i i “1306-Arcon-0” — 2010/7/23 — 12:13 — page 1 — #1 i i i i i i List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 24 (1996/1997) Številka 5 Strani 278–279 Iztok Arčon: BUHTELJNI V LABIRINTU Ključne besede: zanimivosti, razvedrilo. Elektronska verzija: http://www.presek.si/24/1306-Arcon.pdf c© 1997 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije c© 2010 DMFA – založništvo Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo- ljeno. Zanimivosti - Razvedrilo I BUHTELJNI V LABIRINTU Na predzadnj i st rani ovitka je nenavad en labirint , sestavljen iz barvnih polj. Na poti skozi labirint vas usm erjajo napisi na posameznih poljih . Pravila , ki veljajo v labirinru , so nas lednja: • V vsako roko vzam em o po en s v i nčn ik (ali kako drugo kazalo). P rvega postavimo na polj e številka 1, drugega pa na po lj e št evilka 3. • Potezo v labirintu naredimo tako, da izberemo enega od ob eh svin čni­ kov in up oštevamo navodila na polj u, na katero kaže izbrani sv inčnik. • Labirint je razrešen , ko enega od obeh svinčn ikov pripeljemo na po lje z napisom CILJ . Poglejmo si pr imer ! Denimo, da smo se pri prv i potezi odloči li za sv inčn i k, ki kaže na polje 3. Tam je vprašanje: ALI .JE DRUGI SVINČNIK NA RU MENEM PO LJU? Od govor je DA, saj kaže drugi svinčnik na rumeno po lj e. To rej prem aknemo izbran i svinčn ik s polja 3 po poti označeni z DA na po lje 9. Sedaj se moram o ponovn o odloči t i, s kat erim od ob eh svinčn i kov bomo na redili naslednj o potezo: s t ist im , ki j e še vedno na polju 1, ali s tem , ki je sedaj na polju 9. In tako nap rej , do kler ne pr ip eljemo enega od svinčnikov na CILJ. Reševanj e tega labirinta j e to rej nekoliko drugačno kot pr i običaj nih labirintih , kjer se odločamo , ali bom o na križišču zavi li v levi ali desn i ho- dnik . T u izbiram o svinčnik , s katerim bomo napredoval i, na to pa nas napi s na izb ranem po lju usmeri nap rej . Vprašanja na veči n i polj se nanašajo na položaj drugega svinčnika. To pomeni, da sta oba svinčnika pri gibanj u po labir intu med sabo tesno povezana. Če želimo priti do cilj a , ju moramo voditi usk laj eno . Preizkusite! Pri nerodni izbi ri se kaj hitro zgodi, da nas napis na polju poš lje pop olnoma drugam , kot bi si želeli. Med drugim se nam lah ko pripeti celo to , da se med potjo po labi rintu spremenijo pravi la . Za to poskrbi po lj e 4. Ko izberemo sv i nčn ik , ki kaže na to polj e, ga moramo na j prej premakniti po poti označen i z DA , nato pa moramo pri vsa ki nas lednj i potezi odgovor zanikati (t emu bo mo rekl i pr avilo 4). Denimo, cia se pri neki naslednji potezi znajdemo na polju 11, kjer se vprašanje glas i: ALI .18 TO P OLJ E RDEČE? Odgovor je DA , ker je polje 11 rdeče , toda, ker deluje pr avilo 4, mo ramo odgovor zanikat i, zat o nad aljuj emo po poti označen i z NE . Tako postop amo, dokler pravila 4 ne i zk lj učimo. Pravilo 4 preneha veljati, ko ga akt ivira mo drugič ! Ko pr idemo z enim od svinčnikov ponovn o na po lje 4 in ga izb erem o, najprej up ošt evamo prvi del napisa: POJDI V SMERI DA. Ker pri tej potezi še vedno deluj e ptsvilo 4, nrtddj- po poti cmmikni s NE. Fri asaki naddjni pot& pa prarilo 4 ddqje dvdsxat. V d odgovor momxm d& &ti, kiw je isto, kot & pmvilo 4 ~ l o h ee bi delovalo. Pri w h poljih j e p o t ~ b m premddti le en wrinbik, r a m pri Mu Ehevilk* 10, kjer moramo rrajprej p d t i dr@ svinEnik v merl DA in nato b atriahik, ki Me na to polje, pa poti anaikni s NE. & deluj~ pravib 4, m d a vlog ~aanenjata: dmp;i gre v smerl NE in plllri v srneri DA. Pa h to: ALI WAS W BUHTEWNE?. %ti, ki jih mdi jmte, nadafjyiete a poljs 6 v mari DA, Ee jih me marate, greete v me& NE. 'pistj pa,kisene moreted&ti, aIisovamvseE dine, 1 ~ E i s t o p o mtematiEn0 privzmnete, da jib, daimo, ne mate . (a se pa slnhjno agodi, da m m d reihmjem bbirb%a M o meik pei;t?ni bltlhteljni irs lmhie, ne b nie nambe, tie pr5wekk 8pre~tdh in ei jih priWte, dokler so r3% ItopEi.) Veliko asbave pri rekvanju. Dadatno brde: L d i i t e , eeetavuene ia izjav, Id ti ddicujejo druga na dmgo, j e hd Robert Abbott in ji objavil v mji knjigi Superm-, Prima publkhhg, Win, Calif., 1996. Lep primer Abbattwega lab'ita 1& najdebe v d ~ m k i Ejtevilki w k j e (1996) EkintiAc American, frevod je bil objavljen v eni U i h &silk revije %1ylj434e in t&nika.