poudarja- mo, da je potrebno v Sloveniji upoštevati tudi socialno funk- cijo kapitala. Res smo se odlo- čili za trino ekonomijo, ven- dar si ne želimo kapitalizma argentinskega tipa, temveč kapitalizem skandinavskega tipa, kjer driava preko raz- ličnih vzvodov pomaga tistim, ki so pomoči potrebni. V vsa- ki družbi obstajajo ljudje, ki se ne znajdejo. In prav je, da jim družba pri tern pomaga. Smo pa proti temu, da social- ne transferje dobivajo lenuhi in tisti, ki izkoriščajo slabosti sistema. Župan Bogovič vas je nasledil v Klubu županov, župan Jane pa je poslanec vaše stranke v Državnem zboru. Kakšna je njuna vloga v stranki po kongresu? Oba, tako Kristijan Jane kot Franc Bogovič, sta po svojih funkcijah tudi člana izvršilne- ga odbora, ki je eden najpo- membnejših organov stranke. Vesel sem, da me je v Klubu županov nasledil Franci Bogo- vic, s katerim sva leta 1998 oba postala prvič župana. Malce pred tern sva se spo- znala in v vseh teh letih sva sodelovala, rezultat tega je npr. Fakulteta za logistiko, ki smo jo naredili skupaj z Uni- verzo v Mariboru, in še kakšen drug projekt bi lahko omenil. Gre za pomemben klub, kaj- ti v njem deluje 82 županj in županov, ki pa niso zgolj člani SLS, nekateri so bili izvoljeni s podporo SLS ali kot neodvisni. Kristijan Jane je eden bolj prepoznavnih poslancev v Dr- žavnem zboru, oba z Bogovi- čem pa pomembno sokreirata politiko SLS. V zadnjem času se je tudi v Brežicah stranka dobro organizirala in prišlo je nekaj novih ljudi. Te dni je bilo slišati, da je Borut Pahor prezgodaj napo- vedal svoje mandatarstvo. Tudi vi ste hrabro napoveda- li pohod na to mesto, vendar za štiri leta kasneje? Mislim, da gre za razliko. Pa hor je napovedal, da bo man- datar, če bo njegova stranka zmagala, kar se meni ne zdi potrebno, glede na to, da je v slovenski demokratični zgodo- vini predsednik stranke vedno bil mandatar. Razen, če Pahor ni čutil potrebe, da to pove Ijudem v lastni stranki. Kar se tiče SLS, smo v program res zapisali, da bomo postali vo- dilna stranka v Sloveniji in da želimo prevzeti odgovornost za vodenje države. Postavili smo si tudi etapni cilj za leto- šnje volitve, to je 10 % volilne podpore. Ob korektnem poli- tičnem delu je naše napovedi mogoče uresničiti. Marsikoga ste presenetili s svojimi nastopi glede proda- je delnic Zavarovalnice Tri- glav. Očitajo vam tudi, da poslušate politične botre z levice. Glejte, v Sloveniji je zdaj tako, da se tudi jaz včasih vprašam, kdo je na levi in kdo na desni. Če kdo pravi, da se SLS odmika od koalicije, mu moram reči, da mi svojo za- vezo v koalicijski pogodbi je- mljemo resno. Res pa je, da smo v zadnjem letu priča ne- katerim zasukom vladne poli- tike. Ne gre spregledati, da je bila SLS ves čas", kar je bila v vladi, najodločnejši zagovor- nik ohranitve najbolj vital- nih delov slovenskega gospo- darstva. Odgovorno trdim, da bi verigo elektrarn na spodnji Savi, če ne bi bilo SLS, gradi- li avstrijski koncesionarji. Bili smo proti prodaji deleža NLB belgijskemu KBC-ju in smo proti prodaji Telekoma. Na- sprotovali bomo tudi posku- som prodaje slovenske ener- getike. Kar se tiče Triglava, se mi zdi rešitev, da delnice ostanejo lastnina pokojninskega ste- bra, dosti boljša, kot da jih prodamo, razdelimo na tri kupčke in gremo iskat neke upravljavce, ki bodo potem ta denar skušali oplemenititi po načelu konzervativne nalož- bene politike, kar zopet po- meni, da lahko kupuješ zgolj delnice bank, zavarovalnic. To pa v končni fazi pomeni, da bodo ti upravljavci na bor- zi zopet kupovali delnice Tri- glava. Razen, če bi kupovali delnice na svetovnih borzah, ampak potem bi šlo za izvoz slovenskega kapitala. Nekateri menijo, da gre tako pri vas kot pri Erjavcu za znak oddaljevanja od vlade. Poslušam, kako SLS zopet ne- kaj solira. Vcasih imam ob- se ukvarja z distribucijo pli- na in daljinskim ogrevanjem, je Aleksander Mirt iz Sevnice, človek, ki ga nisem nikoli prej srečal. Prijavil se je na razpis, čutek, kot da se je ta koali- cija že vnaprej predala. Kot da pospravlja trgovino in je zdaj na vrsti popolna razpro- daja. To je v nasprotju s koali- cijsko pogodbo, saj smo vanjo zapisali, da bomo v primerih monopola najprej vzposta- vili konkurenco, šele potem pa prodajali. Telekom ima še vedno večinski delež na slo- venskem trgu. Tudi sicer ni . nobenih razlogov, ki običaj- no v življenju človeka vodijo k temu, da nekaj proda, to- rej če lahko dosežeš najboljšo ceno, če te stvari ne rabiš ali pa če si bankrotiral. Mislim, da je Telekom tehnološko so- dobno podjetje, da država ni pred bankrotom, da je stanje javnih financ zelo dobro in da tega denarja ne rabimo. Po- leg tega je informatika po- membna panoga, njen razvoj gre strahovito naprej, zato je tako podjetje dobro ohraniti v nacionalni lasti. Verjetno smo se Slovenci že naposlušali zgodb in pravljic, kako se mora država umakni- ti iz gospodarstva. Ob dej- stvu, da so tudi najuspešnej- še zahodne države lastnice pomembnega dela gospodar- stva. Trditev, da sta država ali občina slab lastnik, ne drži. Razen v primeru, ko se na od- govorne funkcije kadruje po politični liniji. Lahko povem, da imam dobre izkušnje iz treh javnih podjetij pri Mestni občini Celje, ker smo kadro- vali po managerskih principih. Tudi ostale gospodarske druž- be, ki jih ima v lasti občina, dobro delajo. Kot zanimivost, direktor Energetike Celje, ki prepričal člane komisije in že nekaj let zelo dobro vodi pod- jetje. Kolikšne so po vašem mne- nju možnosti, da v Sloveni- ji še letos dobimo pokrajine? Ustanovitev pokrajin pomeni tudi pomemben korak k spre- membam v glavah, v razmi- šljanju politikov glede gle- de porabe javnega denarja. Po moji oceni gre za zelo pomemben korak k fiskal- ni decentralizaciji slovenske d riave, pa tudi za prenos pri- stojnosti z nivoja driave na nek vmesni nivo. To se je pov- sod po Evropi pokazalo za do- bro. Slovenija je ena izmed fi- nančno najbolj centraliziranih držav, saj se samo okoli 10 % javnega denarja deli na lokal- nem nivoju, za razliko od naj- bolj uspešnih in razvitih dr- žav, kjer je ta delež okoli 40 %. Srčno upam, da bomo do- bili pokrajine še v tern man- datu, ker sicer ne verjamem, da bi jih dobili v naslednjem. Prepričan sem, da je minister Žagar s svojo ekipo opravil dobro delo in da trenutni pre- dlog predstavlja najvišjo mo- ino stopnjo konsenza. Ali smo dovolj pripravljeni nanje? Verjetno se vsi zavedamo, da celoten projekt ni optimalen, vendar če smo iskreni, tudi projekt lokalne samouprave ni bil. V Sloveniji smo se pre- dolgo ukvarjali z vprašanjem, koliko naj bo pokrajin, prema- lo pa s tern, kakšne bodo nji- hove pristojnosti. Mislim celo, da bi morali na podlagi vsebi- ne in pristojnosti določiti, ko- Bojan Šrot liko jih bomo imeli. Seveda je vprašanje, če bo ta projekt zagledal luč sveta, ker potre- buje dvotretjinsko večino v Driavnem zboru. Ker se v letu volitev tudi poslanci dostikrat odločajo drugače, kot so go- vorili še pred letom dni. Ven- darle upam, da ne bodo dria- li fige v iepu tisti, ki so se v prejšnjem mandatu podpiso- vali pod pobude za ustanovi- tev posameznih pokrajin. Verjamete, da bo Celje ne- koč glavno mesto Slovenije? Vem, kam merite z vpraša- njem. Ko sem predlagal takra- tnemu predsedniku parlamen- ta Borutu Pahorju, da driava postavi parlament v Celju, je šlo za pozitivno provokaci- jo ob sprejemanju takratnega zakona o glavnem mestu. Po- slušali smo tarnanje, kako ima glavno mesto strašno velike stroike, ker je prestolnica, a vemo, da imajo glavna mesta povsod po svetu od tega pred- vsem velike koristi. Meni je bilo to jasno in sem s provo- kacijo hotel opozoriti, da bi s> marsikdo želel teh beneficij. Strinjam se, da mora imeti glavno mesto boljši standard, a vse do neke meje. Tega se mora jo zavedati tako župan glavnega mesta kot tudi vsi ostali. Zlasti, če iskreno ver- jamemo, da bo Slovenija do- bro razvita takrat, ko bo raz- vita enakomerno. Ste že bili v jedrski elektrar- ni Krško? Se bojite jedrske energije? Ne, ne, jedrske energije se ne bojim. Sem med tistimi, ki menijo, da je to ekološko naj- manj spdrna energija. Tudi hi- droelektrarne namreč spre- menijo podobe reke in njene okolice, da o ostalih niti ne govorimo. V jedrski elektrar- ni sem bil, ko je kolega Bogo- vic organiziral ogled, in mo- ram red, da je bilo zame kot laika tarn zelo zanimivo. V- vaši biografiji je podatek, da ste se veliko ukvarjali z alpinizmom. Zakaj je tako razvit med Slovenci? Ali smo bolj nagnjeni k tveganjem? Alpinizem je bil nekaj časa moj način življenja, saj sem se z njim ukvarjal 14 let. Ta- krat sem pridobil izkušnje, ki so po moji oceni pomemb- ne tudi sicer v življenju. Slo- venci smo alpski narod, mene pa so pritegnili lepota gora in odnosi med ljudmi, ki sem jih spoznal v teh krogih. Na ti- sto življenjsko obdobje imam lepe spomine in še danes pri- jatelje. Alpinizem je nevaren sport, še posebno vrhunski in sploh Himalaja, kjer so gore objek- tivno dosti bolj nevarne. soda alpinizma nisem nikoli jemal kot igranje z življenjem. Ni- koli nisem brezglavo tvegal in že takrat sem se naučil, da je vedno potrebno vedeti in na- črtovati, kakšen bo naslednjj ! Gregor Vi- rant, minister za I javno upra- vo v Vladi r Težko si predstavtjam regio- nalizacijo Slovenije tako, da bi Koroška spadala pod Ma- ribor ali Posavje pod Novo mesto. (Demokracija) Aleksandra Ilic, v.d. di- rektorice posavske območne gospodar- ske zborni- Ice: Lepo bi bilo, če bi delovna sila prihajala z juga, saj so to delavci, ki so leta in (eta prihajali v Slovenijo. (Delo FT) Franc Glinšek, v.d. tajnika | Fakultete I za energe- tiko Krško: mm- —=— ¦" Kaj pa je namen botonjske deklaracije? V bistvu pove- zovanje z ^ospodarstvom in čimprej usposobiti študen- te, da bodo dali dodano vre- dnost. (TV Vaš kanal) kaj narobe. be danes se pn sprejemanju pomembnih od- ločitev tega držim, zato niko- li ne vriem vsega na kocko. Še en podatek iz vašega za- sebnega življenja je zanimiv: ste samski in skrbite za dva svoja otroka. Boste leta 2012 kot mandatar že imeli spre- mljevalko ali ženo? Načeloma je tako, da si vsi ie- limo, da bi imeli družinsko ži- vljenje urejeno. A se zgodi, da kakšna zveza tudi razpade. Tako sem ie tri leta sam ozi- roma z dvema najstnikoma, z bivšo soprogo pa sva ostala v dobrih odnosih. Otroka sta se sama odločila tako, saj sva jima dala na izbiro. Verjetno sta se tako odločila, ker smo ostali v domači hiši in ker bi morala sicer menjati solo in prijatelje. Sin zdaj hodi v 1. letnik srednje sole, hčerka pa še v osnovno solo. Ko me kdo vpraša, zakaj se je to zgodilo, ko se pa nisva ni- koli prepirala, pravim, da je bilo breme javnega življenja in nekih lokalnih čvek za mojo soprogo verjetno pretežko. V manjših okoljih je to breme, nek nahrbtnik, ki ga daš na rame svojemu partnerju, pa tudi otrokom, da ga mora jo nositi, če jim je všeč ali ne. Nekateri ga zmorejo, drugi ne. Moram reči, da mi je funkcija predsednika, ki je sicer napor- na, všeč. Mi je pa žal, da zdaj manj časa preživim z otroko- ma, kot bi si sam želel. To po- skušam vsaj malo nadoknadi- ti v soboto in nedeljo, zato je zelo redko, da grem kam ob sobotah. Sam tudi perem, li- kam in pogosto pozno v noč opravljarn nujna gospodinjska dela, ki jih ljudje sicer opra- vijo ob kakšnem drugem času. Kako bo leta 2012, bomo pa še videli. Silvester Mavsar 4 IZ NAŠIH KRAJEV Posavski obzornik - leto XII, številka 2, četrtek, 24. 1. 2008 V Se enkrat - v spomin... Radiu Brežice namreč. Ker bi mi bilo zadnje dni najpametneje po tukajšnjemn terenu Iwditi z masko na lieu. Zaradi zastavljenih vprašanj in zelja po pogovorih o tern, kaj se je zgodilo. Da ni p^e. 0 četner vsekakor nisem ustrezen informator. Z »larfo« na lieu pa tudi zato, ker se mi življenje že (pre)dolgo zdi en sam »maskenbal«, skozi katerega se človeštvo in posameznik prebijata. Brez romantičnega pridiha. In s j poroznimi spomini. [ Ti imajo še kraterje. Nekateri spomin dopolnijo s sposobnostjo uvidevne note. Kot na primer Primož Rueh, ki lepo pojasni, daje bil poleg Bože prvi glas radia. Potem je bilo teh glasov in ustvarjalcev posameznih oddaj skoraj neprešteto število. Vštiriinštiridesetih letih sejih vsekakor naloži. In verjamem, da ima vsak izmed njih svoje najboljše videnje tistega, kar je dajal v svojih radijskih trenutkih. Ti niso bili nikoli lahki. In nikoli ali sploh ne plačani, kot bi si zaslužili. Redni in honorarni delavci so ustvarjali z entuziazmom in iz ljubezni. Radio je imel to privlačno lastTiost, daje ljudi zasixijal in zasvojil. Dajal je (še daje) prepoznavnost glasu, za katerimje seveda stalo in tudi danes stoji ime. Je bila to vsaj v prvih korakih radijskega dela tista nikoli plačana cena opravljenega dela, se sprasujem? Morda druženje, morda resnično zgolj in le ustvarjanje...? Raziskujem po nasploh manj znanem. Radio Brežice je bil četrta lokalna radijska postaja (LRP) v Sloveniji, za Šmarjami pri Jelšah, Ptujem in Mursko Soboto. LRP Brežice je bila še zlasti izpostavljena zaradi vodstva LRP v Sloveniji in tedanjih LRP Jugoslavije, katerih vseh je bil predsednik Franci Hedl, ki je 1971. leta, po odhodu Vlada Podgorška na dnevnik Delo, postal glavni in odgovorni urednik brežiškega radia. S Francijem Babičem sta bila zaposlena na Radiu Ljubljana, kar je pogojevalo tudi pošiljanje prispevkov (posebej se spominja treh zelo dobrih reportaž) z našega področja za program nacionalnega radia. Začela se je borba za obnovo tehnologije. Mešalno mizo za domač radio je prispevala Pepca Kardelj, z direktorjem Radia Ptuj, gospodom Gobeem, sta v enem samem dnevu naredila obisk na jugoslovanskem ministrstvu za finance, ministrstvu za obrambo in generalštabu ter uredila najevi kredita za obnovo tehnologije na RB. Kasneje sta s kolegoma Gobcem in Lapuhom še veliko opreme dobesedno pretihotapila z Madžarske. Kot predsednik jugoslovanskih LRP je Hedl organiziral srečanje v Gevgeliji, kjerje v govoru posredoval problem Makedoneev; na Doiranskem jezeru je z novim Uher-jem (z enim od dveh novih nabavljenih snemalnih aparatov, ki je tudi posebna nabavna zgodba) in s soavtorji iz Makedonije, Srbije in BiH pripravil 20-tninutno reportažo z ozadjem (podlago) glasov kormoranov, ki je bila brez prevoda predvajana po vsej Jugoslaviji in ocenjena kot - najboljša. Ena od avtoricje bila bivša direktorica RP Srebrenica, ki so jo v zadnji jugoslovanski moriji ubili. Bolj ko se misli, večje spominov. Te bi lahko na dolgo in široko zvrtala še sama ob posodobitvi prostorov, ki smo se jih radijd lotili lastnoročno, in spet številnih peripetij in premostitev ob še eni novi tehnološki posodobitvi in pridobitvi. Ki so bili zvieraj do iznemoglosti lastni vložki vodje radia in nato še njegove skupine. Pa s strani opazovalcev in spremljevalcev malo cenjeni. Tako malo cenjeni, daje sam s skupino vred ostajal brez cene iii vrednosti. Zlasti, ko seje Slovenija prebtixlila v samostojnosti in so vlozki minulega dela postali popolnoma nični. Smo pa takrat prvi v državi poslušalcem voščili za božične praznike. Posebna dimenzija radia je bilo njegom preživetje. V začetkih mojega prihoda so bile to sklenjene pogodbe s SIS- 1 in ogromen vir dofiodkov z naročili vosčil, ki so najprej presegala število krepko preko 200 na teden, kasneje preko 100, potem manj in manj. (Pre)dolgo časaje RB hranil ves tedanji Zavod za kulturo z obstoječimi enoiami. No, vse ješlo v isto •>kaso<, zatojenabavaenega radijskegastola predstavljala celo kalvarijo. Za prvomajske, novembrske in ncymletne praznike smo - radijske >viadcJien für alles« - brusile jezike in pete od gostilne do gostilne, od privatnika do piivatnika. odsxrme do firme in nabirale praznična voščila, ki so bila, hkrati seoeda, reklania. Slišalo pa se nasje doled preko današnje sclienqenske. mew. do Novega mesta, Ptuja in Zasavja. Najbolj korektno bi bilo, če bi vsak zapusal svojo pripoved. Sama ne bom nikoli več rekla, da ne bom nekaj naredila, ali o nečem mislila - nikoli več. Kot se mi je »nikoli nič več« zgodil z odhodom z radia. Kolegom, ki so ostali, pa misel: upanje nas spodbuja, da gremo naprej, in nam govori, da bo jutri bolje. w MESTNI ATRIJ Zahteve krajanov Spodnjega Starega Grada Izselitev ali nadomestilo, sicer nepokorščina KRŠKO, SPODNJI STARI GRAD - Krajanom Spodnjega Starega Grada počasi prekipeva. Ugotavljajo na- rnreč, da se po devetih mesecih, odkar so svoje zahteve, ki se nanašajo na bivanje v območju omejene rabe prostora ob Nuklearni elektrarni Krško, posredovali Občini Krško, ni nič konkretnega zgodilo. Po novem letu so se ponovno zbrali na zboru krajanov in svoje zahteve še enkrat naslovili na občino in na občinski svet, kjer jih je na izredni seji 10. januarja prebrala svetnica iz vrst SLS Marjana Planinc. „Sramotno je, kako danes občina v svojem proračunu porablja nadomestilo za je- drski objekt za vse drugo, samo za odpravo posledic v tern prostoru ne," pravi- jo v Spodnjem Starem Gra- du, zato sprašujejo župana, „kaj namerava Občina Kr- ško storiti, da bodo sredstva za odpravo posledic ome- jene rabe prostora, upora- bljena zakonito in v skladu s prejetimi uredbami?" V Spo- dnjem Starem Gradu z raz- očaranjem ugotavljajo tudi, da v protokolih, ki jih obči- na namerava podpisati z dr- žavo, ni niti enega projekta v njihovem območju, več- namenska dvorana v Dolenji vasi, ki se financira iz drugih virov, pa ni na vrhu njihovih prioritet. Ker je študija, ki jo je pri In- štitutu za javno upravo na- ročilo lokalno partnerstvo Krško, pokazala, da bi bila pravna pot za uveljavitev in- dividualne odškodnine za- radi negativnih vplivov bli- žnjih jedrskih objektov za posameznike zelo dolga in (pre)težka, v Spodnjem Sta- rem Gradu zahtevajo, da Občina Krško uveljavi drugo možnost, na katero so opo- zorili avtorji študije usta- novitev posebnega sklada za odpravo posledic omejene rabe prostora do konca juni- ja letos. Prvi korak k temu je zagotovo že sklep (predlagal ga je Branko Jane iz LDS) občinskega sveta na izredni seji 10. januarja, ki določa, da bo občinski svet še pred odločanjem o driavnem pro- storskem načrtu za odlagali- šče NSRAO odločal o ustano- vftvi omenjenega sklada. Najkrajše povedano, kraja- ni zahtevajo možnost izseli- tve, za tiste, ki bi to želeli, za ostale pa ustrezno nado- mestilo zaradi življenja v ob- močju omejene rabe prosto- ra okoli jedrske elektrarne. Konkretno: oprostitev plači- la davščin na nepremičnine ter individualno denarno na- domestilo za bivanje v obmo- čju omejene rabe prostora, brezplačno električno ener- gijo in komunalne storitve, posodobitev kabelskega in telefonskega sistema, plači- lo dodatnega in nadstandar- dnega zdravstvenega zavaro- vanja, izdelavo zanesljivega varnostnega sistema za opo- zarjanje ob morebitnem iz- pustu radioaktivnih snovi in sevanja v okolje, vsakoletno izobraževanje o nevamostih takšnega dogodka in rabi za- ščitnih sredstev, postavitev merilnih naprav, s katerimi bi prebivalci sami nadzorova- li količino sevanja v njihovem bivalnem okolju, popolna za- ščitna sredstva za vse sta- novalce v območju omejene rabe prostora, evakuacijske vaje vsako drugo leto, adap- tacijo obstoječih objektov do potresne stopnje, za ka- tero je projektirana nuklear- ka, pa tudi prednost pri zapo- slovanju v jedrski elektrarni. Dovolj imamo tega, da smo obravnavani kot drugorazre- dni državljani in da je naš ži- vljenjski standard nižji kot v drugih delih občine, je bil v nastopu pred občinskimi sve- tniki oster predstavnik kraja- nov Andreas Repse, ki je bil kritičen tudi do delovanja lo- kalnega partnerstva, kjer so mnenja tretjega partnerja, torej prebivalcev, po njego- vem premalo upoštevana. Če njihove zahteve ne bodo izpolnjene, bodo kraja- ni Spodnjega Starega Grada obvestili državne in evrop- ske inštitucije o nespošto- vanju Aarhuške konvencije, napovedujejo pa tudi drža- vljansko nepokorščino. P. Pavlovič Predstavnike najbližjih naselij ob nuklearki (v ozadju) so podprli tudi nekateri člani tokalne$a partnerstva Krško.__________________________________________ Zdravstveni dom Sevnica bogatejši za defibrilator SEVNICA- V sredo, 16. januarja, so predstavniki Lions kluba Posavje predali urgentni siužbi Zdra- vstvenega doma Sevnica defibrilator, ki ga bodo namestili v terensko vozilo dežurnega zdravnika za nujno medicinsko pomoč. Delovanje Lions kluba Posav- je je usmerjeno predvsem v humanitarno pomoč in tokra- tna donacija je bila name- njena »hiši zdravja«, kakor se je ob tako lepi gesti kluba izrazila Vladimir» Tomšič, vršilka dolžnosti direktorice Zdravstvenega doma Sevni- ca, ki je bila nove pridobitve skupaj z dr. Dušanom Seni- co, vršilcem dolžnosti stro- kovnega vodje, zelo vesela, saj je to pomembna pridobi- tev za reševanje življenja v nujnem primeru. Dr. Senica je ob tern poudaril pomemb- nost usposobljenosti kadrov za delo z defibrilatorjem, za kar poteka tudi posebno šo- lanje. Defibrilator je napra- va, ki je izjemnega pomena v primerih, ko se z zdravili ne da normalizirati pretira- nega in nerednega delovanja srea. Po vključitvi naprave in položitvijo elektrod na pr- sni koš bolnika potuje ele- ktrični dražljaj skozi prsno steno v sree, ki za trenutek neha delati, a takoj za tern, če je bil poseg uspešen, sree znova normalno utripa. Po- seg se imenuje kardiover- zija z enosmernim električ- nim tokom. Metoda se zelo obnese pri zdravljenju smr- tno nevamih stanj zaradi ne- nadne odpovedi srea. Danes defibrilator sodi k rutinski opremi vseh oddelkov v bol- nišnicah, pa tudi reševalnih vozil. Pri donaciji defibrila- torja Zdravstvenemu domu Sevnica, ki je potekala na pobudo dr. Jurija Pesjaka, zaposlenega v ZD Sevnica in člana Lions kluba Posavje, so sodelovali poleg že omenje- nih še: dr. Damjan Obrado- vič, predsednik Lions kluba Posavje, Durda Katič, člani- ca že omenjenega kluba, in Kristijan Jane, župan Obči- ne Sevnica, ki je ob preda- ji zaželel, da bi bile potre- be po uporabi defibrilatorja čim manjše in napovedal, da bo Občina Sevnica kupila še enega za Mirnsko dolino ter ga poklonila Zdravstveni po- staji Krmelj. Smilja Radi Dolenja vas izbrana na natecaju ARGE DOLENJA VAS - Kmetijsko mini- strstvo je konec lanskega leta razpisalo natečaj za Evropsko nagrado za obnovo vasi s slo- ganom »Socialna inovativnost za uspešno prihodnost." Na natečaj se je prijavila tudi KS Dolenja vas, ki je pripravila obsežno projektno dokumen- tacijo in z njo prepričala na- tečajno komisijo, ki jih je ne- davno obvestila, da je njihov projekt izbran kot najprimer- nejši na slovenski ravni in bo tako predstavljal Slovenijo na natečaju ARGE Evropska na- grada za obnovo vasi. V natečajnem gradivu so se Dolenjevaščani osredotoči- li na predstavitev značilnosti kraja, od naravnih posebno- sti do kmetijstva in razvojnih možnostih, pa tudi pestrega kulturnega utripa v kraju, ki ga oblikujejo številna društva. Kraj si bo v pomladnih mese- cih ogledala tudi mednarodna ocenjevalna komisija, do ta- krat pa morajo v KS Dolenja vas pripraviti za predstavitev kraja raznovrsten promocijski material. ß. M. SPFHIAl ISTIČN' OKULISTIČNI PREGLEDI 041 699 385 Okulist MEH Bostjan Ljudska Optika Glasmaher Stušek Dejans.p. Cesta prvih borcev 20c 8250 Brežice, Slovenija KAM V POSAVJU? Vaš vodnik po prireditvah v Posavskem obzorniku. Tudi na www.posavje.info. Posavski obzornik - leto XII, številka 2, četrtek, 24. 1. 2008 IZ NAŠIH KRAJEV 3 Bučanje po poti Materade? KRŠKO - V četrtek, 17. januarja, je Peter Žigante, direktor družbe Savaprojekt, na tiskovni konferen- ci predstavil stališče pretežnega dela družbenikov in Iniciativnega odbora lastnikov nepremičnin Poči- tniške skupnosti Krško (PSK) do problematike v naselju Bučanje pri Nerezinah, kjer le-ta posluje preko hčerinske družbe PSK d.o.o. Nerezine. Naselje so namreč konec meseca septembra lani zaprle inšpek- cijske službe, saj naj bi ugotovile več kršitev in pomanjkljivosti, med njimi pa je najtežja, da nase- lje nima kategorizacije. Konec oktobra je bilo naselje sicer odpečateno, vendar v njem ni dovoljeno bi- vanje gostov, dokler ne bo ponovno kategorizirano. Ker se hitro približuje nova počitniška sezona, še pred tern pa prvomajski prazniki, je zaskrbljenost vseh prizadetih razumljiva. Prvi je o težavah v naselju Bučanje 29. septembra lani pisal hrvaški Novi list, ki je poročal, da so hrvaški in- špektorji zapečatili resta- vracijo, recepcijo in vseh 250 hišic, katerih lastniki so slovenska podjetja in drža- vljani, ker naselje nima od- ločbe o minimalnih tehnič- nih pogojih za opravljanje gostinske dejavnosti in stori- tev namestitev. Seveda so se v Krškem že pred tern poja- vile govorice, da se v naselju nekaj dogaja, ker pa je bila sezona mimo, je to zanima- lo razmeroma ozek krog Iju- di, večinoma lastnike hišic in tiste, ki so se udeleževali jesenskih rekreacijskih pro- gramov. Po teh informacijah naj bi bila kuhinja PSK Nere- zine zaprta zaradi neustre- zne zaposlitve ene slovenske študentke in hrvaške upoko- jenke. Preplah bi bil najbrž hujši, če ne bi bili ljudje že navajeni občasnih proble- mov v odnosih z lokalnimi oblastmi in organi, še zla- sti od slovenske osamosvo- jitve in vojne na Hrvaškem dalje, vendar je uprava vse doslej zadeve reševala na svoje večkrat preizkušene načine, katerim so bila pod- laga večletna vlaganja v lo- kalno komunalno infrastruk- turo in različna sponzorstva. Toda posegu v kuhinji je sle- dilo zapečatenje celotnega naselja, ker le-to po mnenju inšpekcije ni imelo potrebne kategorizacije, zadnji uda- rec pa je pomenila odločba davčne inšpekcije z zahtevo po plačilu premalo plačane- ga davka. Štajner: Prihod inšpektorjev na podlagi anonimne prijave Potem ko je bilo očitno, da zapleta ne bo mogoče rešiti na ustaljene načine, za ka- tere Peter Žigante trdi, da so preživeli in jih je uprava uporabljala celih 30 let, je direktor Mirko Štajner pri- pravil družbenikom PSK Kr- ško poročilo, v katerem je predstavil svoj pogled na dogajanje in stanje v Nere- zinah. Nepričakovani prihod inšpektorjev je bil očitno posledica anonimne prija- ve, za katero celo dopušča možnost, da bi jo poslal kdo iz vrst samih lastnikov hišic. Bila je poslana na več naslo- vov v Zagrebu, od koder je bilo tudi vodeno delovanje inšpekcij na terenu. V času Na dan 18.12. je imela PSK d.o.o. Krško vpisanih 26 % zemljišč v zemtjiški knji- gi, 22 % naj bi jih bilo tik pred vpisom, ker so manj- kali samo posamezni do- kumenti, za 14 % teče po- stopek izbrisa družbene lastnine, za ostalo pa po- teka vpis preko tožb neka- dnjih lastnikov, ki jih je ob- čina razlastila. od 19. julija do 30. oktobra 2007 so namreč naselje po vrsti obiskale gradbena, sa- nitarna, delovna, protipo- žarna in davčna inšpekci- ja, ki so skupno napisale za 110 strani poročil, od česar samo davčna 67 strani. Sle- dnja je PSK Nerezine naloži- la plačilo davka od dobička v višini kar 7,93 milijonov kun ali 1.080.000 evrov, za kar je odločba postala pravnomoč- na že 19. januarja in jo je potrebno upoštevati v osmih dneh. Štajner trdi, da se davč- ni predpisi v zadnjih dese- tih letih niso bistveno spre- menili in da so poslovali na enak način kot že leta 1992. Kot nekakšno olajševalno okoliščino navaja, da jih je davčna inšpekcija obiskala tudi leta 2003 in 2004, ven- dar sedanjih nepravilnosti ni ugotovila, zato so bili prepri- čani, da njihovo poslovanje ni problematično. Po njego- vi oceni je obveznost, ki jo je naložila davčna inšpekci- ja, nekajkrat previsoka za podjetje PSK Nerezine, kar naj bi ugotovila že sama in- špekcija, zato naj bi plači- 10 padlo na matično podje- tje PSK v Krškem. A tudi to nima potrebnega denarja, Štajner pa svari, da stečaj PSK ne bi pomenil rešitve. Naj dodamo, da je po dosto- pnih podatkih trenutna vre- dnost družbe PSK Krško oko- 11 tri milijone evrov, o tržni vrednosti pa je tačas seveda zelo težko govoriti. Med la- stniki, ki so pravne osebe, je preko 50 podjetij in javnih zavodov, več kot polovica jih je še vedno iz Posavja. Žigante: Najprej plačilo davka, nato ureditev lastninsko- pravnih razmerij Po besedah Petra Žiganteja mora navedeni znesek PSK Krško poravnati, četudi se v tej višini zadolži. „Če bi se obrnil na nas, družbenike, na tiste, ki imamo fizično la- stnino, bi ga gotovo podprli, da vzame kredit. Kako pa se bomo potem kasneje dogo- vorili, ali je to naš kredit ali dokapitalizacija, to pa še ne vem. Ni pa res, da on tega denarja ne more dobiti, saj ga niti ne poskuša dobiti," trdi Žigante. Družba PSK Krško ima svoje družbenike, ki jih je dobila v času, ko je šel v stečaj Vi- dem papir, glede na to, koli- ko je imel kdo postelj v na- selju. Danes so nekateri od teh družbenikov še lastni- ki teh počitniških his, dru- gi jih imajo več, kot so jih imeli takrat, nekateri pa so še vedno družbeniki, pa ni- majo več nobene nepremič- nine na Lošinju. Savaprojekt je znotraj tega družbenik dveh objektov, zatem pa je od Občine Novo mesto odku- pil še dva objekta, vendar ni odkupil tudi poslovnega de- leža, kar pomeni, da danes tisti delež, o katerem lahko odloča v PSK, in tisti, s ka- terim lahko razpolaga, ni- sta več v sorazmerju. Po- leg družbenikov obstajajo še individulani lastniki, ki so kupili hišice. Ti vsi imajo objekte, a za zemljišča no- benih pogodb in niso druž- beniki, torej nimajo pravice odločati o tern, kaj se bo v naselju doeajalo. Ob tern je Zigante izpostavil, da se mora za zaščito vlo- ženega premoženja in tudi ostalega poslovanja v nekaj letih izvesti v naselju par- celacije in vpis v zemljiško knjigo, opredeliti individual- ne in skupne objekte ter po- vršine, s kateri- mi bo upravljala PSK, ter preka- tegorizirati na- selje v naselje odprtega tipa. Žigante pa tudi ni izključil za- menjave direk- torja in Nadzor- nega sveta PSK, ki naj bi bila so- kriva za nastalo situacijo. Svoje angažira- nje na čelu Ini- ciativnega od- bora je pojasnil takole: „Razen zaščite kapita- la oziroma vre- dnosti nepre- mičnin nimamo drugega ozadja. Leta 1991, ko je bil PSK še dru- gačen, smo na- slovili nanj poziv, da se ne strinjamo s takšnim načinom dela in da se PSK pokrovi- teljsko obnaša do lastnikov ter da zato predlagamo dru- gačno organizacijo oziroma reorganizacijo PSK. V letu 2002 smo zasledili, da se PSK vpisuje na nepremični- ne na otoku Lošinju. Osebno sem mislil, da je s tern lah- ko ogrožena naša lastnina, ki je bila zavedena samo preko objektov, zemljišče pa ne- razčiščeno. In ko sem hotel vložiti tožbo, da se to pre- Peter Žigante: Glejte, tudi v Poreču se je začelo tako, da so najprej inšpekcije zaprle kuhinjo. Upam, da je to le v moji glavi in da ni res, ampak če ima kdo ta- kšen scenarij v glavi, potem lahko pripe- Ije cela zgodba do tega, kakor v Poreču, ki smo ga morali zapustiti. neha delati, sem bil zapro- šen s strani PSK, da tožbe ne vložimo in je PSK podpisal izvensodni sporazum s Sa- vaprojektom, da če tudi se PSK vpiše na zemljišča, Sa- vaprojektu pripadajo funk- cionalna zemljišča in vse brezplačne pravice od PSK. Na občinskem svetu sem kot občinski svetnik problemati- ko PSK-ja načel najmanj tri- krat. Moram pa red, da šele v zadnjih mesecih spozna- vam, da večina ljudi in še danes marsikateri od druž- benikov ne pozna problema- tike, da se z njo ne ukvar- jajo in še vedno jemljejo stvari kot pred 30 leti. Kot da se gremo malo delavske- ga turizma!" Na ZPM Krško iščejo tudi svojo pot iz težav Posebno vznemirjeni so se- veda na Zvezi prijateljev mladine Krško, ki ima v okvi- ru v Posavju in po vsej Slo- veij> ¦ Mega otroškega poči naselja 16 svo- jih objektov, vključno s ku- hinjo in jedilnico. Odkar so mediji objavili novico o te- žavah v Nerezinah, na se- dežu ZPM v Krškem zvonijo telefoni zaskrbljenih orga- nizatorjev letovanj iz raz- ličnih krajev Slovenije, pa tudi staršev, ki pričakujejo, da bodo njihovi otroci lahko letovali v tern priljubljenem letovališču. Samo iz Posav- ja je bilo lani v organizaciji ZMP Krško v Nerezinah oko- li 400 otrok v spremstvu pe- dagogov in mentorjev pro- stovoljcev. Vida Ban, sekretarka ZPM Krško: »Informacija o zapr- tju naselja je bila za nas se- veda pravi šok. Priprave na izvajanje programa leto- vanja sicer tečejo tako kot vsa leta doslej. Ob budnem spremljanju naporov vod- stva PSK za rešitev razmer, v okviru katere delujemo že od leta 1994, si tudi sami prizadevamo, da bi lahko poslovali samostojno, če bi bilo to potrebno. Vzpostavi- li smo kontakt z Direktora- tom za evropske zadeve in politično bilateralo sektor za Hrvaško, ki nam je našel pravno podlago za delova- nje humanitarnih organiza- cij na Hrvaškem. Pogoj za to je vpis društva v register tu- jih društev na Hrvaškem, se- veda s soglasjem pristojne- ga ministrstva, za kar pa je potrebna vrsta dokumentov, ki jih zdaj pripravljamo. Že- leli bi si namreč pridobiti sa- mostojno kategorizacijo za otroško naselje, ki ga sesta- vlja 16 objektov, vključno s kuhinjo in jedilnico, za kate- ro bi bilo prav tako potrebno pridobiti posebno dovolje- nje za gostinsko dejavnost, ki bi bila seveda v celoti na- menjena za potrebe otrok in mladostnikov. Upamo, da nam bo uspelo najti rešitve do 1. marca, ko smo našim partnerjem in vsem zainte- resiranim obljubili odgovor, kako bo z izvajanjem našega letošnjega programa.« Bučanje - kamp s hišicami in hišami brez koles Zaskrbljenost lastnikov po- čitniških objektov, ki jo je predstavi! Zi^ante, jp mo- goče ' ..... ¦' V0- čini |. civa- projektu je seveda rnogoče pritrditi. A kljub vsem trdi- tvam o stalnem opozarjanju na nepravilnosti in o zahte- vah po ureditvi razmer je nekoliko težko razumeti, kako so ljudje, med kateri- mi so znani podjetniki, po- litiki, predvsem pa strokov- njaki za urejanje prostorske dokumetacije in pravniki, mogli tako dolgo dopusti- ti očitno zmešnjavo v Nere- zinah. Morda bi se bilo še najlažje strinjati z mnenjem V soboto, 19. januarja, je bil v Delu objavljen razpis za direktorja družbe PSK d.o.o. Krško, saj Štajnerju poteče mandat, a po mne- nju bolje obveščenih ni pri- čakovati, da bi bilo za tako vroč stolček kakšno po- sebno zanimanje, čeprav predvsem individualni la- stniki terjajo spremernbe v upravi. O tern, verjetno pa tudi vsem drugem, bo od- ločala Skupščina družbe na seji, ki je sklicana za 15. februar. ene izmed Krčank, ki pra- vi, da gre v Bučanju v bistvu za počitniški kamp, v kate- rem imajo lastniki namesto šotorov in prikolic svoje po- čitniške objekte, upravitelj pa je lastnik skupnih objek- 'ov in skrbi za funkcionira- nje naselja. Da, to je kamp, / majhno razliko hiše v Bu- - anju žal niso na kolesih. Bojana Mavsar Ena izmed »ulic« v naselju Bučanje Vida Ban ObzorniK prispevki: redakcijatsiposavje. info Tel.: 07 49 05 782 Fax.: 07 49 05 781 Q IZ NAŠIH KRAJEV Posavski obzornik - leto XII, številka 2, četrtek, 24. 1. 2008 Srečanje starejših krajanov ARTIČE - V petek, 11. januarja, je Krajevna organizaci- ja Rdečega križa Artiče, v katerem deluje 15 aktivistk, phpravila že dvanajsto tradicionalno družabno novole- tno srečanje starejših krajanov iz krajevnih skupnosti Ar- tiče, Sromlje, Pečice in Križe. Udeležilo se ga je preko 100 moških in žensk, ki so napolnili 70 let. Po besedah predsednice Zofije Godec Kos je na njihovem območju nekaj več kot 250 starostnikov, najstarejša kra- Janka, ki se je srečanja udeležila, ima zapisano letnico roj- stva 1921, stanuje v KS Artiče in se imenuje Marija Omer- zo, najstarejši prisoten krajan Jože Volčanšek, prav tako iz artiške krajevne skupnosti, pa nosi letnico 1923, najsta- rejša krajanka, ki sicer prebiva v tjubljanskem upokojen- skem domu je Ana Sotošek, v lanskem letu pa je dopolni- la 95 let. Zbranim so ob tej priložnosti spregovorili artiška ravnate- Ijica Vesna Bogovič, predsednica brežiškega Območnega združenja RK Fanika Zaniuk, predsednica Društva upoko- jencev Brežice Helena Vogrinc, predsednik artiške Kra- jevne skupnosti Slobodan Ivanovič, predsednik artiškega Društva izgnancev Karel Levak ter domači župnik Janez Turinek. Za kulturni program so pod mentorstvom Danice Avšič, Marjete llijaš in Andreje Ivanšek poskrbeli artiški osnovnošolci in Fantje artiški, za prijetnejše druženje ob kosilu pa so igrali Trebeški drotarji. M. Kalčič M. Smučarska sezona na Lisci LISCA - Smučišče na Lisci, ki je v upravljanju Zavoda KŠTM Sevnica, je obratovalo v času od 23. decembra 2007 do 7. januarja 2008, v teh dneh pa ga je obiskalo 260 smu- čarjev. V zavodu so leta 2006 uradno prevzeli objekt v upravljanje in pričeli z obnovo vlečnice. Od dveh vlečnic na Lisci obratu- je samo manjša, velika vlečnica pa je dotrajana v tej meri, da bi jo bilo potrebno v celoti zgraditi na novo, kar predsta- vlja precejšen strošek, poraja pa se tudi vprašanje ekono- mičnosti glede na vremenske razmere v zadnjem obdobju. Na KŠTM so se tako odločili le za obnovo male vlečnice. Po- trebno je bilo in še bo opraviti veliko del, da bi bilo smuči- šče zgledno in prijazno do uporabnikov: popravili so vleč- nico ter namestili sidra, popravili so tudi teptalec snega, uredili ozemljitve stebrov za električno napeljavo, položi- li cevi za električno energijo za ureditev nočne smuke in popravili aki. Za delo na smučišču so v skladu z veljavno zakonodajo izšolali pet oseb, ki skrbijo za to, da smučišče obratuje. Urejajo tudi brežine ter parkirišča ob vlečnici, postavili so tudi hiško, kjer bo možno kupiti karte ter popi- ti topel napitek. Izdelali bodo tudi celostne podobe označb na smučišču. P.P. Starejši krajani ob tetošnjem novoletnem srečanju v Artičah__________________________________________ Smučišče na Lisci je na nekaj več kot 900 metrih nadmorske visine in lahko sprejme preko tisoč smučarjev na uro. Štorovke v januarju Saj ne boste verjeli, na na- šem vrtu, v bližini gradnje hidroelektrame Bianca, ra- stejo »štorovke« tudi v ja- nuarju... Pa dober tek. Dra$o Juh Za romskega svetnika le Moran Jurkovič KRŠKO - Za predstavnika romske skupnosti v obänskem svetu obäne Krško, ki bo nadomestil Zdravka Ko- vačiča, kandidira le 32-letni Moran Jurkovič iz Kerinovega grma, edinega legaliziranega romskega naselja v občini Krško. Nadomestne volitve romskega svetnika bodo v nedeljo, 3. februarja, predčasno glasovanje pa bo potekalo 29., 30. in 31. januarja, oboje na „nevtralnem terenu" na sedežu Občine Krško. Ker je Moran Jurkovič edini kandidat za romskega sve- tnika, za izvolitev teore- tično potrebuje le en glas. V posebni volilni imenik za vnlitvp predstavnika Romov v občinskem svetu je sicer vpisanih 134 volilnih upravi- čencev, pogoj za vpis pa je izjava o pripadnosti romski skupnosti ter stalno prebiva- V občini Krško živi preko 350 Romov, razen v Kerino- vem grmu na območju KS Veliki Podlog, kjer jih je preko 250, pa v naseljih, ki so opredeljena kot rom- ska, živijo še na Drnovem v KS Krško polje, v Lokah v KS Leskovec in na Rimšu v KS Senuše. Romi sicer živi- jo tudi v nekaterih drugih krajih, vendar so tarn nji- hova bivališča sestavni del naselij. lišče na območju občine Kr- ško. Posebna volilna komisi- ja, ki ji predseduje Andrej Sluga, je kandidature zbira- la do 9. januarja, prispela pa je le kandidatura Mora- na Jurkoviča, ki ga predla- ga Silvo Jurkovič in skupina volivcev. Kandidate so lah- ko predlagale skupine voliv- cev z najmanj 15 podpisi ali organ društvene organizaci- je Romov v občini. Veliko je bilo tudi ugibanj o morebitni kandidaturi Nataše Brajdič Slivšek, predsednice rom- skega društva Čhavora, ki je zaposlena na policiji v No- vem mestu, nominirana pa je bila tudi za Slovenko leta 2007, a se verjetno najbolj znana in izpostavljena Rom- kinja v Sloveniji ni odlodla za vnovično kandidaturo. Na lokalnih volitvah 2006 jo je namreč premagal Zdravko Kovačič. Kovačič, ki je Rome v občin- skem svetu zastopal že dru- gi mandat (prvič je bil med petimi kandidati izvoljen 6. aprila 2003, drugič pa na re- dnih lokalnih volitvah 22. oktobra 2006), je oktobra 2007 nepreklicno odstopil, po njegovi izjavi „zaradi ne- vzdržnih pristiskov, ki so jih nanj vršili znotraj romske skupnosti, pa tudi osebnih groženj, ki jih je bil deležen z njihove strani". Občinski svet sprva ni hotel spreje- ti njegovega odstopa, kar je posebej glasno zahteval sve- tnik SNS Dušan Šiško, saj bi po njegovem mnenju spre- jem Kovačičevega odstopa pomenil „zmago nasilja nad mirnim reševanjem proble- matike Romov". Šiško je bil tudi mnenja, da je Občina Krško pri reševanju romske problematike pokazala veli- ko razumevanja in v komu- nalno ureditev infrastruk- ture v naselju Kerinov grm namenila veliko finančnih sredstev, Kovačič pa je po njegovem mnenju dostoj- no zastopal interese romske skupnosti kot občinski sve- tnik. Prvotna zavrnitev Ko- vačičevega odstopa je po- menila, da občina ni mogla razpisati nadomestnih voli- tev za romskega svetnika in da je s tem med drugim kr- šila tudi zakon o lokalni sa- moupravi, ki pravi, da ima romska skupnost pravico do predstavnika v občinskih svetih v tistih občinah, kjer je romska skupnost stalno naseljena. 22. novembra lani so občin- ski svetniki in svetnice ven- darle sprejeli ugotovitveni sklep o prenehanju mandata romskemu svetniku Zdravku Kovačiču, na podlagi kate- rega je Občina Krško 7. de- cembra razpisala ponovne volitve za romskega pred- stavnika v svetu, vendar je bil ta sklep sprejet pod po- gojem, da bo v mesecu ja- nuarju na temo romske pro- blematike v občini Krško sklicana izredna seja, ki naj bi se jo udeležili tudi mini- ster za okolje, predsednik Zveze romskih skupnosti, predstavniki tukajšnje rom- ske skupnosti, pa tudi neka- teri romski svetniki iz dru- gih obänskih svetov, ki naj bi, kakor je bilo razumeti, v obdobju nemirov v Ambrusu celo zanetili nesporazume v Kerinovem grmu. Do seje za- enkrat še ni prišlo. Peter Pavlovič Prvi in do sedaj edini romski svetnik v občini Krško je bil Zdravko Kovačič (v sredini, ob obisku ameriškega veleposianika v Kerinovem grmu decembra 2006). MORAN JURKOVIČ, ki bo 1. avgusta letos dopolnil 33 let, se je za kandidaturo za pred- stavnika Romov v občinskem svetu Krško odločil po nago- varjanju številnih Romov, ki menijo, da bi bilo Skoda iz- pustiti možnost sodelovanja v občinskem svetu, ki jim jo nudi zakon. „Rad bi čim več naredil za romsko skupnost, upam, da mi bo to omogoče- no. Na občini so mi obljubili, da lahko s primernim sodelo- vanjem veliko dosežemo," pravi Jurkovič, ki se zaveda, da ne bodo dovolj le njegove prošnje in predlogi, ampak tudi volja obänskega sveta in občinske uprave. „Romi veliko pri- čakujejo od občinskega svetnika, kot da lahko naredi prav vse, kar hoče, a v resnici seveda ni takp," pravi predstav- nik mlajše generacije v Kerinovem grmu, ki vse bolj prevze- ma pobudo v naselju. Pritiskov in groženj, zaradi katerih je odstopil Zdravko Kovačič, se ne boji, saj meni, da ima v na- selju dovolj podpore, optimističen pa je tudi glede večje enotnosti vseh Romov v občini in sožitja z Neromi, ki je po njegovih besedah že boljše, kot je bilo nekoč. Življenje v Kerinovem grmu se je v zadnjih letih zelo izbolj- šalo, nenazadnje imajo tako rekoč vsi hise, v vasi je vodo- vod, želijo pa si še elektriko. Transformator že nekaj let stoji v naselju, potrebna je le še napeljava po hišah. Kriti- čen pa je do zahtev, da Romi odkupijo parcele, na katerih stojijo njihove hiše: „Nekateri, vendar redki Romi, si lahko privoščijo, da kupijo parcele in so to tudi pripravljeni stori- ti na obroke, večina pa jih tega ni sposobna, saj živijo le od socialne podpore." Svojo družino (ženo in tri otroke) preži- vlja z zbiranjem in prodajo starega železa, zgradH si je tudi hišo, „da je otrokom lepše kot meni in da jim ni treba spa- ti pod šotorom". Zaveda se pomembnosti šolanja romskih otrok, ne le v osnovni, ampak tudi v srednji soli, glede za- poslovanja pa je skeptičen: „Nekaj Romov dela preko jav- nih del, težko pa je pričakovati, da bo nekdo redno zaposlil Roma." Ker je pismen, meni, da bo v obänskem svetu laž- je delal kot Kovačič, poudarja pa tudi pomen sodelovanja z mediji, kjer bi se beseda Romov morala slišati bolj glasno. Prenovljena dvorana v Boštanju BOŠTANJ - Že nekaj let je zo- rela v Boštanju, predvsem med mladimi, želja po aktiv - nejšem sodelovanju in povezo- vanju na športnem ter kultur- nem področju, a primemega prostora za družabna sreča- nja, za prireditve, za izvaja- nje različnih dejavnosti v Bo- štanju že vrsto let ni bilo, zato je prenovljena dvorana TVD Partizan Boštanj pomemb- na pridobitev, saj bo to pro- stor, kjer bodo lahko poteka- le gledališke, glasbene, plesne in ostale prireditve - to bo po- novno prostor, ki bo povezoval ljudi med seboj. Na koncertu z naslovom Boštanj poje, ki je privabil številne obiskovalce, so zapeli ljudski pevci Fantje s Preske, ženska vokalna sku- pina Zefir, Oktet Jurij Dalma- tin, Ljudski pevci Boštanj in Pevski zbor župnije Boštanj. Smilja Radi Foto: Ljubo Motore Posavski obzornik - leto XII, številka 2, četrtek, 24.1. 2008 IZ NAŠIH KRAJEV rr Srečanje sevniškega župana in duhovnikov VRH PRI BOŠTANJU - V tukajšnji Gostilni Dolinšek se je v sredo, 16. januarja, sevniški župan Kristijan Jane v družbi najožjih sodelavcev srečal z duhovniki, ki opravljajo pastoralno delo pod okriljem novo- meške in celjske škofije v župnijah na območju občine. Gre že za tradicionalno obli- ko srečanja, ki se ga je le- tos udeležilo dvanajst du- hovnikov, v imenu katerih sta se županu, občinski upravi in tudi novinarjem, ki poroča- jo o dogodkih v župnijah, za- hvalila boštanjski župnik Al- fons Žibert, v čigar župniji je srečanje potekalo, in tre- banjski dekan Mirko Simon- čič. Župan Kristijan Jane pa je ob tej priložnosti duhovni- kom predstavü večje projek- te in investieije, ki že pote- kajo ali pa so načrtovane za realizaeijo v tem letu, kar je v interesu tako Občine kot in- stitueije kakor tudi Cerkve, saj si oboji, je poudaril Jane, prizadevajo za večjo blaginjo občanov. Ob tem se je Jane navezal tudi na pomen obnove sakral- nih objektov in drugih vla- ganj na območju posame- znih župnij, v katere Občina letno prispeva okoli 60.000 evrov, pri tem pa še pose- bej izpostavil z raznimi do- godki povezano delovanje in medsebojno sodelovanje pri obeleženju častitljivih jubi- lejev, kot je denimo v leto- šnjem letu 800-letnica žu- pnijske cerkve sv. Helene v Loki pri Zidanem Mostu, zgra- jene leta 1208, ki je tudi kul- turnozgodovinski spomenik I. kategorije. Ob tem bosta ra- znim prireditvam, s katerimi bodo počastili obletnico cer- kve cerkve sv. Helene, še ve- čji pomen pridodala po 73 letih novomašnik v Loki pri Zidanem Mostu in 500-letnica rojstva reformatorja in pisca prve slovenske knjige Primo- ža Trubarja, ki je kot prote- stantski duhovnik v letih 1527 - 1542 deloval v Loki pri Zida- nem Mostu. Sicer pa je območje občine Sevnica teritorialno razdelje- no na skupno enajst župnij, ki delujejo pod okriljem celjske na levem in novomeške škofi- je na desnem bregu Save. Pod celjsko škofijo sodijo župnije: Sevnica - župnik Vinko Štu- celj in kaplana Boštjan Ja- mnik ter Jože Zabert, Loka pri Zidanem Mostu župnik Dušan Todorovič, Razbor župnik Karel Gržan, Zabu- kovje župnik Franc Vidic in Brestanica dekan Jože Špes in kaplan David Zagorc; pod novomeško škofijo pa deluje- jo župnije: Škocjan - župnik Damjan Štih ter kaplan Ja- nez Zakelj, Boštanj župnik Alfons Žibert, Studenec žu- pnik Anton Bobič, Šentjanž - župnik Janez Cevec, Tržišče - župnik Marko Japelj in Šen- trupert dekan Mirko Simon- čič ter kaplan Anton Maroša. Bojana Mavsar Srečanje z duhovniki pri- rejata tudi krški in breži- ški župan. Franc Bogovič ga je včeraj, 19. januar- ja, pripravil na Raki, Ivan Molan pa je duhovnike po- vabil na druženje v torek, 29. januarja, na Turistič- no kmetijo pri Martinovih v Globočice. Tradicionalnega srečanja se je letos udeležilo dvanajst od skupno 16 duhovnikov, ki delujejo v župnijah na območju občine Sevnica. »To smo mi - Tržiščani« TRŽIŠČE - Konec decembra je čas, ki ga radi preživimo na toplem in ob svojih domačih ter jim namenimo vsaj zadnjih nekaj trenutkov leta. Zato smo bili vsi kar mal- ce nejevoljni, ko smo mora- li predstaviti našo KS na pri- reditvi »To smo mi«, ki je bila 29. decembra v Sevnici. Kje? Na prostem. Golaž bo, ansambel bo, mrzlo pa tudi. Ampak Tržišče ne bi bilo Tr- žišče, če ne bi bilo zopet ve- like akcije. Telefoni so zvo- nili in glej ga zlomka, ko so po vseh krajevnih skupno- stih negodovali, da ne bodo imeli dovolj ljudi na pred- stavitvi, je bilo nas že pre- več za eel avtobus. Na kon- cu se nas je nabralo kar 87, saj smo si rekli: »Če se že gremo pokazat, pa se imej- mo še fajn obenem!« In tako je sledilo... Vaščani Pijavic, druge naj- lepše vasi v Sloveniji leta 2006, so pripravili 80 litrov kuhanega vina, na Skrovniku so napolnili košare z doma- čimi dobrotami, članice Ak- tiva kmečkih žena so spe- kle čudovite dobrote, s sabo smo imeli harmonikarja ter obilo dobre volje, ki so jo s seboj prinesli člani Društva Hrast, Kulturno športnega društva Telče, Društva upo- kojencev Tržišče ter poho- dniki s koronarnim klubom, gasilci iz Tržišča in Telč, predstavniki Vrhka, Društvo vinogradnikov Malkovec, Društvo podeželske mladine Tržišče ter Turistično dru- štvo Tržišče. Ker smo imeli v letu 2007 res ogromno lepih dogod- kov, društva pa pomemb- nih uspehov, smo pripravili tudi zelo podrobno predsta- vitev in upali, da jo bo sli- šalo čim več Ijudi. Toda dlje ko smo stali na mrazu, bolj je bilo za nas in vse obisko- valce zanimivo kuhano vino, ki so ga zastonj delili vašča- ni Pijavic. Žalostna resnica je, da predstavitev ni po- slušal nihče. Zato smo mi še enkrat stopili skupaj, se dr- žali načela »v slogi je mod« ter se odločili, da tisti pe- ščici ljudi, ki je se vztraja- la, ponudimo v tistem hipu najboljše. Na smešen način smo hitro naredili obnovo predstavitve drustev, nekaj besed je spregovoril pred- ----- sednik KS Tržišče Janez Kukec, pa še nekaj več besed predsednik Dru- štva Hrast Janez Va- lant, zvoki harmonike, Fata za malo smeha, za konec pa še nepogre- šljiva pesem Prav lepa je tržiška fara ter vesel juhuhu, ki je na toplem trajal še dolgo v noč. Ja, to pa je prednost avtobusa, da se nam ni- . kamor ne mudi, pa še spijemo lahko kak kozarec cvička več. Hvala se enkrat Franciju Boinarju za brez- plačen prevoz. V imenu vseh dobrovolj- neiev v KS Tržišče spisala Saša Kralj »Prav lepa je tržiška fara...« Dobrote Aktiva kmečkih žena ^^Rj^^^^^S Z nožem pokončal svojo ženo | V petek, 11.1., so bili ne- kaj po 9. uri dopoldne kr- ški policisti obveščeni o ka- znivem dejanju umora na Senovem, kjer je 72-letni moški z ostrim predmetom umoril svojo leto dni mlajšo ženo. Osumljenec je o deja- nju sam obvestil policiste in se jim ob njihovem prihodu mirno predal. Pri ogledu kra- ja so sodelovali kriminalisti, preiskovalni sodnik in okro- žni državni tožilec, sodna obdukcija pa je pokazala, da je pokojnica umrla zara- di vbodnih ran in vreznin ter posledične izkrvavitve. Po zaslišanju moškega je prei- skovalna sodnica zanj odre- dila pripor. Sredi belega dne vinjena za volanom Udeleženci v cestnem pro- metu so v soboto popoldne, 12.1., obvestili policiste, da pelje po cesti med Kalce-Na- klim in Pristavo osebno vozilo, ki vijuga po cestišču. Policisti I so za volanom zalotili 47-le- tno voznico in ji zaradi suma vožnje pod vplivom alkoho- la odredili preizkus alkoholizi- | ranosti, ki je pokazal kar 1,18 miligrama alkohola na liter iz- dihanega zraka. Kljub prepo- vedi nadaljevanja vožnje so policisti voznico čez dobre pol ure ponovno zalotili pri vožnji, zaradi Cesar so zanjo odredili pridržanje do streznitve. ObzorniK redakcija@posavje. info Tel.: 07 49 05 782 Iz Ltjubljane skozi krške oči I Rodila se je Lina. Mala, iskriva j punčka. Moja druga hčerka. Če ta I kolumna ne bo patetična in nevar- [ na za sladkorne bolnike, pa nie ne I rečem. Takšna bo, ker se tako po- čutim. S hormoni podprta nihajo- ča čustva, neprespane noči, velike skrbi in velika sreča. Vse je na ve- Uko. Strastno. Polno. V drugo je res vse drugače. Tudi porod. Predvsem porod. Vse ti je znano. Celo vzdušje lahko narišeš. Ga opišeš. Primes z rokami. Pa tudi dejstvo, da veš, kaj te čaka. Drugič te je poroda bolj strah. No, vsaj mene je bilo. Bila pa sem tudi bolj pogumna. Vedela sem, kako bi rada rodila. In to tudi povedala naglas. Potem se prepustis. Dihaš. Po- čivaš. Dihaš. V glavi nekaj misli. Zdrži, bodi pogumna. Zdrii, bodi pogumna. In potem rojstvo. Trenutek, ko vse obstane. Ko nasta- ne oglušujoča tišina. Za nekaj sekund, ki se meni zdi- jo kot minute. In potem. Deklica. Majhna, topla dekli- ca. Dali so mi jo na prsi in pogledala sem ji v obraz. To si ti? Pikica, ki me je brcala. Ljubica mala. Lepa. te ta- koj tako lepa. Čez nekaj časa zaslišim glas svoje starejse heerke. - naju je pogledat v porodno sobo. Kako me je objf ¦ in poljubljala, gledala sestrico. Mami, sem ti rekla, da bo sestrica, mi je ponavljala na uho. Moji deklici. Pose- ben čas, posebni trenutki. Ki se nikoli ne bodo ponovili. Le kot spomin v moji glavi. Kot stari film, ki ga gledamo večkrat. Ker je tako lep. Vedela sem, da si moram za- pomniti vsak del, vsako besedo. Veliko deklico, z lasmi spetimi v kito, tako veliko in odgovorno, resno. In majh- no pikico, v modri majčki in modrih hlačkah, na kate- rih piše last Porodnišnice Ljubljana. Moje telo, utrujeno in ujeto na beli posteljnini. Moje misli pa... Tako sveže, tako zbrane. Najprej sem poklicala mami. Potem prija- teljico Tamaro. Tamara, punčko imam, sem rekla. Ime- la je tako rahel glas, tako poln čustev. Tako sem sreč- na, mi je rekla. Moja Tamara, najstarejsa prijateljica, ki pozna moje bistvo. Ki j» sla z me>no) napr&j in nmz»j. In ve. Se kako dobro ve. Premik v sobo. Tokrat so me po kraljevsko pocrkljali. Z Lino sva bili sami v sobi. Kakšno razkošje! Sestre so bile tako prijazne. V drugo je res drugače. Zaupajo mi, da vem kako. Zvečer ostaneva sami. Zunaj je hladna, zimska noč. Z okna vidim proti našemu bloku. Mislim na moje doma. Stiskam malo kepico, zaspano mi mežika. Modrooka zvezdica. Zaradi adrenalina ne morem zaspa- ti. Samo ležim. Počivam. Crkljam malo. Jutro prinese majhne, drobne glasove. Lina je pridna, potrpežljiva. Odgovarjam na telefonska sporočila. čez štirideset sem jih dobila. Odgovarjam, pošiljam prve slikice. Mojim domačim napišem nekaj besed več, moj brat mi piše vsak dan. Zelo sem ganjena. Čakam obiske. Prideta moja dva in moja mami. Kako je majhna, pravi mami, človek kar pozabi. Ja, res. Pozabi. V hipu bo zrastla. Vem, da bo tako. Zato zdaj uživam. Drugega otroka spustiš hitreje k sebi. Ga spustiš v sree, mu položiš sebe v roke. Takoj. V sekundi. Ker poznaš ru- tino in občutke. Ti ostane veliko veselja. Doma smo zdaj štirje. Če bi lahko, bi zaprla svet in ne pustila nikogar ven. Le ždeli bi v našem domu in pa- zili drug na drugega. Ne bi pustila, da kdo odpre vra- ta in nam vdihne zunanji svet. Sami sebi smo zadostni. Za zdaj. Velika punca sem že! Ali to hočem ali ne. Punca, ki je na stopnišču Ceste 4. julija nekoc rekla, da bo imela zago- tovo dva otroka. Ker je tako prav. Pa še res je... Piše: Alenka Mirt Iskra RADIO t=WMc«B9iFi\A) K R Ž K 0^ M0TIM0 KONKURENCQ OD LETA 1999 rwww.radioenergy.si 8 GOSPODARSTVO Posavski obzornik - leto XII, številka 2, četrtek, 24.1. 2008 Sadjarski kongres - sadje za zdravje ljudi KRŠKO - V organizaciji Katedre za sadjarstvo in Strokov- nega sadjarskega društva Slovenije bo od 31. januarja do 2. februarja v Krškem potekal 2. Slovenski sadjarski kon- gres z udeležbo slovenskih in mednarodnih sadjarjev. Prvi kongres sadjarjev, ki je prav tako potekal v Krškem v mesecu marcu leta 2004, je bil med drugim organiziran z namenom, da si sadjarji začrtajo kratkoročne in dolgoroč- ne strateške usmeritve in cilje pri razvoju slovenskega sad- jarstva. In o tern, kakšni so bili rezultati v preteklih štirih let, koliko je napredovala sadjarska stroka, o optimalnih tehnologijah pridelave ter organizacijskih oblikah, o dobrih praksah v sadjarstvu v Nemčiji, Italiji, Češki, Južni Tirol- ski na Kitajskem in tudi doma, bo tekla beseda tudi na dru- gem kongresu. V okviru tega in pod naslovno temo „Sadje za zdravje ljudi" bo predstavljenih kar okoli 70 referatov in preko 30 posterjev, vse dni kongresa pa bosta na ogled tudi razstavi sort jabolk ter sort orehov in lešnikov. ß. M. Ustanovili Sekcijo računovodskih servisov KRŠKO - V torek, 8. januarja, je bila pod okriljem Območ- ne gospodarske zbornice Posavje ustanovljena Sekcija raču- novodskih servisov Posavja (SRSP). Vanjo se je združilo 13 ra- čunovodskih servisov iz Posavja, ki so prepoznali potrebo po povezovanju, medsebojnem sodelovanju in združevanju s ci- Ijem zagotavljanja prepoznavnosti kvalitetnih računovod- skih servisov, finančnih, davčnih in podjetniških svetovalcev v Posavju. Na srečanju sta podporo novoustanovljeni sekci- ji izrazila tudi predstavnika Združenja računovodskih servisov (ZRS) pri Gospodarski zbomici Slovenije, predsednik Aleksan- der Stefanac in direktorica Polonca Podgoršek, direktorica ZRS. Izvolili so tudi tričlanski upravni odbor v sestavi predse- dnik Aleksander Vegelj (T&T AOP d.o.o. Krško), Mojca Lovše (Servis »Lovše« - Lovše Mojca s.p., Brežice) in Milena Krošelj (KIN.SI d.o.o., Sevnica). Letos bodo pripravili štiri usposablja- nja, prvi seminar na temo Davčni obračun in letno poročilo za leto 2007 pa je potekal že včeraj. Člani sekcije se bodo sicer srečevali vsak prvi torek v mesecu. P.P. Slovenija po poti Britancev? KRŠKO - Slovenski jedrski forum pozdravlja najavo britanske vlade o investiranju v gradnjo reaktorjev nove generacije. Britanska vlada želi s tern zagotoviti zanesljivo oskrbo z ele- ktrično energijo ob upoštevanju prizadevanj za zmanjševa- nje izpustov toplogrednih plinov. Slovenija je možnost širitve jedrske elektrame kot opcijo omenila v Strategiji razvoja Slovenije do leta 2023. Po besedah predsednika Slovenske- ga jedrskega foruma Martina Novšaka ima Slovenija zelo do- bre izkušnje z uporabo jedrske energije, zato spremljajo vse aktivnosti v evropskih driavah, ki pripravljajo ali že izvaja- jo podobne projekte. Pozitivne vidike uporabe jedrske ener- gije vidi predvsem pri doseganju ciljev omejevanja izpustov toplogrednih plinov, hkrati pa opozarja, da se mora Sloveni- ja vse bolj resno zavedati vprasanj, ki so povezana z zane- sljivostjo energetske oskrbe, saj je naša država vse bolj od- visna od uvoza električne energije. P.P. Sprejeto letno poročilo ARAO za leto 2006 LJUBLJANA - Vlada RS je 10. januarja na predlog Ministrstva za gospodarstvo sprejela letno poročilo Agencije za radioak- tivne odpadke za leto 2006, ki ga je upravni odbor agencije potrdil 12. oktobra 2007. Obseg poslovanja Agencije za ra- dioaktivne odpadke se v zadnjih letih povečuje zaradi vsto- pa v investicijski proces načrtovanja in izgradnje odlagali- šča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO), zaradi modemizacije Centralnega skladišča RAO v Brinju, v zvezi s programom razgradnje Nukleame elektrame Krško ter odla- ganja NSRAO in izrabljenega jedrskega goriva. Izgradnja čistilnih naprav v območju HE Boštanj in Blanea SEVNICA - Na sevniškem gradu je potekal delovni sestanek med župani z delavci posavskih občin in predstavniki Mini- strstva za okolje in prostor pod vodstvom mag. Bernarde Podlipnik, generalne direktorice Direktorata za evropske zadeve in investicije, ter predstavniki Službe Vlade RS za lo- kalno samoupravo in regionalno politiko. Pogovarjali so se o posavskih projektih, ki bodo financirani tudi s sredstvi kohe- zijskega sklada ter o porabi okoljskih dajatev za komunal- ne odpadke in za odpadne vode. Občina Sevnica ima izdelan program, ki bo financiran iz okoljskih dajatev, v čim krajšem času pričakujemo odobritev projektov s strani ministrstva. V nadaljevanju so predstavniki Občine Sevnica predstavili tudi stevilne projekte izgradnje čistilnih naprav s kanaliza- cijskim omrežjem za območje ob izgradnji HE Boštanj in Blanca. Gre za izgradnjo sistema za Orehovo, Šmarčna, Loka in Račica, Breg in Šentjur, Blanca, Arto ter Gornje in Dolnje Brezovo. Poleg taks občina pričakuje še sofinanciranje iz dr- žavnega proračuna v skladu s sklepom vlade in dogovori ob sprejemanju državnega lokacijskega načrta za HE Blanca. Zmanjšati porabo energije LJUBLJANA - V okviru vseslovenske kampanje Energija si, bodi učinkovit, katere pobudnik je Holding Slo- venske elektrame (HSE), je izšla knjiga z naslovom Energija si ali Štromberk prevzame pobudo. Ob tej prilo- žnosti je v torek v Ljubljani potekala predstavitev knjige, dosežkov omenjene kampanje v preteklem letu in mreže družbene koristnosti Sinergija, ki je nastala kot rezultat povezave trenutno 23 organizacij in podjetij. Poraba električne energije ne- zadržno raste, v Evropi vsa- ko leto za okoli poldrugi od- stotek, v Sloveniji pa kar za 3 do 5 odstotkov, kar je posledi- ca vse večje porabe električne energije v industriji, pa tudi v gospodinjstvih, ki porabijo kar dvakrat več električne energi- je kot povprečno evropsko go- spodinjstvo. Če bi želeli slediti hitremu povečevanju porabe, bi morali po nekaterih izra- čunih vsako leto zgraditi eno novo elektramo. Ker to ni mo- goče, je moramo toliko več uvoziti, to pa povzroča ener- getsko odvisnost Slovenije. Vse to lahko v veliki meri omi- limo z učinkovito rabo ener- gije, kjer je pomemben prav vsak posameznik. HSE je zato v začetku leta 2006 dal pobudo za kampanjo Energija si, bodi učinkovit, s katero uporabnike električne energije osveščajo o vse večji porabi električne energije in jih hkrati izobražu- jejo o možnostih varčevanja in učinkovitega ravnanja z ener- gijo. Prva akcija v okviru kam- panje je bila Akcija ugodnih nakupov, v kateri Gorenje in Merkur v več kot 1000 prodaj- nih salonih po Sloveniji vsak mesec ponudita izbor varč- nih gospodinjskih aparatov po ugodnejših cenah. Septembra lani se je začela akcija Varč- na sijalka v vsak dorn, v kateri so slovenskim gospodinjstvom razdelili skoraj 600.000 varc- nih sijalk. Če bi vse podarjene varčne sijalke uporabili name- sto navadnih žarnic, bi lahko prihranili skoraj toliko energi- je, kot je v enem letu proizve- de HE Mavčiče. Kampanja Energija si, bodi učinkovit se nadaljuje tudi v letu 2008. Obiskovalci spletne strani www.hse-energiia.si se bodo februarja lahko ob igra- nju spletne igre ponovno po- tegovali za nagrade. Izžreban- ci bodo prejeli knjigo Energija si ali Štromberk prevzame po- budo. Knjiga predstavlja ino- vativen način ozaveščanja uporabnikov o učinkoviti rabi energije, saj na hudomušen in humoren način predstavlja re- sno tematiko. Iskrivo in humo- ristično besedilo je po začetni ideji Danijela Trstenjaka napi- sal pisatelj in humorist Branko Gradišnik, slikovno pa jo je do- polnil ilustrator Zvonko Čoh. Doslej se je v kampanji Ener- gija si, bodi učinkovit z razno- vrstnimi aktivnostmi poveza- lo 23 organizacij in podjetij. Tako je nastala mreža druž- bene koristnosti Sinergija, ki predstavlja organizirano, ne- institucionalizirano obliko so- delovanja pravnih oseb, ki želijo s svojim družbeno od- govornim ravnanjem prispe- vati k trajnostnemu razvoju družbe. P.P. Obiskovalci torkove predstavitve (foto: HSE) Brežiški OMV v obnovi BREŽICE V ponedeljek, 21. januarja, je svoja vrata zara- di rekonstrukcije zaprl bencinski servis OMV Brežice. Preno- vljeni bencinski servis bo za obiskovalce ponovno na voljo predvidoma čez tri mesece oziroma konec aprila. V druž- bi OMV, kot pravijo, „skrbijo, da so njihovi bencinski servisi v skladu z najsodobnejšim konceptom, ki strankam omogo- ča prvovrstno izkušnjo in zadovoljitev potreb mobilnih kup- cev na najvišji ravni." Optično omrežje tudi v Krškem KRŠKO - Telekom Slovenije je na izbranih lokacijah na Ko- vinarski ulici v Krškem začel s priključevanjem naročnikov na najsodobnejše optično omrežje, ki zagotavlja večjo za- nesljivost, kakovost in hitrost delovanja vseh storitev elek- tronskih komunikacij. Optično omrežje se bo v začetku leta 2008 postopoma širilo tudi na druge izbrane lokacije v Kr- škem, in sicer na področje Bohoričeve ulice, Ceste krških žrtev, Cankarjeve ulice, Prešernove ceste in tudi v druga mesta v Posavju, natančneje v Brežice na področje Ceste prvih borcev, Prešernove ceste, Bizeljske ceste, Ulice Stan- ka Škalerja in Vodnikove ulice in v Sevnico v Naselje hero- ja Maroka ter na širše področje mestnega jedra in Prvomaj- ske ulice. Infra s poslovnim načrtom LJUBLJANA - Vlada RS je 10. januarja sprejela poslovni na- črt javnega podjetja INFRA, izvajanje investicijske dejav- nosti d.o.o., za leto 2008. Med ključne dejavnosti Infre v letu 2008 sodijo aktivnosti na infrastrukturnem delu HE Bianca, in sicer nadaljevanje in zaključitev izdelave projek- tne dokumentacije infrastrukturnih ureditev v sklopu gra- dnje HE Bianca (ureditve zaščite železniske infrastrukture in prestavitve komunalnih vodov) ter operativni pričetek iz- gradnje nekaterih infrastrukturnih objektov (sanacije žele- zniških propustov, rekonstrukcija nivojskih železniških pre- hodov, rekonstrukcija in modernizacija regionalne ceste). Med glavnimi aktivnostmi na infrastrukturnem delu HE Kr- ško je predvideno projektiranje akumulacijskega bazena z vsemi komunalnimi vodi, celotno projektiranje ter objava javnega razpisa za izvedbo del in začetek izvedbe del lo- kalne ceste Brestanica - Sotelsko - Videm ter sanacija gra- du Thurn v Brestanici. Izgradnja HE Boštanj je v večji meri zaključena, kljub temu pa je še potrebno izvesti nekaj pro- jektov, kot na primer izgradnjo kolesarske steze pri bencin- ski črpalki v Boštanju, izgradnjo zadrževalnikov naplavin na Orehovem in premostitev na potoku Prapretno. OTVORITEV EURO^cGARDEN | dne: 01.02.2008 I ob 10. uri 10% OTVORITVENI POPUST r Na vse artikle! m f Ponudba nasegä vrtnega centra: kosilnicc, motorne kose, vrtni rraktorji, freze, vrtalniki zemlje, roena orodja za obdelavo zemlje, skropilnia . votlni program (črpalkc, ribniki), motorne /age, motorna olja, maziva, agregati, koniprcsorji, visokotlacni čistilci, /inrski program (snc/nc f're/e, lopate /a sneg), pirotehnika, vrrne ograje, pohištvo, kamini, okrasni lonci, tonrane, vrrne figure, vse za hišne ljuhljeneke, semena,cebvilice, rra\fe, gnojiln, zeiulja, cvetličarna. sohm- iwstlinc. d.irilni hutik sm > ( kmetijska apotek.i JH y ß bo poskrbel ansambel CUKI \OTjeni! 6 l Q % m l ö ¦ti I UJ Posavski obzornik - leto XII, številka 2, četrtek, 24. 1. 2008 GOSPODARSTVO 9 Regionalna RazvojnaAcencija POSAVJE Cesta krških žrtev 46 8270 Krško Tel.: 07/488-10-40 www.rra-posavie.si Evropska sredstva - zdaj gre zares! V mesecu decembru je Evropska komisija potrdila še zadnje operativne programe, na pod- lagi katerih bo Republika Slovenija črpala sredstva iz Evropskega sklada za regionalni ra- zvoj, Evropskega sociatnega sklada, Kohezijskega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, s sredstvi katerih bodo sofinanärani razvojni projekti driave, obän, podjetij ter ostalih pravnih in fizičnih oseb v obdobju 2007-2013. V prihajajoäh mesecih lahko pričakujemo pravcato poplavo javnih razpisov za sofinanciranje razvojnih projektov. O tem, kako izkoristiti pritožnosti, ki se nam ponujajo, smo se pogovarjali z direktorjem Regionalne razvojne agencije Posavje Robertom Ostreličem. Ob spremljanju delovanja Regionalne razvojne agen- cije Posavje v zadnjem letu dni smo dobili občutek, da le-ta pomembno prispe- va k pridobivanju sredstev evropskih skladov za sofi- nanciranje razvojnih pro- jektov. Kakšna je dejan- ska vloga RRA Posavje v tem procesu? Po prevzemu vodenja RRA Posavje v drugi polovici leta 2006 smo v sodelovanju z žu- pani posavskih občin reorga- nizirali RRA Posavje in njeno delovanje podredili enemu ključnih ciljev Regionalnega razvojnega programa regije Posavje 2007-2013, in sicer: Uspešnemu črpanju sredstev evropskih strukturnih skla- dov za sofinanciranje javnih in zasebnih razvojnih pro- jektov v obdobju evropske finančne perspektive (pro- računa) 2007-2013. Sofinan- ciranje iz evropskih skladov poteka po več različnih in zapletenih shemah, pri če- mer ima vsaka od njih svo- ja pravila, zato je tudi vlo- ga RRA Posavje od sheme do sheme različna. PROGRAM REGIJ: je program, v okviru katerega je 6 obči- nam posavske razvojne regi- je do leta 2013 na voljo 31 mio EUR. Vloga RRA Posav- je je v tem programu ključ- na, saj pripravlja regionalni razvojni program, izvedbe- ne načrte, ki so podlaga za črpanje sredstev, merila za delitev sredstev med obči- ne, sodeluje pri pripravi pro- jektnih predlogov in osta- le potrebne dokumentacije za pridobitev sredstev. No- silci projektov so občine in RRA Posavje, v letu 2007 pa je bilo na dveh javnih raz- pisih odobrenih 12 projek- tov za izvedbo katerih bodo občine in RRA Posavje v le- tih 2007,2008 in 2009 pre- jele skupno 9.609.363 EUR evropskih in driavnih sred- stev. GOSPODARSKO-RAZVOJNO- LOGISTIČNA-5REDIŠČA: je program, v okviru katerega se pripravlja izvedba projek- ta Phoenix. RRA Posavje ima v tem programu vlogo regi- onalnega koordinatorja pri- prave projekta in skupaj z Ministrstvom za gospodar- stvo pripravlja vso potrebno dokumentacijo za odobritev sofinanciranja posameznih podprojektov v okviru pro- jekta. Pričakujemo, da bo odločba o odobritvi sofinan- ciranja projektov izdana v začetku druge polovice leta 2008, prvotni izračuni pa ka- žejo sofinanciranje iz na- slova evropskih in driavnih sredstev v višini cca. 37 mio EUR. KOHEZIJA OSKRBA S PITNO VODO: v letu 2007 je RRA Po- savje v sodelovanju z občina- mi in upravljalci vodovodnih omrežij izdelala predlog pro- jekta »Celovito varovanje vodnih virov in oskrba pre- bivalstva s pitno vodo v Po- savju«, ki ga je Ministrstvo za okolje in prostor umestilo v operativni program Kohe- zfjskega sklada v skupni vre- dnosti 12,5 mio EUR. Skrat- ka, projekt je dobil »žegen«, v tem mesecu pa se bo zače- la priprava projektne in in- vesticijske dokumentacije. SHEME DRŽAVNIH POMOČI: so instrumenti, preko kate- rih bodo različna ministrstva sofinancirala projekte gospo- darskih družb in drugih prav- nih in fizičnih oseb. Pri teh shemah ima RRA Posavje in- formacijsko in svetovalno vlo- go, hkrati pa smo organizirali mrežo gospodarskih družb, ki jih lahko nosilci projektov na- jamejo za pripravo dokumen- tacij in razpisnih vlog. To so le nekatera ključna po- dročja našega dela v zvezi z evropskimi sredstvi, v veči- ni primerov pa nismo nosilci končne fizične izvedbe pro- jektov, zato je naše delo v javnosti nekoliko manj vidno, vendar nič manj pomembno in zahtevno. Za ilustracijo naj povem, da je povprečna doba dela javnih uslužben- cev na evropskih programih v Evropi 3 leta, preden po do- mače povedano »pregorijo-. Večkrat slišimo očitke, pred- vsem s strani manjših pod- jetij in podjetnikov, da so evropska sredstva dostopna samo javnemu sektorju in velikim gospodarskim druž- bam, predvsem pa, da so po- stopki in pogoji prezahtevni. Kako se spopadate s tovr- stnimi problemi? Tovrstni očitki so v veliki meri posledica nerazumevanja te- meljnega bistva in name- na evropskih sredstev. Evrop- ska sredstva niso nepovratna sredstva, ki jih nekdo deli, kakor se mu zljubi. Evropska unija sofinancira projekte, s katerimi se uresničujejo ci- Iji evropskih ekonomskih, so- cialnih, okoljskih, prometnih in kmetijskih politik, zato so subvencije v obliki nepovra- tnih sredstev na voljo samo za točno določene namene. V osnovi poznamo dva temelj- na modela sofinanciranja: sofinanciranje javnih-infra- strukturnih projektov, kate- rih nosilci so državni organi in občine, kjer vrednost sofi- nanciranja dosega med 60 do 85 % neto vrednosti projek- ta (prometna, okoljska, eko- nomska in turistična infra- struktura), in sofinanciranje projektov zasebnih gospodar- skih družb, kjer vrednost sofi- nanciranja dosega med 20 do 50 % neto vrednosti projekta. Je pa res tudi to, da smo Slo- venci včasih bolj papeški od papeža in si po nepotrebnem predpisujemo preveč zaple- tene postopke za dostop do sredstev, ki kasneje od prija- viteljev zahtevajo bistveno več znanja in energije, kot bi bilo morda potrebno. Mati uspeha pri pridobiva- nju sofinanciranja iz naslo- va evropskih sredstev pa je pravočasna priprava projek- tov in njihova resnost. Prija- vljati moramo samo tiste pro- jekte, ki smo jih pripravljeni izvesti tudi brez nepovratnih sredstev in šele ko vemo, kaj želimo, začnemo iskati vir za sofinanciranje projekta, pri čemer moramo vedeti tudi to, da bomo morali več kot polo- vico denarja prispevati iz svo- jega žepa. Kaj nas torej čaka v letu 2008? V letu 2008 bo v obdobju od februarja do novembra obja- vljenih preko 60 javnih raz- pisov različnih ministrstev in vladnih služb iz vseh šti- rih evropskih skladov, velika večina pa jih je napovedana že za meseca februar in ma- rec, čeprav pričakujemo, da bo prihajalo do zamikov. Med temi so najbolj zanimivi raz- pisi za subvencioniranje naku- pa tehnološke opreme za mi- kro, mala in srednja podjetja z najmanj 1 in največ 9 zapo- slenimi Ministrstva za gospo- darstvo, razpisi za sofinanci- ranje raziskovalno-razvojnih projektov, za razvoj člove- ških virov, za trajnostno rabo energije, itd. Na RRA Posavje razpolagamo z informacijami o večini prihajajočih razpisov in eno naših temeljnih poslan- stev je izvajanje brezplačne- ga svetovanja zainteresiranim nosilcem projektov. Vse, ki razmišljate o prija- vah svojih projektov na pri- hajajoče razpise, pozivam, da se čimprej oglasite pri na- ^ih svetovalcih, ki vam bodo pomagali najti najhitrejšo in najlažjo pot do evropskih sredstev. N.Č. Robert Ostrelič | Naložba v vašo prihodnost OPERACip DELNO FINANCIRA tVROHSKA UNIJA Fvrrjpsk: bk.aü Zd r*.-yis>r^.!'.i m/vi Odobreni projekti posavskih občin in RRA Posavje na 1. in 2. javnem razpisu Regionalni razvojni programi v letu 2007 V letu 2007 je bilo v okviru razvojne prioritete Razvoj regij, prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi, Operativnega programa krepitve re- gionalen razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 na 1. in 2. Javnem razpisu odobrenih 12 pojektov. Predstavljeni projekti bodo sofinancirani iz Evropskega sklada za regionalni razvoj obdobju 2007-2009. Komunalna ureditev Industrijsko poslovne cone Brezina; nosilec projekta je Ob- čina Brežice. Projekt je namenjen razvoju poslovno proizvodnega področja, ki bo nudi- lo pogoje za razvoj obstoječih in novih gospodarskih dejavnosti v občini in širše. Komunal- na opremljenost bo vsebovala: prometno omrežje, elektroenergetsko omrežje, vodovodno omrežje, omrežje zvez, odpadnih voda in komunalnih odpadkov. Skupna vrednost pro- jekta je 1.775.420 €, višina sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj zna- sa 1.006.837 €. Rekonstrukcija Gorjanske ceste ter pločnika s komunalno infrastrukturo; no- silec projekta je Občina Kostanjevica na Krki. Obravnavana investicija se načrtuje na lokalni cesti Kostanjevica Črneča vas - Prušnja vas (Gorjanska cesta) in zajema rekon- strukcijo vozišča, pločnikov, vodovoda in kanalizacije z odvodnjavanjem. Vrednost pro- jekta je 642.024,08 €, višina sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj zna- sa 321.090 €. Izgradnja kanalizacije in obnova infrastrukture v občini Krško vključuje tri pro- jekte; nosilec katerih je Občina Krško. Namen projekta je ureditev kanalizacijskega siste- ma, zaščita podtalnice ter program ekološko sprejemljivega ravnanja z odpadnimi vodami. Projekt vsebuje celotno komunalno ureditev naselij. Projekt se izvaja na treh območjih: • naselje Drnovo - vrednost projekta je 1.560.014 €, višina sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj znaša 1.030.391 €. • naselje Spodnji Stari Grad - vrednost projekta je 1.380.754 €, višina sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj znaša 911.989 €. • naselji Brege in Mrtvice - vrednost projekta je 1.198.957 €, višina sredstev iz Evrop- skega sklada za regfonalnf razvoj znasa 791.912 €. Ureditev vodovodov v občini Sevnica, nosilec projekta je Občina Sevnica. Namen projekta je ureditev skupnega omrežja vodovodov za krajevne skupnosti Primož, Tržišče, Krmelj in Šentjanž v občini Sevnica. Cilj projekta je zagotoviti varnost vodooskrbe s po- vezavo 5 vodnih virov v en vodovodni sistem v kvalitetnem in kvantitetnem smislu. Vre- dnost projekta je 2.837.265 C, višina sredstev iz Evropskega sklada za regionalni ra- zvoj znaša 1.359.673 €. Naravne vrednote Posavja v turistični ponudbi, nosilec projekta je RRA Posavje. Namen projekta je dvigniti prepoznavnost Posavja kot regije z ohranjeno naravno in po- sledično visoko biotsko pestrostjo, ter varovanje in ohranjanje naravnih vrednot in trženja njihove turistične privlačnosti, oblikovanje učinkovitega sistema trženja ITP (integralnih turističnih produktov) območja naravnih vrednot. Vrednost projekta je 363.990 €, višina sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj znaša 257.826 €. Rekonstrukcija lokalne ceste Jagnjenica - Svibno - Sela, nosilec je Obdna Rade- če. Namen je izboljšati povezanost posameznih delov občine Radeče, ter omogočiti bolj- ši dostop do turističnih in gospodarskih objektov na tem območju. Vrednost projekta je 831.953 €, višina sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj znaša 492.381 €. Sekundarna kanalizacija Dobova, nosilec projekta je Obdna Brežice. Načrtovane in- vesticije bodo resile probleme odvodnjavanja in čiščenja odpadnih voda na območju KS Dobova. Izgrajeni bodo primarni vodi, vzpostavljeni pogoji za priključitev, hkrati pa se bo z izvedbo sekundarnega omrežja med seboj povezal celoten sistem kanalizacije. Vrednost projekta je 2.172.826 €, višina sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj zna- sa 1.539.078 €. Čistilna naprava in sekundarno omrežje Globoko, nosilec projekta je Obdna Breži- ce. Načrtovane investicije bodo resile probleme odvodnjavanja in čiščenja odpadnih voda na območju naselja Globoko. Izgrajeni bodo primarni vodi, vzpostavljeni pogoji za priklju- čitev, hkrati pa se bo z izvedbo sekundarnega omrežja med seboj povezal celoten sistem kanalizacije. Vrednost projekta je 625.258 €, višfna sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj znaša 442.887 €. Ureditev Valvasorjevega kompleksa v Krškem, nosilec projekta je Obdna Krško. Ureditev Valvasorjevega kompleksa (Valvasorjeva hiša, Jarnovičeva hiša in Kaplanova hiša) pomeni ohranitev zgodovinskega in kulturnega spomenika. Obnovljeni objekti bodo omo- gočali širitev različnih aktivnosti v občini in regiji, saj bodo obnovljeni prostori služili sir- si javnosti. Del prostorov bo namenjen kulturnim dejavnostim kot so galerija in razstavni prostori, del prostorov pa storitvenim dejavnostim (trgovina, gostinstvo...). Ureditev Val- vasorjevega kompleksa bo poleg Fakultete za logistiko, Fakultete za energetiko in nove Valvasorjeve knjižnice pomembno prispevala k oživljanju starega mestnega jedra. Vre- dnost projekta je 1.926.815 €, višina sredstev iz Evropskega sklada za regionalni ra- zvoj znaša 949.916 €. Omrežje cest v občini Sevnica, nosilec projekta je Občina Sevnica. Predmet investi- cijskega projekta je izgradnja, modernizacija in obnova prometne infrastrukture in sicer investicijska dela na kategoriziranih lokalnih cestah v Občini Sevnica, ki so med seboj po- vezane na isti trasi oziroma sestavljajo celovit zaključen projekt. V projektu Omrežje cest v Občini Sevnica so zajete naslednje lokalne ceste: Brezovec Križišče, Križišče ¦ Hinjce, Hinjce Krmelj Gabrijele. Ocenjena vrednost projekta je 713.516 € višina sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj znasa 505.383 €. Skupna vrednost projektov: 16.028.792 ,08 EUR Delež sofinanciranja iz ESRR: 9.609.363 EUR ho OKOLJE IN PROSTOR Posavski obzornik - leto XII, številka 2, četrtek, 24. 1. 2008 j/^t&th^II §3Fs^) Danes, 9. januarja, je oživela ulica CKŽ. Namesto obisko- valcev so zaprto ulico poživile živopisane posode za smeti, ki iih ie namestil Kostak za star papir, pločevinke, steklo in plastiko. Stanovalci tega dela Krškega imajo že lepo ureje- na dva otoka za smeti v neposredni bližini (30 in 50 metrov oddaljeni). Ampak živa in pisana pa ulica le je... Lep pozdrav! prebivalci poslovnega dela (naslov v uredništvu) Pobude Zelenega kroga Krško KRŠKO - Društvo za kvaliteto mestnega življenja in ekologijo Ze- leni krog Krško, ki obstaja komaj sedem mesecev, že deluje v smeri izboljšanja kakovosti mestnega življenja in zaščite okolje. „Prizadevamo si za malce drugačne rešitve, kot jih ponuja ura- dna politika in logika kapitala," pravijo v društvu, zainteresira- ne pa vabijo k ogledu njihove spletne strani na naslovu www.ze- lenikrog.org, pa tudi na sestanke vsako drugo sredo. Na spletni strani društva tahko vsak občan objavi svoje zamisli, predtoge in komentarje, vsebinsko povezane s programom delovanja dru- štva. Člani Zelenega kroga Krško si prizadevajo za izgradnjo mo- sta za pešce in kolesarje, ki bi Videm in staro Krško povezal po najkrajši poti ter omogočil nov razcvet Krškega, ki danes po nji- hovem mnenju v smislu kakovosti življenja in estetike mestnega izgteda ne kaže najlepše podobe. Ugotavljajo tudi, da v Krškem zelo zaostajamo z izgradnjo kolesarskih poti. „Ne samo, da ko- lesarskih stez praktično ni, tudi na občini zaenkrat še ne pre- morejo načrta za izgradnjo kolesarske infrastrukture v našem prostoru," opozarja društvo, ki je obe pobudi, za most in za ko- lesarske steze, že naslovilo na Občino Krško. P.P. /i / .-.(.i irn(i('ni r» m u.ii i //' n«;ui. fv ( )\ > < i nßJill goji dobršen del sveta. Toda ruinesluje, da sem zaradi ponujenih programov in precej ozke xzbxre med ostalimi mesti za svoje tuje študijsko leto izbrulu ... prav Pariz. Upirala sem se mu, hntela sem, da mi dokaže, da je vreden teh stoletij hvale in <>J> ''i -in uspelo mu je. Zlezel mi je pod kožo. Vča.1'. njern, s čim zares. Najbrž z vsevi izobiijem obeutij, hi jüi poriuja: z opazovanjem in posliišanjem ljudi vseh barv injezikov, ki so našli tu svoj novi dam, ter s poljuonim okušanjem d/jbrot njitujvih kuhinj. Morda z občudovanjem še vedruo veliiustne arhitekture; mogoce z dolgimi spreluxli po razli&nih okrožjih, ki imajo v zavesti tukajsnjih prebivalcev vsako svoj pečat. Z boernskim Montmurtrom v obdolrjih dneixx, ko se turisti porazgubijo? Z glasbo v metrojih ali tisto v podzejnnih fiodnikih, zaradi katere v&isih postojts'f Z nujohičajnejšivn rogljiči, ki so lu prejxrosto nujboljši? Gotovo tudi zato, ker greš laiiko ruxoj v Ui kiruj, jutri v tisti /eater, pojutrišnjem na oni koruxrt, in to z malo sreče in izrmjaijivosü po študentskiti ceiuxti. Meni nenazadnje zato, ker sem se še dodatru) posvetila študijskim temutikam, ki nie najbolj zanirnajo, še globlje zajgrebla vanje. Ne, niso vsa predavanja vrhunsko izvedeiux in neizmerno zanimiva, a imeki sem rnožnost izbruti najljub&e, kar mi zdaj daje nemalo elana za naprej. In kerje v ruiravi strasti, da te zaslepijo, zaradi njih pozainš. Zanemariš mnozixx in gnečo, stoinio prrrieseš stavke javnega prometa in stwdentov, p< >¦ INFO & REZERVACUE: Marko Abram (031 541269) .:ponudba brežiška info točka 3rr najcenejše fotokopiranje v mestu, plastificiranje, vezave vstopnice za Kolosej (3,4€) in Planet TUš (2,5€) Ob nakupu prejmete kupon, ki ga lahko uporabite za katerokoli predstavo, katerikoli dan v mesecu! karte za Fitnes center Arena - Kemo mesečna 19€ (25€), enkraten vstop 1,9€ (3€) karte preko sistema Eventim brezplacen wireless dostop do interneta Frizerstvo ANDREJA STYLE, Intermarket Brežice 15% popustaza člane Avtoline d.o.o„ Bohoričeva 10, Krško 10% pupusta pri avtovleki, servisnih storitvah, kleparskih in ličarskih storitvah ter 5% na vgrajene nadomestne dele. Ponust lahko koristijo člani z dšb kartico ter prometnim dovoljenjem. Pridružite se ekipiperspektivnih mladih OfffdPTldCiji) I iflja I v(JOit | Ziib.WI I pi'". i/kuguest.arnes.3i INFORMATIVNA DNEVA V DIJAŠKEM DOMU: petek. 15.2.2008, 8:00 -17:00 in sobota. 16.2.2008, 8:00 -12:00. Veselimo se vašega obiska! EKONOMSKA IN TRGOVSKA SOLA BREŽICE VIŠJA STROKOVNA SOLA V studijskem letu 2008/09 bo izÜjlP Vabimo vas na INFORMATIVNI DAN ki bo vpetek, 15.2.2008, insoboto, 16.2.2008, ob 11. uri v predavalnici 2. Informacije: tel.: 07/4992 562 www.vs-kombre.kk.edus.si, vss. brezice@auest.ames. si Ustanovitev pokrajin prinaša spremembe v srednje in višje šolstvo v Posavju Ustanovitev pokrajin, za nas Pokrajine Posavje, prinaša mnogotere priložnosti in zato mnogotere odgo- vornosti. Zadira tudi v tako imenovane mehke dele družbenega dogovora in dogovarjanja, kot sta vzgo- ja in izobraževanje. Na preizkušnjo bo postavljenih mnogo stvari, v ospredju pa bo nedvomno civili- zacijska raven, ki smo jo v naši pokrajini dosegli, družbena in politična zrelost vseh nas in predvsem tistih, ki smo jih izvolili in imenovali za vodenje. Kako velika stvar je skrbe- ti za vzgojo, socializacijo in izobraževanje mladega nara- ščaja, mojih, Tvojih, naših in Vaših otrok! Kako velika od- govornost in kako veliko po- slanstvo! Kako težko, kako sladko opravilo! Se spomni- te svojega prvega šolskega dne, svojega prvega nasto- pa? Se spomnite ganjenosti in solz, ko ste prvič videli nasto- piti svojega malčka ali malči- co? Mehkoba, ki zaznamuje to področje, morda izhaja iz pravkar povedanega, to pa le s težavo pretvarjamo v cen- te in evre. Ker je tako nepre- cenljivo in ne poceni, kot si radi domišljamo. Tudi Pokrajina Posavje bo čez dobro leto prevzela to po- slanstvo in pričela skrbeti za vzgojo in izobraževanje mla- dih srednješolcev in višješol- cev. Na področju srednjega in višjega strokovnega izobraže- vanja bo prišlo tako do pre- nosa ustanoviteljstva kot tudi financiranja javnih zavodov, kar bo pokrajini poleg skrbi za redno delovanje zavodov pri- neslo tudi obveznosti na po- dročju izvajanja investicij in investicijskega vzdrževanja. Država si bo seveda ohrani- la (in prav je tako) funkcijo postavljanja standardov, pro- gramske enotnosti, nadzo- ra in koordinacije, pokrajine pa bodo prevzele tiste funk- cije države, ki jih lahko za- radi boljšega poznavanja raz- mer v pokrajini opravljajo bolj kakovostno, bolj racio- nalno in z večjo participaci- jo prebivalstva. Pokrajina bo od države z uve- Ijavitvijo pokrajinske zako- nodaje samodejno prevzela ustanoviteljstvo javnih sre- dnjih in višjih šol ter dijaških domov in postala tudi lastnica premoženja države v uporabi javnih zavodov. V prihodnosti bo pokrajina lahko javne za- vode tudi ustanavljala in, da ne bo pomote, tudi ukinjala, čeprav le v soglasju z drža- vo, in tako določala izvajal- ce izobraževalnih programov. Za odločitve pri razmeščanju izobraževalnih programov in številu vpisnih mest v sre- dnjem in višjem šolstvu si bo morala pokrajina, tako vsaj navajajo izhodišča, pridobiti soglasje države. Kriteriju ustanoviteljstva bo sledilo tudi financiranje sre- dnjega in višjega izobraževa- nja iz izvirnih prihodkov po- krajine (in ne transferjev iz državnega proračuna), drža- va bo ohranila le dolžnost fi- nanciranja ogroženih skupin otrok in sofinanciranja inve- sticij . Pokrajina bo morala kriti stro- ške vzgoje in izobraževanja za tiste udeležence srednje- ga in višjega izobraževanja, ki imajo stalno prebivališče na njenem območju. Takšnih je po zadnjih podatkih (SVLR 2007) v Posavju 4029, kar po aktualnem sistemu financira- nja na udeleženca izobraže- vanja v srednjem in višjem šolstvu znaša okoli 10,5 mio €. Če opravimo izračun, upo- števajoč statistične podatke o izdatkih za formalno-sto- penjsko izobraževanje v Slo- veniji 2001-2003 in v njih na- vedene zneske financiranja udeležencev, bi bil znesek višji in bi znašal 13 mio €. Pri tem je gotovo potrebno računati na prosto gibanje udeležencev srednjega in viš- jega izobraževanja med obči- nami in pokrajinami, kar bo zahtevalo izvajanje poraču- na stroškov v skladu z meto- dologijo, ki jo bo predpisalo GRM NOVO MESTO - center biotehnike in turizma Petek, 15. fob. ob 9. in 15. uri ter za Višjo strokovno Solo ob 11. in 16.3O uri. Sobota. 16. feb. ob 9. uri ter za Višjo strokovru * ' ! > 11. uri. K*M0|sfc4 tote Oral m bioMMtti nomads. Savno 13 MOO Novo ikhIo. t«*.:07/ 3034 700 In «TT NH 71$. «nvwJogrm.iwt 2 -JAMprogram: N(>VO Pomoö* vMoMmM in oatobi UMjomA OoajMdar na pntUHQu. V*ar. Cvmmtm, NOVO - P»K. Hmr, m*iai,8»aUtUr. JjJcMLatBflOBt Knnjiliu pocftatniMu tahnft, Hort*u»umi tthnfc. NOVO - ŽMIHio pr»hr«n»KI »hnlk, Naravovantvm) tahnik. Piuyl^p: Knw^iifcu pod»»«n«otahnfc in HotOoatani WwA. Tahntfka tfmnazita zmalur i»i. B7/3U4 734. www kaolin nH: UPRAVUANJE POOC2ELJA IN KRAJtNF - UonmHM| kmaojakaga goapodarana, Tnwiar kon( in uaMj jananja. Upra>1^ic falwwciaMri m tportti powMn. Vtnar. KmiojaU tmwmemL PnJdaawWav proymcv bodo v pfotlonh tote. resorno ministrstvo. Sistem financiranja na udeleženca izobraževanja v srednjem in višjem šolstvu to tehnično že omogoča. Če skušamo ta po- račun ovrednotiti na trenu- tno stanje, ko se v srednjih in višjih šolah izven Posavja šola slabih 40 % ali 1430 sre- dnješolcev in okrog 70 % ali 385 višješolcev s stalnim bi- vališčem v naši pokrajini, bi nas njegovo izvajanje, upo- števajoč zgoraj navedeni me- todologiji, stalo 4,5 oziroma nekaj več kot 6 mio € izvir- nih prihodkov letno. Dodajmo še, da postaja- jo tudi izobraževalni progra- mi osnovnošolskega izobra- ževanja za odrasle, ki niso zaključili tega izobraževa- nja, izobraževalni programi za pridobitev prvega pokli- ca za odrasle in izobraževalni programi za zviševanje splo- šno izobraževalne in kulturne ravni prebivalstva, funkcio- nalno opismenjevanje, spo- polnjevanje znanja za delo in poklic, za izobraževanje in usposabljanje brezposel- nih, izobraževanje za demo- kracijo, učenje tujih jezikov, učenje slovenskega jezika za tujce, izobraževanje za kva- liteto življenja, izobraževa- nje za uveljavljanje' poseb- nih pravic manjšin in odraslih s posebnimi potrebami in po- sebnih skupin ter drugo splo- šno izobraževanje odraslih del letnih programov pokra- jin (in ne več države kot do sedaj). Plačilo 4,5 mio € (ali 6 mio €) za izvajanje izobraževa- nja naših srednje- in višješol- cev v druge pokrajine ni zgolj transfer, ampak tudi investi- cija v druga okolja, ki jo le- ta znajo izkoristiti in od nje živeti. Prav tako ne smemo zanemariti dejstva, da ude- leženci srednjega in višje- ga izobraževanja iz Posavja, ki so dnevni ali tedenski mi- granti, svoj denar trošijo dru- gje: za prevoz, za sendvič in kavo, dijaški oz. študentski bon in dom, za kino in šopek rož. Če v povprečju potrošijo 5 evrov dnevno, se jih na le- tni ravni nabere več kot 3 mi- lijone. Skupaj že 7,5 mio € ali celo več kot 10 mio €. Izku- šeni ekonomisti, ki znajo iz- računati tudi vrednost soci- alnega kapitala, bi morda v evre preračunali tudi vso iz- gubo energije, ustvarjalno- sti, veselja, znanja, ki je po- gosto tudi trajna; sama si ne upam ugibati o številkah. Tr- diti pa si upam, da trgovci in gostilničarji v vseh treh posa- vskih srednješolskih mestih to računico že dolgo poznajo, se po njej ravnajo in čutijo tudi izgubo, kadar do nje pride. In v nekaterih delih bodoče po- krajine jo že čutijo. Ravnateljice in ravnate- Iji srednjih šol v Posavju se že nekaj časa zavedamo ve- likih, tudi korenitih spre- memb, ki nas čakajo v pri- hodnjih letih, zato smo že vzpodbudili razpravo o vpra- šanjih srednjega in višjega izobraževanja v bodoči po- krajini med našimi župani. Ne gre več za obstanek te ali one sole, za zaposlitev tega ali onega učitelja, za tekmo- vanje za učence med šolami. S prevzemom ustanovitelj- stva in financiranja javnih zavodov s področja srednje- ga in višjega izobraževanja dobivajo pokrajine odgovor- nosti in priložnosti za priho- dnost svojih okolij. Prepri- čana sem, da predstavlja za pokrajino in s tem za naše okolje prevzem ustanovitelj- stva javnih zavodov s podro- čja srednjega in višjega izo- braževanja veliko priložnost, saj v svojo sredo sprejema utečene in dobro organizi- rane ustanove, ki so vajene sprememb in s tem tvega- nja. Tisto, kar okolje in sole * potrebujemo za uresničeva- nje zgodovinske priložnosti, pa sta vizija in strategija, ki ju mora postaviti pokrajina, še prej pa zavedanje, da ju nujno potrebujemo za svoj razvoj. Čisto preprosto: ve- deti moramo, kaj, kako in kam želimo. Dobro je vede- ti, da si to želimo SKUPAJ. Za Aktiv ravnateljev in ravnateljic srednjih in višje strokovne sole v Posavju predsednica aktiva: mag. Alenka Žuraj Baloq, prof. e-mail: yurena@siol.net TEČAJI V ANGLIJI, AVSTRIJI iano.Wni tTporWslo.j VPIS OD 15. JANUAR JA DO 15. FEBRUAR JA 2OO8 \ 07 33 72 1OO \ 07 33 72 102 \ \ 07 33 72 103 \ 07 33 72 104 \ IMladinski center Brežice l/08r Turistično informacijska mreža Brežice - TIM &__ ¦ brezžični dostop TIM - Turistično informacij- ska mreža Brežice je odpr- la e-točke, v okviru katerih zagotavljamo javno dosto- pen prostor z računalniško opremo in možnost neovira- nega, brezplačnega dosto- pa do interneta na širšem območju občine Brežice. Gre za projekt Mladinskega centra Brežice, ki predsta- vlja Turistično informacijsko mrežo e-točk z možnostjo dostopa do svetovnega sple- ta. e-točke: ARTIČE 1. Krajevna skupnost Artiče; Artiče 38, 8253Artiče; PRO- STORI KS - kontakt: g. Franc Volčanšek: 040/204-960 BIZELJSKO 1. Krajevna skupnost Bi- zeljsko; Kumrovška cesta 5, 8259 Bizeljsko, PROSTORI KS - kontakt: g. Franc Kelhar: 041/590-380 BREŽICE: 1. Mladinski center Brežice, Gubčeva 10a, 8250 Brežice; KLUB - kontakt: g. Aleš Ož- vald; 041/339-227 2. Občina Brežice, Cesta pr- vih borcev 18, 8250 Brežice; AVLA; E-točka je dostopna ves čas odprtosti Občine. 3. Mestna hiša Brežice, ce- sta prvih borcev 22, 8250 Brežice - kontakt: Peter Ko- vačič; 07/49-66-995 ČATEŽ OB SAVI 1. Gostilna in penzion Les, Rimska cesta 31, 8250 Bre- žice; GOSTILNA- kontakt: g. Frenk Les: 07/49-61-100 DOBOVA 1. Krajevna skupnost Dobo- va; Ulica bratov Gerjovičev 48, 8257 Dobova; PROSTORI KS - kontakt: g. Branko Pro- sevc: 041/764-265 JESENICE NADOLENJSKEM 1. Mladinsko društvo Krokai; Jesenice 7c, 8261 Jesenice na D., GOSTILNA STRNIŠA- kontakt: g. Mladen Strniša: 041/604-721 2. Krajevna skupnost Jese- nice na Dolenjskem, Jeseni- ce 11 a, 8261 Jesenice na D., PROSTORI KS - kontakt: ga. Rajka Križanac: 031/309- 247 KAPELE 1. Turistično društvo Kape- le, Kapele 21, 8258 Kapele, PROSTORI DRUŠTVA pri PO - ŠTI - kontakt: g. Franc Vra- netič: 041 /270-878 PIŠECE 1. Krajevna skupnost Pišece, Pišece 13, 8255 Pišece, PRO- STORI KS - kontakt: g. Peter Skrivalnik: 031/582-169 *¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦•• I Pomembno obvestito: ¦ ¦ I Otvoritev e-točk je ¦ I prestavljena s ; : 24.1.08 na 13.2.08. j '«¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦a* Neformalno izobraževanje - NEFI Računalništvo: UČIMOSEZAŽIVLJENJE Neformalno učenje je posta- lo sestavni del naših življenj, še več, mnogokrat se pojavi kot potreba po aktivnosti, druženju, odkrivanju lastnih potencialov, izmenjavi izku - šenj spretnosti, včasih pa le želimo uskladiti naše znanje s tehničnim napredkom. Za- hvaljujoč Microsoftu in Mla- dinskemu informativnemu svetovalnemu središču smo v Mladinskem centru Breži- ce začeli izvajati program Učimo se za življenje. V lokalno okolje smo na ta način pripeljali sklop brezplačnih računalniških tečajev, ki so v prvi vrsti namenjeni izboljšanju zapo- sljivosti mladih, socialnemu vključevanju ter nenaza- dnje dvigu računalniške in informativne pismenosti. V naše skupine so se večinoma vključevali odrasli z različ- nim predznanjem. Prav ta raznolikost izkušenj je po- magala ustvariti učeče se vzdušje v skupinah. Vodje tečajev smo si pridobili dra- gocene izkušnje iz izobraže- vanja odraslih, tečajnice in tečajniki pa so odkrili nov način komuniciranja, zaba- ve ter se pogumno pridružili svetovnemu spletu. Za nova znanja podelimo tudi potr- dila. Najljubši del nam mentor- jem pa je, ko po zaključenih tečajih dobimo novoletne voščilnice ali pa duhovito fotografjo po elektronski pošti. S tečaji bomo nada- Ijevali predvidoma v začet- ku februarja. Tuji jeziki: ZAČETNI TEČAJ ANGLEŠČI- NE, NEMŠČINE, FRANCO- ŠČINE IN RUŠČINE Mc Brežice razpisuje začetni tečaj ANGLEŠKEGA JEZIKA v obsegu 40 ur, ki ga bo vodila prof. Liudmila Pesehonova. V sodelovanju z izobraže- valnim zavodom Univerzum Minerva pa razpisujemo 60 urne tečaje nemškega, fran- coskega in ruskega jezika. Minervini tečaji so v skladu z najvišjimi standard! EVROP SKE JEZIKOVNE LESTVICE. Za vse tečaje je prijava obvezna, rok prijave je 11.2.'08. Prijavite se lahko po telefonu 07/499-00-70, po e-pošti program@mc- brezice.si ali pa osebno v McB pisarni. Napovedi ^^^^HB OTROŠKA PREDSTAVA: Janko in AAetka četrtek, 24.1.2008 ob 17:00 Klub Me Brežice, vstopnina 3,5 € ALTERNATIVNI KONCERT: Tema do nižin Sweet Sorrow, Obnounce, Železo Beton sobota, 26.1.2008 ob 20:00 Klub Me Brežice, vstopnina 5 € IRSKO ŠKOTSKI KELTSKI KONCERT: Beer Belly koktajle bo delal barmen Rok sobota, 2.2.2008 ob 21:00 Klub Mc Brežice, za maske prost vstop PUSTNA POVORKA torek, 5.2.2008 ob 16:00 izpred Vrtca Mavrica Krofi in pustno rajanje v Mc Brežice z Borisom Kononenkom ŽIV ŽAV: brezplačne ustvarjalne delavnice za najmlajše vsako soboto od 10:00 do 12:00 ure Igralnica Mc Brežice PLESNI VRTEC vsak ponedeljek ob 17:00 Igralnica Mc Brežice PLESNI KROŽEK vsak petek ob 15:00 Igralnica Mc Brežice INFO IN PRIJAVE NA NEFI TEČAJEDO 11.2.2008 munmsHi ccnu» brgžicc a Mini Mc PUSTNA POVORKA Mc Brežice, Društvo prija- teljev mladine Brežice in Vrtec Mavrica Brežice bomo s skupnimi močmi priklicali pomlad in z njo Pusta Hru- sta. Pustovanje bo na pu- stni torek, 5.2.2008, krenili bomo ob 16. uri izpred Vrt- ca Mavrica. Od tarn bomo v spremstvu godbe prehodili mestne ulice do Mladinske- ga centra Brežice. Klovni, zajčki, strašila, kavboji, vojaki, princeske in še kdo, bomo rajali in se sladkali s slastnimi krofi, zabaval pa nas bo Boris Kononenko. OTROŠKA PREDSTAVA IN ŽIV ŽAV Ne pozabite niti tedenskih in mesečnih dogodkov za naj- mlajše - sobotne živ žave ter mesečne lutkovne pred- stave. V januarski predsta- vi v četrtek, 24.01.2008 ob 17. uri, bosta nastopila ju- naka iz najbolj priljubljene zgodbe bratov Grimm - Jan- ko in Metka. Junaka, skupaj s staršema, nas bosta spo- mnila, da smo drug drugemu največji zaklad. Predstavo bo zaigralo Družinsko gleda- lišče Kolenc. V Škratovi igralnici, ki se nahaja v naših prostorih, se skupaj z animatorji vsako soboto od 10. do 12. ure sre- čujejo otroci stari od enega leta naprej. Ob prijetnem druženju, sproščenem igra- nju ter kreativnem ustvar- janju se jim obeta obilica nepozabnih doživetij. »Bistvo je očem nevidno. Kdor hoče videti, mora gle- dati s sreem." [Saint-Exupe- ry: Mali PrincJ Klub Mc Brežice Klub McB bo letos prazno- val deveto leto delovanja. V tern času se je izoblikoval v prostor za koncerte, raz- stave, tematske večere, po- topise; je udoben prostor z obiljem družabnih namiznih igei; na voljo je brezplačen dostop do interneta ter raz- ličnih časopisov in revij na info policah. V Klubu delajo prijazni klub- ski sodelavci, ki vam znajo postreči z nasmehom, naj- cenejšimi sokovi, novostjo mokačinom ali pa s po- sebno McB kavo, najnovej- šimi informacijami o naših aktivnostih in vas ustrezno usmeriti do badmintona in namiznega tenisa v naših prostorih. Pri nas lahko ku- pite Eventimove vstopnice za vse športne in kulturne dogodke v Sloveniji in tuji- ni. Klub Mladinskega centra je odprt vse dni v tednu; od nedelje do četrtka od 11:00 do 24:00 ure, ob petkih od 11:00 do 1:00 in ob sobotah od 10:00 do 1:00 ure. Mladi aktivisti Ponosni smo, da je del naše McB ekipe tudi skupina mla- dih, ki jim ni odveč prisko- čiti na pomoč pri organiza- ciji in izvedbi dogodkov ter aktivnosti, izmed katerih jih je precej nastalo tudi po njihovih predlogih. Mladi aktivisti kot skupi- na delujejo že več kot eno leto, za njimi pa so že šte- vilne akcije (čistilne, delov- ne, promocijske, informa- tivne), kreativne delavnice, koncerti in obsežno delo na avdio-vizualnem področju. V skupini aktivno deluje 12 mladih, ki se udejstvujejo vsak na svojem pod roc ju: avdio in video dokumenta- ciji ter produkciji, pisanju clankoy pomoč pri ozvoče- nju in izvajanju delavnic. Dekleta in fantje pa si prav posebno pohvalo zaslužijo za tradicionalno, koncertno prireditev NMS fest, ki se zgodi vsakega junija, na za- dnji šolski dan. K sodelovanju vabimo tudi vse vas, ki si želite preživeti preostanek svojega prostega časa kreativno, produktivno in družbeno koristno. I Mladin. ter Brežice, Gubčeva 10a, 8250 Brežice, tel.: 07 49 900 70, fax: 07 49 900 71, e-mail: mc-bi brezice.sil MS Mladine Kriko VABIMO VAS na zasedanje 18. občinskega otroškega parlamenta, ki bo v torek, 29. januaija 2008. Mlade parlamentarke in parlamentarci se bodo na 18. občinskem otroškem parlamcntu pogovarjali o tcmi, ki so jo saini izbrali: »ZABAVA IN PROSTI ČAS Ml AXAW* Dncvni red zasedanja 18. občinskega otroškega parlamenta: • Pozdravni nagovor udeležencem • Razprava na temo Zabava in prosti čas mladih • Ugotovitve in sklepi • Sprejem sklepov • Volitve predstavnika/ce za 18. NOP • Predlog teme za 19. OP • Družabno srečanje in zaključek Začelo se bo ob 9. uri z glasbeno gledališko plcMio vi/ualno dogajalno predstavo za mlade ¦I)O(J.\JA!«, v izvedbi Drustva za razvoj gledališča v izobraževanju in nadaljcvalo v mali dvorani Kulturnega doma Krško. Izvedbo Občinskega otroškega parlamenta je omogočila: obänakrfto SI MLAD? ŽELIŠ DEL SVOJEGA PROSTEGA ČASA PREŽIVETI Z OTROKI ali STAREJŠIMI? ŽELIŠ PRIDOBITI NOVA ZNANJA, SPRETNOSTI IN IZKUŠNJE? ŽELIŠ SPOZNATI NOVE UUDI? S članstvom v klubu prostovoljcev v ZPM postaneš aktiven prostovoljec, ki izvaja programe za otroke in mladostnike in starejše. Postaneš del gibanja za lepšo sedanjost in prihodnost. Brezplačno izobraževanje v mesecu februarju in marcu. Program in prijave: pisarna ZPM Krško, CKŽ 23, Krško www.zveza-zpm-krsko.si Zveza Prijateljev Mladine Krško in DPM Krško-levi breg vabita na 9. TRADICIONALNO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v spremstvu staršev v soboto, 2. februarja 2008, od 14.30- 17. ure v Hotelu City Krško PROGRAM IZVAJAJO ANIMATORJI - prostovoljci ZPM Krško in duo Fantasy Vabljeni vsi otroci! ZP Zveza vvl/ Prijateljev ' K*s( MS Mladine Krško 1953 - 2008 55 let za srečnejšc otroštvo V Krškem že 18. otroški parlament KRŠKO - 29. januarja bo v Kultumem domu Krško potekal že 18. otroški parlament, tokrat na temo Zabava in prosti čas mladih. Za ogrevanje bo poskrbelo Društvo za razvoj gle- dališča v izobraževanju, ki bo mlade parlamentarce in naj- uspešnejše osnovnošolce na izven šolskem področju uvodo- ma -ogrelO" z glasbeno gledališko plesno vizualno dogajalno predstavo za mlade »Dogaja!". Gre za predstavo o zmeden- cu, ki se išče, uporablja pa izrazna sredstva, ki so mladim bli- zu in jih navdihujejo prepleta gibalno in dramsko gledališče, video ter glasbo. Organizatorica dogodka ZPM Krško se je za omenjeno predstavo odločila, ker so najstniška leta najbolj dojemljiva za idole, saj so mladim nujno potrebni za preslika- vo njihovih sanj in želja. V njih se namreč prepoznajo. V.B. 6. slovenski kongres prostovoljstva BLED - 18. in 19. januarja je na Bledu potekal 6. sloven- ski kongres prostovoljstva pod naslovom Prostovoljstvo in odgovornost. Kongres je organizirala Slovenska filantropi- ja. Odgovornost v prostovoljstvu je tema, s katero se v or- ganiziranem prostovoljstvu veliko ukvarjamo. Tudi nevede. Rešujemo probleme, ki so lahko posledica pomanjkanja od- govornosti, lahko države do svojih državljanov, delodajal- cev do zaposlenih, družbe do tujcev, ljudi do soljudi... Kaj je osebna odgovornost, kaj je socialna odgovornost, kaj je družbena odgovornost. Na vprašanji, kdo je v procesu pro- stovoljskega dela nosilec odgovornosti in kakšna je, je po- skušal odgovoriti letošnji 6. slovenski kongres prostovoljstva. Na kongresu smo udeleženci z več zomih kotov osvetlili tudi dejstvo, da smo ljudje, ki delujemo v nevladnih organiza- cijah, preobremenjeni z odgovornostjo, saj prepoznavamo nepravilnosti in se čutimo odgovorne za rešitve. Kongresa se je udeležilo okrog 140 organizacij, ki organi- zirajo prostovoljno delo na različnih področjih, v imenu le-teh okrog 220 udeležencev. Prepričana sem, da bodo do- godki na kongresu prispevali k vedenju in ukrepanju ter ve- čji prepoznavnosti vrednot prostovoljstva tudi v našem oko- Iju ter končno k sistemski ureditvi prostovoljstva. Kongresa sem se udeležila kot članica Slovenske filantropi- je, mentorica in organizatorica prostovoljstva v NVO v regi- ji Posavje ter pobudnica ustanovitve Regijskega centra pro- stovoljstva v NVO za Posavje. Vida Ban Zeleni nahrbtnik v Koprivnici KOPRIVNICA - Zveza prijateljev mladine Krško, vrtec pri 0Š Brestanica in vrtec Koprivnica so v petek 18. januarja pripra- vili in izvedli že 4. predajo Zelenega nahrbtnika z zmajčkom Jurčkom v tern šolskem letu. Zmajček Jurček se je skupaj z otroci in njihovimi men- toricami iz vrtca Brestani- ca pripeljal z avtobusom v Koprivnico. S sabo je v ze- lenem nahrbtniku prine- sel naloge za otroke iz vrt- ca Koprivnica, ki jih bodo morali opraviti v določe- nem času. Otroci iz vrtca Brestanica so za vse udele- žence zaigrali igrico »Drevo ima srce<«. V spomin in darilo so izde- lali spominčke iz lesa, pri- nesli pa so tudi čisto pravo drevo višnjo, ki jo bodo otroci z mentoricami posa- diti v okolici vrtca. Naloge, ki jih bodo opra- vljali otroci iz vrtca Kopriv- nica, se nanašajo na zdravje in zdravo prehrano, saj bodo spekli zdrav kruh, pripravili zdravo malico, izdelali pre- hrambeni stolpec ter z gibanjem vzdrževali zdravje. Naloge bodo v vrtcu opravljali vse do 11. februarja, ko se bo zmaj- ček Jurček odpravil na Senovo. Darinka Kerin, ZPM Krško ZP Zveza v v \ / Prijateljev s v/ MS Mladine Krško PONUDBA IZOBRAŽEVANJ MLADINSKEGA CENTRA KRŠKO Mladinski center Krško vam tudi v tem letu nudi na voljo kopico izobraževanj. Še vedno izvajamo brezplačne opismenjevalne tečaje v sodelovanju s podjetjem Microsoft Slovenija in zavodom MISSS. V ponudbi so tudi bolj kreativna računalniška izobraževanja, jezikovni tečaji, ter učna pomoč za osnovnošolce, nekaj izobraževanj pa je namenjenih mladinskim društvom in organizacijam. Ob tej priložnosti vam nudimo tudi poseben 30% zimski popust na vse računalniške tečaje. Računalniški in IKT tečaji Ponudba računalniških izobraževanj MC Krško: - Tečaj izdelave spletnih strani, (16 ur), cena s popustom: 40 € - Začetni tečaj AutoCAD, (16 ur), cena s popustom: 40 € -Začetni tečaj Corel Draw, (16 ur), cena s popustom: 40 € - Nadaljevalni tečaj MS Word, (20 ur), cena s popustom: 40 € -TečajMSExcel,(20ur), cena s popustom: 40 € Brezplačna izobraževanja: - Osnovni tečaj računalništva (Učimo sezaživljenje)(20ur) - Računalniške delavnice MC Krško (vsak petek od 16.00 do 17.30) - Računalniške delavnice Bivak Senovo (vsak petek od 16.00 do 17.30) Pričetek tečajev je pogojen s številom prijav. Več informacij in prijave na: 07/488-22-87 (Iztok) ali iztok.molan(g)mc-krsko.si Jezikovni in ostali tečaji za mlade - Konverzacijski tečaj angleščine (30 ur) - Nadaljevalni tečaj nemščine (40 ur) - Začetni tečaj nemščine (40 ur) INFO sestanek v MC Krško: ponedeljek, 18. 2. 2008 ob 16.30 Priprave na maturo za srednješolce: - poklicna matura iz matematike (40 ur) - splošna matura iz matematike (40 ur) Za osnovnošolce: Brezplačna učna pomoč in dnevni center v MC Krško vsak torek, sredo in četrtek od 13.00 do 16.00 Organizatorja: MC Krško & Društvo Izvir Za mladinska društva in organizaeije: - Kako urejati finančno dokumentacijo društva skozi vse leto? MC Krško, sobota, 16. februar 2008 - Usposabljanje za organizatorje prostovoljskega dela MC Krško, sobota, 1. marec 2008 Izvaja: Slovenska filantropija Več informacij in prijave na: 07/488-22- 82 (Miša) ali mihaela.kovacic(a)mc- krsko.si. Celotno ponudbo izobraževanj najdete tudi na www.mc- krsko.si/ (izobraževanje). Zeleni nahrbtnik v vrtcu Brestanica BRESTANICA - Vrtec Brestanica že nekaj let sodeluje v pro- jektu Zveze prijateljev mladine Zeleni nahrbtnik, kjer je nosilka projekta na nivoju občine ZPM Krško. Projekt v so- delujoče slovenske vrtce vnaša teme s področja ekologije. Nahrbtnik z maskoto Zmajček Jurček kroži po vrtcih vklju- čenih v ta projekt. Letos so našemu vrtcu nahrbtnik skupaj z nalogami predali otroci iz vrtca Kostanjevica. Brestaniške vrtičkarje je obiskal tudi lovec. Tako smo raziskovali temo Gozd - naše bogastvo. V času iz- vajanja projekta so naši otroci spoznali gozd ter pomen goz- da za ljudi in živali. Obnovili in pridobili smo znanje, kako lahko ljudje vplivajo na naravo, predvsem na gozd in nje- govo življenje. Otroci v starosti 1-3 let so se igrali z žagovino in lepili s fur- nirjem. Otroci dveh skupin v starosti 3-6 let pa so v vrtcu iskali predmete iz lesa in se v času trajanja projekta igrali predvsem z lesenimi igračami ter neizmerno uživali v delav- nici, kjer so preizkušali rokovanje s kladivi, žeblji, letvicami in deskami, ki nam jih je priskrbel Milan Županc. Raziskovali so pomen biomase za ljudi. V pomoč pri predsta- vitvi le te nam je bila učiteljica Marjanca Penič. Z zanima- njem so prisluhnili lovcu Rafku Kranjcu in gozdarju Tibor- ju Palfyju. Obiskal nas je tudi mizar Žaro Novak, otroci pa so ob njegovi pomoči preizkusili svoje praktične spretnosti v izdelavi stojal za prtičke. Najstarejši otroci so pripravili tudi predstavo Drevo ima srce. Projekt je v naše delo vnesel mnogo aktivnega raziskovanja in nas naučil mnogo novega, predvsem pa smo v našem delu neizmerno uživali. Spoznali smo, kaj nam gozd nudi in kaj in kako lahko tudi najmlajši prebivalci prispevamo k ohranja- nju naših gozdov. Odrasli, sledite nam! Helena Zupančič Diplomatski bonton BREŽICE - Z diplomatom gospodom Milanom Jazbecem, ki vodi Malo šolo diplomacije, smo se srečali že tretjič. Tokrat so se naši diplomati pogovarjali o diplomatskih kosilih in ve- čerjah. Kako se obnašati, kaj je vljudno in kaj ne? Vpraša- nja, na katera smo odgovarjali praktično, saj smo se posta- vili v vlogo gostitelja in gosta. Gospod Jazbec nas je seznanil z odgovornostjo gostitelja, ki mora urediti vse potrebno za prihod gostov, kar vključuje gostinsko in hotelsko postrežbo, razporeditev miz, ureditev prostorov, pripravo zdravice... Le- tarnora biti pripravljena že prej, da je gost z njo seznanjen že pred srečanjem. Zdravico napiše tudi gost. V njej se za- hvali za povabilo, sprejem, hkrati pa poudari sodelovanje obeh držav. Tako gost kot gostitelj morata poskrbeti za oseb- no urejenost (urejena zunanjost frizura, nohti, obleka...), za pogovor in vzorno vedenje po strogem diplomatskem bon- tonu. Ob koncu našega srečanja pa smo pripravili in sode- lovali pri pravem diplomatskem kosilu, kjer smo upoštevali pravila, s katerimi nas je seznanil gospod Jazbec. Valentino Levak in Nejc Rožman, OŠ Brežice Zeleni nahrbtnik tudi na Senovem SENOVO - Vrtec pri OS XIV. divizije Senovo že tretje leto so- deluje v okoljevarstvenem projektu Zeleni nahrbtnik. Vanj smo vključene vse strokovne delavke in otroci. Izvajamo ra- zne naloge iz ekologije. Doslej smo se pozanimali o kvaliteti pitne vode, se pogovarjali o vodi, o gozdovih (skrb, varova- nje), o pomenu gozda za živa bitja in posadili drevo, za ka- terega skrbimo in opazujemo njegovo rast. S tern uresniču- jemo cilj, da otroci sami razmišljajo o naravi in okolju ter o odnosu človeka do njiju. Za izvajanje projekta se vsako leto dogovarjamo z ZPM Krško. V letošnjem šolskem letu je zeleni nahrbtnik z zmajčkom Jurčkom najprej obiskal vrtec Senovo. V mesecu oktobru smo zmajčka Jurčka predali v vrtec na Raki. Nahrbtnika z zmajčkom Jurčkom so se zelo razveselili in prav tako tudi nas. Lepo so nas sprejeli in pogostili, za kar se jim še enkrat lepo zahvaljujemo. Tatjana Pavlič, vzgojiteljica iwsuvw into INrOkMACI )'>KO SRI l)K("f I'OKRAIINI F'OSAVJf NOVICE • KRONIKA - KULTURA • SPORT . NAPOVEDNIK V šolskih klopeh z OS Artiče ARTIČE - V nedeljo, 13. januarja, smo se učenci Osnovne sole Artiče predstavili v oddaji Spet doma, in sicer v delu oddaje, ki ga imenujejo Spet v soli. Gosta oddaje sta bila Peter Man- koč (trenutno najboljši slovenski plavalec) in Tjaša Koka I j (Miss universe Slovenije 2007, ki se je uvrstila med prvih 15 lepotic na svetu). Bili smo presenečeni nad pri jay Učenci OŠ Artiče z Mariem Galuničem oblikovalcev oddaje in samega voditelja Maria Galuniča, ki si je vzel čas in nas pozdravil ter se z nami na kratko pogovoril. le ob prihodu nas je pričakala garderoba posebej za nas. Počutili smo se kot prave zvezde, sploh ko smo videli, da so v sosednji sobi popularni Tabu. Pomeriti so nas, da smo dobili primeme majice z logotipom oddaje, ki smo jih imeli oblečene med sne- manjem in smo jih kasneje tudi odnesli domov. Nismo si še prav nagledali našega prostora, že so nas odpeljali v »masko«. V šolski klopi sta dva učenca pomagala Petru v znanju nara- voslovja, Tjaši pa sta dve učenki pomagali v znanju gospodinj- stva. Na začetku je bila prisotna trema, saj nismo bili navaje- ni kamer, luči, pudranja pred snemanjem in množice ljudi okoli nas. Po uvodni zadregi pa nam je beseda zopet stekla. Za na- grado smo dobili še knjige založbe Mladinska knjiga. Novinarski kroiek OŠArtiče Senovčani zmagali v Malih sivih celicah SENOVO Ekipa OS Senovo v postavi Tina Šoln, Klara Moškon in Kiemen Štih se je v torek, 15. januarja, udeležila snema- nja oddaje Male sive celice na RTV Slovenija. Udeležbo smo si priborili na predtekmovanju, ki je potekalo že lani na OŠ Grm v Novem mestu. Naša ekipa je premagala ekipo OŠ Murska So- bota. Oddaja je bila na sporedu v sredo, 16. januarja, ter v soboto, 19. januarja, na 1. programu RTV Slovenija, ogledati pa si jo je mogoče tudi na spletu. Tekmovalci se zahvaljujemo sošolkam in sošolcem za bučno navijanje v studiu in spremlja- jočim mentorjem za vso pomoč in vzpodbudo! Tina Šoln NAGRADNINATEČAJ ZA NEOBJAVLJENOIZVIRNO PESEM IN NASLOV »VITEZ/VITEZINJA PESNIŠKEGA TURNIRJA« V okviru projekta 11. slovenski dnevi knjige v Mariboru - Ko te napiše knjiga 2008, ki ga prireja Mladinski kulturni cen- ter Maribor razpisuje Založba Pivec natečaj za izvirno neo- bjavljeno pesem. Na natečaju lahko po eno pesmijo, ki ne sme biti daljša od 50-ih verzov, sodelujejo vsi v slovenščini pišoči pesniki ne glede na starost in stopnjo uveljavljenosti. Avtorja, ki bo poslal več pesmi ali predolgo pesem, žal ne bomo mogli upoštevati. Žirija, v kateri bodo poznavalci so- dobne slovenske poezije, bo izmed sodelujočih izbrala štiri- indvajset najbolj uspešnih avtorjev, ki se bodo konec marca oz. v začetku aprila 2008 pomerili na dveh polfinalnih Pe- sniških tumirjih v Velenju in Novem mestu. In sicer tako, da se bo polovica od izbrane štiriindvajseterice pomerila v enem, druga polovica pa v drugem kraju. Na vsakem polfi- nalnem tumirju bo strokovna komisija izmed dvanajstih pe- smi izbrala štiri, dve pa obänstvo z glasovanjem, kar pome- ni, da bosta tisti dve pesmi, ki bosta prejeli največ glasov obänstva ob štirih izbranih s strani komisije, napredovali v finale. Dvanajst izbranih pesnikov bo v soboto, 19. apri- la 2008, s svojimi pesmimi, ki jih bodo sami interpretira- li, sodelovalo na »PESNIŠKEMTURNIRJU« v Viteški dvorani mariborskega gradu. Strokovna komisija bo izbrala VITEZA/ VITEZINJO PESNIŠKEGATURNIRJA 2008, ki bo prejel(a) di- plomo, knjigo in denarno nagrado v znesku 500 evrov. Svo- jega nagrajenca pa bo izbralo tudi obänstvo. Vseh 12 final- nih pesmi bo objavljenih v literami reviji Rp./Lirikon21. Avtorji naj svojo pesem pošljejo na naslov Založba Pivec, Krekova 13, 2000 Maribor, s pripisom PESNIŠKI TURNIR 2008, najkasneje do 15. februarja 2008. Pesmi naj bodo podpisane le s šifro, v posebni kuverti, prav tako označeni s šifro, pa naj bodo avtorjevo ime, priimek, naslov, elektron- ski naslov in telefonska številka. Strokovna komisija bo 10. marca 2008 objavila imena štiriindvajsetih izbranih avtor- jev na spletni strani Založbe Pivec (http://www.zalozba-pi- vec.com) in v nekaterih tiskanih medijih. Dodatna pojasnila dobite po telefonu 02 250 08 28 oz. 031 335 873 (Nino Fli- sar, koordinator projekta). Zalozba Pivec Izlet na Dunaj DOBOVA - Učenci OŠ Dobova, ki obiskujemo izbirni predmet nemščine, in ostali učenci, ki so se nam želeli pridružiti, smo se v predbožičnem času odpravili na celodnevni izlet na Dunaj. Pridružili so se nam tudi učenci iz OŠ Bizeljsko in Globoko. Zjutraj smo se že ob zgodnji peti uri z avtobusom odpe- ljali iz šole. Vožnja je bila zelo dolga, saj smo se vozili do- Udeleženci izleta na Dunaj_________________________ brih šest ur. Med potjo smo se večkrat ustavili in nekaj po- jedli. Na Dunaj smo prispeli okrog enajste ure. Najprej smo si od zunaj ogledali dvorec Schönbrunn, kjer imajo zelo ve- lik park, po katerem smo se tudi sprehodili. Nato pa je sle- dil orientacijski ogled mesta. Ogledali smo si Uranio, me- stni park, parlament, mestno hišo, borzo, zahvalno cerkev... Peš pa smo se sprehodili tudi po Hofburgu, mimo kapucin- skih grobnic, po Koroški cesti do cerkve sv. Štefana in Grab- na. Popoldne smo obiskali tradicionalni božični sejem, eden najstarejših v Evropi, ki se nahaja pred mestno hišo. Tarn smo imeli nekaj ur zase in vsak si je lahko kupil kakšen spo- minček. Nekaj posebnega pa je bil tudi ogled Hundertwasser Haus, hiše nenavadnih oblik in pisanih barv. Ogledali smo si jo tudi od znotraj, kar je bilo prav tako zanimivo videti, kot od zu- naj. Nato pa je sledila vožnja z Riesenradom, dunajskim ve- likim kolesom v Pratru, kar smo vsi že eel dan nestrpno pri- čakovali. Razgled iz posameznih koles na mesto je bil zelo lep, škoda pa je bilo, da je kolo naredilo le en krog. Domov smo se vrnili okrog polnoči, vsi že zelo utrujeni. Ekskurzija nam je bila vsem zelo všeč, saj smo spoznali Du- naj, ki je ena najlepših prestolnic na svetu. Cel izlet je bil zelo poučen, hkrati pa smo se tudi zelo zabavali. Gabriela Kramer in Katja Bogovič, 8. r. OS Dobova V V ___ Sportne urice na OS Bianca BLANC A - V letošnjem šolskem letu smo se na OS Bianca od- ločili, da ponudimo staršem predšolskih otrok športne urice. Urice potekajo že od novembra. Vsak ponedeljek se dobimo v športni dvorani OS Bianca ob 17. uri. Skupaj pojemo, ple- ' t * ! MaicKi mea sportno unco šemo, se igramo, tekamo, plezamo in se učimo predvsem vztrajnosti in druženja ter sprejemanja drugih. Pri nas tek- movalni rezultat ni pomemben. Učiteljici Majda Stopar in Mateja Strnad Šahovsko tekmovanje v OS Koprivnica KOPRIVNICA - V soboto, 12. januarja, je bilo v OS Koprivni- ca posamično šolsko šahovsko tekmovanje pod mentorstvom Mladi šahisti z mentorjem Ivana Gmajnerja. Udeležilo se ga je 12 učencev, med nji- mi tudi gost iz OS Senovo. Pri dečkih je prvo mesto dosegel Uroš Bogovič, drugo mesto Robert Ašič in tretje mesto Si- mon Vuk. Skupno prvo mesto je dosegla Lucija Župevc, ki je bila edina deklica na tekmovanju. Lucija Župevc, A.r. OŠ Koprivnica B POSAVSKA PANORAMA Posavski obzornik - leto XII, številka 2, četrtek, 24.1. 2008 FAŠJENK DOBOVA 1008 TD DOBOVA - SEKCIJA FAŠJEHK PROCRAH PRIREPITEY v ogrevönem' šotoru , I* 07.00 IZID PUSTNIH NOVIC • I 1.30 ZBOR SVETNIKOV • 12.00 PREVZEM OBLASTI NA OBČINI • 12.30 POSTAVITEV FAŠJENKOVEGA ŽUPANA • 13.00 SVEČANA SEJA V RESTAVRACIJ SOBOTA 01.01. DOBOVA • 20.00 FAŠJENKOVA FANTOVŠČINA S PRESENEČENJEM VELIKA ZABAVAV OGREVANEM ŠOTORU Z ANSANBLOn BISER NASTOP DOMAČIH SKUPIN NAJBOLJŠE MASKE BOGATO NAGRAJENE • 22.00 ZABAVA Z ANSAHBLOM VESELE STAJERKE • 24.00 ŽENSKI STRIPTIZ POMEPELJEK 04.01. OZNANJANjE PUSTA RADIO VRBINA fcU;H«l*lWr-M • 07.00 TRADICIONALNI KOSCI IN ORAČI • 09.00 OTROŠKA PUSTNA POVORKA • 10.00 OTROSKO PUSTNO RAJANJE S KLOVNOM • 16.00 OTROŠKO PUSTOVANJE Z ANIMACIJO • 16.00 ZBIRANJE PUSTNIH SVATOV PRED SOTOROM • 16.30 ODHOD PO NEVESTOV GOSTILNO MEGOVEC • 17.30 VELIKA PUSTNA ŠRANGA V OGREVANEM ŠOTORU Z ANSANBLON BISER • 20.00 PUSTNA SVATBA Z ANSAHBLOH ORION l-W:H!HJmill:M'M • 19.00 ATENTAT NA FAŠJENKA "TERASKOTA" FAŠJENKOV HOUSE PARTY V ŠOTORU S PRIZNANIMI DJ-ji • 20.00 DJ DARK, DJ JACKIE, GO CO PLESALKE PETEK 08.01. POBOYA • 20.00 ZADNJE SLOVO OD FAŠJENKA "TERASKOTA" KULTURNI PROGRAM OB KULTURNEM PRAZNIKU DELEGACIJE ZVENCI Organizatorja: BciuacPrimat TD Dobovo POSEBNA GOSTJA VEČERA: PIŠEČKA MICA ZABAVAV OGREVANEM ŠOTORU Z ANSANBLON BRATOV ŽERJAV, KD GASILSKIN PIHALNIN ORKESTRON LOČE IN NARIACHI "LA PALONA" l-MiWiWmiBH-H > 14.00 FORMIRANjE POVORKE IO NEDNARODNI PUSTNI KARNEVAL • I 5.00 PRIHOD POVORKE V DOBOVO (predstavitev mask na 2 info točkah) VRAČILO OBČINSKEGA KLJUČA PREDSTAVITEV POSAMEZNIH SKUPIN • 16.00 VESELA SEDMINA V OGREVANEM ŠOTORU Z ANSANBLOH LABIRINT • 20.00 PODELITEV NAGRADE ZA NAJ IZVIRNEJŠIVOZ (Nagrada: odojek -sponzor:Jože Stergar) 21.00 NADALJEVANJE ZABAVE Z _______ANSANBLON VITEZI CELJSKI Vablieni! 0d 01.01. do 09.01.1008 Posavski obzornik - leto XII, številka 2, četrtek, 24.1. 2008_______________________________________IZ NASIH OBCIN - BREZICE Bl Stranke so z delovanjem občinske uprave zadovoljne Občinska uprava se zaveda svojega poslanstva, to je delovanja v korist in dobrobit vseh občank in obča- nov naše občine. Naloge želimo pravočasno in uspešno izpeljati, zato smo za mnenje, kako so zadovoljni z našim delom, povprašali občane, ki pri urejanju zadev phhajajo v stik z zaposlenimi v občinski upravi. Anketa o zadovoljstvu strank sejeizvajala od 4.6.2007 do 30.9.2007, anketni vprašal- niki so bili strankam na vo- Ijo v tajništvih oddelkov in v sprejemni pisarni. V raziska- vi je bilo obdelanih 95 vrnje- nih in izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Uporabniki sto- ritev občinske uprave so oce- njevali kakovost dela usluž- bencev, odnos uslužbencev do strank, hitrost opravlje- nega dela ter urejenost in dostopnost Občine Brežice. V zaključku vprašalnika so lahko uporabniki storitev po- dali svoje mnenje ali predlog glede občinske uprave. Ocene, s katerimi so lahko občani ocenjevali kakovost dela in odnos do strank ter hitrost dela in urejenost Ob- cine, so bile od 1 slabo do 5 odlično. Povprečna ocena vseh štirih področij sestavlja splošno oceno zadovoljstva strank. Ta povprečna ocena zadovoljstva strank je bila relativno visoka 4,25. Najvišje so občani ocenili odnos uslužbencev do strank in sicer s povprečno oce- no 4,52. Najnižje pa je bila ocenjena urejenost in do- stopnost do poslovnih pro- storov občinske uprave (s povprečno oceno 3,98), kar je bila predvsem posledi- ca nedokončanih obnovitve- nih del v občinski stavbi in otežena dostopnost do ob- činske zgradbe zaradi izgra- dnje osrednje brežiške uli- ce v obdobju ko je potekala tudi anketa. Pa še nekaj zanimivosti iz zadnje rubrike anketnega vprašalnika, kjer so stran- ke podale svoja mnenja in predloge o Občini: Osebje je zelo prijazno; Mogoče ka- kšna prenova; Naj tako osta- ne; Bolj cenite občane; Je v redu; Tako naprej; Mesto je zelo lepo urejeno. Z rezultati ankete smo v občinski upravi zadovoljni, kar pa ne pomeni, da stva- ri ni mogoče še izboljša- ti. Še naprej se bomo trudi- li, da bomo s svojim delom uspešno reševali zadeve, poseben poudarke pa daje- mo tudi odnosu do strank. Z lanskim letom smo pričeli s projektom uvajanja siste- ma kakovosti v naše poslo- vanje, s katerim želimo na- graditi delovanje občinske uprave in še naprej graditi dobre odnose. Vir: Občina Brežice „V zadovoljstvo vseh, ki nas zvesto spremljajo..." POSAVJE - Mešani pevski zbor KUD Brežice in Tamburaški orkester KUD Oton Župančič Artiče sta s pe- smijo in tamburicami plemenitila čas lanskega iztekajočega se leta, prispevke, zbrane na koncertih, pa sta namenila za potrebe obnove cerkva. Glasbeni pohod Brežičanov in Artičanov se je pričel z iz- tekom brežiškega občinske- ga praznika, ko so domači- ni gostili prijateljski ženski pevski zbor NKB Maribor, na- daljeval pa se je nato v dru- gi polovici novembra, in si- cer na povabilo KS Raka in župnije Raka, kjer so glas- beniki priredili v cerkvi sv. Lovrenca po repertoarju va- bljiv dobrodelni koncert, ki sta ga s petjem v posame- znih točkah obogatila solista Elizabeta Križanič in barito- nist Niko Ogorevc. Praznične božično-novoletne trenutke so najprej ogreli v artiški cerkvi, tokrat še s so- delovanjem MePZ Artiče z dirigentom Mihom Haler- jem. S Pihalnim orkestrom Kapele in dirigentom Fran- cijem Arhom so popestrili prireditev Rotary kluba Ča- tež v Krškem, kjer so dobi- ček že po običaju rotarijcev namenili za šolanje nadarje- nih učencev v Posavju, s pra- zničnim koncertom v cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah pa so oplemenitili sredstva za obnovo Slomškovega doma. Polna dvorana poslušalcev na Čatežu je ob glasbi doži- vela praznični utrip, koncer- tni program pa so darova- li združeni zbori: MePZ KUD Brežice, brežiški zbor upo- kojencev, čateški cerkveni zbor, Ljudske pevke Žejno, s tremi priložnostnimi pesmi- mi pa so pod vodstvom Igna- ca Slakonje vsi sodelujoči pevci sklenili praznični kon- cert. Na dan svetih treh kra- Ijev pa so brežiški pevci in artiški tamburaši v bizeljski cerkvi zaključili svoje kon- certe, na katerih jih je po cerkvah kot solist povsod spremljal Niko Ogorevc. Tudi načrti v prihodnje so zelo pestri: že 16. februarja jih čaka medobmočna revija tamburaških orkestrov, kon- cert štiriperesne deteljice v Breiiski pevci in artiški tamburaši med skupnim nastopom Železni Kapli, kjer bodo tam- kajšnji domačini gostili bre- žiške. pevce, pevce iz Pro- sek Kontovela in Stražišča pri Kranju, v goste jim bo prišel pobrateni zbor iz Nedelišča, sami bodo odšli na gostova- nje k ŽePZ Nove KBM v Mari- bor, kjer so bili doslej trikrat še z artiškim orkestrom in predvidevajo, da bo tako tudi letos. Čaka pa jih tudi velik jubilejni projekt ob 40-letni- ci artiškega tamburaškega orkestra. Sicer pa dirigentka in solo pevka Elizabeta Kri- žanič v svojem in imenu di- rigenta in moža Draga Križa- niča poudarja: »Poleg rednih revij, precej napolnjenega programa in vaj želiva, da bi v svoje zadovoljstvo in zado- voljstvo vseh mnogih, ki nas zvesto spremljajo, še kaj več in boljše naredili. Pa ne gre za naju in da bi se o nama govorilo, temveč za vse tiste v zboru in orkestru, ki vložijo ogromno svojega časa za Iju- di, poslušalce, saj jim to, kar dajo, dajo s srcem.« N. Jenko S. Parkiranje na mostu ni več mogoče Zaradi zelo slabega stanja podvoza na Bizeljski ce- sti pri vodovodnem stolpu v Brežicah je začela z dnem 18.01.2008 veljati prepoved parkiranja na objektu (mo- stu). Hkrati je stopila v veljavo tudi prepoved vožnje preko objekta (mosta) za težke tovornjake. Do izved- be dodatnega pod pi ran ja konstrukcije, ki se bo izvedlo v prvi polovici leta 2008, se kot dodatni varnostni ukrep prepove tudi vožnja avtobusov. Prepoved parkiranja bo veljala do izgradnje novega premostitvenega objekta, ki se planira v letu 2009. Obrazložitev prepovedi: Občina Brežice je avgusta 2007 naročila pri Zavodu za grad- beništvo Slovenije - ZAG izvedbo deteljnega pregleda podvo- za (mosta) na Bizeljski cesti pri vodovodnem stolpu v srediscu Brežic. Pregled tega podvoza je pokazal, da je podvoz v sla- bem stanju in da je potrebno izvesti nekatere začasne ukre- pe do dokončne rešitve zatečenega stanja. Preiskave na te- renu in v laboratoriju so pokazale, da je prakticno celotne armatura ogrožena zaradi že začetih korozijskih procesov ka- kor tudi nadaljnjega razvoja korozijskih procesov tistih de- lov konstrukcije, kjer korozijski procesi še niso prisotni. Za- radi močnega zamakanja nad krajno podporo je vidno močno propadanja betona čelne površine prečnikov krajne podpore z močno korozijo prečne in vertikalne armature, kar je še po- sebno izrazito na zahodnem krajnem podporniku. Beton ste- brov vmesnih podpor je v spodnjem delu močno segregiran in porozen, mestoma se cementna matrica lusči, kar je posledi- ca zmrzovanja in odtaljevanja ob prisotnosti soli v zimskern času, ko so stebri zamočenf zaradi močenja površfne mfmo vozečih avtomobilov po mokri in zasneženi cesti pod objek- tom oz. se ob stebrih nakopiči sneg zaradi pluženja. Do izvedba novega objekta, predvidoma v letu 2009, se na objektu z dnem 18.01.2008 prepove parkiranje osebnih vozil ter vožnja težkih tovomjakov preko objekta. Do izvedbe do- datnega podpiranja konstrukcije, ki se bo izvedlo v prvi polo- vici leta 2008 se kot dodatni varnostni ukrep prepove tudi vo- žnja avtobusov. . Vir: Občina Brežice Pogovori z županom Vsak tretji torek v mesecu po oddaji OD TORKA DO TORKA je na programu TV studia v Brežicah pogovor z županom občine Brežice Ivanom Molanom. Vabimo vas k ogledu, obenem pa povabljeni k zastavljanju vprašanj. ^^ Vprašanja pošljite na tel. oz. tel. od- zivnik07496 33 44, tel. 07 496 63 44, \ na e-naslov: rnarjj^ <¦. info ali po pošti na V< k, Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško s pri- pisom POGOVORI Z ŽUPANOM. Internikana! KTV Brežice Subvencioniran prevoz za študente - DŠBus Projekt DŠBus vsako leto omogoča študentom iz bre- žiške in krške občine sub- vencioniran prevoz do Lju- bljane in Maribora. Namen programa je znižanje stro- škov prevoza in druženje študentov iz istih študijskih krajev. Izvedbo projekta na avtobusih opravljajo člani DŠB-ja. DŠBus vozi vsako ne- deljo ob 17.45. uri z breži- ške avtobusne postaje in ob 18.00 s krške avtobusne po- staje do študentskih nase- lij v Ljubljani in Mariboru. Avtobus vozi med študijskim letom, od začetka septem- bra do konca junija. V času študijskih počitnic DŠBus v Ljubljano in Mari- bor ne vozi. Z vožnjami pro- ti Ljubljani pričnemo zopet 10.2. in proti Mariboru 24.2. ob že znanem voznem redu. Več informacij o DŠBusu, voznem redu in kontaktnih osebah za DŠBus lahko dobi- te na naši internetni strani www.drustvo-dsb.si! V nadaljevanju pa smo zbra- li tudi nekaj mnenj naših študentk in študentov, ki se z nami redno vozijo v svoja univerzitetna središča: Nedelja popoldne... vsa ne- jevoljna, ker bo treba spet v Ljubljano... Razmišljam, kakšen prevoz naj uberem tokrat... Ja, izbira sploh ni tako težka, odkar vem za DŠBus! Najbolj udobna in najcenejša varianta, pa se dragocena pritožnost, da pokramljam z gimnazijski- mi kolegi... Darja L., Brežice Bus je prijetna popestritev študentskega doqajanja v Posavju, saj nastopa na dan, ko je študentskih zabav naj- manj in smo student je tudi najmanj povezani - torej v nedeljo. Ne služi pa z$otj za- bavi, ampak ima tudi funk- cionalno prednost za vse "vozate", ki so se naveličali dolgočasnih uric ob vožnji z vlakom čez Zasavje. Jernej M., Kophvnica DŠBus je zakon! Hiter, ce- novno ugoden, prostoren in zabaven... Špela P., Brestanica DŠBus mi je všeč zaradi treh stvari: je najcenejši in naj- hitrejši prevoz do Ljubtja- ne, hkrati pa je na njem ve- dno dobra družba. Benjamin B., Brestanica Mislim, daje DŠBus ena boljših možnosti: je hiter, zanesljiv, poln poznanih ljudi, vožnja je udobna... pripetje te čisto v bližino študentskih domov, po- vrh vsesa je pa še poceni. MatjaiK., Krsko Ekipa Društva študentov Brežice vam v izpitnem ob- dobju želi veliko študijskega uspeha in dm več opravlje- nih izpitov. m IZ NAŠIH OBČIN - KRŠKO Posavski obzornik - leto XII, številka 2, četrtek, 24. 1. 2008 Občina Krško objavlja javni razpis za sofinanciranje dogodkov v občini Krško za leto 2008, s katerim zagotavlja finančno pomoč pri organizaciji do- godkov, ki jih organizirajo subjekti, ki delujejo na obmo- čju občine Krško. Predvidena višina sredstev namenjenih za sofinanciranje v letu 2008 je 24.600,00 €. Sredstva se delijo na podlagi pridobljenih točk, ki jih komisija dode- li glede na merila, ki so sestavni del tega razpisa. Najvišji možen znesek pridobljenih finančnih sredstev je 850,00 €. Rok za črpanje odobrenih sredstev je 30.11.2008 v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna oz. do pora- be razpoložljivih sredstev. Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani, od dneva te objave do konca leta 2008, dvignejo v času uradnih ur v Kabinetu župana Občine Krško in na spletni strani www. krsko.si. Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom posreduje Metka Resnik, tel. 07/49-81-201,e-mail: metka.resnik® krsko.si, v času uradnih ur. JAVNA OBJAVA Na podla$i 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - ZLV-UPB3) in 60. člena Zakona o vo- litvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - ZVDZ- UPB1 in 54/07 - odtočba US RS) Posebna volilna komisija za volitve člana občinskega sveta občine Krško - pred- stavnika romske skupnosti javno objavlja POTRJENO KANDIDATURO ZA ČLANA OBČINSKEGA SVETA OBČINE KRŠKO - PRedstavnlKA ROMSKE SKUPNOSTI, V 6. VOLILNI ENOTI I. Za člana Občinskega sveta občine Krško - predstavni- ka romske skupnosti, na nadomestnih volitvah, dne 03.02.2008, je bil v 6. volilni enoti, v kateri izpolnju- jejo svojo volilno pravico volilni upravičenci - pripadniki romske skupnosti, s stalnim bivališčem na območju obči- ne Krško, potrjen naslednji kandidat: 1. MORAN JURKOVIČ, roj. 01.08.1975, naslov: GORICA 40, pošta: LESKOVEC, ¦ poklic: BREZ POKLICA, delo: NEZAPOSLEN, predlagatelj: SILVO JURKOVIČ in skupina volivcev. II. V 6. volilni enoti se voli 1 član občinskega sveta - pred- stavnik romske skupnosti. Številka:041-4/2007-O12 Datum: 16.01.2008 Posebna volitna komisija: Andrej Stuga, predsednik, l.r. 2. slovenski sad jar ski kongres z mednarodno udeležbo Krško, 31.1. - 2.2.2008 Otvoritev 2. slovenskega sadjarskega kongresa z med- narodno udeležbo bo v četrtek, 31. januarja 2008, ob 9. uri v Kulturnem domu Krško. Osrednja prireditev pa bo potekala isti dan ob 19. uri. V treh dneh bo predstavljenih 67 referatov in 31 poster- jev. Prvi dan predvsem tuje dobre prakse v sadjarstvu iz Južne Tirolske, Nemčije, Italije, Češke, Avstrije in Ki- tajske, ki nam jih bodo podali gostje iz teh držav. Več kot 20 udeležencev bo tudi iz bivših jugoslovanskih re- publik. Vsebine kongresa bodo seznanile z novostmi s področja pridelave sadja (domače in tuje izkušnje), z načini pridelave (ekološka, integrirana...) in o pomenu sadja za zdravje ljudi, udeleženci bodo začrtali tudi bo- dočo organiziranost slovenskih sadjarjev in spregovori- li o ukrepih s strani EU in države. V času kongresa bo v avli Kulturnega doma na ogled razstava sadja. Program je podrobneje objavljen na www.krsko.si. Želja organizatorjev in udeležencev kongresa je pregle- dati rezultate zadnjih štirih let in začrtati kratkoročne in dolgoročne strateške cilje razvoja sadjarstva, ponu- diti optimalne tehnologije pridelave ter organizacijske oblike, ki bodo omogočile normalen razvoj sadjarjem. Predsednica Sveta za sobivanje Nataša Brajdič Slivšek Občinski svet občine Krško je junija lani na podlagi 7. člena Zakona o romski skupnosti v RS imenoval Svet za sobivanje v občini Krško. Na ustanovni seji 16. januarja 2008 so člani sveta za predsednico izvolili Na- tašo Brajdič Slivšek. Namen Sveta za sobivanje je ustvarjanje pogojev za sobi- vanje z romsko etnično sku- pnostjo, preprečevanje kon- fliktov med Romi in ostalimi, vključevanje Romov v druž- beno življenje, zagotavljanje pogojev za ureditev romskih naselij in izboljševanje bival- nih razmer v njih. Člani Sveta za sobivanje so Ja- nez Hočevar in Jožef Zupan- čič, oba svetnika Obänske- ga sveta občine Krško, Nataša Brajdič Slivsek in Gregor Hu- dorovič, predstavnika romske skupnosti, Ivan Baznik, pred- stavnik civilne iniciative, in novi romski svetnik, ki bo znan po nadomestnih volitvah 3. fe- bruarja 2008. Sestavo sveta narekuje Zakon o romski sku- pnosti, ki polovico članov do- loča iz vrst romske skupnosti, ostale pa iz posameznega Ob- činskega sveta, v katerem je tudi predstavnik Romov. Svet za sobivanje bo deloval v širši sestavi skupaj s pred- stavniki različnih institucij, ki se ukvarjajo z urejanjem romske problematike (okoli- ške Krajevne skupnosti, Cen- ter za socialno delo, Policij- ska postaja, Osnovna šola Leskovec pri Krškem, nevla- dne organizacije...). Na ustanovni seji, ki jo je do izvolitve predsednice vodi- la podžupanja Ana Nusa So- mrak, so se prisotni dotakni- li številnih vprašanj povezanih z romsko problematiko kot je urejanje bivalnih razmer, ne- legalno zbiranje odpadkov in kurjenje v romskih naseljih, razpravljali so tudi o proble- mih predšolske vzgoje in obi- ska osnovne sole in iskali reši- Nataša Brajdič Slivšek (foto: Goran Rovan) tve na področju zaposlovanja. Izkazala se je potreba po dnevnem ali dalj trajajočem Kriznem centru, o katerem se bodo predstavniki vseh Cen- trov za socialno delo Dolenj- ske, Bele krajine in Posavja, na enem od posvetov, pogo- varjali že 29. januarja 2008. Po besedah podžupanje ob- čine Krško Ane Nuše Somrak so ustanovno sejo sklenili z ugotovitvijo, da je potreb- no nekatere rešitve izpelja- ti na osnovi Romom najbolj sprejemljivih možnosti. Bila je namreč podana potreba po vključevanju otrok v pred- šolsko vzgojo. Ker starši rom- skih otrok glede na sedanje izkušnje ne poskrbijo za re- den obisk v šolske ustanove, je bila podana ideja, da se Romom približamo in morda ustanovimo vrtec v njihovem naselju. S tem bi približali možnost izobraževanja, ki je temelj socializirane družbe. Publikacija o projektu Kanalizacija Krško Minuli teden so vsa gospo- dinjstva v občini Krško preje- la publikacijo o projektu Od- vajanje in čiščenje odpadnih voda na povodju Spodnje Save - Kanalizacija Krško. V okviru projekta trenutno po- tekajo dela na izgradnji ka- nalizacije v Žadovinku na ka- nalu S8 (I. faza), nadaljujejo se dela na Drnovem na kanalu S6 (I. faza), v sklopu IV. faze pa potekajo pripravljalna dela za prečkanje reke Save. Več informacij je na voljo tudi na spletni strani projek- ta www.kanalizaciiakrsko. sj. Vabljeni k obisku. Župan v Strasbourg^ Župan občine Krško Franc Bogovič, podpredsednik Združenja evropskih ob- dn z jedrskim objektom (Group of european municipalities with nuclear fa- cilities), se je v četrtek, 18. januarja 2008, vrnil z dvodnevnega obiska v Strasbourgu. Srečanje je potekalo v prostorih evropskega parlamenta, v okvi- ru katerega deluje komisija oz. odbor evropskih poslancev, ki se ukvarjajo z jedrsko energijo. Slednjim so predstavili združenje GMF, župan Franc Bogo- vič pa je prikazal sobivanje z nuklearnim objektom v obdni Krško. Pojasnil je kako lokalna sku- pnost sodeluje v kontekstu sobivanja z energetskim objektom in kako to sobiva- nje izkoristiti za trajnostni razvoj določenega območja. Sodelujoči so izmenjali mne- nja, med katerimi je mogo- če izpostaviti predstavnika Švedske, ki je poudaril, da je v bodoče potrebno razmisliti o strukturi energetike v Evro- »Krško, mesto na kvadrat« Zanimivosti in posebnosti občine Krško zajema nov predstavitveni material, ki občino predstavlja vsem, ki jo želijo podrobneje spoznati. Vljudno vas vabimo, na predstavitev promocijskega kataloga Krškega in sosednjih naselij, promocijske mape, karte občine Krško in načrte naselij Krško, Leskovec pri Krškem, Brestanica in Senovo v ponedeljek, 28. januarja 2008, ob 18. uri, v Dvorani v parku v Krškem. Govornika: Franc Bogovič, župan občine Krško (dosežki v zadnjih le- tih in predviden razvoj na področju turizma) Milan Bred, predstavitev novega promocijskega gradiva Kulturni program: sestri Jerneja Žarn in Mateja Žarn Čepin Skupaj bomo spoznali, zakaj je naše mesto Krško mesto na kvadrat. Odstrli bomo kakšno skrivnost in se prepu- stili ljubeznivosti in odprtim dlanem rok, ki jih ponuja- mo Ijudem, ki poslovno, izletniško ali mimogrede priha- jajo v naše mesto. rKRŠK(J Župan Bogovič na zasedanju v Strasbourqu pi, kjer vedno bolj prevladu- jejo interesi multinacionalk, ki oblikujejo politiko na tern področju in vplivajo na ceno. Pomembna tema tega časa je razmišljanje o bodoči rabi jedrske energije, pred- vsem v luči obremenjevanja okolja in v luči stabilne oskr- be ob vse večji rasti potreb. Pojavlja se vprašanje, kako nadomestiti sedanji manjko energije in s čim pokriti pri- čakovano rast njene porabe. Vedno bolj je čutiti, da bo del teh bremen pokrivala je- drska energija, izsledke to- kratnega srečanja povzema župan občine Krško. Prijateljstvo in sodelovanje z Romuni KRŠKO - Občinski svet Krško je 10. januarja sprejel listi- no o prijateljstvu in sode- lovanju med občinama Cer- navoda v Romuniji in Krško. Občini, ki ju druži dejstvo, da imata na svojem obmo- čju jedrski objekt, sta že do- slej dobro sodelovali. Župan Franc Bogovič je kot pod- predsednik Združenja evrop- skih občin z jedrskim objek- tom Cernavodo obiskal aprila 2006, Romuni pa so obisk vr- nili že čez tri mesece. Lani avgusta je v Cernavodo, kjer deluje edina romunska je- drska elektrarna, odpotova- la močna delegacija občine Krško. Sodelovanje med ob- činama naj bi se po spreje- mu omenjene listine še okre- pilo. Ekipe iz krške občine se bodo letos v Cernavodi ude- ležile mednarodnega špor- tnega dogodka, ki bo financi- ran iz skladov EU, julija naj bi nekaj osnovnošolcev te- den dni preživelo v tamkaj- šnjem ekološkekm kampu, občini pa naj bi sodelovali tudi na kulturnem in poslov- nem področju. P.P. občinakrsko Posavski obzornik - leto XII, številka 2, četrtek, 24. 1. 2008_______________________________________IZ NASIH OBCIN - SEVNICA Efl Dela ob izgradnji HE Bianca Javno podjetje Infra d.o.o. kot izvajalec gospodarske javne službe urejanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja vodnega potenciala Spodnje Save je pooblaščena za izvedbo ureditve lokal- ne infrastrukture na območju hidroelektrarne Bianca v skladu z Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za hidroelektrarno Bianca in Programom izvedbe infrastrukturnih ureditev za HE Bianca, sprejet na Vla- diRS, zdne 28.09.2006. V začetku januarja 2008 so bile podpisane tri pomemb- ne pogodbe za rekonstruk- cijo cest, saj izgradnja akumulacijskega bazena hi- droelektrarne Bianca vpliva na obstoječo cestno omrež- je gorvodno od jezovne zgradbe HE Bianca. Predmet pogodb je ureditev odse- ka regionalne ceste R3-679 Sevnica - Brestanica med Sevnico in Vranjskim poto- kom v dolžini 1530, kamor sodijo ureditvena dela opor- nih in voziščnih rekonstruk- cij, ureditev mostu preko Vranjskega potoka in ce- stnega priključka za Lon- čarjev dol. Rekonstruirana bo cesta G1-5 Celje - Sevni- ca - Krško v dolžini 1.350 m na odseku med betonarno in Impoljskim potokom, kjer se bo zgrajen podporni zid, pi- lotna stena, voziščne kon- strukcije ter prepusti čez potok Kamenca in Impoljski potok ter na odseku med sa- dovnjakom Impoljca in je- zovno zgradbo hidroelek- Urejanje in priprava breiin Save za gradnjo visokovodnega nasipa pri brvi na Radni (foto: L. Motore) trarne Bianca v dolžini 1.930 m, kamor pa sodijo ureditve ceste in priključkov, uredi- tev kamnite zložbe ter pre- pustov čez Čagoški potok in potok Podturn ter ureditev prepusta za ribjo stezo pri jezovni zgradbi hidroelek- trarne Bianca. Pričenjajo se pripravljalna dela za rekon- strukcijo navedenih odsekov cesteR3/679inG1-5. V tern času izvajalec Primor- je d.d. s podizvajalci izvaja dela vodnih ureditev na le- vem in desnem bregu reke Save na področju mesta Sev- nica. Zaključujejo dela, ki obsegajo čiščenje brežin (sekanje dreves, čiščenje grmovja). Izvajajo dela na področju industrijske cone Sevnica. Pričenjajo z iz- vedbo visokovodnega nasi- pa Sevnica na območju med Srednjo solo Sevnica in žele- zniškim prehodom v Sevnici, pričenjajo z ureditvijo bre- žin v Boštanju, ravno tako pa so pričeli izvajati pri- pravljalna dela za ureditev Drožanjskega in Florjanske- ga potoka. Na območju spo- dnjega dela akumulacijske- ga bazena hidroelektrarne Bianca med Blanco in Vranj- ski potokom izvajalec Nivo d.d. s podizvajalci intenziv- no nadaljuje gradbena dela z izvedbo visokovodnih nasi- pov na levem in desnem bre- gu reke Save. Vse aktivnosti pri izgradnji infrastrukturnih ureditev na območju hidroelektrar- ne Bianca potekajo skladno z veljavnim terminskim pla- nom. Glede na to, da gre za velik poseg in bo posledično zara- di tega prihajalo do hrupa, krajane, ki živijo ali delajo na vplivnem območju, pro- simo za razumevanje. Dela bodo skušali v največji mo- žni meri izvajati tako, da bo motenj v okolju čim manj. Ureditve vodotoka Sevnične v Šmarju, Planinske ceste pri Kopitarni in ceste na Blanci Med predstavniki podjetja Infra in Občine Sevnica so pote- kali pogovori v zvezi dodatnih ureditev vodotokov v vpliv- nem območju ureditev ob gradnji elektrarn. Občina je zelo zainteresirana, da se posamezne dodatne ureditve izvedejo čim prej, absolutna prioriteta je ureditev Sevnične v Šmar- ju, ki nam je ostala se v živem spominu po stanju iz avgu- sta 2005. Dogovorjene so aktivnosti za pridobitev izvedbene dokumentacije in čimprejšnji začetek postopkov za pridobi- tev zemljišč in gradnjo. Krajanom, predstavnikom Krajevne skupnosti Sevnica, podjetja Elektro Celje in podjetja Kopi- tarna je bil na terenski obravnavi predstavljen osnutek pro- jektne dokumentacije za ureditev ceste mimo Kopitarne. Predvidena je razširitev vozišča z gradnjo obojestranskih hodnikov za pešce in ureditev križišča na Prvomajski. Pro- jekt je kompleksen saj vključuje tudi obnovo kanala Mlin- ščice ter preureditve obstoječih komunalnih in elektro vo- dov, zato so podobne seznanitve v pripravi dokumentaciji nujne. Takšna seznanitev je potekala tudi na Dolnjem Bre- zovu, kjer je bil krajanom, predstavnikom krajevne skupno- sti Bianca in podjetja Inplet predstavljen osnutek projek- tne dokumentacije za razširitev regionalne ceste in gradnjo pločnika skozi naselje. V obeh primerih so krajani namera- vane ureditve sprejeli zelo pozitivno in s tern dokazali, da je zavest skupne skrbi za prometno varnost vseh, zlasti pa naj- bolj ogroženih, v primeru navedenih ureditev, še vedno nad interesi posameznih lastnikov zemljišč. Obeležitev 800-letnice župnije v Loki in 500-letnice rojstva Primoža Trubarja Župan Kristijan Jane se je na ponovoletnem srečanju se- stal s svetniki KS Loka in s predstavniki društev, ki delujejo v kraju. Letos se pripravljajo na obeležitev 800 letnice žu- pnije in 500 letnice rojstva Primoža Trubarja, ki je deloval Loka pri Zidanem Mostu (foto: V. Zupančič) _______ tudi v njihovem kraju. V načrtu imajo izvedbo še številnih manjših projektov, ki bodo pomembno vplivali na nadaljnji razvoj krajev v krajevni skupnosti Loka. Pri njihovih načrtih jim bo pomagala tudi Občina Sevnica. Društvo vinogradnikov Malkovec Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj Društvo vinogradnikov Studenec Društvo vinogradnikov Šentjanž IZBOR ŽUPANOVEGA VINA 2008 Vinogradniška društva sevniške občine, v sodelovanju z župa- nom Občine Sevnica Kristijanom Jancem, tudi letos organizi- ramo izbor za Županovo vino, ki bo kot protokolarno vino na- menjeno promociji občine in njene vinogradniške tradicije. Županovo vino 2008 bomo izbirali med vzorci BELIH ZVRSTI (ne glede na ostanek sladkorja). K sodelovanju vabimo pridelovalce občane občine Sevni- ca, ki lahko v odkup ponudite količino vsaj 500 I bele zvr- sti. Sodelovanje omogočamo vinogradnikom, ki imate svo- je vinograde vpisane v register pridelovalcev in imate za zadnji vinski letnik opravljeno prijavo pridelka. Vina bo ocenila strokovna ocenjevalna komisija. Pridelovalec, ki bo dosegel najvišje število točk, bo moral za svoje vino pri pooblaščeni organizaciji opraviti še ustrezno analizo (v ko- likor je še nima). Najvišje ocenjeno vino bo odkupljeno po 2,5 €/l, stroški izdelave etikete, na kateri bo tudi ime pri- delovalca, steklenic, zamaška in stekleničenja, prideloval- ca ne bremenijo. Izbrano županovo vino bomo uradno razglasili na javni družabni prireditvi na Studencu, ki bo predvidoma v pe- tek, 29. februarja 2008. Vse zainteresirane za sodelovanje v izboru vabimo, da svoj namen do 15. februarja 2008 sporočite predsedniku vino- gradniškega društva kateremu pripadate ali na telefonsko številko 041 668 271 (Stane Erman). Odvzem vzorca bo pri pridelovalcu opravila komisija, po predhodnem dogo- voru, med 15. in 21. februarjem. Kotizacija po vzorcu zna- ša 5€. Prepričani smo, da bo županovo vino tudi letos uspešen promotor naše občine, naših vinogradnikov in vinogradni- ške dediščine, zato vabljeni k sodelovanju. Predsedniki vinogradniških drustev sevniške obäne Stane Sebanc, Milan Simončič, Matjaž Jakše, Zvone Livk HE Boštanj Sprejet je bil Poslovni načrt za leto 2008 javnega podjetja Infra d.o.o., ki je osnova za izvedbo projektov na območju HE Boštanj. Izdelana je bila projektna dokumentacija za iz- vedbo kolesarske steze od rondoja do gramata v Boštanju, v teku pa je javni razpis za izbor izvajalca del. Ravno tako je v teku javni razpis za ureditev manjših pritokov Save na Orehovem. Strokovnjaki na Fakulteti za gradbeništvo in ge- odezijo v Ljubljana izdelujejo študijo glede plovnosti in vpli- va plovil na brežine reke Save. V letošnjem letu se predvi- deva izvedba novega mostu na Prapreškem potoku. Ureditev regionalne ceste skozi Sevnico Občina intenzivno nadaljuje z aktivnostmi za pripravo in iz- vedbo nekaterih projektov, ki so povezani z gradnjo elektrarn ali z ureditvami posameznih infrastrukturnih objektov, ki so zajeti v občinskih razvojnih planih. Tako je bil v zvezi ureditve regionalne ceste skozi Sevnico, ta teden v Celju sestanek med Cestno z^.i.^...^ki prehod pn Stitlesu (foto: R. Kaše) predstavniki Slovenskih železnic, upravljavca državne ceste in Občine Sevnica. Obravnavana je bila problematika ureditve nivojskega prehoda Savske ceste čez glavno železniško progo Dobova-Zidani most pri Stillesu. Bistvo problema je, da loka- cija tega prehoda zapade pod zakonsko dolocilo, ki zahteva, da se morajo vsi nivojski prehodi, ki so locirani v medkretnič- nem prostoru na glavni progi v roku petih let zapreti. Ker pa je v tern območju predvidena rekonstrukcija regionalne ce- ste, ki posega tudi v območje prehoda in si je tudi sicer tež- ko predstavljati posledice zapiranja tega prehoda, sta investi- torja predvidenih posegov, torej Direkcija za ceste in Obäna, postavljena v težavno situacijo. Sestanek je nakazal nekatere možne rešitve zapleta. Občina je v tej zvezi prevzela obvezo, da pripravi idejno zasnovo, ki bo obravnavala posamezne va- riante možnih rešitev za izpolnitev zakonskih določb in napre- dovanje projekta ureditve regionalne ceste. Podružnična sola na Studencu Občina Sevnica je skupaj s Krajevno skupnostjo Studenec in tamkajšnjo podružnično osnovno šolo v lanskem letu na osnovi številnih idejnih zasnov proučevala najsprejemljivej- Šola na Studencu (foto: V. Zupančič)_________________ šo varianto dograditve prostorov k soli za potrebe vrtca. Na tak način se pricakuje, da bi še več otrok ostajalo na Stu- dencu in obstoj sole v prihodnje ne bi bil sporen. Predstav- niki krajanov so se skupaj z občino dokončno dogovorili za varianto delne porušitve sole in dograditev prostorov vrtca. S tern bi se obnovil prostor tudi za izgradnjo telovadnice v pritličju. Njihovo pobudo bo obravnaval še odbor za otrosko varstvo in šolstvo, občina pa bo v letošnjem letu pripravila projektno dokumentacijo za izvedbo projekta. JAVNI RAZPISI ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IN PROJEKTOV S PODROČJA KULTURE, ŠPORTA, TURIZMA IN MLADINSKIH DEJAVNOSTI Občina Sevnica je objavila javne razpise za sofinanciranje izvajalcev programov in projektov na področju kulture, le- tnega programa športa, mladinskih programov in turističnih prireditev. Razpisna dokumentacija je objavljena v na sple- tni strani občine Sevnica www, obcina - sevnica. si, na spletni strani Zavoda KSTM www.kstm.si, v Uradnem listu RS, St. 5, z dne 18. 01. 2008, vlagateljem pa je voljo na Zavodu KŠTM, Glavni trg 19, Sevnica. Rok za vložitev vlog za sofinanciranje programov in projektov s področja športa in mladinskih de- javnosti je 04. 02, 2008, rok za vloge za sofinanciranje pro- gramov s področja kulture je 07. 02. 2008, rok za vloge s področja turizma pa je 16. 02. 2008. M POSAVSKA PANORAMA__________________________________________Posavski obzornik - leto XII, številka 2, četrtek, 24. 1. 2008 POSAVSKA MEDIJADA 07 Leto 2007 je bilo dokaj živahno tudi na področju medijev. In ne samo na nacionalni sceni, kjer je tekla neizprosna bitka za resnico o tern, kdo obvladuje slovenske medi- je in kdo jih (še) ne, pač pa tudi v našem majhnem Posavju. Slednje je običajno sicer res v drugem planu, saj se vsi načrti za medijsko prerivanje najprej naredijo za naj- bolj urbana središča in največje regionalne centre, zatem pa, ko apetiti še niso dovolj zadovotjeni, seiejo tipalke tudi k nam. K sreči lahko rečemo, če mi- stimo pri tern na „blagode- ti" vse večje ponudbe novih tiskanih in elektronskih me- dijev, manj zadovotjni pa so seveda tisti, ki v poskusih ali dejanskem ugašanju lokalnih medijev vidijo siromašenje naše „posavske dežete" in neverjetno podobnost z nek- danjim prevzemanjem znanih domačih trgovskih podjetij, kot sta bili Posavje v Breži- cah in Preskrba v Krškem. Po- sledica tega so seveda veliki in bleščeči trgovski centri ob vsakem krožišču, vendor tudi opustela stara mestna jedra in ne ravno primerna oskr- ba, še zlasti starejših ljudi, v manjših krajevnih središčih. Tudi medijska „oskrba" je po eni strani vse bolj raznoli- ka, po drugi po izgublja mar- sikaj, na čemer je temeljila desetletja, in lahko bi se vsaj vprašali, ali nima kakšne vre- dnosti tudi za prihodnost, če drugega ne, kot posebna kul- turna dediščina. Ampak tudi tovrstne globalizacije seve- da ni moč ustaviti, morda je mogoče samo nekoliko ubla- žiti in upočasniti njene po- sledice. Pa pustimo tokrat podjetni- ško-organizacijsko in politic- no plat dogajanja v medij- ski pokrajini in se posvetimo bolj kadrovskim zadevam. Bralke in bralci oziroma gle- dalke in gledalci, predvsem pa poslušalke in poslušalci v lokanih okoljih imajo na- mreč po eni strani več mo- žnosti, da se srečujejo s tistimi, ki stojijo izza mikro- fona, kamere, fotoaparata, ali dandanašnji predvsem računalnika seveda, vendor pa v resnici manj vedo o svo- ji lokalni „sedmi sili" kot o tistih iz nacionalnih medi- jev, katerim je namenje- na velika pozornost takšnih in drugačnih družabnih ru- brik in oddaj. Da bi vsaj ne- koliko popravili to „krivico", smo se odločili, da se naših Lidija Petrišič kolegic in kolegov spomni- mo vsaj v prvi letošnji izda- ji rubrike Na muni, ki dobiva s tern tudi nekoliko več pro- stora kot doslej. Na nedavnem tradicionalnem srečanju županov s posavski- mi novinarji in dopisniki iz Posavja, ki je bilo tokrat pr- vič v Kostanjevici na Krki (ne pa tudi prvič na območju te obäne), je bilo opaziti, da je po več letih prišlo do spre- memb med udeleženci, saj tarn ni bilo posavskih medij- skih veteranov, kot sta novi- narka Radia Slovenija Irena Majce in Vtado Podgorsek, ki se je kljub upokojitvi pri Delu zadnje čase angažiral kot občasni dopisnik STA in sodelavec Savaglasa. lato pa je bilo v vrstah sicer dokaj neformalnega Novega kluba opaziti nekaj novih obrazov, na predlog Gorana Rovana pa so vanj vkljuäli tudi no- vega piarovca posavske poli- cije Roberta Perca. Sptoh se utegne zgoditi, da bi se sicer stara, a za neka- tere nekoliko problematič- na ideja o vkljucevanju ljudi, ki skrbijo za odnose z medi- ji, v novinarsko društvo, po- kazala za kontraproduktivno, saj je ob grozecem prevzema- urednico Posavskega obzor- nika Lidijo Petrišič, ki se je po rojstvu prvorjenca odloäla posvetiti menda bolj umirjeni Martin Kerin in Goran Rovan nju posavskih medijev le-teh vse manj, organizacij in pod- jetij, ki se zavedajo potrebe po „obvladovanju" medijev, pa vse vet. Verjetno najbolj svei primer takega „kadro- vskega prevzema" se je zgo- dil prav v Posavskem obzor- niku, saj se je znani krški politik in podjetnik Peter Zi- gante po neuspelem posku- su zasedbe svetniškega stolč- ka oätno bolj posvetil drugim naänom deta v korist ene naj- vecjih slovenskih projektant- skih hiš. Po daljšem poskuša- nju je namreč uspel na svoj Savaprojekt zvabiti profesi- onalno novinarko in izvršno sluibi piarovstva. Sadovi nje- nega dela pa se ze poznajo, saj se novinarske konference in sporočila za javnost na Sa- vaprojektu kar vrstijo. Ni pa nam znano, ali je bila Li- dija Pethšič letos povablje- na na srečanje v Kostanjevici. Tudi sicer je administrativno- organizacijska plat v minulem mandatu, ko mu je predsedo- val Martin Kerin nekoliko še- pala. Cast Novega kluba sta reševala Goran Rovan in Ire- Arnovo selo, Artiče, Bizeljska vas, Bizeljsko, Blatno, Bojsno, Boršt, Bračna vas, Brezje pri Bojsnen\ Brezje pri Veliki Dolini, Brezovica na Bizeljskem, Brežice, Brvi, Bukošek, Bukovje, Bušeča vas, Cerina, Cerklje ob Krki, Cirnik, Cundrovec, Curnovec, Čatež ob Savi, Čedem, Crešnjice pri Cerkljah, Dečno selo, Dednja vas, Dobeno, Dobova, Dolenja Pirošica, Dolenja vas pri Artičah, Dolenje Skopice, Dramlja, Drenovec pri Bukovju, Dvorce, Gabrje pri Dobovi, Gaj, Gazice, Globočice, Globoko, Glogov Brod, Gorenja Pirošica, Gorenje Skopice, Gornji Lenart, Gregovce, Hrastje pri Cerkljah, Izvir, Jereslavec, Jesenice, Kamence, Kapele, Koritno, Kraška vas, Križe, Krška vas, Laze, Loče, Mala Dolina, Mali Cirnik, Mali Obrež, Mali Vrh, Mihalovec, Mostec, Mrzlava vas, Nova vas ob Sotli, Nova vas pri Mokricah, Obrežje, Oklukova Gora, Orešje na Bizeljskem, Pavlova vas, Pečice, Perišče, Piršenbreg, Pišece, Podgorje pri Pišecah, Podgračeno, Podvinje, Ponikve, Poštena vas, Prilipe, Račja vas, Rajec, Rakovec, Ribnica, Rigonce, Sela pri Dobovi, Silovec, Slogonsko, Slovenska vas, Sobenja vas, Spodnja Pohanca, Sromlje, Stankovo, Stara vas, Bizeljsko,vStojanski Vrh, Trebež, Velika Dolina, Velike Malence, Veliki Obrež, Vinji Vrh, Vitna vas, Volčje, Vrhje, Vrhovska vas, Zasap, Zgornja Pohanca, Zgomji Obrež, Žejno, Župeča vas, Župelevec, Anovec, Anže, Apnenik pri Velikem Trnu, Ardro pod Velikim Trnom, Ardro pri Raki, Armeško, Brege, Brestanica, Brezje pri Dovškem, Brezje pri Raki, Brezje pri Senušah, Brezje v Podbočju, Brezovica v Podbočju, Brezovska Gora, Brlog, Brod v Podbočju, Bučerca, Celine, Cesta, Cirje, Črešnjice nad Pijavškim, Čretež pri Krškem, Dalce, Dedni Vrh, Dobrava ob Krki, Dobrava pod Rako, Dobrova, Dol, Dolenja Lepa vas, Dolenja vas pri Krškem, Dolenja vas pri Raki, Dolenji Leskovec, Dolga Frluga, Gmajna, Golek, Goli Vrh, Gora, Gorenja Lepa vas, Gorica, Gorica pri Raztezu, Gornje Pijavško, Gradec, Ivandol, Jelenik, Jelše, Jelševec, Kalce, Kalce - Naklo, Krško, Kržišče, Gorenji Leskovec, Leskovec pri Krškem, Mali Koren, Mali Podlog, Mali Trn, Malo Mraševo, Mikote, Nova Gora, Osredek pri Trški Gori, Pesje, Pijana Gora, Raka, Dovško, Drenovec pri Leskovcu, Drnovo, Dunaj, Gorenja vas pri Leskovcu, Gorenje Dole, Gorenji Leskovec, Gradišče pri Raki, Gradnje, Gržeca vas, Gunte, Hrastek, Kališovec, Kobile, Kočno, Koprivnica, Koritnica, Kremen, Libelj, Libna, Loke, Lokve, Lomno, Kostanjek, Mali Kamen, Mladje, Mrčna sela, Mrtvice, Nemška Gora, Nemška vas, Planina pri Raki, Planina v Podbočju, Pleterje, Podbočje, >~V^| PÖSAVSIü,«csü društva Elmont-Kostak Brestanica (deklice s Senovega, iz Brestanice, Krskeqa in Gtobokega, na fotografiji s trenerjem) so se 12. januarja v Novem mestu udeležile turnirja v mali odbojki. Med petimi ekipami so zasedle prvo, četrto in peto mesto. Vse zainteresirane deklice letnikov 1996, 1997 in 1998 vabijo, da sejim pridruiijo.______________________________________ KRŠKO - Starejši dečki B (tetnik 1994) Rokometnesa kluba Krško so se udeleiili prvega zimskega turnirja mladih rokometasev v Slovenj Gradcu, na katerem je sodelovalo pet ekip, in osvojili dru$o mesto. Pred njimi so bili le igralci ekipe RK Celje Pivovarna Laško. Ekipo Krskeqa je namesto odsotne$a trenerja Gasperja Kovača vodil Oskar Kovač. Voglarjevi tretja zmaga KRŠKO - Ledni plezalci, med njimi tudi trije člani Posavskega alpinističnega kluba, so se na 3. tekmi slovenskega pokala v lednem plezanju zbrali v soteski Mlačca nad Mojstrano, kjer je tekma potekala v hudih padavinah. Aleksandra Voglar je dosegla že tretjo zaporedno zmago letos in si tako zagotovi- la skupno zmago v pokalu med ženskami. Na četrtem mestu se ji je z zelo dobrim plezanjem pridružila tudi Romana Ša- lamon, v moški konkurenci je bil Matej Zorko šesti. Zevnik ugnal tudi člane ČATEŽ, SEVNICA Mednarodnega krosa v Murski Soboti so se udeležili tudi posavski tekači. Na 4 km dolgi razdalji je pre- pričljivo slavil 16-letni Vid Zevnik, ki je močno konkurenco članov ugnal za 30 in več sekund. Tekma je bila tudi izbir- na tekma za nedeljski kros v Beogradu, kjer se obeta pravi Spektakel, saj je prijavljeno tudi nekaj evropsko znanih te- kačev. Atleti AK Sevnica so osvojili tri druga mesta: Maja Te- raž pri starejših mladinkah (4000m), Miha Povšič pri mlajših mladincih (4000m), Sara Karlovsek pri pionirkah (2000m), Jan Samide pa si je pri starejših pionirjih (3000m) pritekel tretje mesto. Posavski strelci pri vrhu BREŽICE - Brežiški strelci so se udeležili 4. turnirja državnih lig v streljanju z zračno pištolo v Ormožu. Kadeti so se po 2. mestu v skupni uvrstitvi ekipno povzpeli prav na vrh lestvi- ce, ki ga v posamični razvrstitvi kadetinj še vedno drži tudi Simona Molan, s 345 krogi tokrat druga. Najvišje doslej, na peto mesto, se je s 316 krogi zavihtela Anja Pepunič, 15. je bil Karlo Fundak. Med brežiškimi mladinci je s 347 kro- gi najvišji rezultat dosegel Tadej Sečen, kar mu je zadosto- valo za 8. mesto. Brežiške barve sta branila še Marko Pše- ničnik, s 334 krogi je bil 11., ter Gabrijela Pešec, ki je bila med dekleti s 330 krogi tretja, njej brat Martin je bil med fanti z enakim dosežkom 13. Ekipno so bili Brežičani drugi, to mesto pa zasedajo tudi v skupni uvrstitvi. V 1. državni pi- štolski ligi je brežiška članska vrsta osvojila 7. mesto, ki ga zaseda tudi v skupni uvrstitvi. Sevničani so bili deveti, ena- ko mesto driijo tudi v skupnem seštevku. Prvaka Govekar in KoBra POSAVJE Končala se je posavska liga v elektronskem pikadu. Naslov posavskega prvaka je prvič osvojil Wolf Govekar (Bar Irena 1), drugi je bil lanskoletni zmagovalec Miran Černelič (PK KoBra), tretji pa Mitja Stergar. Na ekipnem prvenstvu Po- savja v elektronskem pikadu je med enajstimi ekipami zmaga- la ekipa PK KoBra iz Pišec ter tako ubranila lanski naslov. Dru- ga je bila mlada ekipa PK KoBra, tretja pa ekipa Panter-Gaj. Krški nogometaši spomladi na popravnem izpitu KRŠKO - Nogometaši članske A ekipe Nogometnega kluba Krško so po novem letu začeli s pripravami na spomladanski del sezone v drugi slovenski nogometni ligi. Čaka jih težko delo, saj so v 14 jesenskih kro- gih zabeležili le tri zmage, šest neodločenih rezultatov in pet porazov oziroma 15 točk, kar jih je zado- stovalo za osmo mesto na lestvici. Z novimi močmi na trenerski klopi in v upravi kluba se optimisticno podajajo v 13 spomladanskih tekem, edini rezultatski cilj pa je obstanek v ligi. Krški nogometaši so v jesen- skem delu druge slovenske nogometne lige razočarali sebe, strokovno vodstvo ter še posebej svoje zveste navi- jače. Po prvem delu tekmo- vanja se nahajajo na osmem Trenerski dvojec: pomočnik Slavko Budna in glavni trener Iztok Kapušin mestu z le točko predno- sti pred predzadnjo ekipo Zagorja, kjer bodo 9. mar- ca tudi začeli spomladanski del prvenstva. Uprava kluba se je odločila za spremem- be, s katerimi namerava po- praviti vtis iz jesenskega dela ter organizacijsko premakni- ti klub na višjo raven delova- nja. Najprej se je klub spo- razumno razšel z dosedanjim trenerjem Dragom Kostanj- škom ter na mesto trenerja postavil domačina Iztoka Ka- pušina, ki je krške nogome- taše že vodil, tako da fante odlično pozna. Športni direk- tor kluba je postal Antoni Br- dik, ki bo ob tern nadaljeval tudi z igralsko kariero. Upra- va kluba pod vodstvom pred- sednikä Jožeta Slivška se je odločila tudi za funkcijo di- rektorja kluba in to mesto ponudila Gregorju Pavlinu. 7. januarja se je ekipa že zbrala na prvem treningu, na katerem so manjkali De- jan Gavrilovič, Jani Ivan Sajko in Srečko Priselac, ki so klub zapustili. Trener Ka- pušin je preveril pripravlje- nost igralcev, ki so se po nje- govih navodilih pet tednov individualno pripravljali in po testih sodeč se igralci za- vedajo pomembnosti spo- mladanskega dela v boju za obstanek. Trener je bil z re- zultati testov zadovoljen. Tudi športni direktor je in- tenživno začel svoje delo, saj je kot posojenega igral- ca Domžal v klub pripeljal Denisa Mešanoviča, ki je v jesenskem delu branil barve prvoligaša Livarja, na preiz- kušnji pa je tudi nekaj kva- litetnih igralcev, ki se bodo skušali dokazati ter pridobiti zaupanje strokovnega vod- stva kluba na močnih prija- teljskih tekmah proti prvoli- gaškim klubom Celje, Livar in Interblock. Krška ekipa krvavo potrebuje predvsem kvalitetnega napadalca, saj je jeseni dosegla le 11 golov manje pokazal celo angle- ski drugoligaš West Bromwi- ch Albion. Dokončno oblikovana ekipa se bo 6. februarja odpravi- la na petdnevne priprave v Krški no%ometasi so pridno trenirali tudi po snegu. oziroma je imela drugi naj- slabši napad v ligi. Več prilo- žnosti bo spomladi zagotovo dobil tudi mladi, še ne 17- letni reprezentant Robert Berič, za katerega je zani- Krško enakovreden nasprotnik Celjanom Nogometaši NK Krško so minulo soboto odigrali svojo prvo pripravljalno tekmo. V Celju so se pomerili z domačim pr- voligašem ter izgubili z 2:1, strelec za Krčane pa je bil po podaji Roberta Beriča Miha Drnovšek. Srečanje je zazna- movala borbena igra obeh moštev, trener Krčanov Iztok Ka- pušin pa jo je videl takole: • Že prvo prijateljsko srečanje v pripravljalnem obdobju je pokazalo, kako želimo igrati. Fantje so prikazali izredno taktično disciplino v obeh fa- zah igre. Pozna se, da so se v času zimskega premora dria- li dogovora in individualno trenirali, kar je dobro izhodišče za nadaljne delo. Tekma je pokazala, da smo tekaško že na zavidljivi ravni. Šepa pa predvsem faza napada, kar je tudi razumljivo, saj so nekateri fantje novi, pa tudi drugačen sistem igre uveljavljamo. V nadaljevanju priprav bomo po- skušali dvigniti raven igre v napadu." Pulo, kjer se bo ritem moč- nih tekem nadaljeval, saj se je strokovno vodstvo že do- govorilo za prijateljski tek- mi s hrvaškim drugoligašem Slavonac - Croatia osigura- nje ter z legendarnim klu- bom bivše Jugoslavije FC Sarajevo. Do konca pripra- vljalnega obdobja bo stro- kovno vodstvo uigravalo ekipo s slovenskimi prvo-, drugo- in tretjeligaši, kot generalka pred pričetkom prvenstva pa je predvidena nočna tekma z NK Olimpijo Bežigrad na štadionu Mati- je Gubca, kjer bodo navija- či lahko videli na delu nekaj legend slovenskega nogo- meta, domače nogometaše ter okrepitve pa bodo lahko pozdravili z navijaškimi šali NK Krško. P.P. Ameti debitiral v reprezentanci Gimnastični turnir v Krškem KRŠKO - Minuli vikend je plavalec krškega Celulozarja Ha- ris Ameti zastopal barve reprezentance Slovenije na med- narodnem tekmovanju v Viareggiu v italijanski Toskani. V iz- jemni konkurenci preko 600 plavalcev se je na 100 m delfin uvrstil celo v finale, kjer je z osebnim rekordom 1.06,56 zasedel 8. mesto, na 100 in 200 m prosto pa je zasedel 11. mesti. V Radovljici pa je potekalo zimsko prvenstvo Slovenije v plavanju na 5000 metrov v bazenu. Med šestimi de- kleti je nastopila tudi čla- nica krškega Celulozarja Nina Mandl in v svojem pr- vem nastopu na tovrstnem maratonu s časom ure in 11 minut osvojila 5. mesto ab- solutno oz. 4. med mladin- kami. Krčan Rok Kerin, si- cer član PK Delfin iz Ljubljane, je z rezultatom 58 minut, 3 sekunde in 79 stotink postal državni prvak. Sicer je po letu 2000 nastopil drugič na tako dolgi razdalji v bazenu in rezul- tat izboljšal za več kot 3 minute. Haris Ameti (v sredini) ob enem svojih zmasoslavij Otroški teniški turnir KRŠKO - V Krškem je konec minulega tedna potekalo odprto prvenstvo v tenisu za otroke od 8. do 11. leta, na katerem je sodelovalo približno 130 otrok iz vse Slovenije. Pia Fack- ovič Volčanjk se je v kategoriji do 10 let uvrstila v finale, v kategoriji midi tenispa je osvojila 3.-4. mesto. Uspešna je bila tudi Ema Černelč, ki je v tej kategoriji osvojila 5.-8. mesto, najmlajša tekmovalka Dea Fackovič Volčanjk pa se je po hrabri igri uvrstila na 3. mesto v skupini. ¦KRŠKO - Gimnastično društvo Rain Krško je 12. januarja v te- lovadnici OS J. Dalmatin Krško izpeljalo že osmi novoletni po- zivni turnir v ženski športni gimnastiki v spomin olimpionika Leona Štuklja. Na že tradicionalnem tekmovanju so se poleg domačink pomerile še telovadke iz ŠD Studenci Maribor in ŠD Tabor Ljubljana. V 3. stopnji NTS se je od domačih telovadk najbolje odrezala Nastja Modic, ki je zasedla 4. mesto, Do- roteja Imperl je bila osma, svoj tekmovalni krst pa so dožive- le Živa Bezjak, AneMarie Vodopivc in Maja Vodopivc (9.-11. mesto). Ekipno so bile pomlajene Krčanje tretje. V 5. stopnji NTS je zmagala domačinka Ana Vodeb, druga je bila Lara Ži- bert, peta pa Maruša Metelko. Ekipno so bile Krčanke prve. Planinčeva svetovna prvakinja BREŽICE - Na svetovnem prvenstvu v karateju v Riminiju je Pe- tra Planinc osvojila naslov svetovne prvakinje v bojih med de- klicami do 11 let, odlično formo pa je potrdila tudi s srebrno medaljo v katah. Odličen uspeh članov brežiškega karate klu- ba je dopolnila tudi Nastja Galič s srebrno medaljo v bojih ter ekipa kadetov (Sandi Petelinc, Aljaž Petančič, Bruno Budič), ki je osvoji- la bronasto medaljo v bojih. Vik- tor Kopinč je v konku- renci kade- tov kot naj- mlajši in najmanjši med njimi z izredno na- tančno teh- niko osvojil 5. mesto v katah. Nastja Galič in Petra Planinc (foto: V. Jukič) Posavski obzornik - leto XII, številka 2, četrtek, 24. 1. 2008 SPORT, PISAAA Bjl Krški rokometaši se pripravljajo na drugi del sezone KRŠKO - Včeraj so krški rokometaši odšli na mini priprave v Poreč, kjer bodo igrali phjateljsko tekmo z ekipo Pore- ča, ki je po jesenskem delu na 4. mestu hrvaške prve lige. V sklopu priprav na spomladahski del prve B lige so sicer začeli s treningi že 3. januarja. Kot navaja direktor kluba Dušan Šiško, so v tem času odi- grali štiri prijateljske tekme. Prvo so odigrali 10. januarja z ekipo Trimo Trebnje in zmagali za en gol z rezultatom 33 : 32, drugo tekmo so odigrali 12. januarja z ekipo SVIŠ Ivanč- na Gorica in prav tako zmagali za en gol z rezultatom 35 : 34. Tretjo tekmo so odigrali z ekipo Medveščaka iz Zagre- ba ter izgubili za dva gola, rezultat pa je bil 31 : 29 za go- ste. V četrti tekmi so vrnili gostovanje ekipi iz Ivančne Go- rice in zopet dosegli ugoden rezulat. Srečanje se je končalo z rezultatom 44 : 44. Vsa srečanja so odigrali po 3-krat 25 minut. Na poti iz Poreča se bodo krški rokometaši ustavili še v Uma- gu, kjer bodo odigrali trening tekmo z ekipo Bosne, ki sicer igra v ligi prvakov. Po prihodu iz priprav pa bodo rokometa- ši doma na prijateljski tekmi gostili še ekipo Borac iz Banja Luke. Tekma bo 29. januarja v Srednji šoli Krško. Prvi poraz Podbočjanov PODBOČJE - Začel se je drugi del v 3. košarkarski Ugi - cen- ter. Igralci KK Podbočje so po 100-odstotnem izkupičku v je- senskem delu (osem zmag v osmih tekmah) na gostovanju v Logatcu doživeli prvi poraz. Po prvem polčasu je sicer kaza- lo na novo zmago Podbočja, saj so proti domačinom, ekipi Svet nepremičnin, vodili z 38:31. V tretji četrtini so jih do- mačini povsem nadigrali s 27:16, nič bolje ni bilo vzadnji, ki je pripadla Logatcu z 21:15. Končni rezultat je bil 79:69. Po prostem vikendu Podbočjane čaka gostovanje v Vranskem. Krški kegljači premagali celjske KRŠKO - Krški kegljači so uspešno začeli spomladanski del tekmovanja v 3. slovenski ligi. Na domačem kegljišču v Hra- stniku so premagali ekipo Petrola iz Celja s 6:2, podrli so 3320 kegljev, gostje pa 3256. Od šestih dvobojev so Krčani dobili štiri (Novak, Laznik, Lučič in Macur), dve točki pa so osvojili zaradi večjega števila podrtih kegljev. Nastopili so: Laznik 569, Macur 567, Golja 562, Lučič 555, Novak 550 ter Perko in menjava Pešec 517 kegljev. Na lestvici vodi Fuži- nar, ki ima 18 točk, Nafta, Radenska in Krško pa po 12 točk. V soboto Krčani potujejo v goste k vodilnemu Fužinarju. V času od 6. januarja do 21. januarja so rodile: Izidora Radikon, VelikeMalen- ce dečka; Ksenija Omerzo, Veliki Podlog dečka; Mari- ja Pirc, Krškov dečka; Dragi- ca Kukovičič, Župjek - dečka; Anita Rupar, Krško deklico; Tadeja Ogorelc, Rigonce de- klico; Marija Lavrinšek, Dole- nja Pirošica dečka; Martina Kos, Bizeljsko dečka; Larisa Ribič, Dovško dečka; Zekije Kamberi, Brestanica dečka; Bernarda Potočnik, Brežice - dečka; Petra Preskar, Okluko- va Gora deklico; Tina Bon- čina, Boštanj - deklico; Saša Mirt, Sevnica deklico; Marti- na Fink Dimec, Krško dekli- co; Metka Fabijan, Senovo deklico; Katja Jurkas, Arnovo selo - dečka; Katarina Kafol, Smednik deklico; Mojca Mi- kez, Mestinje - deklico; Lidi- ja Labohar, Gorjane deklico; Anita Šepetavc, Župelevec deklico; Ramiza Seferovič, Senovo dečka, Romanca Hictaler, Trebče - dečka. ČESTITAMO! * ' ¦ Sodexho ZAPOSLIMO: KUHARJE z Izkušnjami in POMOČNIKE v kuhinji za delo v Brežicah Prijave: SODEXHO, Prehrana in stohtve d.o.o., Kodrovska služba, Železna cesta 16, WOO Ljubljana ^^BhI ¦_¦ ^^f ^Bk^m w^ ü^_ha _^J r*"^ l v ti/ \ \ V j i\ ri i / iflL ^lJ ^ K. wl W B I t^G yEtässS^^^^ Posavski obzornik pride s poštno distribucijo v vsak dom v občinah Brežice, Kostanjevica na \ Krki, Krško in Sevnica. Če pa bi želeli, da prejemate največji posavski časopis vsak drugi ; četrtek na svoje delovno mesto ali bi želeli, da ga preberejo tudi sodelavci, ki živijo izven • Posavja, izpolnite spodnjo naročilnico in nam jo pošljite po faxu ali pošti. Prepričani smo, ! da bi bili časopisa veseli tudi člani društev, klubov ali pa vaši prijatelji po Sloveniji in še po- ; sebno rojaki in sorodniki v tujini. Ker je časopis brezplačen, boste plačali samo stroške po- ¦ šiljanja. Pokličite nas za dodatne informacije! \ S"C.......................................: NARoe,LM,cA ObžorniK: ! Ime (naziv organizacije)___________________________________________ I Priimek___________________________________________ - ; Naslov_____________________.__________________________ \ ; Št. pošte in kraj ____________________________________ I \ Davčna St. (izpolnijo pravne osebe)______________________' • ¦ Spodaj podpisani naročam brezplačni izvod Posavskega obzornika za (obkrožite): • ; a) 1 leto (stroški pošiljanja 13,20 €) \ ; b) 1 leto tujina (stroški pošiljanja 25,20 €) I ; in se strinjam, da bom stroške pošiljanja poravnal(a) najkasneje v roku 15 dneh po pre- I ; jemu računa. \ ¦ Podpis naročnika: ; Naročilnico pošljite na naslov uredništva: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, p.p. 201, 8270 Kr- \ > ško ali po faxu: 07 49 05 781 ali po e-pošti: marketinq(apOsavjejnfo. > * SPOROClLO BRALCEM UrwJnfstvo si pv 7»konu o mwlijih lUr I 3V 20011 pridr7ii)f pravio do nbjavc »li rvobjave, kraj". ' liško pol' ,.cij, ki li: • ¦ mo- rajo bili oprcmljcni i pulmm imenuiii m nuiluvoiii oüyjvwuc fiziuiL oiebe (ludi v priirieru Institucij, organtzaclj, druitev ...). Zgodba, ki jo je napisalo življenje Resnična zgodba sedanjosti sem upokojenec, ki kar precej časa le- nari pred TV, saj za mladostniške podvige večernega časa in plesa nisem več živahen. Obvezen ko- zarček pa se ob zabavnem progra- mu v udobnem ležišcu se kar pri- leže. Leta in staromoden TV so naredila, da sem pričel ob moji dediščini 40 letnega dela varčeva- ti za nov TV. Kar krepko sem se moral potrudi- ti. Končno sem z muko privarče- val in se odpravil po trgovinah, kjer ponujajo vsemogočni trgovski poštenjaki: najdražji sosed, ve- dno cenejši sosed, najbolj šparo- viti skubljajoči sosed in še drugi trgovci in trgovčiči z vso mogočo kramo. Ponekod moraš še založi- ti evrček za prevoz blaga na par- kirišče do svojega konjička. In če nimaš tega evrčka, ali če mehani- zem tarn odpove, ne bo nič s ku- povanjem. Zato si najprej nabavi kupec za vsak primer okvare pre- voza klešče proti izgubi evrčka. Pa sem prosil v taki situaciji mimoi- dočega vljudno za pomoč, on pa zarohni: kaj misliš, da sem dobro- delna ustanova... Nekje v trgovini sem gledal to čudo tehnike in že je bil tu mla- denič rosnih let, pa pravi: Lahko pomagam gospod? Ntsva se spora- zumela, pa mi proti odškodnini 10 evrčkov ponudi njihova navodila, ki je bil navaden fotokopirni zma- zek. Drug dan vrnem ta zmazek s pripombo, uredite si signal, saj vi zavajate kupce in odšel. Pripom- ba prodajalca, no, to bom raje za- molčal. In grem naprej po trgovi- nah. Nekje se mi spet oko ustavi in spet zelenec: kaj lahko poma- gam? Z kratko razlago trgovca, da ne morejo predstaviti programov radi slabega signala, pa sem vse- eno nasedel in se odločil za spre- jemnik še v zapečateni embalaži. Zelenec me je prepričal o eno- stavnosti programiranja. Sklenila sva kupčijo. Doma, tristo hudičev, bolj ko sem pritiskal gumbe daljinca, ki mu je z zvrhano merico še botroval hi- šni jezični menu, bolj se mi je me- šalo, ponoči celo sanjalo. Že sem mislil stopiti po kladivo in napra- viti konec v siloviti jezi, ko se na vratih pokaže znanec prijatelj. Prav kmalu je pričelo škripati in letele so slike po ekranu. Zopet sem bil gostitelj malice in za ne- kaj evrčkov prikrajšan pri svojem obveznem kozarčku na račun na- ših trgovcev. Posvetilo se mi je v glavi. Saj ima- mo vendar Ansat. Čeprav vedno negodujemo, pa vendar poizkusi- mo. Zavrtim teles on. Na drugi stra- ni telefona je bil počasnejši in re- snejšt glas, vsaj tako sem ugotovil kot dolgoletni gledališki igralec in režiser. Ta gospod je takoj spoznal mojo željo in dejal: Gospod danes ne utegnemo, jutri dopoldne pa si- gurno. In odložil. Še zahvaliti se ni- sem mogel, kaj šele, da bi ga kam iz vljudnosti povabil. Drugi, težko pričakovani dan sto- je ob oknu. Prišla sta dva strokov- njaka mladeniča z instrument!. Eden je nekaj sukal, drugi pisal in narekoval. V moje veliko za- dovoljstvo sta mi nastavila še vr- stni red programov, kot sem ie- lel in to v pičlih 15 minutah. ^e na večje presenečenje vse za- stonj. Še kavo in čaj sta v mrzlem in meglenem jutru odklonita. Ve- ste, gospod, hvala nimamo časa. Ljudje nas vseeno še navadno gra- jajo, kljub našim najbolj dobrim namenom. Sam ne bi tega niko- li napravil in marsikdo od bralcev ne, da ne govorim o starejših sotr- pinih. Čas, leta in razvoj sta opra- vila svoje. Misli počasi otope, roke postanejo okornejie, učke pesa- jo, zdravje in živahnost živtjenja počasi tone. Hvala vam v Ansatu. Za vloženo delo in trud do svojih odjemalcev, ko vase drobne pozornosti prepro- stemu čtoveku mnogo pomenijo. Želim vam še mnogo ustvarjalne- ga dela in krepkega zdravja. Vase delo pa naj bo vzor vsem drugim in monopolistom, kako se gradi vzo- ren strokovni kader in s tem pove- zuje v vzoren kolektiv današnjega časa. Janče (naslov v uredniitvu) Zahvala! V lanskem maju sem se poškodo- vala pri padcu s češnje. Sprejeli so me v brežiško bolnišnico, kjer sem bila na okrevanju štiri tedne. V tem času so požrtvovalni zdrav- niki opravili več zdravniških pose- gov, nato pa sem bila poslana še na rehabilitacijo v zdravilišce v Čateške toplice. Ob tej priložno- sti bi se iskreno zahvalila dr. Drob- niču in vsej medicinski ekipi kirur- škega oddelka, ki so me še posebej spodbujali, saj še po šestih tednih nisem mogla hoditi niti nisem bila prepričana, da bom še kdaj stopila na noge. Nato pa se mi je v nasle- dnjem tednu pridelo dogajati, da sem s hodalico in z bertjami ven- darle obladala ho jo. Kljub boleči- nam hodim, kar mi je v posebno zadovoljstvo in sem zelo srečna. Še enkrat vsem, ki so mi stali ob strani, prisrčna hvala. Nasa bolni- šnica v Brežicah je zame zares naj- boljša! Hvala vsem! Angela Bos tele, Okljukova Gora ObžofniK rerl' -.avje.info :¦ i 0b 782 GEN energija, d.o.o. Cesta4.julija42(8270KrŠko i i i vabi k sodelovanju novega ; sodelavca / sodelavko EKONOMISTA / EKONOMISTKO Pričakujemo pozitiven odnos do de- la, smiset za timsko delo, komu- nikativnost ter urejen videz. Zahtevana je izobrazba VII. stopnj^ fmančno - računovodske smeri, znanje angleškega jezika, računat- niško znanje ter 5 let delovnih iz- kušenj. Prijave kandidatov pričakujemo v 10-ih dneh od objave oglasa na gor- nji naslov. FAŠJENKOV ATEty^T HOUSE PARTY V MJjtKA^™ ^^^ fun factfltt^fi&__^M^|^^^^H ¦ ¦ ¦ ffl OBVESTILA____________________________________________________________Posavski obzornik - leto XII, številka 2, četrtek, 24, 1. 2008 ________REPUBLIKASLOVENIJA_________ M1N1STRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska cesta 48. 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01) 47 87 400 - telefaks: (01) 47 87 422 Na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o prostor- skem načrtovanju (Uradni list RS, St. 33/07) in 43. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, st. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - Odločba US in 33/07 - ZPNačrt) Ministrstvo za okolje in prostor, Direk- torat za prostor s tern JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za odlagališče NSRAO na lokaciji Vrbina v občini Krško in okoljskega poročila I. Ministrstvo za okolje in prostor naznanja javno razgrnitev: 1. dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za odlagališče NSRAO na lokaciji Vrbina v občini Krško, ki sta ga pod številko projekta 071180-00 decembra 2007 izdelala Savaprojekt, d. d., Krško in Acer Novo mesto d. o. o. (v nadaljnjem besedilu: dopolnjen osnu- tek državnega prostorskega načrta); 2. povzetka za javnost; 3. okoljskega poročila za odlagališče NSRAO, ki ga je mar- ca 2007 pod številko projekta OP-096/06 izdelal Imos Geateh, d. o. o., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: okoljsko poročilo), 4. variantnih rešitev prostorskih ureditev z obrazložitvijo predloga izbora rešitve ter 5. strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve dopol- njenega osnutka državnega prostorskega načrta. II. Gradivo iz prejšnje točke bo od 1. februarja do 7. marca 2008 javno razgrnjeno: • na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za pro- stor, Dunajska cesta 21, Ljubljana in • v prostorih Občine Krško, Cesta krških žrtev 14, Krško. III. Dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta, pov- zetek za javnost, okoljsko poročilo in variantne rešitve bodo v času iz prejšnje točke javno razgrnjeni: • v tajništvu Lokalnega partnerstva, Cesta krških žrtev 14, Krško, • v Krajevni skupnosti mesta Krško, Cesta krških žrtev 23, Krško, • v Krajevni skupnosti Dolenja vas pri Krškem, Dolenja vas pri Krškem 1, Krško, • v Krajevni skupnosti Leskovec pri Krškem, Ulica 11. novembra 24, Leskovec pri Krškem in • v Krajevni skupnosti Krško polje, Drnovo 48 a, Lesko- vec pri Krškem. IV. Javna obravnava bo potekala: • 14. 2. 2008 s pričetkom ob 16.00 v prostorih Kulturnega doma Krško, Trg Matije Gubca 2, Krško. V. Med javno razgrnitvijo ima javnost pravico dajati mnenja in pripombe k dopolnjenemu osnutku državnega prostor- skega načrta in okoljskemu poročilu. Pripombe in predlo- gi se lahko do 7. marca 2008 dajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lah- ko se pošljejo na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana, ali na elektronski naslov gp.mop@qov.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »NSRAO - Krško«. Ministrstvo za okolje in prostor bo preučilo pripombe in predloge javnosti in v roku 30 dni po končani javni razgr- nitvi do njih zavzelo stališče, ki ga bo objavilo na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop. cjov.si in posredovalo Občini Krško. Metka ČERNELČ GENERALNA DIREKTORICA DIREKTORATA ZA PROSTOR ^^Vl P^SAVSKf # "W f ObzorniK 10 let - za pokrajino. Srce je oma$alo, dih je zastal, a spomin note, večno bo ostal. ZAHVALA V komaj 56. letu nas je nenadoma in nepričakovano zapustil naš ljubljeni in skrbni mož, oči, deda, zet, brat, I stric, svak, nečak in bratranec DUŠAN VUČAJNK iz Krškega Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, so- sedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenut- kih stall ob strani, ustno in pisno izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnega v tako velikem številu spremili na nje- govi zadnji poti. Posebna zahvala za pomoč družinam Volčanšek, Kozole in Ko- kotec, ribiškim tovarišem ter vsem, ki vas v zahvali nismo po- sebej imenovali. Govorcema iskrena hvala za ganljive besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke in glasbeniku za občute- no zaigrano Tišino. Vsem, ki ga boste ohranili v spominu, še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: žena Janja, hčerki Helena in Vesna, omica Zora ter ostalo sorodstvo. NEVIODVNVM v j0» * Posavsko druStvo / N I seniorjev menedžerjev i Ny| in strokovnjakov TsgEr- vabi na predavanje »Kaj nam prinašajo podnebne spremembe«. Svetovno znana klimatologinja dr. Lučka Bogataj Kajfež bo v torek, 29. januarja ob 17. uri predavala v Brežicah v sejni sobi na Gubčevi ulici 10/a, ob 19. uri pa še v Kulturnem domu Kr&ko. Vabljeni! Perutnina Rostohar - E Rostoharjevi iz Breg cenjenim strankam sporočajo, da bo prodaja belih kilogramskih piščancev, rjavih in grahastih jarkic v ponedeljek, 18. februarja, na Bregah 1. Tel 031 621 522, 07 49 21 563 Perutnina Rostohar - E. Erika Roslohar s p , Brege 1, 8273 Leskovec pri KrSkem Kupim zazidljivo parcelo v okolici Brežic, lahko tudi starejšo hišo, pogoj sončna in mirna lega. Tel.: 041 582 345 Kupim zazidljivo parcelo ali vikend v okolici Leskovca pri Krškem, cca 20 30 arov. Tel.: 031 693 285 Kupim dvobrazdni plug sla- vonec, lahko v okvari. Tel.: 031 550 712 Kupim kotel za žganjekuho, 50- 60 litrski. Tel.: 07 81 88 091 Kupim kosilnico BCS 127 Acme motor in štedilnik na trda goriva s pečico 60 x 50 cm. Tel.: 03 58 06 131 Kupim traktor pogon 4x4, Carraro, Univerzal, Zetor, Deutz, dobro plačilo. Tel.: 051 813 034 Kupim kotel za žganjekuho, 80-100 litrski, z mešalnikom, možnost menjave za rdeče, belo vino. Tel.:041 726 086 Najamem stanovanje v Kr- škem ali okolici, po možno- sti dvosobno, za daljše ob- dobje. Tel.: 031 321 279 Iščem garažni prostor v ve- likosti cca 30 m2, v Krškem. Tel.: 041 620 219 Oddam v najem opremljen gostinski lokal v centru Sev- nice. Tel.: 07 81 40 645 Oddam poslovni prostor za trgovino ali pisarno v centru Brežic, 20 m2. Tel.: 040 534 017 Oddam v najem manjši vi- kend v Brezju pri Bojsnem, vinograd 400 trt, sadni in zelenjavni vrt, možnost po- znejšega nakupa. Tel.: 07 49 56 545 Oddamo v najem dvosobno, opremljeno stanovanje v Brežicah. Tel.: 051 317 333 V najem oddam vinograd v izmeri 0,40 ha, v Gradiščah na Bizeljskem. Tel.: 07 49 51 275 Prodam mobilni telefon Nokia 7360, deluje v vseh omrežja. Tel.: 030 333 123. Prodam telefon Siemens MC60 za 25 € in Siemens C75 (Si-Mobil) za 35 €. Tel.: 040 637 703 Prodam dvosobno stanova- njev Brežicah. Tel.: 041 244 661 Prodam stanovanje v Breži- cah. Tel.: 041 935 804 Prodam več zazidljivih par- cel v Brezini pri Brežicah. Tel.: 041 528 041 Prodamo ali oddamo v na- jem poslovni prostor na tr- žnici v Brežicah, 50 m2. Tel.: 041 909 243 Prodam ugodno profesional- no ozvočenje za narodnoza- bavni ansambel. Tel.: 07 49 62 398 OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA NE.PREMIČMNE POSREDOVANJK I»KI NAKUPU IN PRODAJI VSEH VRST NEPREMIČNIN WWW.TA-BU.SI • INFO@ I A-BU.SI TA-BL D.o.o - PEKRŠKO«CKŽ141,Kk*ko tel: 0590 53 263 • GSM: 051 317 333 f TRGOVINA I ZAOTROKE l fS-i'-ZiTil Od ° do 14 let i [B«fw»i| Nudimovam: i I -OBLAČILA - CICIBAN OBUTEV I -OPREMA -IGRAČE Vabljeni! www, motorji-mach. si NUDIMO VAM DEVET RAZLIČNIH MODELOV! Serijo skuterjev s štiritaktnim motorjem 50, 125, in 150 ccm FS 50QT-3 434§€ I 850 € FS 50QT iXvvX k 790 € Telefon: 040/218 217, Fax: 01/541 77 31 E-pošta: info@motorji-mach.si vnLel_ ŠETINC BRANKO s.p. Ulica stare pravde 24 BREŽICE 041 627 154 07 499 05 70 intel@siol.net - KABELSKATELEVIZIJA BREŽICE - KABELSKI INTERNET - MONTAŽA SATELITSKIH IN ZEMELJSKIH ANTEN TMS BREŽICE d.o.o. SERVIS, TROOVINA, HIDRAVLIKA - izdelava hidravličnih cevi - prodaja in servis motornih kosilnic, iag in ikropilnic Gotovinski popusti, možnost nakupa z i BAN - KREDIT-om A Jgtfe 4a, 8250 Breilca, Tel.: OTMvW^MmRRScScS^^ Zaren Golek 17, 8270KrSko lol 07 49 212 59. gsm:041 652 343 fax 07 49 212 50. info^vratazaren si INDUSTRIJSKAVRATA l»)PW/-'Jil ROLOVRATA I^"l'.'..'-V-I ä GARAŽNA VRATA Tip G60. Mana<, atestirano, cena 120 €. Tel.: 041 328 062 Prodam plinsko peč, zelo dobro ohranjeno, in voziček zaotroka. Tel.: 051 673 578 Prodam hidravlično stiskal- nico, 150-litrsko, za grozd- je, rabljeno dve sezonf. Tel.: 041 595 542 Prodam ugodno 170-litrsko cisterno za vino, novo. Tel.: 040 796 143 Prodam nakladalnik za šti- rioglate bale, priklop na traktor. Tel.: 07 49 69 258 Prodam BCS 110, Acme mo- tor, visoka kolesa, cena 750 €. Tel.: 041 552 915 Prodam 80-litrski električ- ni bojler in plinsko-električm štedilnik šir. 90 cm, po simbo ličniceni. Tel.: 041 915 221 Prodam motokultivator, di- zel, 14 KM s priključki: kosa, freza, mulčer, priklop za sneg. Tel.: 07 49 76 238 Prodam malo rabljene kro- žne brane z 20 diski. Tel.: 031 492 135 Prodam kosilnico BCS in te- lico. Tel.: 07 81 43 077 Zbiram staro spodnje peri- lo, če imate kakšen zanimiv kos, star vsaj 30 (et, poklfčf- te. Tel.: 031 822 808 Stiki: 49-letna ženska bi rada spoznala moškega od 45 do 50 let za skupno ži- vljenje. Tel.: 051 845 161 Stiki: 31-letni fant s hišo, avtom, samski, s službo, ne pijem, ne kadim, želim spo- znati dekle, da pride k meni, bodi iz okolice Krškega. Tel.: 041 892 049 BREZPLAČNI MALI OGLASI Brezplačni mali oglas lahko odda le fi- zična oseba, izktjučno preko objavlje- nega obrazca v Posavskem obzorniku in za nekomercialne namene. Vsak bralec lahko objavi v posamezni šte- vilki praviloma le po en oglas. Za po- novno objavo mora naročnik ponovno poslati naročilo, vendar bomo oglas z isto vsebino objavili največ dvakrat. Vsebina oglasa naj bo napisana ätlji- vo in s tiskanimi črkami. Oglas mora biti napisan v slovenskem jeziku. V primeru, da ßo mali oglas daljši od 20 : KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS DO 20 BESED : * Vsebina oglasa:_________________________________________________________ I I Telefon:_____________________ Podpis:____________________________ '. '. f\ L^ ^^Cwt^l 1 \f Strinjam se z objavo oglasa v Posavskem obzorniku! '. ;UuZorniiv : ¦Podatke na spodnji strani potrebujemo za preverjanje naročnika in niso za objavo.___________ • Ilme in priimek:_________________________________________________________ - lUlica, kraj:_____________________________________________________________ \ *Posta:____________________ Kontaktni telefon: _________.____________ • X: • •••••—¦ ------.........................: besed, ga bomo skrajšali. Pridržujemo si pravico spremembe vsebine in zavr- nitve oglasa. Za resničnost in verodo- stojnost objavljenih oglasov odgovar- ja naročnik. Malih oglasov, ki se nanašajo na nu- denje dela (storitev) in zaposlova- nja, ne objavljamo. Zakon o prepre- čevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. list RS, St.: 36/2000) v 2. od- stavku 6. člena določa, da je naroč- nik oglasa dolžan ob naročilu oglasa navesti podatke o njegovi identite- ti. Zaradi tehnike pošiljanja oglasov ne moremo izpolniti pogojev zgoraj omenjenega zakona in zato oglasov, ki ponujajo delo oz. zaposlovanje, ne objavljamo brezplačno, pač pa jih morajo zainteresirani naročiti kot druge oglase na sedežu uredništva. Naročila matih oglasov sprejemamo najkasneje tri dni pred objavo, t.j. vsak ponedeljek pred izidom časo- pisa, na naslovu: Posavski obzornik, Trg M. Gubca 3, 8270 Kriko. ObzofniK izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Posavskf obzornik izhaja od 15. 12. 1997 za področje ob- čin Krško, Brežice in Sevnica, od 1. 1. 2007 za občino Kosta- njevica na Krki. Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782, Faks: 07 49 05 781 E-pošta: redakcija@posavje.info TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Glavni urednik Peter Pavlovič INFORMATIVNA ODDAJA Prelom in priprava za tisk Matjaž Mirt, Studio Neviodunum, Krško Trženje in promocija Bojana Kunej tel.: 07 49 05 780 bojana. kunej@posovie. info Rok za rezervacijo oglasnega prostora v naslednji številki je 30. januar. Za točnost podatkov v naroče- nih rubrikah in prilogah odgo- varjajo njihovi uredniki. Tisk Delo d. d. - Tiskarsko sre- diŠče, Ljubljana Naklada 24.000 izvodov Časopis je brezplačen. Naslednja številka Posavskega obzornika izide v detrtek, 7. februarja 2008. Cfl ZADNJA STRAN __________ Posavski obzornik - leto XII, številka 2, četrtek, 24. 1. 2008 Center Gradnja in irrt Krško Cesta Krških žrtev 145a, Krško, tel.: 07 488 06 32 Ponudba velja do 5. 2. 2008 oz. do prodaje zalog. , na izdelke: >8B - kopalniški program Kolpa ^^ - keramične ploščice Gorenje // - keramične ploščice Ragno ^ - ves elektro-instalacijski program - talne obloge Alpod Popust se obračunava pri blagajni. Vse za vas dom in vri na 4x vecji prodajni povrsini. na kljuke Brialma in Almar S plačilno - kreditno kartico Mercatol^B Pika vam nudimo plačevanje nad 12 'wj^k do največ 24 obrokov Inez obres^B ;i drugih stroškov, kjr* io ^^•^•^" "ufl >roka 40 EUR j^| Wmß