PoStalna plaSarn s loforU
Leto X9 *t. 112
L|ublfana, sreda 15. maia 1929
Cena 2 Din
» M* m
40 Din.
UradriMnt
fei L Tdttoi Hi^
4123. 9133, >124. 3125 ta 3126.
Aletendra** oMti 13. Takta •t 440.
M«i Koceaorm rf.3. Teleta Itor.lM.

Upr»vatttv»i UnMJana, Pteferoo*« tf. SC Tetetoa U 1122, 1123. «124. 312&. 3124. haertta) oddelek: Uuhliaa*. Prešerno*
atej 4. retefoe St 2402 Podružnica Maribor i Aleksandrova ca*
it. 13 Tetetoo It 45& Podružnica Celje: Kooeoov« aTica It t
Telefon it. 100 Batenl pri poŠt (Set Brodili; Llubljan *L 11JM2; Praha fiiifa 78.180; YVi<* Nr. 105 241
Ljubljana, 14. maja.
Te dni pričenjajo v Bolgariji velike narodne svečanosti, ki jim je namen proslava dveh najimenitnejših momentov iz bolgarske preteklosti. Prvo je proslava tisočletnice carja Simeona, kar pomeni proslavo najslavnejše dobe iz srednjeveške bolgarske zgodovine. Dru go pa pomeni praznovanje petdesetletnice osvoboditve Bolgarije izpod tur škega gospodstva. Kakor se vidi, se niti prvo niti drugo ne ujema točno s sedanjimi dnevi in se je izbral ravno sedanji Čas iz raznih razlogov.
Praznovanje velikih slovesnosti, ki temeljijo na zgodovinskih reminiscen-cah, ima vedno poseben čar, pa tudi poseben za narodov duševni razvoj. Pri Bolgarih velja to še prav posebno, saj ima njihova zgodovina marsikaj posebnega, v čemer se razlikuje od zgodo-.vine drugih balkanskih narodov.
Pri malokaterem narodu imamo v toliki meri kot pri Bolgarih združene v toku zgodovine največje uspehe in najhujše neuspehe v skrajni bližini. Doba carja Simeona, katerega tisočletnica se proslavlja ravno sedaj, pomeni še najbolj organičen napredek iz prve dobe državnega obstoja Bolgarov. Pokršče-nje, ki ga je izvedel Simeonov oče. je postavilo najzanesljivejšo osnovo za asimilacijo med mongolskimi Bolgari in podvrženimi Slovani. Car Simeon je, oprt na notranje izenačenje, silno povečal moč in ugled Bolgarske; osvojil si je poglavitne dele Balkanskega polotoka in si postavil veliki cilj — osvojitev Carigrada in združitev Bizantinske države z Bolgarijo. Kljub silnim vojnim poskusom se mu ta cilj ni posrečil, kar pa niti ni bilo v škodo Bolgariji. Zakaj da se je to zgodilo, bi se bili Bolgari v veliki meri pogrčili, ker Bizantincem v kulturnem pogledu nikakor niso bili kos.
Veliki sijaj ln kulturni pogon Simeonov e dobe je nehal po smrti tega najslavnejšega bolgarskega carja silno hitro. Bizantinci so prevladali popolnoma in ni minilo več kot dobrih štirideset let, pa je Bolgarska tako popolnoma propadla, da so jo mogli Bizantinci spremeniti v svojo provinco. Več kot dve sto let se nato nič ne čuje v Bolgarski, brez težav je nad njo gospodoval Bizanc. V zvezi s srbskim vladarjem Štefanom Nemanjo se Bolgari znova osvobodijo in svojo obnovljeno državo v kratkem dvignejo do velike moči, tako da povzročajo križarjem Latinskega cesarstva največje neprilike. Ali ni minilo mnogo, pa država zopet oslabi in more pomeniti v balkanski dobi le silo manjšega reda. Značilno je bilo, da je imela turška invazija na bolgarski strani najmanj odpora.
Srbija se je v tem pogledu razvila mnogo bolj organično, iz manjših začetkov, s skromnejšimi cilji, ali zato trdnejšo notranjo strukturo in močnejšo silo.
V turški dobi je bilo neugodno za Bolgare, da so bili najbližji Carigradu in da je turški režim nad njimi težil najhuje, dasi se mu niso niti upirali niti bežali na tuije. Zato je tradicija svobodne preteklosti med Bolgari relativno najbolj zamrla Ln če odštejemo Albance, so se med balkanskimi narodi zadnji osvobodili, a še to z rusko pomočjo.
Toda kakor hitro je bila Bolgarska obnovljena 1. 1877.—1878., je .meia takoj svoj maksimalni program, ki je odtlej meglil politični razgled narodnim vodjem. Zmage nad Turčijo 1. 191J.-13. so privedle bolgarske vojske ored ca-rigrajska vrata in zdelo se je, da ie državi zagotovljena hegemonija na Balkanu. Tako vsaj je pojmovala Sofija svojo zgodovinsko misijo in s tako fato morgano v očeh se je zagnala v nesrečno avanturo 1. 1913. Rezultat pa je bil popoln poraz. Natančno ista slika se je ponovila v toku svetovne vojne, ki je bolgarske maksimalne cilje domala uresničila v najogromnejšem obsegu, a brž nato vse zopet uničila.
Usodno vprašanje je, kako bodo Bolgari sedaj pogledali na svojo zgodovino, kje bo ostala zanjo nacijonalna smer in po čem bodo uravnavali svoje krmilo.
Uradni komunike o intervenciji v Parizu in Londonu
Beograd, 14. maja r. Ministrstvo zunanjih del je izdalo naslednje uradno poročilo:
»Glede na vesti o predloženem znižanju našega odstotka v razdelitvi reparacijah dajatev Nemčije smo pooblaščeni izjaviti:
Kraljevska vlada Je, poztvajoč se na aranžmane. sklenjene 13. januarja 1920 in 20. junija 1921 v Parizu med predstavniki Velike Britanije, Francije In naše kraljevine, kakor tudi z ozirom na aranžman od 13. junija 1922, s katerim ie naša država pristopila k sporazumu v Spaau. podvzela korake pri francoski In angleški vladi in izjavila, da ne more pristati na nikakršno znižanje našega odstotka, ki ga smatra pravno zajamčenega v gori navedenih mednarodnih aktih.«
Izplačilo preostalih uradniških razlik in invalid-
ninskih zaostankov
Navodila finančnega ministra za uporabo druge in tretje tranže monopolskega posojila
Beograd, 14. maja, č. Minister financ dr. Švrljuga je danes podpisal sklep o izplačilu zaostankov državnim uslužbencem in invalidom. V smislu tega sklepa je bila odposlana pristojnim oblastem okrožnica, ki odreja, naj se na osnovi paragrafa 4. zak. o monopol-skem posojilu za likividacijo državnih obvez iz prejšnjih let do 31. marca 1928. čisti izkupiček II. in III. tranže tega monopolskega posojila, ki je bil te dni ekskomptiran, uporabi naslednje:
1.	Za Izplačilo druge polovice razlik državnih uslužbencev za čas od 1. oktobra 1923. do 1. maja 1924: 102 milijona. Din.
2.	Za izplačilo še neporavnanih invalidskih podpor do 31. marca 1928.: 10 milijonov Din.
3.	Za izplačilo neporavnanih pokojninskih prejemkov do 31. marca 1928.: 5 milijonov Din.
4.	Ostanek efektivnega izkupička II. in III. tranše monopolskega posojila naj se uporabi za likvidacijo vseh ostalih državnih obvez do 31. marca 1928. (iz-
plačilo terjatev drž. dobaviteljem).
Zaradi izplačila obvez pod l. bo od-delenje državnega računovodstva in budžeta takoj otvorilo kredite pri pristojnih državnih blagajnah.
Kredit 10 milijonov Din je predviden za obveze pod 2. in veljajo za uporabo tega kredita dosedanji postopki. Predloge o otvarjanju kreditov iz te vsote bo minister za socijalno politiko stavil na podlagi likvidiranih dokumentov.
Ravno tako bo veljal dosedanji postopek za otvarjanje kredita pod 3. Kredite za upokojence iz bivše Srbije, Črne gore in Vojvodine bo zahteval pokojninski odsek oddelenja za državno računovodstvo in budžet, a za upokojence iz ostalih krajev pristojne finančne direkcije, v obeh primerih seve samo v toliko, v kolikor obstojajo še ne-likvidirane obveze te vrste.
Ostanek iz II. in III. tranše monopolskega posojila nai se uporabi za likvidacijo vseh ostalih državnih obvez, v kolikor ne spadajo pod 1., 2. in 3. točko te okrožnice.
Rumunski zunanji minister za poglobitev odnošajev v Mali antanti
Izjava ministra Mironesca o razpravah na beograjski konferenci Male antante
Beograd, 14. maja r. Zunanji ministeT sosedne Rumunije g. Mironescu Je te dni sprejel novinarje in Jim dal več i rjav o zunanji politiki Rumuniie. Med drugim je glede konference Male antante, ki se prične 20. t m. v Beogradu izjavil:
»20. maja se sestanemo v Beogradu. CM vsega srca želim, da se čimbolje seznanim s člani beograjske vlade.«
Kakšen je program rumunske vlade za predstoječi sestanek Male antante? Predvsem želimo pospešiti delo konference, ki že deli časa rešuje preostala vprašanja med Rumunijo in Jugoslavijo. Ker ne gre za sporna vprašanja, ie treba preostale malenkosti čim brže rešiti.
Drugo vprašanje, ki ga pokrene rumtm-ska vlada na sestanku Male antante Je obnova saveza članic Male antante. Naša pogodba poteče 15. Juliia. Gre seve le za formalnost. Podpisali bomo že obstoječo pogodbo in jo podaljšati do prihodnjega termina.
Polagam važnost na prtprave za ustanovitev gospodarske Male antante. V niei vidim okrepitev naše zajednice, soglasie interesov in skupnih poslov ter učvrščanje še globljih stikov med našimi tremi državami. V tem pogledu doslej še nismo dosegli posebnih stvarnih uspehov. O tej stva ri se hočemo v Beogradu temeljito poraz-govoriti.
S češkoslovaško Imamo druga vprašanja. Težav pa nj posebnih. Obstoja na pr. vprašanje prostega prehoda naših prebivalcev v severozapadnem delu Rumuniie. Na tej strani je pas Češkoslovaške in Poljske, ki prehaja na rumunski teritorij. Prebivalci so prisiljeni na ogromne ovinke. Od Češkoslovaške bomo zahtevali prosti prehod za naše prebivalce. Poljaki so na to že pristali.
Pač pa Imamo drugo važno vprašanjer
ki ga hočem pokreniti na sestanku v Beogradu. A o tem ne morem zaenkrat podati podrobnosti, ker hočem najprvo zadevo proučiti s člani Male antante. Gre za še tesnejšo učvrstitev naše zajednice. To bo izredno važno. Rumunija bo s svoje strani podpisala obstoječo zavezniško pogodbo. Sprejela bo tudi gospodarsko Malo antanto. Vendar želi, da se gre še dalie. Kmalu boste videli v čem ie stv?r.
Govorice, da Poljska »tort v Malo antanto so brez osnove. Pollska ne pristopi v Malo antanto in za tem se sploh ni stre-milo.
V	zunanji politiki nadaljujemo It preje določene poti. Duh je isti, a metode so nove. Glavni cilj Rumunije Je: vztrajati na popolnem miru. Naša zunanja politika se odlikuje z blagim popuščanjem na ljubo mirnih odnošalev s sosedi in ostalimi državami, ki so članice Društva narodov. V «p svrho smo ratificirali Kellogov pakt. Pričeli smo pogajanja z Madžarsko, ki še niso rodila uspeha, ki pa tudi niso bila prekinjena. Z Bolgari smo takisto v pogajanjih. Sklenili smo pakt z Grčijo. Enak pakt smo predlagali vsem članicam Društva narodov. Sprejeli smo Litvinov pakt s Polisko vred "i pismeno potrdili, da hočemo obraniti po mednarodnih pogodbah utrjeno stanje.
Pokrenili smo nadalje podunavsko vprašanje, o čemer se diskutira že nad 40 let.
V	Beogradu hočemo govoriti tudi ▼ manjšinskem vprašanju. Tudi tu vlada popolno soglasje med članicami Male antante. O tem vprašanju obstolaio pogodbe, ki ga zadovoliujoče rešujejo. Spoštujemo pogodbe. Tudi v novih položajih bomo ostali v popolnem sog!asju.<
Kraljica Marija za siromašno deco
Beograd, 14. maja, p. Nj. Vel. kraljica Marija je sporočila voditeljici Dečjega dispanzerja v Beogradu dr. Nikolajevi-čevi, da bo letos na svoje stroške poslala preko počitnic 40 siromašnih otrok na letovanje na Lokrum. Dr. Nikolaje-vičevi je poverjena naloga, da v vseh treh glavnih mestih države, to je v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani izbere otroke, ki bodo deležni te velikodušne akcije naše kraljice. Dr, Nikolajevičeva bo prihodnje dni odpotovala na Bled. da predloži N1]. Vel. kraljici podroben načrt za izvedbo te akcije.
Likvidacija zadružnega saveza v Splitu
Beograd, 14. maja. č. Na sinoonjl seji ekonomskofinančnega komiteja ministrov se je razpravljalo o vprašanju likvidacije zadružnega saveza v Splitu. Kakor znano je zadružni savez v Splitu zašel pred leti v težko finančno krizo. Lani je vlada po« sredovala pri Narodni banki in dosegla, da je Narodna banka podprla savez z 20mili« jonskim posojilom. Zdi se, da to posojilo ni bilo zadostno in da je postalo sedaj vprašanje popolne likvidacije aktualno.
Strela ubila dva pastirja
StsaJk, 14. maja C. Včeraj popoldne Je diviaia ▼ tukajšnjem srtrn strahovita nevihta. Na nekem pašniku Je strela tfbiia 26-letnega kmetovalca Kooiia.na, 28-letno Milko Petrič, dočim Je Kocijanoveg« brate samo omamila. Nevihta je razoraia vsa pota, ki so postala neprehodni
Carinske olajšave za povzdigo našega hotelirstva
Beograd, 14. maja. r. Finančni ekonomski komite ministrov je včeraj razpravljal o uredbi, ki dovoljuje precejšnje carinske olajšave za povzdigo naše hotelske industrije. V bodoče bodo mogli hotelirji in podjetniki v svrho uporabe pri graditvi ali obnovitvi hotelov uvažati carine prosto razne električne naprave, instalacije za centralno kurjavo in toplo vodo, umivalnike, lifte, pralne stroje, keramiko za oblaganje sten, električne naprave za hlajenje, hišne telefonske naprave i. p. Pričakovati je, da bo carine prost uvoz teh potrebščin znatno pripomogel k modernizaciji naših hotelov in pospešil gradbo novih. V zvezi s to uredbo bo v kratkem izdan tudi zakon o pospeševanju in organizaciji hotelirstva v okviru zakona o pospeševanju turistike.
Intervencija Reis-ulema Čauševica
Beograd, 14. maja. č. Cerkveni poglavar bosanskih muslimanov Reis-ulema Cauševid je danes posetil ministra pravde dr. Srski« da. Konferenca med obema je trajala nad poldrugo uro. Reisulema je Interveniral v cerkvenih vprašanjih bosanskih mirslima« nov in opozoril ministra na zahteve mu« slimanske veroizpovedi glede novega Ijud« skošolskega zakona in dTugih zakonov, ki urejajo cerkvena vprašanja. Reismlema Cauševid je bil zatem sprejet od kralja v avdijenci.
Novi vozni red
Beograd, 14. maja p. Nocoj ob polmoB stopi v veljavo novi vozni red na državnih železnicah, ki bo veJjal za poletno dobo.
Nepričakovan preokret v odnosa jih fašizma in
Vatikana
Mussolini neprikrito napada cerkvene kroge - Krščanstvo je črpalo svojo moč iz Rima, sicer bi propadlo kot brezpomembna verska ločina
Rim, 14. maja i. Po sobotni debati o lateramskih pogodbah je javnost z napeto pozornostjo pričakovala najavljeni Mussolinijev govor. Pozornost je bila utemeljena, ker ie predzadnji sobotni govorn k Garibaldi ostro zavrnil nekatere poslance, ki so s preveliko emfazo poudarjali pomen lateranskih pogodtb ter naravnost omalovaževali delo italijanskega preporoda v tem pravcu. Poslanec Garibaldi je nagla-šal, da bo fašistovska Italija vedino na straži interesov domovine, ki je toliko trpela v času. ko je bila cerkev v boju proti državi. Govornik sprejema pogodbe. žeH pa. da bi se cerkev in katoličani zadovoljili s tem. kar jim dajejo pogodbe. Čujeio se že neugodn: glasovi v tem pogledu, toda fašizem bo v tem pogledu znal braniti interese države. Cerkev se mora zavedati, da preporod krepko stoji, dasi tedanjih borb ni želeti nazaj. Cerkev in katolicizem sta dobila maksimum, kar sta mogla pričakovati.
Ponedeljkov govor Mussolinija je imel isti ostri pravec. Njegove izjave o razmerju med Vatikanom in Italijo so zavoljo neprikritih napadov na cerkvene kroge prav neprijetno zadele Vatikan in njegovo okol co. Posebno ostro komentirajo njegove izjave, da bi bila izgindla katoliška vera kakor mala ločina že zdavnaj, če bi bila ostala v Palestini in ne prenesla svojega sedeža v ant'čni Rim. Slično nezadovoljstvo vzbuiia tudi ugotovitev duceja. da cerkev v italijanski državi ni suverena, marveč so njene ustanove podvržene državnim zakonom in vezane na določbe kookordata.
Dobro poučeni krogi domnevajo, da ta nepričakovani ostri izpad Mussolinija ne ustvarja ravno ugodnega razpoloženja za nadaljnje razgovore med Vatikanom in Italijo.
Pravi italijanski papež
Rim, 14. ma)a s. Mussolini Je začetkoma razpravljal o dobi med leti 1881 do 1889 ter načel
nato perijodo evropske vojne. V nadaljtiem se
le bavil z versko politiko fašizma ter zaščito katoliške vere in revizijo stare cerkvene zakonodaje. kar je deloma opravičevalo pritožbe svete stolice. »Imeli smo srečo,« ie dejal Mussolini. »da smo imeli pred seboj pravega italijanskega pa.peža.« Mussolini je nato naglašal nedotakljivost vatikanskega teritorija, ki ga garantira Italija, pri čemer je posebej omenil položaj Vatikana 'zven vseh mednarodnih sporov in konferenc. ka'.or tudi izven Društva narodov. Nato ie potrdil, da ne bo obno-vMeno duhovno sodišče. Ce zagreši duhovni grd zločin. iz-guM svoi duhovniški značaj *er se bo postopalo t njim kot z običajnim zločincem. Če zagreši političen zločn. se postopa z nJim enako kot z drugimi politi&rmi z!oč:nci. Glede braka je izjavil Mussolini. da v Konkordatu določene mer« olajšujejo sklenitev braka. Mussolini ie nato poudarjal moraiični značaj fašistične Italije, brez katerega bi bila država brezpomembna stvar. Paš:9tična It al le kato!:ška, toda po svojem b:stvu fašistična. katoličanstvo io le izpopolnjuje. MussoHnijevim izvajanjem je s3ed:'o dolgotrajno odobravanje.
Lateranske pogodbe sprejete
Rim, 14. maja. g. Na današnji seji faši« stične korporacijske zbornice so bile late« ranske pogodbe s 357 proti 2 glasovom sprejete. Tudi zakonski osnutek, ki se na« naša na konkordat in verske družbe je bil v zbornici soglasno odobren. V političnih krogih Rima pa so z največjim zanimanjem pričakovali, kakšno stališče bo zavzelo gla« silo Vatikana »Osservatore Romano« glede včerajšnjega govora Mussolinija. V sploš« nem so zastopali mnenje, da bo list duce« jev govor sploh ignoriral. »Osservatore Ro» mano« je prinesel o govoru samo 10 vrst, v katerih ugotavlja, da cerkev v mnogih točkah ne more odobravati političnih in po lemičnih izjav Mussolinija Katoliški »Cor« riere d' Italia« ugotavl ja, da so Mussolini« jeve trditve, da je postalo krščanstvo šele v Rimu katoliško, v nasprotju z razvojem katoliške cerkve. Fašistični večerni tisk se priključuje zboru jutranjih listov in je poln navdušenih besed za točne Mussolini« jeve izjave, ki ne dajo dvomiti o mejah cerkvene in državne avtoritete. Razpolože« nje katoliških in vatikanskih krogov pa je kljub temu še vedno nekoliko mračno.
Ameriški kapitalisti za mednarodno banko
Vlada sama bo le neoficijelno zastopana v banki — Zaključni zapisnik zasedanj izročen nemški delegaciji
NewyOrk, 14. maja, g. Walstreet pozdravlja načrt ustanovitve mednarodne reparacijske banke. Splošno se smatra, da je ideja izvedljiva in je mnogo izgleda, da bo banka poslovala bolj kot investicijski zavod, nego kot trgovska banka. Reparacijska banka bi bistveno olajšala odtok nemških akcij na ameriškem trgu ter nudila razen tega boljše možnosti za plasiranje nemških železniških obligacij na trgih, kjer imajo trenutno neugoden položaj.
Washington, 14. maja. g. Kakor se Izve, se namerava Amerika samo neoficijelno udeležiti v mednarodni reparacij-
ski banki, ki jo je predlagal ameriški delegat Owen Young. Zaradi tega ne bi bila Amerika zastopana po članu ofici-jelne Federal Reserve Banka, temveč po odličnem zastopniku, kakšnega zasebnega finančnega zavoda. Načrt medr narodne banke bi imel gotovo ugodne posledice za stabilizacijo gospodarskih prilik.
Pariz, 14. maja, a. Danes je bil izročen nemški delegaciji zaključni protokol zasedanja reparacijske konference, da ga prouči in izdela k njemu svoi« dodatne pripombe.
Belgija se upira znižanju reparacijskega deleža
Pariz, 14. maja s. Stališče belgijske delegacije na reparacijski konferenci se zasleduje z resno skrbjo, ker se zdi, da bo ta delegacija po sedanjem stanju pogajanj tvorila glavne težko-če za delin.itivtio ureditev reparacijskega vprašanja. Kakor poroča »Temips« iz Bruslja, belgijska delegacija ne bo sprejela Owen Yonngovih predlogov, keT bi pomenili za Belgijo letno izgubo 25 milijonov državnih mark za dobo 37 let. Belgijska delegacija račirna t eitodušno podporo naroda, vlade in parlamenta.
Konflikt romunskih liberalcev z vlado
Bukarešta, 14. maja. g. Liberalni poslan« ci, ki so včeraj demonstrativno zapustili zbor« nično sejo, so se danes vrnili v parlament. Tudi notranji minister Vajda*Voevod. ki je imel včeraj z liberalnimi poslanci ostro polemiko, je bil v parlamentu navzoč. Po« slanec Duca je izjavil v imenu liberalne stranke, da protestira proti postopanju zborničnega predsednika, ker mu ni dal be« sede za medklic. Liberalna stranka zahte« va naj poda izjavo glede dogodkov v Tar« govistu ministrski oredsednik Maniu. No* tranji minister Vaida pa je naelasil, da je njegova, ne pa dolžnost ministrskega pred« sednika. dajati pojasnila, če gre za osebo, kakšnega uradnika njegovega resora. V ostalem smatra vlada, da je ta neznatna zadeva že zaključena.
Nov usoeh slovenskega umetnika
Praga, 14. mate h. Te dni so prfieii na Jott fevem tr«u na V:nohradih graditi novo katoliško cerkev po načrtih slovenskega arhitekta pirof. Plečnika. Poleg cerkve bo stal na trgu velik spomenik kralja Jurija.
Konduriotis odklanja predsedniško kandidaturo
Atene, 14. maja p. Predsednik grške republike Koaiduriotis je poslal ministrskemu predsedniku Venizelosu pismo, v katerem mu siporoča, da pri skorajšnjih predsedniških volitvah ne žeB več kandidirati na predsedniško mesto, utemeljujoč svoj sklep s slabim zdravstvenim stanjem. Ministrski predsednik Vemizelos mu Je na to takoj odgovoril v daljšem pism-u, v katerem ga prosi, naj ta svoj sklep umakne, ker Je njegov« kandidatura že sklenjena stvar in ker Je trdno uverjen, da Je edino Konduriotis poklican, da zavzema predsedniško mesto grške republike. V političnih krogih izražajo mnenje, da Je Kondu-riotisova izvolitev že gotova stvar.
Večni poboji med avstrijskimi organizacijami ogra-žajo tujski promet
Dunaj, 14. maja. g. V parlamentarnih krogih se izve danes, da bo zvezna vlada pa podkancelarju Schumvju priporočila de« želnim glavarjem avstrijskih dežel naj po vzgledu Dunaja in Nižje Avstrije izdajo splošno prepoved za manifestacijske obho« de brambnih organizacij. Dolnjeavstrijska deželna vlada je sklenila izdati okrajnim glavarjem navodila, naj v dobi ojačenega tujskega prometa do 15 septembra brez« pogojno prepovedo obhode brambnih orga* nizacij. Podkancelar Schumv bo v svoji okrožnici opozoril tudi na to. da se prepo« ve. da bi nosili udeleženci javnih priredite* topa orožja.
Ostavka romunskega promet" nega ministra
Bukarešta, 14. maja g. Demisija prometneg* ministra generala AJevre Je bila danes defini-tJvno sprejet*.
Važna seja ljubljanskega občinskega sveta
Kje bo stala nova pravoslavna cerkev - Nadaljevanje regulacije Ljubljanice - Nova carinarnica - Velika debata o kopališču na Savi - Poskusi sabotaže se zopet
ponavljajo

Ljubljana, 14. maja Kmalu po 5. uri Je župan dr. Puc otvo-ril sejo in konstatira) sklepčnost Prisotni
so občinski svetniki skoro polnoštevilno, svojo odsotnost je upraviči) obč. svet. Me-zc. Tudi občinski svetniki eksodaši, ki so bili zapustili svoječasno sejo o mestnem proračunu ,so danes navzoči.
Župan dr. Puc je poročal najprej, da je prejel od Nj. Vel. kralja zahvalo na vda-nostno brzojavko, ki jo ie občinski svet izrazil o priliki, ko ie Nj. Vel. kralj podelil /jubljanski univer/' <voie ime. Istotako Je prejel zahvalo	-ga primatorja dr.
Baxe na pozciiav:.o orzojavko na praznik sv. Jurija.
Spominu vojvode Stepanoviča
V toplih besedah se Je spominjal župan smrti vojvode Stepanoviča in slavil njegove zasluge za osvoboditev domovine. Občinski svet Je stoje poslušal županove besede. Slednjič Je župan sporočil, da je imenom občinskega sveta izrekel sožalje in poslal delegate na pogreb 30. aprila ter položil venec na grob. Občinski svetniki so soglasno vzeli županove besede na znanje in se odzvali spominu blagopokojnega vojvode s trikratnimi slava klici.
Zveza jugoslovenskih mest
Nadalje poroča župan, da se je 11. maja vršila glavna skupščina Zveze jugoslovenskih mest Zveza ie bila sicer ustanovljena že 1. 1927., ali vsled različnih razmer je prišlo šele sedaj do konstituiranja te Zveze. Za predsednika Zveze je bil izvoljen zagrebški župan, za prvega podpredsednika beograjski podžupan, za drugega podpredsednika ljubljanski župan. Na glavni skupščini ie Zveza razpravljala o raznih aktualnih vprašanjih v korist jugoslovenskih mest. predvsem o ekonomskih in financijel-nib vprašanjih. Ugotovilo se je. da gospodarsko stanie mest trpi tudi zaradi tega, ker stavi država do mestnih občin čim dalje večje zahteve, a jim obenem krati njihove dohodke. Pokrenila se ie akcija, naj vlada spravi v sklad svoje zahteve do mest z dohodki, ki se dovoljujejo posameznim mestom. Sklenila se je nadalje intervencija glede kontrole živil ter za znižanje voznine za mestne uslužbence na državnih železnicah. Nadaljnja intervencija Je usmerjena na ministrstvo vojne zaradi nastanitve vojaštva v mestnih objektih. Zahtevalo se bo od vlade, naj vpraša mesta odnosno njih Zvezo za svet. preden izdaja zakone in naredbe, ki bistveno posegajo v občinske interese. Ustanovil se je poseben urad Zveze pri predsedniku v Zagrebu, vrhu tega nekaka podružnica tega urada v Beogradu, ki bo služila v to, da bo Zvezo obveščala o namerah vlade in posredovala pri intervencijah mest v Beogradu. Slednjič Je sporočil še župan, da je minister financ odobril sklepa bivšega občinskega sveta, s katerim se je zaprosilo za dodatni kredit enega milijona dinarjev za zgradbo stanovanjske kolonije na Vodovodni cesti In glede kredita za nakup zeml.iiščnih parcel. Zupanova naznanila je občinski svet vzel na znanje.
Izjava eksodašev
Pred začetkom dnevnega reda je občinski svetnik inž. Sernec v svojem imenu in v imenu svojih pristašev, ki so svoj čas z njim zapustili proračunsko razpravo, preči-tal izjavo, s katero utemeljuje svojo navzočnost na seji. Ker vlada do danes še ni zavzela svojega stališča in ker je na dnevnem redu odobritev zapisnika o proračunski razpravi, zato so prizadeti prišli na sejo, da popravijo zapisnik. Vztrajajo pa na stališču, ki so ga zavzeli z odhodom s proračunske seje.
Župan dr. Puc izjavlja, da ne sprejme izjave na znanje, ker nI bil v proračunski razpravi od prizadetih občinskih svetnikov stavljen noben spreminjevalni predlog k proračunu.
Popravkarska pravda. — Oster konflikt med obč. svet. Hribarjem in Turkom
Sledijo potem razni govorniki, ki zahtevajo poprave svojih izjav v zapisniku. Zupan dr. Puc izjavlja, da zapisniki o sejah občinskega sveta ne morejo biti dobesedno točni, ker ima občinski svet le enega ste-nografa na razpolago, ki ne more fizično slediti vsem govorom dobesedna Priporočal je že začetkom zasedanja, naj bi občinski svetniki, ki imajo interes, da se njihovi govori reproducirajo kolikor mogoče točno, se zanimali že pred sestavo zapisnika za reprodukcijo svojih govorov in bi Jih redigirali v smislu, kakor so želeli, da jih občinski svet razume. Nekatere porrav-ke obč. sv. dr. Ravniharja, ki se tičejo stvarnih ugotovitev njegovih besed, ki se jih župan tudi sam spominja, da jih je govornik izrekel, bo dal župan popraviti v zapisniku Nato je čital obč. sv. Hribar svoje želje glede poprav svojega govora na raznih mestih. Tekom čitania je g. Hribar kritiziral izjavo župana, da ne jemlje na znanje izjave, ki jo je podal inž. Sernec.
Zupan dr. Puc je odgovoril, da ne more vzeti na znanje sabotažnih aktov (Klici: Tako ie'). Občinski svetniki imajo dolžnost sodelovati na sejah (Tako je! od raznih strani.). Obč. svet Hribar želi. da bi se popravila njegova izjava glede medklica obč. svet. Rupnika, da stanujejo oficirji v mestnih hišah, in njegovo izjavo glede primerjave ljubljanskega ororačuna z zagrebškim. Nadalje se pritožuje, da so besede, s katerimi ie reagiral na medklic obč. svet Turka, da kot župan ni opravljal svojih poslov zastonj, netočne. Menil Je. da ie imel plače 4.800 K. ki mu 'o je določil občinski svet Zato pa si ie iz lasinih sredstev nabavil kočiio in konje.
Obč. svet. Turk: Ki jih Je mesto nazaj kupilo. Obč. svet Hribar: Gospod vitez belega leva naj se ne razburi. Obč. svet. Turk: Jaz se ne poganjam nič za čast. kakor ti za zlate frake.
Obč. svet. Tavčar: Popravkarstvo je edino vaše delo.
H koncu svojih popravkov hoče obč. sv. Hribar prečitati še nujni predlog, pa ga župan Puc zavrne, da v smislu občinskega reda to ni dovoljeno, nego pride to šele h koncu seje na vrsto. Zato naj nbč. svet
Hribar, kakor Je običajno, izroči županu predlog, ki ga bo stavil na dnevni red
Obč svet dr. Ravnihar vpraša župana, ali so bili pravilniki o novih davščinah, ki so bili priloženi proračunu, sklenjeni obenem s proračunom, ker niso bili pri razpravi prečitani.
Zupan dr. Puc: Ti pravilniki so bili predloženi vsakemu občinskemu svetniku in je bilo na njegovo vprašanje skle.ijeno, da se ti pravilniki zaradi zamude časa ne pre-čitajo, nego s tem, da so bili predloženi vsakemu obč. svetniku smatrajo kot prečitani. Če jih niso nekateri obč. svetniki prečitali, je to njihova stvar, kakor je tudi njihova stvar, da vrše svojo dolžnost po zakonu. Ti pravilniki so bili sprejeti s proračunom in ne pridejo več na razpravo. Ce so nekateri gospodje imeli pomisleke, so morali priti na specijalno razpravo in staviti predloge. S tem smatra župan zapisnik za odobren.
Brezuspešen poskus obstrukcije
Obč. svet. dr. Jerič zahteva, naj se zapisnik, ki obsega kakih 400 strani, prečita. Zupan dr. Puc odklanja to zahtevo, ker smatra to kot sabotiranje delovanja mestnega sveta. Ze svoj čas v prvi seji mestnega sveta je obč. svet sklenil, da se zapisniki ne bodo čitali, nego se bodo smatrali odobrenim, čim ne bo od nobene strani ugovora. Ker obstaja dr. Jerič na svoji želji in stavi tozadevni predlog, ga je župan dal na glasovanje. Predlog je bil odklonjen z vsemi glasovi razen osmero eksodašev, ki so bili zapustili seje ob proračunski razprayi.
Končno je na vrsti dnevni red
Nato se je začela razprava o dnevnem redu. Načelnik finančnega odseka obč. sv. Tavčar je poročal o prvi točki o pritožbah slede zemljiške prirastkarine. Po prečita-nem prvem predlogu je obč. svet dr. Go-sar v formalni pripombi izrazil željo, da bi dobili občinski svetniki pred razpravo kratka poročila o vsaki točki, ki je na dnevnem redu, da se informirajo tn da lahko sledijo poročilu in predlogu. Prej so dobivali te informacije od klubskih pristašev, ki so bili člani dotičnih odsekov. Ker je sedaj to odpadio. bi se morala spremeniti dosedanja praksa v smisiu. kakor jo je on izrazil. Zupan dr. Puc ie odgovoril, da bi bilo tehnično nemogoče, da bi se priložil dnevnemu redu k vsaki točki referat ker bi to ogromno pomnožilo delo in bi aparat ne bil temu kos. V vseh odsekih so zastopane vse struje. Gospodje, ki se zanimajo za posamezna poročila, naj prosijo svcje somišljenike in prijatelje, ki so v odsekih. naj iim referirajo pred sejo. Je pa pripravljen iti v tem oziru čim več na roko s tem. da bo dodal dnevnemu redu k sejam mestnega sveta kratko vsebino poročila in dotični predlog k vsaki točki.
Nato so bile razne prošnje o odmeri prirastkarine deloma zavrnjene, kakor je predlagal finančni odsek.
Sprejet Je bil nadalje sklep, da Izposluje Izpremembo pravilnika o občinskih taksah v toliko, da se noviša mrliška oglednina na 10 Din m mrliška popisnina na 10 Din. Siromaki hai bodo teh taks prosti, za siromake. ki niso pristojni v Ljubljano, pa naj plača njihova domovinska občina.
Male zadeve
Odklonjene so bile pritožbe M. Pleška (zaradi globe). Osrednje vinarske zadruge (proti odmeri obč. naklade na alkoholne pijače), St. Vidmarja (priziv proti davku na vozila). Mariji Zupančič v Koiezijski ulici se proda 85 kvadratnih metrov mestnega sveta po 18 Din, da more svoje zemljišče zaokrožiti.
Nekaterim prizivom zaradi plačila pasje takse se je ugodilo. Pri tem je župan dr. Puc opozoril, da so oproščeni takse samo psi. ki so sposobni za čuvaje, ki so na verigah in na samotnih posestvih. Na Bčr.iu se smatrajo kot posestva na samem ona posestva, ki so oddaljena od sosednjih vsaj 30 m, dočim se zahteva v mestu razdalja vsaj 100 m.
Dovoljena je slikarju Hinku Smrekarju za zgradbo njegovega paviljona podpora 15.000 Din.
Poročila gradbenega odseka
V imenu gradbenega odseka je poročal obč. svet. inž. Ditrih, ki ie predlagal, naj se regulacija Razlagove oziroma Kolezij-ske ulice izvrši za 87.218 Din, prej pa še doseže sporazum s posestnikoma Repičem in Petričefn oziroma uvede razlastitveno postopanje, ako se ta sporazum ne doseže.
Odobrena je bila regulacija svetokri-škega okraja, severno od južne železnice in desno od Dunajske ceste, za katero je napravil načrt univ. prof. arh. Plečnik. Načrt je svoječasno že objavil »Slovenski Narod«. V debati je obč. svetnik Hribar zavračal očitke, da bi bil on kot župan odgovoren za slab regulacijski načrt. češ. prejšnje regulacijske načrte so izdelali ve-ščaki.
Prošnja nekaterih hišnih posestnikov, da bi se Poljska cesta podaljšala do Vodmat-skega trga, za kar bi bilo potrebnih 50.000 dinarjev ter odstranitev hiše posestnika Lavriča, ki zahteva postavitev nove hiše v nadomestilo, se je odklonila, ker obstoječi pogoji niso ugodni in bi bila regulacija v zvefi s prevelikimi investicijskimi stroški.
Prošnja Ivana Kozierja za spremembo regulacijskega načrta parcele št. 471/1 v kat. obč. Sp. Šiška se je vrnila gradbenemu odseku na predlog obč. svet Josipa Turka, da se ponovno obravnava.
Ugodilo se ie prošnii Ivana Mihelčiča in inž. Matka za spremembo regulacije Borštnikovega trga, ker je tudi arh. Plečnik ugotovil, da ni nobenega tehtnega zadržka proti njej.
Prošnja Andreja Cekade za spremembo regulacije na Sv. Petra cesti se je zavrnila do končne ureditve regulacijskega načrta v tem okraiu.
Odobril se le predlog gradbenega urada za spremembo regulacije Vegove ulice in Valvazorjevega trga. Vegova ulica se bo v regulacijsHsm načrtu zožila od 13.5 na 12 metrov.
Škofijski ordinarijat Je zaprosil za spremembo mej med župnijama Marijinega Oznanetija in Sv. Frančiška v Ljubljani. Sprejet je bil predlog, naj se oba župnijska urada sporazumeta in eventualno korektu ro naznanita mestnemu magistratu.
Odklonjena je bila pritožba Andreja Pavlina v Podmilščakovi ulici proti odklonitvi stavbenega dovoljenja. Prav tako je bila zavrnjena pritožba Ane Tornago na Poljanski cesti zaradi odstranitve kupa vrtnega komposta od meje vrta, od koder se smrad razširja v soseščino.
Nadalje je bila odklonjena pritožba tvrdke Kopač in Uranič proti odklonitvi stavbenega dovoljenja za postavitev avtogaraž. Istotako je bila zavrnjena pritožba Ivanke Petrič proti odklonitvi uporabnega dovoljenja, ker adaptacij v svoji hiši ni izvršila po odobrenem načrtu.
Pritožba Alojzija Arharja v Spod. Šiški proti odklonitvi njegove prošnje za razšir jenje regulacijskega načrta na pare. št 604 v kat obč. Spod. Šiška, se je zavrnila po zaslišanju univ. prof. arh. Plečnika.
Pritožbi Antona Kresala in Josipa šmu ca zaradi odstranitve drvarnic se ugodi s pridržkom, da se mora to zgoditi do konca aprila 1930. Istotako ie mestni svet ugodil prošnji Prve stavbne zadruge mestnih nameščencev za nakup preostalih parcel 107-18. 107-19 in 107-20 za Bežigradom. Te parcele se prodajo zadrugi po splošnih po gojih dovoljenih tej zadrugi, in sicer po 8 Din za kvadratni meter. Vsega skupaj 2450 kvadratnih metrov, razdeljenih na tri parcele po povprečno 800 kvadratnih metrov vsaka. Prošnji Lukmana in Volkerja za parcelacijo parcele št. 49-1 in 95 v kat občini kapucinsko predmestje se Je ugodilo. Prošnja J Lenarčiča za parcelacijo parcele št 250-106 v kat. občini trnovsko predmestje se je na predlog obč. svet. Turka vrnila odseku v zopetno proučevanje, ker so v zadnjem hipu nastali neki pomisleki. Sklenil se je nakup parcele št. 331-3 v kat. občini Sp. Šiška v korist mesta od Katarine Snoj in drugih po 8 Din za kvadratni meter.
Zgradba oravoslavne cerkve v Trubarjevem parku
Občinski svet jp pokazal veliko zanimanje za rešitev vprašanja stavbišča za zgradbo pravoslavne cerkve. Pravoslavna cerkvena občina se je obrnila na oblastno skupščino za svet na oglu Bleiweissove ceste in Lattermanovega drevoreda, kjer sedaj stoji gledališka baraka, a do sedaj ni prišlo do rešitve. Pravoslavna občina rabi 2 do 3.000 kvadratnih metrov sveta, ki naj bi bil kolikor mogoče v centru mesta, najbolje v sredi med obema pehotnima vojašnicama. Za nasvet se .ie obrnila pravoslavna občina tudi na arh. Plečnika. Poročevalec gradbenega odseka inž. Dietrich predlaga, naj mestna občina brezplačno odstopi svet v Trubarjevem parku v dolžini 50 do 60 m ob Blreiweissovi cesti za zgradbo pravoslavne cerkve. Trubarjev spomenik ostane nedotaknjen, ravno tako 180 m parka. Obč. svet. Hribar meni, da bi bil pri-pravnejši prostor na Dunajski cesti med Janez Trdinovo ulico in Miihleisnovim posestvom. Mesto naj kupi ta svet in ga podari pravoslavni cerkveni občini. Obč. svet. Urbas smatra, da prostor v Trubarjevem parku ni primeren za cerkev. Priporoča, naj se predlog še prouči. On ve za primeren svet, ki ga pa sedaj ne more imenovati, da ne bi poskočil v ceni.
Zupan dr. Puc ugotavlja, da je razpoloženje občinskega sveta v tem vprašanju tako. da solidarno gre na roke pravoslavni cerkveni občini. Ker so pa razni stvarni pomisleki glede izbire prave točke, je mnenja, naj obč. svet načelno sklene, preskrbeti pravoslavni cerkveni občini svet za zgraditev cerkve. Presoja glede prostora pa naj se odloži najdalje do konca junija.
Obč. svet. Sernec je za predlog odseka. Obč. svet dr. Fettich je mnenja, da mora pravoslavna občina čim prej dobiti primeren prostor, ker je število vernikov že veliko in cerkev je potrebna. Obžalovati je, da se ni moglo to že zgoditi. Strinja se z odsekovim predlogom. Vsekakor naj se rešitev čim najbolje pospeši. Obč. svet. dr. Gregorič predlaga, naj se terminira rešitev do konca iunija. Poročevalec inž. Dietrich poudarja, da je izbira prostora težka, ker mora cerkev ležati od vzhoda na zahod in mon biti pred cerkvijo dovolj prostora za vojaške parade.
• Zavrača pomisleke, ki jih imajo nekateri zaradi odtujitve majhnega dela parka, ker oarkov imamo dovolj. Vsa poganjanja so se vršila na nasvet prof. Plečnika. Zupan dr. Puc preide na glasovanje. Odsekov predlog je bil sprejet z vsemi proti 3 glasovom.
Ulica 20. septembra
Knezoškofijski ordinarijat je predložil prošnjo za preimenovanje Ulice 20. sep* tembra z motivacijo, da vodi ta ulica mimo glavnih vrat svetišča in da je miroljub* nosit cerkve težko spraviti v sklad z krva« vimi spomini, navezanimi na to ime .. Tu« di nima ulica nobene hišne številke. Grada beni odsek predlaga, naj se prehodu iz Po» gačarjevega trga mimo Stolnice opusti vsa« ko imenovanje in naj se dosedanja Medar« ska ulica preimenuje v »Ulico 20. septem« bra«. Obč. svet. dr. Fettich se ne strinja s predlogom. Ljubljana ima nacijonalni dolg napram žrtvam 20. septembra. Nima nič proti temu, da se opusti nacijonalno ime za neznaten prehod mimo Stolnice, zato pa se naj dosedanji »šolski drevored« prekrsti v »Nabrežje 20. septembra« Obč svet. Re» bek podpira ta predlog, kateremu se pri» družuje tudi poročevalec. Predlog je bil na« to soglasno sprejet
Občinska hiša na Poljanski cesti
Razpravljala se je nadalje zahteva Glav« nega odbora za obdelovanje barja, za pod" pia rezerva glede odškodninskih zahtev ob« čine pri zidanju hiše na Poljanski cesti. Obč. svet. prof. Jarc pojasnjuje, da glavni odbor nima pravice zahtevati tega reverza. Vsa dela retulacije Ljubljanice jc doslej vršila generalna inšpekcija vod in v nieno kompetenco spada ta reverz. Predlaga, nai se stv»-\	zopet gradbenemu odseku,
ki naj jo skupaj r juridifinim odsekom pro«
uči znova. Njegov predlog je bil sprejet. Gradbeni odsek poroča tudi o postopanju gradbenega vodstva glede fundacije hiše na Poljanah in predlaga, naj občinski svet vzame to postopanje kot pravilno na zna« nje, pač pa mora gradbeno vodstvo strogo kontrolirati temelje in periodično poročati gradbenemu odseku. K temu vprašanju po« jasnjuje župan, da je tudi univerza preis» kala to postopanje in da sc strinja, ter da se je poročalo o tem mestnemu svetu v pomirjenje javnega mnenja.
Regulacija Ljubljanice
Sledilo je poročilo gradbenega odseka o sedanjem stanju osušitve Ljubljanskega barja in regulacije Ljubljanice. Delo za re» gulacije Ljubljanice je začelo 1. 1906. in se je imelo po programu končati 1 1914.
V	fond za izvršitev teh del bi bili morali prispevati: kranska dežela 12 odst., kranj« ska dežela — barjansko posojilo 33 odst., država 45 odst., mestna občina 10 odst. Od izbruha vojne je delo počivalo vso vojno. Po vojni se je delo nadaljevalo do 1. 1927. pod vodstvom inšpekcije voda, za kar se je potrošilo 2 milijona dinarjev. Občina je prispevala 200.000 Din. Od leta 1927. na. pre' je delo zopet počivalo. Potrebna so še nastopna dela: 1.) Poglobitev Ljubljanične struge za 2 m in betoniranje dna, 2.) obrez« ne ceste. 3) naprava ograj, 4.) zatvomica pod šentpeterskim mostom, 5.) prezidava Frančiškanskega in Čevljarskega mostu Za ta dela je potrebnih še 36 milijonov. Do« vršitev je nedogledna. ako ne bo vlada v veliki meri prispevala. Mestna občina se je 1. 1914. in 1915. obrnila s spomenico na vlado za pomoč in tudi kralju predložila tako spomenico. Pcskušalo se je pospeše« vati t" vprašanje na vse moeoče načine, 1. 1918. se je vršila konferenca prizadetih oblastev v svrho pospeševanja. Za osnova« nje stavbnega vodstva bi bilo potrebnih 200.000 Din. tudi bi bilo potrebno, da bi vsi interesenti prispevali za gradbeni fond Vse dosedanje intervencije v Beogradu so bile brez uspeha Gradbeni odsek predlaga, da se sestavi čimprej gradbeno vodstvo, ki naj izdela proračun in načrt za nadaljna dela in naj se pošlje deputacija v Beograd, da se zasigura za ta dela reden prispevek od ministrstva gradievin.
Obč. svet. Jarc se strinja s predlogom m želi, da se predlog razširi obenem tudi na oblastnega komisarja Regulacija se ne ti« če samo mesta, nego tudi vse ljubljanske oblasti. Zalibog je državno inozemsko po« sojilo padlo v vodo, iz katerega je bil pri« čakovati prispevek za ta dela. Sedanja vla« da je žrtvovala velike vsote za osuševanje polja pri Pančevu, pričakovati je, da se bo tudi zanimala za osuševanje barja in regu= lacijo Liublianice. Po kratki debati, katere so se udeležili obč. svetniki Hribar, Rebek in Zaje, so bili predlogi odseka soglasno sprejeti.
Zgradba nove carinarnice
Poročevalec gradbenega odseka obč. sv. inž. Dietrich je nato poročal o sporazumu komisije, ki se je sestala 11. aprila v direkciji državnih železnic in ki se je defini-tivno odločila za način zgraditve glavne carinarnice v Ljubljani. Razprave se je udeležil generalni direktor carin dr. Konrad Šmid, zastopniki trgovskega gremija, Zbornice TOl, Zveze industrijcev, finančne direkcije, železnice in občine. Sporazum o zgradbi nove carinarnice je bil dosežen soglasno in je treba sedaj urediti samo še tehnična in finančna vprašanja. V prvi etapi bi se zgradila polovica projektiranih carinskih skladišč, odstraniti pa bi bilo treba klanščir.o ob Dovozni cesti in delavnico za vagone. Potreben je formalen sklep obč. sveta, po katerem se lahko uporabijo dohodki kaldi minskega fonda za zgradbo ca-rinarniških poslopij.
Župan dr. Puc je pripomnil, da bo za kritje stroškov pri delih prve etape v prihodnjem letu na razpolago 8 do 9 milijonov Din iz kaldrminskega fonda, nadaljnji dohodki iz kaldrmine pa bi se uporabili za amortizacijo posojila, ki bi se najelo pri Državni hipotekami banki ali drugod, tako da mestna občina za zgradbo glavne carinarnice ne bo direktno obremenjena.
Magistratni nadsvetnik inž. Mačkovšek je nato poročal, da ie prvotno nameravala občinska uprava sama zgraditi carinarnico na Resljevi cesti. Ker pa sta zahtevali carinska in železniška uprava tudi zgraditev skladišč, je jasno, da je prvotno določeni prostor postal neprimeren. Ker se gospodarske korporacije niso mogle takoj odločiti za svet. ki je bil od železniške uprave predlagan na Dovozni cesti, je zadeva zastala. Pri tem je kaldrminski fond mestne občine utrpel izgubo, ker je bila z izpremembo v finančnem zakonu za leto 1928/29 kaldrmina razdeljena v splošni in specijal-ni fond in je tako mestna občina morala oddati v splošni fond 3,500.000 Din, ki se lahko uporabljajo tudi v drugih krajih. Sedaj gre za to, da se na račun dohodkov iz kaldrmine najame posojilo. V zvezi z zgraditvijo carinarnice se bodo dogradile Ma-sarykova cesta, zveza med Masarykovo in Martinovo cesto ter del Gosposvetske ceste. Načrti za nova carinska poslopja so prav lepi. Zgradila se bodo tudi skladišča posebej za tranzitni in lokalni promet. Razen tega 40 stanovanj za carinike, in sicer 30 z 2 sobama, kopalnico in poselsko sobo, 10 pa s 3 sobami, kopalnico in poselsko sobo. Ko bo enkrat posojilo amortizirano, bodo vsa poslopja last mestne občine. ki bo potem pobirala tudi najemnino od stanovanj
Zupan dr. Puc Je pripomnil, da le zgrad-)a nove carinarnice že upoštevana pri regulacijskem načrtu svetokriškega okraja, ki ga je izdelal prof. Plečnik.
Nato so bili soglasno sprejeti vsi tozadevni predlogi.
Personalno-pravne zadeve
Poročevalec personalno - pravnega sveta obč. svet Urbančič je nato poročal o raznih prošnjah za sprejem v ljubljansko do-movinslfb zvezo, ki so bile deloma odobrene. deloma odklonjene.
V	glavni odbor za obdelovanje Barja Je občinski svet izvolil obč. svet. prof. Jarca in Josipa Lovšo.
Nakup elektrarne v Mostah
V	imenu upravnega odbora mestne elektrarne ie obč. svet Orehek poročal o po-gajaniih za nakup elektrarne v Mostah ter oddajanju električnega toka mestne elektrarne občini Moste. Obč. svet v Mostah je tozadevno pogodbo že odobril. Po tej pogodbi odkupi mestna občina od občine Moste vse njene električne naprave, centralo ln omrežje. Mestna občina prevzame dolg občine Moste pri Mestni hranilnici
ljubljanski v višini 1,323.476 Din ln doplača v gotovini še 400.000 Din. Mestna občina bo vzdrževala na svoje stroške električno omrežje v Mostah, občina Moste pa prepusti za obstoječe in nove naprave v brezplačno uporabo občinski svet Občina Moste se zaveže, da ne bo v bodoče dovolila prodajo električnega toka nikomur drugemu, kakor mestni občini in da tudi ne bo pustila napeljavati drugih električnih vodov preko svojega ozemlja. Električni tok bo mestna elektrarna oddajala v Moste za dobo 10 let po 4 Din kilovatno uro za luč, po 3 Din pa za motorno silo. Ta cena se bo zvišala ali znižala, ako se izpremeni tečaj dinarja, ne sme pa prekoračiti v Ljubljani veljavnih cen. V ostalem veljajo za meščanske naročnike ista določila, kakor za ljubljanske. Mestna občina se tudi obveže napeljati elektriko v Šmartno in druge kraje, ki spadajo pod občino Moste, pod istimi pogoji, kakor je napeljana na Ježico. Po možnosti prevzame mestna elektrarna osobje elektrarne v Mostah. Upravni odbor mestne elektrarne predlaga, da se ta pogodba sprejme. Predlog je bil nato soglasno sprejet
Nadomestne volitve za odseke
Obč. svet. inž. Sernec je odložil svoje funkcije v odsekih občinskega sveta. Mesto njega je bil v upravni odbor mestne elektrarne soglasno izvoljen obč. svet dr. Lukan. Predlog obč. svet. Serneca, naj se izvoli v gradbeni odsek dr. Jerič, je bil od-kolnien z večino glasov ter je bil izvoljen prof. Jarc. V upravni odbor mestne klavnice je bil soglasno izvoljen dr. Rožič.
Nato je župan odkazal več samostojnih predlogov občinskih svetnikov pristojnim odsekom.
Proti kopališču na Savi
Obč. svet. Hribar je nato utemeljeval svoj nujni predlog, ki so ga razen njega podpisali še obč. sv. dr. Gosar, dr. Ra\ni« har, dr. Jerič. Jeglič, inž. Sernec in Krvina, da se naj opuste za letos vse priprave za zgraditev letnega kopališča bodisi na Jezici ali v Mednem, pač pa naroči gradbenemu odseku, naj do 1. septembra t 1. prouči ali bi ne kazalo zgraditi novo kopališče v Gruberjevem kanalu (!) za južni del Ljub« ljane in drugo letno kopališče v Ljubljani« ci, za severni del Ljubljane. V polemiki proti obč. sv. prof. Jarcu je g. Hribar po« vdarjal, da ie bilo znano mestno kopališče v Kolodvorski ulici sezidano po vzgledu nekega najmodernejšega kopališča v Lip« skem. (Splošen smeh.) Napadal je profe* sorja Jarca, da se mu številke dohodkov tega kopališča pač zde premajhne, ker je navajen na večje številke pri nakupovanju mestnih avtobusov. (Protesti.)
Župan dr. Puc: Prosim govorite stvarno. Obč. svet. Tavčar: Vi samo sabotirate delo mestne uprave.
Obč. svet. Ivan Hribar: Kaj se razbu-r« jate.
Obč. svet. Tavčar: Zato, ker nimamo ča« sa za prazne manje.
Obč. svet. dr. Jerič je nato pričel govo riti o mestni električni železnici. Ko je prekinil svoj govor, se je oglasil k besedi prof Jarc: Smatra predlog obč. sv. Hribar« ja za nesocijalen. Tisti, ki nimajo na raz* polago luksuznih kopeli, smatrajo polet' za kopanje primerno edino le Savo. Vsak drug predlog je za socijalno mislečega člo« veka a priori nespremljiv. Ker se je obč. svet. Hribar obregnil v avtobuse, povdarja!, da je oba avtobusa nakupil upravni odbor cestne železnice in da so pri tem odloče« vali tudi drugi gospodje.
Obč. svet. Hribar: Saj nisem o tem govo« ril. (Medkl ici: Seveda ste.)
Obč. svet. pTof. Jarc: Po enem letu bo» sta oba avtobusa donašala mestni občini več, kakor celokupni hotel Tivoli, ki ga je zgradil g. Hribar.
Temeljito so zavrnili Hribarjev predlog še obč. sv. Likar, Turk in Likozar, nakar je obč. svet po pojasnilih župana, ki je po« vdarjal, da je zgraditev kopališča na Savi še letos nujno potrebna, z veliko večino nujnost predloga odklonil. Za so glasovali le obč. sv. Hribar, Jeglič, dr. Jerič, inž. Ser« nec in Musar.
Sledila so razna vprašanja, na katera jo odgovarjal župan. Med drugim je župan na interpelacijo obč. sv. Hribarja napovedal, da se bo na prihodnji seji obč. sveta vršila volitev upravnega odbora Mestne hranilni« ce, na vprašanje obč. sv. Ht Ravniharja pa je odgovoril, da bo sklepanje najemninskih pogodb v novih hišah in o znižanju odnos« no zvišanju najemnin postavil na dnevni red prihodnje seje, da more obč. svet po« kazati svoje gospodarske in so ;ialne zmož« nosti.
Konec javne seje ob 22.10. Sledila je taj« na seja.
Jugoslovenski dijak toži poljsko policijo
Krakov, 14 maja. g. Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem se je pričela danes za« nimiva razprava po tožbi medicinca kra« kovske univerze Iva Kornerja. jugosloven« skega državljana Komer je vložil tožbo zaradi poškodb, ki jih je dobil ob priliki aretacije pred letom dni. Stražniki so ga pri tem tako pretepli, da je bil leto dni v bolniški oskrbi Komer zahteva odškod« nino poldrugi milijon zlotov.
Tvornica tkanin pogorela
Zagreb, 14. maja. n. Prošle noči je iz» bruhnil v tvornici tkanin »Zagorka« v Oro* slavju požar, ki je povzročil poldrugi mili« jon škode. Požar je nastal na ta način, da je električna svetilka padla na stroj in se razbila. Nastal je kratek stik, ki je vnel volno na stroju. Hipoma je bila vsa tovar« na v temi. Delavci so v paniki zbežali na prosto. Ogenj «e je bliskovito razširil na vse poslopje, tmičll popolnoma tri moder« ne stroje ter i«p«pelU večjo količino volce. »Zagorka« »o	v sredini Oroslavlja
in je zaposlovala ve>dje število delavstva.
Stanovanjske težave v Zagrebu
Zagreb. 14. maja n. Mestni žirpan dr. Srfcofl }e danes izdal naredbo, da občina vse-m onim, katerim so Ml« in bedo porušene hiše na periferiji mesta, pre«kcbi v novih občinskih stanovanjskih hišah cenena Manovar.ia. Na ta način sta Mi ž« tekom popoldneva dodeljeni dve stanovanji lastnikom včeraj porušenih hiš. ki bodo plačevali za s<«novaiije, sestoječe iz sobe ia fca-hisje s pritiktinaici, po 220 dinarjev oa mesec.
Kraji in
I Rudolf Binter |
^■■■nmmmmmt,
Ljubljana, 14. maja.
Nadupravitelj Rudolf Binter, kontrolor davčne uprave za mesto Ljubljano je da« nes ponoči umrl. Zadela ga je kap. Pokoj« nik je bil rojen 15. julija 1876. v Trebnjem na Dolenjskem. Boreč se z materijelnimi težavami je dokončal 6 gimnazij ter nato ■topil kot davčni praktikant v službo pri novomeški davkariji. 2e kot dijak se je z vnemo zanimal za vsak kulturni pojav na« Sega naroda. Slovel je kot izboren pevec in igralec, kot pevovodja in režiser raznih na« rodnih pevskih zborov in iger. Na gimna« ziji je ustanovil kvartet »Krka«, mnogo za« slug si je pridobil kot tajnik Dolenjskega pevskega društva v Novem mestu. Ko je Dil premeščen v Radeče pri Zidanem mo« »tu, je tam ustanovil s pokojnim davčnim kontrolorjem in odličnim pevcem Karlom Rozmanom pod okriljem Bralnega društva odličen pevski zbor, ki je mnogo pripamo« gel k nacijonalnemu probujenju tamošnje«
fa naroda. Leta 1901. je odšel v Kamnik, jer je 14 let požrtvovalno sodeloval pri najstarejšem pevskem društvu »Liri«. M ne go je pripomogel k temu, da se je leta 1904. ustanovil kamniški Sokol. Iz Kamnika je bil pozneje premeščen v Lož na Notranj« skem, kjer je pri Čitalnici ustanovil dram« ski odsek ter organiziral pevski zbor. Leta 1913. je bil zopet prestavljen v Kamnik, kjer je ostal do leta 1919., ko je bil pre» meščen v Ljubljano. Tu se je pod okri« ljem Šentjakobskega naprednega društva z vnemo posvetil kulturnemu delu. Prevzel ie v prvi vrsti vodstvo dramskega odseka. Tu je znal g svojim taktom, s svojo pri« rrčno mirnostjo in ljubeznijo pridobiti mar« sikaterega člana, da se je posvetil igralski umetnosti. Organiziral je v skromnih pro« štorih v Florja^cki ulici gledališče ter je ne 19. junija 1921. slovesno otvoril šent« Jakobski oder z vprizoritvijo Strindbergo« vega »Pelikana«. S svojim nesebičnim delo« vanjem in jasno začrtanim načrtom je do« segel, da je gledališki oder zaslovel daleč po Sloveniji in da ima nad 40 članov iz« bornih igralcev diletantov. V priznanje za« slug ga je občni zbor dramskega odseka 18. marca 1924. soglasno izvolil za svojega čast« nega predsednika. Za napredek in prosveto vneti Šentjakobčani so izgubili z njim svo» j«ga najboljšega delavca organizatorja, to» variša in prijatelja.
Pokojni Rudolf Binter je slovel tudi kot izvrsten strokovnjak v slovenski stenogra« fiji. Ze kot davčni praktikant v Novem mestu je vzgojil mnogo navdušenih steno« grafov. Dopisoval je z mnogimi znanimi in neznanimi dijaki v Ljubljani, Celju in Mariboru ter jih bodril v Gabelsbergerjevi umetnosti; od 1. 1898. je bil sotrudnik Be« zenškovega »Jugoslovenskega stenografa«, pozneje stalni dopisnik »Stenografa«, gla« sila Hrvatskega stenografskega društva v Zagrebu. Ko je po lOletnem prestanku leta 1927. »Stenograf« pod redakcijo prof. Mija Vambergeria zopet oživel, je Binter navdu« Seno pozdravil ta pojav 12. decembra 1927 v »Jutru« ter bodril slovenske stenografe, da se s hrvatskimi tovariši strnjejo v moč« no organizacijo. Zanimivi so njegovi član« ki iz zgodovine slovenske stenografije ter njegovi kritični sestavki o različnih steno« grafskih problemih.
Tih in miren značaj, Ijubeznjiv in u stre ž« Ijiv napram vsakomur, skromen in požrt« vovalen je bil pokojni v najširših krogih čislan in priljubljen. Njegovo ime ostane častno zapisano v analih prosvetnega dela. Slava njegovemu spominu! Iskreno sožalje užaloščeni rodbini!
Kočevsko pismo
Kočevje, 13. maja.
Požar v Kočevski Reki je razburil vse Kočevarje ln obenem vzbudil povsod tudi toplo sočustvovanje z nesrečnimi pogorelci. V Kočevju se je že osnoval podporni odbor, ki je izdal v »Gottscheer Zeitung« poziv na vse. da naj nesrečnežem priskočijo na pomoč. Ljudje rabijo sedaj v prvi vrsti živil in obleke. Darila naj dobrosrčni ljudje prinašajo v gostilno g. Gustava Ver-derberja (Harde).
V nedeljo je vozil avtomobil g. Kresse-ta vsake dve uri in pol v Kočevsko Reko številne obiskovalce gledat škodo, ki jo /e napravil požar v enem popoldnevu.
Pretekli teden je razburil prebivalce Male gore samomor 63-Ietnega bivšega posestnika Pavla Unferja. Preteklo nedeljo, ko so šli ljudje od prve jutranje maše, so
Halo!	Radlogram.	Halo!
Radk>-k!no Ljubljanski dvor:
»EROTIKON«
t Ito Ri.no pci.de! PSm izredne lepote in vsebine!
ga našli obešenega na vrtu. Unfer se Je po smrti svoje žene tako zapustil, da je duševno in telesno propadal.
V Malem Riglju pa so našli pred vasjo na poti mrtvo 72-letno posestnico Marijo Samido. Najprej so mislili, da gre za umor, kasneje pa se je dognalo, da jo je zadela srčna kap.
Županstvo mestne občine je izdalo razglas glede letošnjega rekrutovanja. Za občino Kočevje, Zeljne, Livold, Koprivnik in Borovec bo nabor v osnovni šoli 10. junija ob pol 7. uri zjutraj. 11. junija bo ravnotam in ob isti uri nabor za občine Ribnica, Banjaloka, Črni potok, Briga in Kočevska Reka; 12. junija za občine Dolenja vas, Fara, Stara cerkev, Knežja lipa, Nemška Loka, Mozelj in Polom; 13. junija pa za občine Osilnica, Mala gora, Gotenica, Stari log, Koče, Spodnji log in Nove lazi. Letniki od 1879—1908, ki se morajo še javiti, se morajo zbrati 11. junija pred župno cerkvijo.
Nova tkalnica in predilnica, ki je last tekstilne industrijske družbe »Kočevje«, je letos razširila svoje obratovanje. Sedaj se dela v tkalnici in pletilnici. Pri tem je zaposlenih dosedaj 230 delavcev in delavk. Vendar jih bo zaposlenih kazneje, po možnosti še to leto, ko bo instalirana v že pripravljene prostore tvornica za bato, tiskarna in belilnica okrog 400. Vsi delavci in tudi delavke so po večini domačini ali
Pa iz najbližje okolice. V Jeseni namerava to podjetje postaviti veliko stanovanjsko poslopje, s čemur bo za silo krito stanovanjsko vprašanje delavstva v tovarni. To podjetje, čigar glavni delničar je dr. Ho-rak. Ceh iz Semeli na Cehoslovaškem, ima tudi na Češkem take tvornice, vendar je ta, v Kočevju, edina pri nas.
Kanada zopet vleče Kočevarje. Pred kratkim sta odpotovala zopet dva tja, mnogo pa jih misli še letos zapustiti rodno zemljo in iti v Kanado. Vleče jih denar, ki ga nekateri izseljenci iz Kanade prav pridno pošiljajo domov in jih prav nič ne odbijajo svareča pisma mnogokaterih, ki odsvetujejo vs?ko izseljevanje v Kanado, kjer dan na dan raste število brezposelnih.
Letos bomo Kočevarji še zelo ponosni. Dobili bomo namreč krasne orgije, ki bodo stale 260.000 dinarjev.lzdelal jih bo do jeseni znani orglarski mojster F. Jenko iz Št. Vida nad Ljubljano. 2 njimi bo baje mojster koncertiral v Beogradu.
Mestna občina je kupila na javni dražbi iz Kajfeževega posestva en tovorni avto s priklopnim vozom in drugimi sestavnimi deli. Stal je 30.000 Din. Uporabljati ga misli za škropljenje ulic in za druga občinska dela.
Svojo odvetniško pisarno Je otvoril v hiši g. dr. Št. Rajha odvetnik dr. Sigmund.
Pevsko društvo »Sava« v Hradeckega vasi
Lepo uspel tečaj Jugosloven-ske gasilske zveze
L|ubl|ana, 14. maja.
Kakor Je že »•Ponedeljek« kratko poročal, se je vršil v soboto in nedeljo v Ljubljani gasilski tečaj Jugoslovenske gasilske zveze. Zveza očividno napreduje. V njej je včlanjenih sedaj 36 gasilskih žup iz Slovenije s 640 društvi in nad 20.000 gasilcev. Namen tečaja je bil teoretično in praktično uvesti udeležence v vse panoge današnje moderne gasilske tehnike, ki služi v obrambo proti ognju. Tečaj je dosegel namen, ker so se vsi udeleženci upoznali z vsemi modernimi tehničnimi napravami in gasilnimi orodji. V soboto ob 10. dopoldne je starosta JGZ g. Josip Turk v svojem govoru kratko pojasnil udeležencem pomen in značaj tečaja. G. Ivan Rus z Bleda je nato obširno podučil udeležence o krpanju cevi in popravi poškodovanega gasilnega orodja. Šolski upravitelj v Št. Vidu pri Ptuju g. L. Musek je predaval o stavbah glede na požarno varnost in o reševalni akciji gasilcev na požarišču. Pod-načelnik ljubljanske župe g. Milko Hojan ie nato oddelkom ljubljanskega prostovolj-neiga gasilskega društva pokazal posamezne g!be prostih in redovnih vaj. Izvajanja so bila naravnost učinkovita, tako da je predavatelj s svojo vrsto žel splošno priznanje vseh udeležencev tečaja. G. Anton Kolarič iz Središča pri Ptuju je za tem udeležence upoznal z vajami s sekiricami. Te lepe vaje so splošno praktične in urejene po vzorcu čeških gasilcev.
Mestni fizik g. dr. Rus je nato v dve-urnem predavanju seznanil udeležence tečaja o prvi pomoči v nezgodah. Vse je tudi praktično demonstriral ter gasilcem po-Kazal, kako je treba ponesrečencu nuditi prvo pomoč. G. inž. H. Turnšek iz Ljubljane je predaval o varnostnih ukrepih, ki so potrebni pri gašenju predmetov spojenih z elektriko. G. inž. Štolfa iz Ljubljane je nato udeležencem predaval o raznih tipih motornih brizgaln, ki so sedaj v rabi. Za motorne brizgalne je v Sloveniji zavladalo med gasilci splošno zanimanje. Po končanih predavanjih se je starosta JGZ g. Josip Turk prav toplo zahvalil predavateljem, ki so s svojim strokovnim znanjem mnogo pripomogli, da se naše gasilstvo strokovno izvežba.
Uspele vaje pred Mestnim domom
Nedelja 12. t. m. je bila tudi posvečena gasilskemu organizatoričnemu in praktičnemu delu. Najpre.ie se je vršila seja starešinstva JGZ. na kateri je g. Jernej Ven-gust iz Celja predaval o izpopolnitvi organizacije gasilstva.
Pod vodstvom podnačelnika ljubljanske gasilske župe g. Milka Hojana iz Ljubljane so se nato vršile ob veliki udeležbi mnogih gasilcev z dežele in občinstva vaje z brizgalnami od najenostavnejšega sistema do kompliciranih motornih brizgaln. Vaje so izpadle izredno dobro. Pri vajah so se zlasti odlikovali člani ljubljanskega Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva. Občinstvo je z največjo napetostjo opazovalo vajo s 23 m dolgo Magyrusovo lestvo, ki je bila raztegnjena na proštem in ne naslonjena. Marsikateremu gledalcu in tudi gasilcem z dežele je utripalo srce, ko se je na vrhu lestve v nekaj sekundah pojavil s cevjo član ljubljanskega društva g. Tomšič. Dve minuti po danem znamenju je že bruhal močan curek vode nad Mestnim domom. Vodni pritisk je bil tako močan, da se je lestva v višini šibila in nagibala za skoro 3 m na levo in desno. Ta vaja je potekla brez vsake nezgode, kar je tudi pripisovati veliki pozornosti vodij gasilcev in služitelju pri motorni brizgalni. Vse vaje so potekle brez najmanjše nezgode, kar kaže izredno izvežbanost naših gasilcev.
Po končanih vajah se Je starosta JGZ g. Josip Turk v iskrenih besedah zahvalil g. Hojanu za vodstvo tečaja, vsem poveljnikom in vsem pri vajah delujočim gasilcem za najvzornejšo izvršitev val.
Zadnji katastrofalni požari na Dolenjskem jasno predočuje.io, kakšnim velikim nevarnostim so izpostavljeni neustrašeni gasilci, ki po cele dni in noči brez ozira na pohvalo in priznanje vrše svojo naporno gasilsko službo. Zadnji čas, kar je vse hvale vredno, so začele tudi oblasti posvečati gasilstvu večjo pozornost ter so začele podpirati gasilstvo v večji meri.
Proslava 60-letnice ljubljanskih prostovoljnih gasilcev
Dolžnost nas veže. da opozarjamo na tem mestu ljubljansko meščanstvo na ljubljansko Prostovoljno gasilno in reševalno dru-što. Društvo praznuje drugo leto svojo 60-letnico. Ob tej priliki bo tudi kongres vseh slovanskih gasilskih -organizacij. Slovenski gasilci imajo nalogo, da pokažejo širši javnosti in svojim gostom, kako so izvežbani in kako napredujejo v svojem delu. Lahko
Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franz-Josefova« grenčica tudr silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bol-n .šnic potrjujejo, da je »FRANZ - JO-SEFOVA« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. — Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
pričakujemo, da bodo vaje gasilcev na višku tehniške izobrazbe in discipline, oso-bito ljubljanskih gasilcev.
Ljubljanska avtomotorna brizgalna
Ljubljansko druStvo je nabavilo tudi av-tomotorno brizgalno, ki bo blagoslovljena na svečan način 29. junija, na Petrov dan. Kakor nam poročajo, bo ta blagoslovitev pod pokroviteljstvom častnega odbora, ki ga tvorijo gospodje: veliki župan ljubljanske oblasti dr. Fran Vodoplvec, komisar ljubljanskega oblastnega odbora dr. Marko Natlačen, ljubljanski župan dr. Dinko Puc, predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin ml., stolni kanonik in gasilski kurat dr. M. Opeka, mestni fizik in gasilski zdravnik dr. Mavricij Rus ter občinski svetnik in starosta JGZ Josip Turk. Pri blagoslovitvi brizgalne kumuje ga. županja Vera Pucova.
Novo nabavljena motorna brizgalna je za Ljubljano in okolico neprecenljive važnosti. Kakor smo že poročali. Je brizgalna stala 240.000 Din ter je vladalo med udeleženci tečaja zanjo največje zanimanje. Društvo je doslej plačalo polovico kupnine. Umevno je zato, da bo društvo v kritje ostanka kupnine uvedlo nabiralno akcijo med ljubljanskim meščanstvom.
Podprimo akcijo ljubljanskega gasilnega društva, da se mu tako oddolžimo za požrtvovalno delo!
Obsojen zaradi žalitve kralja Zo?u
Včeraj se je moral pred dež. sodiščem zagovarjati čevljarski pomočnik Otmar Cernezelj kot odgovorni urednik lista »Enotnost« in sicer na tožbo državnega pravdništva, češ da je v »Enotnosti« z dne 1. februarja objavil kritiko političnih pri« lik v Albaniji, ki vsebuje žalitev alban« skega kralja Zogu. Obtoženega je za^ovar« jal dr. Lemež, ki je povdarjal, da inkrimi« nirana beležka ne vsebuje drugega nego ugotovitev dejanskega položaja v Albaniji. Sodišče je pripustilo, da je bil Cernezelj v dobri veri, toda to njegove kazenske od« govornosti ne more izključiti. Obsodilo je Černezlja na 2 dni zapora, 100 Din globe in povračilo stroškov.
Prikazen so hoteli ubiti
Školla Loka, 14. maja.
V splošnem so naši okoliški fantje olikani, kar se imamo zahvaliti raznim naprednim društvom, in sicer v resnici tudi kronika v zadnjem času ne beleži nikakih dejanj, ki bi jim bila v sramoto. Veselje je gledati zastavne fante, ki se zbirajo kakor od nekdaj njih očetje, ob nedeljah in prazniki v velikih gručah na Glavnem trgu. Le diskreten pogled se ukrade tu pa tam na ono stran, kjer je zbran cvet deklet... No. pa to je lepo za dušo. Zares so taki naši fantje, da jih je soseska vesela.
Povsod so pa tudi izjeme.
Blažeta Prikazen, tistega, ki že od nekdaj pri darežljivih očetih kapucinih naloži kar v koš mešanice in drugih samostanskih dobrot, ker pač nima servisa, pozna vsakdo. Ves njegov greh je ta, da v sv. Treh kraljih, ko donaša črnovrškim mam-kam žegnane vode iz Loke, po dolini grede pri studencu malo dotoči in sam po-žegna. Razen tega se rad obesi zadaj na kak voz. Znan pa je po vsej okolici zlasti po svojem silnem apetitu. Da, tega Blažeta poznajo vse loške mamice prav dobro, saj je on najcenejši liferant jajc, piščet in masla. Ljubi Bog ga ravno ni obdaril z modrostjo in slab je v računih: 10 jajc prinese štiri ure daleč in še danes ne loči »nežice« (50 parca) od groša. Drugače pa je Prikazen venomer smehljajoči se do-brovoljni revček-popotnik, ki že krevsa v sedmi križ in ne stori nikomur žalega. Le ptički v gozdu in martinčki ob potu skozi Hrastnico, ki jim danes toži svojo nezgodo, so njegovi davni in resnični prijatelji.
In ta nedolžni Blaže Prikazen je bil te-pen, hudo tepen.
Dva taka, ki jih soseska ni vesela, sta za veliko g<dobijo bogatejša. Peljal bi se rad utrujeni Blaže, saj je bilo na vozu prostora še za tri male Blažete, pa je poprosil. če sme prisesti zadaj na soro, češ, da bo gledal samo nazaj po cesti. Seveda, da mu ne bi bilo treba gledati, kaj se godi spredaj, kjer je na sredi sedela punčara, kakor kača ovita od dvojice rok... Tam pa. kjer se popenja cesta pod sv. Volbenk. se je zgodila surovost.
Prvi je zletel košek z vsemi dobrotami nizdol po bregu, nato pa so jeli tepsti Bla-
Prizori strahovita Srce ljubljene
borba r zraku!
i ene ali smrt!
[DVOBOJI
dveh avijonov visoko v zraku
Pretresljiva drama dveh pro tilnikov v ljubezni. — Velenapeto dajanje, krasna vsebina m izvrstni igralci.
Dane-s samo ob pol 8. iti 9. ari.
»Elitni kino Matica«
Telefon 2124.
žeta po obrazu, da je videl sto solne in je jokal bridke solze. Pa še ni bilo dovolj. Eden ga je pograbil za roke, drugi pa za noge in Blaže se ima zahvaliti svojemu patronu, da je obvisel tik ob vodi one-sveščei, na koreninah, drugače bi bil storil svojo zadnjo pot v Loko po hladni Poljan-ščici.
Oteklih reber in podplutih oči prihaja sedaj Blaž Prikazen v Loko in se smehlja, žalostno-veselo smehlja. Veseli se ubožec rešenega življenja in tudi soseska je vesela, da se je rešil, — a onih dveh soseska vesela biti ne more.
Ogenj v domžalski radio-postaji
Včeraj, kmalu po 9. uri zvečer, ko se je baš izvajala Shawova drama »Kan-dida«, je začel dieslov motor v domžalski postaji bruhati ogenj. Vodstvo postaje je hotelo nadaljevati z oddajanjem do konca dejanja in nato obvestiti poslušalce o incidentu. To pa žal ni bilo mogoče, ker so stroji med tem prenehali delovati.
Prekinjeno dejanje »Kandide« se bo nadaljevalo danes ob 20. uri
Sličica iz Kolodvorske ulice...
Ljubljana, 14 maja
Gospodična Angelica je prišla Iz gostilne v spremstvu svojega čestilca v precej živahnem razpoloženju. Kar skoro nekoliko preglasna je bila za mestno ulico in premalo izbirčna v izrazih, četudi je bilo že med deseto in enajsto nočno uro. Ker pa človeku ni dovoljeno izreči vsega, kar mu pride na jezik, jo je povabil službujoči stražnik s seboj na policijo.
»Pa jaz? Zakaj? Ničesar nisem rekla.« je vzplamtela kakor slamnata streha.
»Z menoj,« je grmel glas postave in An-gelico je držala krepka stražnikova roka.
»Nikamor ne grem!« Angelica se je vrgla na tla in otepala okrog sebe. Stražnik ji je velel, naj vstane, nakar je odgovorila z glasnim vikom in krikom, ki se je razlegal po vsej Kolodvorski in Pražakovi ulici. Ljudje so preplašeni vstajali in hiteli na cesto; obsežni prostor na križišču ob Ljubljanskem dvoru so kmalu napolnili radovedni gledalci.
Ko se je upornica nekoliko umirila, jo je stražnik znova pozval, naj mu sledi na stražnico. Odgovorila mu ie, da pojde sama, ako jo izpusti in odstrani občinstvo. Ustregel ji je in razmaknil gledalce, tedaj pa jo je Angelica v silnem teku ubrala proti mestu. Stražnik jo je dohitel že pred Tišlerjevo gostilno, kjer se mu je zopet vrgla na tla, češ: nikamor se ne dam premakniti. Angelico je zgraoilo na vsakem koncu po dvoje močnih rok. ki pa so kmalu omagale. Gospodična je bila zopet na tleh, kričanje se je ponovilo. Tedaj se je sklonil nad upornico kot usmiljeni Sama-ritan njen Ivan ter ji je pošepnil tolažilne besede. Tolažba Je učinkovala: v njegovem spremstvu ie bila pripravljena oditi na stražnico, kamor je odšla z glasnim vikom in krikom. Tam so ji temeljito izprašali vest: njene solze, ki so tlele od jeze, so se polagoma spremenile v solze pokore.
Pristopite k »Vodnikovi družbi"
V-i. ti di najizbirčnejš' bos'e očaram 1
Pride 1
Nihče si ne more predstavljati
Divne laži ,ep0'e ,e?a ,iln,a!
Nine Petrovne
Pride t ftni kino Matic
V gl vni vlogi Brigita Helm, imenovana odslej evropska Greta Garbo
Kulturni pregled
Repertoarji
LJFBL.? A VSR A DRAMA
(Začetek ob 20., spremembe označene.) Sreda, 15.: Igra ljubezni in smrti. Premijera. Četrtek, 16.:" Zaprto. Petek, 17.: Bitka. A.
L.IIBUANSRA OPERA. Zaprto do 26 maja. (Turneja v Dalmacijo.)
MARIBORSKO GLEDALIŠČE 8reda, 15.: Zaprto.
Četrtek, 16. ob 15.: Janko in Metka. Otro-
8ka predstava. Petek, 17-: Zaprto.
Sobota, 18. ob 20.: Poljska kri. B. Kuponi. Zadnjič. Gostovanje goep. Neraliča.
Prvi recitacijski večer srbskih književnikov
Ali bo 13. maj t. 1. datum v poznejši zgodovini srbsko - slovenskih kulturnih stikov? Ne prerokujmo. Vsi, ki smo bili v dramskem gledališču, smo zadovoljni. Čutimo, da se je s tem večerom nekaj pomaknilo naprej. Slutimo, da se zdaj mora pomikati še dalje. Gledališče ni bilo t$ko nabasano, kakor bi si ga utegnila zamisliti domišljija. Bil je vendarle samo literarni ve-
čer. Literatura, ki se danes po svojih formalnih novotarijah odtuiuje povprečnemu okusu in najnavadnejši čuvstveni dražljivo-sti, išče publiko i pri nas i drugod. Vzlic temu — več sto navdušenih ljudi je na hipe zatajevalo dih, da bolj ujamejo subtilno lepoto pesniške besede, očarljivo muziko sr-bohrvatskega jezika, prihajajočo iz ust izbranih umetnikov besede. Aplavz je pri nas viharen samo pri najbolj otipljivih »senzacijah«, zato pa je kajkrat tudi prazen kakor veter. To pot ni bilo senzacij, a naj nam gostje verjamejo, da je bila v našem ploskanju stoprocentna iskrenost.
•
Po toplem pozdravu pesnika gosp. Otona Župančiča je stopil na oder gosp. Milan V. Bogdanovič, kritik, urednik »Srpskega književnega glasnika«. Njegova polna beseda, prožeta z možato samozavestjo, je tekla retorično gladko in si na mah osvojila pozornost občinstva. Improviziran govor, podan skozi temperament zelo kulti vi rane osebnosti. je ostro in jasno seciral sodobno srbsko Uteraturo. Najprej prerez skozi preteklost — eno stoletje, tako kot pri nas — nato karakteristika individualno osamljenih tvorcev pred nastopom Moderne, zatem značilnosti Moderne: tu je pokazal gosp. Bogdanovič živčevje tega duhovnega organizma, tako zvani beograjski slog, ki bi dal srbščini ša-
blono francoske jezikovne elegance, če ne bi bil že Vuk prvi njegov začetnik. Nato stremljenje novejšega rodu, da najde preko tega stila nove izobraževalne možnosti. Naposled vežeč začrtava karakteristiko sodelujočih pesnikov, prerez skozi 6rbsko literaturo sedanjosti.
Po polnih moških tonih in intelektualni ostrini uvodne besede gosp. Bogdanoviča — ženska nežnost in besedna muzikalnest gdč Desanke Maksimoviceve. Prikupna izpoved pesnice, kakor jo d& priroda samo v svojih naisvetlejših trenutkih. Čista lirika, polna blagih odtenkov in barvitega jezika: erotika, nastroji v prirodi, lirične meditacije o življenju, skeptična vprašanja Bogu. zadnja beseda o smrti. Jezik čist kakor zlato, govor topel, pesničin obraz poduhovljen in na-smehljan. Recitacija brez poze, — prava recitacija, ki nam je napolnila in ogrela srca.
Gosp. Vladimir Velmar Jankovič je prečita! s čistim glasom in v prikupnem tonu svojo novelo »Čeznja za šumom«, ki jo poznamo iz letošnjega »Letopisa M. S.< Slavonski pejsaž z vinogradi in dolgo, neskončno šumo, mlada ljubezen, ki ne upa objeti, da ne bi oskrunila polnega občutja lepote, odmevi vojne in nepomirljiv pogled na »resničnost«, ki je pogoltnila leno Marijo, eno izmed mnogih, vse to je zadišalo iz te kakor narodna pesem resne novele, četudi tu in tam neenake v polnosti dikcije #
Nato čisti artizem visoko kultiviranega in zato v brezbrežnosti subjekta iagubljajo-čega se gosp. Todora Manojlovi/a. modernega po formi, antično nastrojenega po občut-
ju. Zatem zopet svež in še bolj prepričevalen vzgled nove srbske proze. Go6p. Milan Ka-šanin. eden najbolj nadarjenih in najsimpa-tičnejših mlajših pripovednikov, je čital odlomek iz neobjavljenega romana »Košava«. Tu je bila snov tako živa in razgibana, da je publiko najbolj prijela. Ljudem se je poznalo, da čutijo iz tega odlomka vitalno silo pri-povedniške umetnosti. Problem Boga, kakor se zrcali v omejenih, a prirodno čutečih dušah, je naznačen v vsej polnosti. Gosp, Kaša-nin je čital lahko in živahno; na koncu ga je aplavz dvakrat poklical na oder.
Gosp. Veljko Petrovič, ki »spaja v sebi dve literarni epohi«, kakor ga je označil g. Bogdanovič v uvodu, je čital svoje pesmi starejšega in novejšega datuma. Izrabita individualnost, skoraj otipljiv kontrast prejšnjima pesnikoma. Poezija, ki šumi kakor hrast v vetru, žvižga kakor veter čez vojvodinsko ravan, poezija človečnosti, izvirajoča iz vsakdanje borbe, nagibajoča se skoraj k epični zgoščenosti. Po formi parnasovska. Odličnemu mojstru srbohrvatske besede so veljale iskrene, tople ovacije. Skoda le, da
nam ni prečital še kak odlomek svoje proze.
•
Marsikak dojem bi mogli zabeležiti. Recitacije so pokazale, da se ta literatura drži tal. domače zemlje; da je besedna umetnost srbskih književnikov zelo kultivirana, visoka; individualni svet jo zanima bolj od so-cijalnega. odtod njihov izraziti kult Lepote; versko življenje, ki ni bilo pri Srbih nikdar preveč odtujeno stvarnosti in človeškim potrebam, ne povzroča težkih duhovnih kon-
fliktov in samomučenja. Zdrav duh se pojavlja v tej literaturi, in ta je odraz zdravja, ki je v narodu. Toda to zdravje je izolirano, kakor je izolirana literatura. V tem je problem.
•
Animirano nastrojenje za obloženo mizo v »Zvezdi«. Napitnice in govori gg. O. Župančiča, Bogdanoviča, Kašanina, dr. Domja-niča, dr. Livadiča, dr. Novačana, Finžgarja in dr. Intimna literarna domačnost. Govor gosp. Kašanina je dal pobudo za stalni almanah srbskih, hrvatskih in slovenskih pisateljev. Naj se ustvari center za vse naše vodilne književnike, če se bo predlog realiziral, smo stopili zopet korak naprej...
—	Ako boste kaj pisali o nas. — je izjavil gosp. Veljko Petrovič — povejte, da smo sila zadovoljni s tem, kar smo spoznali in doživeli na Slovenskem. Ne pozabimo vas.
—	Dam Vam pooblastilo, da izrazite moja čuvstva in moje dojme s samimi superlati-vi! — je rekel gosp. Kašanin.
Gosp. V. Velmar Jankovič mi je zapisal v spomin: »Bil sem na izviru Save in se mi je zdelo, da sem ugledal vrelec moči naše rase. Bil sem v Ljubljani in se mi je videlo, da sem občutil enako silno pulziranje v toplih srcih in jasnih, srčnih pogledih. Naši duši se ni ničesar bati . . .<
Ostali?
— Vsi smo zadovoljni, silno zadovoljni. Slovenija bo božja pot nas, ki verujemo t Lepoto.
Včeraj so ee gostje vrnili v Beograd.^
}
Domače vesti Binkoštnn prodom
*	Naša vojna mornarica na poto ▼ Inozemstvo. Minister vojske in mornarice generai Hadžič je predvčerajšnjim prispel ▼ Boko Kotorsko, da pregleda našo vojno mornarico in se poslovi od eskadre, ki zapušča danes naše vode in nastopi svoje potovanje po Sredozemskem morju pod komando admirala Priče. Eskadra ie sestavljena iz 12 edinic: iz križarke »Dalmacija«, osem torpiljark, 2 podmornic z matično ladjo »Hvar« in treh hidroplanov. Eskadra bo posetila grški otok Krf, kjer se nahala pokopališče srbskih bojevnikov, potem otok Malto, ki je vojna baza angleške mornarice v Sredozemskem morja, in Bizerto v severni Afriki, kjer si je uredila svojo bazo francoska vojna mornarica.
*	Iz vojaške službe, Izpit za reservne pešadiiske podporočnike sta položila v re-servni oficirski šoli v Sarajevu narednika-dijaka Bogomir Novak in Mirko Razlag, oba i z Celja. Čestitamo!
*	Iz Zdravniške zbornice ra Slovenijo. Dr. Ivo Bajželj, zasebni zdravnik v Ljubljani, in dr. Fran Debeljak, zasebni zdravnik v Ribnici, sta bila vpisana v imenik Zdravniške zbornice za Slovenio.
*	»Uradni list« objavlja v 50. številki oredbo o razdelitvi na oddelke predsedni-ftva ministrskega sveta in ministrstev ter pravilnik za računovodstveno-blagainiško poslovanje v centralnih carinskih blagajnah ln caiparnicah.
*	Izprememba v državni službi. Premeščena sta državna veterinarja Peter Škofič od okrajnega glavarstva v Prevaljah k okrajnemu glavarstvu v Mariboru levi breg Fran Baš pa od okrajnega glavarstva v Mariboru k okrajnemu glavarstvu v Prevaljah. Rudarski računovodja pri direkciji državnega rudnika v Velenju Liberij Jabor-ka je traino upokojen.
*	Razpisule se služba pogodbenega poštarja pri poštah: Prosenjakovci (11-1) in Sv. Urban pri Ptuju (ITI-l) Pravilno kolko-vane prošnje s prilogami naj se vlagajo na poštno ravnateljstvo do 18. t. m.
*	Kongres zveze jugoslo venskih srednješolcev. V dneh 5„ 6. io 7. julija letos se bo v Celju vršil kongres omladinske organizacije Zveze jugoslo venskih srednješolskih udruženj. Obenem se bo proslavila desetletnica obstoja te zveze, ustanovljene leta 1919. v Celju. Na kongresu se bodo podala razna poročila, vršile se bodo lahkoatletske tekme ter šahovski turnir. Končno se bo priredil izlet po Sloveniji, da bodo omla-dinci videli prirodno lepoto slovenskih krajev ter se seznanili z življenjem tega dela jugoslovenskega naroda. Prometno ministrstvo je udeležencem kongresa dovolilo polovično vozno ceno na naših državnih železnicah.
*	Kongres bančnih uradnikov ▼ Ljubljani. 19. t m. se bo vršil v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani kongres Zveze bančnih uradnikov ln nameščencev Jugoslavije. Kongres se prične ob 9. Na dnevnem redu bo: poročilo o delovanju in imovini Zveze, organizacija in agitacija, vprašanje pokojninskega zavarovanja, zakonske zaščite, zakonskega zavarovanja brezposelnih, reforma strokovne izobrazbe ter vprašanje reguliranja delovnih odnošajev v bankah in zavarovalnicah. Kot posebna točka dnevnega reda bo kongresu stavljen predlog o pristopu organizacije naših bančnih uradnikov k rnternacijonalni zveza privatnih nameščencev v Amsterdamu in sicer preko mednarodne sekcije bančnih uradnikov na Du naju. Kongresa se bodo udeležili člani glavnega in nadzornega odbora, delegati zveznih podružnic iz Hrvatske, Slavonije, Bosne, Hercegovine, Slovenije, Dalmacije m Vojvodine, zastopniki drugih delavskih in uradniških sindikatov, predstavniki raznih ustanov delavske zaščite in delavskega zavarovanja ter predstavniki strokovne inter-nacijonale iz inozemstva.
*	Slava Triglavskega polka v Ljubljani Štirideseti pehotni polk Triglavski, v Ljubljani, bo 28. t. m. praznoval svoio slavo kot spomin na dan, ko je ob priliki koroške ofenzive leta 1919., tedaj kot slovenski planinski polk, zlomil odipor neprijatelia pri Kotljah. Slava se bo vršila v področju vojašnice kralja Petra Osvoboditelja.
*	Proslava desetletnice osvobolenja Mežiške doline. Narodna kulturna društva v r^ištanjn bodo proslavila obenem s prrvsla-▼o desetletnice smrti junaškega branitelja Koroške Malgaja. Danes, ko ni več političnih strank, mora prenehati vse politično sovraštvo. O tem, koliko so politični boii bi razcepljenost škodovali na Slovenskem Koroškem, ni potrebno govoriti. Kapital je ▼ rokah tuierodcev in je naš živeli od Triih življensko odvisen. Po manifestu Ni. Vel.
OBLEKE
za gospode
res Te fino blago m eEtno delo ▼ zalogi samo pri tvrdki F. LUKIČ v Stritarjevi nfid
KLJUČ

^cenejše!
kralja kličemo vsem Jugoslovenom: Pustimo osebnosti, strnimo se v mogočno falango vsi Jugosloveni ter dokažimo svetu, da smo Slovenci. Srbi in Hrvati eno. Proslava naj bo velika manifestacija enotnosti Slovenstva. Dolžnost vseh pravih Slovencev Je, da pohite 9. junija v Guštanj, da tu v impozantni manifestaciji dokumentiramo pripravljenost braniti našo last do zadnjega. Bratje na svidenje!
*	Pošta za našo mornarico v Inozemstvo. Za oficirje in moštvo, ki so vkrcani na vojnih ladjah, katere odplovejo danes v inozemstvo, se bo vsa pisemska pošta zbirala na pošti Ljubljana I. ter redno odpošiljala vojnim ladjam v inozemstvu. Ker se bo poštni urad nahaja! na kr. brodu »Dalmacija« naj se pisma adresirajo na »Dalmacijo« z označbo ladje, na kateri ie vkrcana dotična oseba. Pisma se frankirajo tako kakor v tuzeenstvu.
*	Slovensko zdravniško društvo ▼ Ljubljani bo imelo mesečno zborovanie v četr. tek 16. t. m. ob pol 18. na kirurgiškem oddelku. Predavala bosta dr. L. Šavnik o uporabi rentgenovih žarkov v ginekologiji in asistent dr. V. Guzelj o strami.
*	Za blnkošti bodo otvoriene naslednje planinske koče: V Kamniških planinah: Koča na Kamniškem sedlu in Cojzova koča na Kokrškem sedlu. Oskrbovane bodo tudi Dom v Kamniški Bistrici, Dom na Krvavcu, Koča na Veliki Planini. Koča na Korošici bo oskrbovana na binkoštno soboto popoldne, v nedelio in ponedeljek. Ta koča se bo otvorila čez sezijo z 22. Junijem. Fri-schaufov dom na Okrešlju s 16. junijem. V Karavankah: Valvazorjeva koča pod Stolom, Spodnja koča na Golici in Kadilnikova koča vrh Golice. Na Mozirski planini bo koča odprta od 1. junija dalje. Celjska koča na Celjskem gorovju, Piskernikova koča v Logarski dolini pa so celo leto oskrbovane. Krekova koča na Ratitovcu bo odprta od binkoštne sobote do vštetega ponedeljka. Aljažev dom bo za binkošti otvorien in ostane oskrbovan. Na binkoštno nedeljo ob 11. dopoldne služba božja v Aliaževi kapeli v Vratih.
Lepe slike!
Krasna vsebina!
Tajnost
Scresme noči
Pilim © usodi dveh zaljubljencev in o poljubu na kresni večer. V glavni vlogi
LEE PARR¥
Danes ob 4., poi 6., pol 8. in 9. mri.
KINO »IDEAL.
*	Slovensko planinsko društvo, podružnica »Peca« v Mežici, javlja, da se bo odprla Uletova koča na Peci za letošnjo sezijo 19. t. m. to je ob priliki binkoštnih praznikov. Dne 19. t. m. ob 8. zjutraj bo opravil službo božjo čest. g. dr. Jehart. predsednik Aljaževega kluba. Planinski zbor bo zapel potem nekaj pesmic. Preskrbljeno bo vsestransko za dobro jed in pijačo ter zabavo. Od tega dne dalje bo koča stalno oskrbovana in bo nudila turistom vse udobnosti. Za dneva seziiske otvoritve bo instaliran v koči tudi radio. Koča bo oskrbovana do 30. septembra 1929 Zveza z avtobusom od vseh vlakov do Mežice in Črne ugodna.
*	Aeroklub »Naša krila« v LJubllani, Kazino išče za izvršitev detajlnih načrtov za novi tekmovalni avijon dobrih risarjev, ki imajo svoje risalno orodje. Delo primerno honorirano. Interesenti naj se prijavijo pri dr. Rapetu v Kazini.
*	Smrtna kosa. V Dolenf Pirošici je umrl šolski upravitelj v Št. Jerneju Janko Golob. Pogreb priljubljenega pokojnika bo danes ob 16. na pokopališče Bušeča vas.
—	V Mariboru je nenadoma preminula ga. Josipina Tavčarjeva, soproga indu-strijca. Pogreb pokoinice bo danes ob 16.
—	V Podgorju pri Kamniku je umrl g. Jože Mrak, posestnik in mnogoletni župan Pogreb pokojnika bo v četrtek ob 10. Pokojnikom blag spomin, žalujočim iskreno sožalie!
*	Ugodni znaki za letošnjo sezflo na Bledo. V nedeljo se je v hotelu g. Kende nastanil njegov stoti gost — letoviščar v tem letu. Ker smo še v predsezoni. ie to brez dvoma mnogo obetajoči znak. da bo letošnja sezona na Bledu zelo ugodna. Dosedanji gostje so i>o veliki večini iz Monako-vega. Tudi stoti gost g. Kende — neka gospodična — je dopotovala na Bled iz bavarske prestolnice. Bila je, kaj pa, posebno slovesno sprejeta in počaščena z godbo in svečano zakusko.
*	Gradbo palače Državne hlpotekarne banke v Sarajevu Je prevzela ljubljanska tvrdka. Kakor javljajo iz Sarajeva, so bila gradbena dela za novo palačo podružnice Državne hipotekarne banke v Sarajevu na iavni licitaciji oddana ljubljanski tvrdki Tavčar kot najcenejšemu ponudniku za 15 milijonov dinarjev.
*	Pomanjklllvo opremil eni paketi za Dalmacijo. Zagrebško poštno ravnateljstvo se je pritožilo na ministrstvo, da prihaja večina paketov za Dalmacijo na naslovne pošte v popolnoma poškodovanem stanju. tako da izpadajo posamezni deli vsebine iz paketov. Vse to se godi samo zaradi tega, ker so paketi slabo m pomanklrivo zaviti. Njihova oprema ni nikakor zadostna in primerna težkočam, s katerimi se sedaj odpravljajo paketi za Dalmacijo preko Sušaka kier se prekladajo iz voza na parnik in v Splitu h pamika zopet na voz-
*	Prostovoljno gasilno društvo Rajhen. burg javfta, da se žrebanje gasilskih srečk ne bo vršilo, ker dTuštvo ni moglo razprodati zadostno število srečk. KdoT srečke
društvu vrne in dokaže, da jih je plačal, do-
moškega snkna v največji izberi, dalje obleke, elegantne čepice, klobuke, trpežno perilo, samoveznice ter vse druge oblačilne potrebščine s
15—30
Of AO
popusta
A. PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14.
hi denar za srečke vrnjen in to samo do 26. maja 1929. Po preteku tega roka se srečke ne bodo več prejemale in denar za nje se ne bo vračaL
*	Nove pristojbine za vožnje s poštnim] avtomobili. Za prevoz potnikov s poštnimi avtomobili so določene nove pristojbine. Za vožnjo v razdalji 5 km se bo plačevalo odslej 5 Din za osebo; za vožnio v razdalji nad 5 km za vsak kilometer po 1 Din več. Pristojbina za prevoz prtljage ostane nespremenjena.
*	Morske ribe cenejše. Kakor smo že poročali bo uprava državnih železnic dala za prevoz svežih morskih rib na razpolago dnevno več vagonov z ledenicami. Na ta način se bodo morske ribe lažje razproda-jale tudi v notranjosti države. Tako bodo tudi Zagreb, Ljubljana, Beograd in druga mesta lahko preskrbljena s svežimi morskimi ribami, ki se doslej niso mogle izvažati. Glavno ie pri tem, da se bodo ribe prodajale po nizkih cenah.
*	V brezno Je padla 64 letna Ana Rijav-čeva iz Ozeljana, ko je po bližnjem hribovju pobirala odpadlo vejevje. V globini desetih metrov je prebila celo noč. Drugo Jutro je nekdo v gozdiču zaslišal stokanie, nakar so nesrečno starko težko poškodovano dvignili iz prepada in spravili v bolnico.
*	Granata se Je razpočila v Grojni za podgorsko Kalvarijo in težko ranila 35 letnega Filipa Kiklja, stanujočega v Gorici, ki je tam okoli iskal vojne železne ostanke. Kikelj je revež, pa je mislil, da si pribori nekaj lir z nevarnim nabiranjem vojnega materijala. Kiklja so spravili takoi v bolnico kier je čez nekaj ur umrl.
*	Požar zaradi strele. V Boviču pri Kar-lovcu je preteklo soboto udarila strela v hišo kmeta Petra Borote. Nastal je požar in hiša je pogorela do tal. Strela ie ubila tudi kmetovo ženo Marijo, ki ie sedela pri oknu.
*	Iz ljubosumnosti Je streljal na svojo ženo Ano 40 letni Lovro Rančevič v Trstu. Pred nekaj lesti sta se ločila, pred nedavnim pa sta se zopet pobotala, da bosta skupaj živela. Iz veselja zaradi tega sta popivala po gostilnah in srečni Lovro se ga je pošteno navlekel. V pijanosti se ie zopet pričel pričkati z ženo in kazal strašno ljubosumnost, očitajoč ženi vse mogoče grehe. Ko je nekaj ugovarjala, je potegnil iz žepa revolver, sprožil in ženo težko ranil v prsa in obraz. Žena je v bolnici, mož Lovro pa se je v zaporu zavedel, kaj je storil.
+ Roparski umor. Na pristavi Nenadovič v bližini Sombora so prošlo nedeljo prišli na sled roparskemu umoru. Neznana oseba je že pred dnevi ubila in oropala 77 let staro bogato vdovo Josičevo. Ropar, skemu umoru so šele v nedelio prišli na sled. N:en vnuk jo je v nedelio nameraval obiskati. Trkal je na vrata brezuspešno, zato se je popel na okno tn zagledal starko, ki je ležala na tleh. Obvestil je takoj orožniško postajo. Komisija je ugotovila, da je bila vdova zadušena z vrvjo, ki Ji je bila zadrgnjena okoli vratu.
*	Službeni in učni pripomoček za pogodbene poštarje. Poštni tajnik v p. g. Anton WoIf je priredil knjigo »Navodila za izvrševanje poštne službe«, ki je vsakemu pogodbenemu poštarju neobhodno potrebna. V tej knjigi so ponatisnjeni vsi poštni pravilniki s popravki; v njei naideš vsa navodila za čekovno in blagajniško službo ter carinsko poslovanje in sploh vse, kar je potrebno, da ve dober poštar. Ker je poštno ministrstvo odobrilo knjigo, io toplo priporočamo. Knjiga stane 150 Din, v predplačilu Da 120 Din. Naročila sprejema poštni tajnik L Zupanec, Ljubljana.
*	Izdaja knjige »Brzoiav In telefon« se
je zaradi avtorskega prava zakasnila. I. del s 34 slikami se bo po ceni 42 Din tekom 14 dni odposlal vsem naročnikom in tistim, ki še sedaj takoj odpošlieio naročila. Pozneje pa bo knjiga za 25% dražja. Knjiga bo lepa tiskana na močnem belem papirju ter bo vsem kupcem dobro došla. Naroča se pri g. Janezu Napotniku, tainiku direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani.
*	Klobuke Iz klobučevine (Filz). damske in moške, kemično čisti in lika tovarna Jos. Reich.
*	Obledele obleke barva ▼ različnih barvah In plisira tovarna JOS. REICH.
*	KAŠELJ. PREHLAD. HRIPAVOST, PLJUČNE BOLEZNI sigurno zdravi Siro-fen. Dobiva se v lekarnah.	357
*	Wlesbadenskl avtomobilski turnir je velikanski uspeh za tvrdko Mercedes-Benz. Zvezdno vožnio je dobil princ Leiningur na Mercedesu. Tudi štirje naslednji so vozili na Mercedesu. V lepotni tekmi je dobil Mercedes za tip Niirburg večin0 nagrad. Krasen komad je bil Mercedes maharadže iz Bhapola. Zelo se je opažalo, da je večina vozov imela pnevmatike Continental.
Najfooltfše in najcenejše si nabavite vsa moška, fantovska ki dečja oblač51a
v trgovini konfekcijske industrije
Josip Ivančič,
LJubljana,
Dunajska cesta št. 7.
Lastni izdelki. Cene brezkonkurenčtre.
Da najboljši Je to znaj
Iz Ljubljane ***
n— Roflandovo tragedijo »Igra ljubezni
in smrti« bo vprizoriia ljubljanska drama v sredo ob 20. Dejanje se vrši za časa francoske revolucije v letu 1793., vendar tvori revolucija samo strahotno ozadje, glavna drama se odigrava v srcih mlade žene So-» fi.ie, njenega moža Courvoisierja in političnega begunca Vallieja, s katerim igra živ-lienje najokrutnejšo igro ljubezni in smrti. Delo je pisano v enem samem dejanju. Ljubljanska vprizoritev ga deli v dva dela. Igro je prevedel g. Oton Zupančič. Glavne vloge igrajo ga. Šaričeva (Sofiia Courvoi« sier), g. Levar (Jerome Courvoisier), g. Jan (Vellče), v drugih vlogah sodeluieio gg. M. Skrbinšek (Carnot), g. Potokar (Crapart), gdč. Vida Juvanova (Lodoiska). gdč. Maša Slavčeva, g. Lipah in g. Zeleznik. Scena: g. prof. I Vavpotič Glasbene točke g. Hen Svetel. Režija: g. Ciril Debevec. Abonma: premijerski. Predprodaja v opernem gledališču od 10 do po! 1. in od 3. do 5. — Prihodnja vprizoritev »Bitke«, ki ie pri vseh dosedaniil ponovitvah vzbujala najživah-nejše zanimanje občinstva, bo v petek 17. t. m. ob 20.
u— JNAD »Jadran« bo priredilo Jutri v četrtek ob 20. predavanje. Govoril bo g. dr. Bajič o mednarodni politiki. Udeležba za člane obvezna.
u— Geografsko društvo na Ihibflanskl univerzi opozarja vse interesente na predavanje o ostankih pračloveka na Olševi. Predaval bo prof. Brodar iz Celja, ki je sam našel te ostanke v jami Potočka ziial-ka na Olševi. Predavanje bodo pojasnjevali najdeni objekti, ki iih bo prinesel prof. Brodar s seboj, vršilo se bo predavanje v vseučiliški zbornici in se bo pričelo ob 18. Vstop prost.
n— Članom Šentiakobskega gospodarskega in kulturnega društva v LJubljani. Preminul je g. Rudolf Binter predsednik našega Šentjakobskega gledališkega odra od njegove ustanovitve do danes. Dolžnost nas veže, da tega za slovensko kulturo zaslužnega moža, ki je nad trideset let delovai na prosvetnem polju, spremimo na zadnji njegovi poti danes ob 16. iz mrtvašnice splošne bolnice. — Pevce Šentjakobskega pevskega zbora prosimo, da se zanesljivo udeleže njegovega pogreba.
u— Šentjakobski gledališki oder iavfia, ie umrl njegov zaslužni predsednik g. Rudolf Binter. Pogreb bo danes popoldne ob 16. iz deželne bolnice.
u— Streljanje Slovenskega lovskega dro-štva. Ob binkoštnih praznikih 19. in 20. t m. bo vsakoletno običajno tekmovalno streljanje SLD na vojaškem strelišču v Ljubljani. Začetek streljanja na binkoštno nedeljo ob 14. I. točka vojaško streljanje. Streljala bo ljubljanska garr.izija tekmovali bodo tudi rezervni oficirji in moštvo v rezervi. Na binkoštni ponedeljek ob 8. slavnostna otvoritev tekmovanja ob navzočnosti zastopnikov vojske in državnih oblastev. Ta dan bodo streljali lovci vse države. Vojaško strelišče bo članom SLD v svrho pristrelit-ve pušk odprto 17. t. m. ob 17.
u— Nocoj bo redna pevska vaja društva »Soča« ob 18. Arena.
u— Vztrajen pobljalec šip. Posestnica Ivanka Zehnerieva, stanujoča v Linhartovi ulici 28 ima vztrajnega sovražnika v osebi delavca Vinka. Vinko, ki je ljubitelj božje kapljice, nadleguje omenjeno posestnico podnevi in ponoči. Tekom zadnjih dni ji je razbil že več okenskih šip, obenem pa se je lotil tudi njenih vrtnih nasadov. Poman-dral in polomil ji le na vrtu več cvetlic in mladih sadik. Vinko je v ostalem vrtnarski delavec. Te dni se je nasilni možakar zopet pojavi! na njenem vrtu, razbil v kuhinjskem oknu dve šipi, obenem pa pokvaril tudi vrtna vrata. Ker je nasilnik grozil nosestnici, da ji zažge hišo, se ga ni upa!a ovaditi, slednjič pa se je oškodovanka vendar odločila in ga izročila stražniku.
a— Nasilen možak. Na dvorišče hiše št. 16 na Karlovški cesti je prišel v ponede-deljek zvečer delavec Jože P. in pričel razsajati. Nato je še! v stanovanje Marije Ciglarjeve, kjer je razbil v vratih in oknih šipe. Jože se ie prepiral menda zaradi neke svoje dedščine in ie razgrajal tako dolgo, da ie mora! priti ponj stražnik, ka ga je spravil na varno.
n— Vlom in tatvine. Pred nekai dnevi je neznan storilec vlomil v sobo gostilničarke Alojzije Mišičeve ter ji ukradel jopico iz ševjota. Ni izkliučeno, da se je vtihotapila v gostilno s pomočjo ponarejenega ključa neka znana tatica, ki jo policiia že dalje časa zasleduje. Posestnica Marieta Klopči-čeva, na Cesti v Mestni log št. 41„ stanujoča, je prijavila, da ji je 11. t. m. ukradel nekdo z voza temno konisko odeio.
u— Tatvine v gostilni. Gostilničar Janko Lasan v Trnovskem prisTanu je prijavil, da se vtihotaplja v niegovo kuhinio od prilike do prilike neznan tat. Tekom poslednjih dni je obiskal tat kuhinjo že večkrat in ukradel le male stvari. V ponedeljek pa je naše! tat v kuhinji Lasanov suknnč, v katerem se je nahajala tudi 800 Din vredna zlata ura z verižico. Menda istega dne je
I"PomCadanbike
novosti
kakor oMeke, blutze. damsko perilo, moško perilo, kiravate itd. priporoča po izredno nizkih cenah domača tvrd/ka
Ign. Žargi, Sv. Petra c. 3 in 11
Dr. med. Igor Tavčar
specialist za notranje bolezni
ordinira od 25. tega meseca vsak delavnik od 9.—11. dopoldne in od 3.—5. pop.
Rontgerrološke preiskave za prtv. paci-Jente vsak torek in četrtek od S. — 9.
KINO »LJUBLJANSKI DVOR« Premfjeral	Danes!	Premijera!
Sat1y,
hci c«V/eiisa
Tjnje-v« pot osirotelega obroka. Bedno žavijejiije cirkuških akrobatov. Veselje hi žalost, smeh io jok.
Predstave ob 4., Yi 7„ % 8. tn 9. ari. Telefon 2723.
bila ukradena Lasanu tudi usniata aktovka, v kateri je hranil razne spise in dokumente.
u— Zopet tatvina kolesa. Trgovec Adal-bert Ivanuš je imel v ponedeljek popoldne opravka nekie na Dunajski cesti in ie spravil svoje kolo za nekaj minut na dvorišče gostilne pri »Figovcu«. Vrnivši se pa Ivanuš kolesa ni več našel, ker se ga je med tem že polastil neznan tat. Ukradeno kolo je bilo znamke Puch s tovarniško številko 293596.
u— 2alne obleke In plašče, moderne ved-oo v zalogi pri tvrdki F. Lukič. Stritarjeva
ulica.
Iz Maribora
81
Mariborska redakcija »Juira* ima telefon itevilko 440.
a— Mariborsko gledališče študira ljudsko igro »Oča Boštjan« v režiji Pregarca in z g. Danešem v naslovni vlogi postre-ščka. — Opereta bo ponovila kot zadmi« letošnje glasbeno delo popularno Grofico Marico.
a— Ponovitev slavnostnih koncertov Glasbene Matice v Mariboru. V petek 17. t. m. ob 19. se bo ponovil v dvorani Uniona kombinirani program iz slavnostnih koncer tov. Predprodaja vstopnic pri tvrdkah Bri-šnik, oduosno Hofer, od srede 15. t m.
a— Donskl Kozaki v Mariborn. Mo3d zbor donskih kozakov, ki je na turneji po Jugoslaviji, bo priredil 2. junija koncert tudi v Maribora, kar bo glede na sloves, ki ga uživa ta zbor v vsem svetu, za Maribor gotovo posebna senzacija.
a— Huda nesreča pri delu. Včeraj popoldne je padel ob priliki montažnih del 31 letni strojni mojster Splošne stavbne družbe na Teznu Franjo Voglar z lestve. Pri padcu je dobi] poškodbe na temenu in na čelu. Ponesrečencu je rešilni odde'ek nudil prvo pomoč in ga prepeljal v bolnico.
a— Pretep med krošnJariL V sredo popoldne sta se v restavraciji Union sestala krošnjarja Mate E. in Julij P. Dobre kirp-čije sta zalivala s sladko kapljico. Močno vino pa ju Je razgrelo in pri razhodu sta se vinjena tovariša sporekla. Očitkom so sledile psovke in nato pretep. Metala sta drug v drugega kozarce, se obdelavala s stoli in potegnila celo nože. Kdor iu je skušal miriti, jo je pošteno izkupil. Končno je intervenirala policija in tu spremila na varno v hladilnice policijskih zanorov. Restav-raterju sta napravila 360 Din škode.
a— Preprečen samomor. Na policijski stražnici se ie včeraj popoldne zglasil mladenič m opozoril službujočo varnostno stražo, da je neko dekle odšlo proti Dravi v samomorilnem namenu. Stražnik ie odhitel za nio in Jo ob strugi ustavil ter zaslisaL Betka P. si je najbrže premislila ali pa je izvršila samo spreten trik, kaiti stražnik je dognal, da ie mladenka zagrozila "rzvo-Renou, ki Ji je odpovedal ljubezen, da poj-de rz obupa v smrt. Stražnik jo ie odvede! v policijske zapore, kjer je imela dovolj prilike, da razmišlja o trpkosti živlienia.
a— V novo otvorjenl trgovini čevljev Zi-bert, Glavni tng 18, dobite vsakovrsme čevlje za birmo po nizki ceni	690
Iz Celja
Celjska redakcija »Jutra* ima telefon ite» vilko 190, ponoči v nujnih zadevah št. 191.
e— Poziv celjskim legijonarjem! Te dni
mineva 10 let, odkar smo v zvestem tovarištvu in v ljubezni do domače grude sodelovali pri osvoboditvi Koroške. To obletnico hočemo v kratkem na skromen način proslaviti in se bomo sestali v torek 31. t m. ob 33. v rdeči sobi Narodnega doma v Celju, da se pogovorimo o programa proslave. Pridite polnoštevilno! Pismeni predlogi dobro došli. Detiček Makso in dt Ervin Mejak.
e— Nov most ▼ Bukovžlaku. CeTjsJd okratni zastop ie zaprosil pri tukajšnjem sreskem poglavarstvu za podelitev vodo-pravnega in gradbenega dovoljenja za gradbo novega mostu čez Hudinio v Bukovžlaku. Za petek 17. t m. ob 8. zjutraj jo odrejena komisijonelna poizvedba in obravnava na licu mesta
e— Zamrežena okna lo prost razgled. Hišni posestnik Viktor Nasko ima v Gaber-Ju hišo, za kamero kot gospodar vestno skrbi. Pred dnevi je dal vzidati na stopniščnemi oknu v drugem nadstropju železne okensko križe iz razloga, da ne bi kak otrok, k! jih je na oknu vedno dovolj, Dadel po nesreči na dvorišče. To pa ni bilo všeč dvorna ženskima strankama v hiši. Skrivaj sta izdrli železne križe iz okna in iih vrgli na dvorišče, zraven ie še neki priiatelj poma-zal zid s orno barvo. Ženski sta pri zaslišanju priznali, da sta res izdrli križ, ke* jima je ovira! prost razgled skozi okno. zanikata pa, da bi pomazali zid.
e— Dve ptički v kletki. V noči od nedelje na ponedeljek je bila aretirana v nekem zasebnem stanovanju 29 letna Pepca R. v zelo nerodnem položaju. Pepca ie nevarno bolna in Je že pred tedni okužila nekega mizarskega mojstra iz Celja. — V ponedeljek ponoči pa je bila aretirana v znanem celiskem prenočevališču izgubljenk 19 letna brezposelna delavka Julka S. iz Trbo-
PR1DE!	PRIDE!
»EROTIKON«
Film ljubavne strasti. ITA RINA!	IDA KRAVANJA!
KINO »Ljubljanski dvor«!
retl ki se potika že kakih 5 tednov po
Celju brez poštenega zaslužka in se oči-vidno preživlja le s tajno Prostitucijo. Obe ptički sta bili izročeni sodišču.
Iz Trbovelj
PRIDE!	PRIDE!
»EROTIKON«	
drama trpeče ljubezni mladega	delrieta.
V e lavni vlogi Ita Rina — Ida	Kravanja
Kino »Ljubljanski	dvor.«
Iz Škofje Loke
S— Jugoslovenska Matica naznanja, da fana v zalogi veliko izbiro krasnih voščiU nih kart za godove itd. Iz prijaznosti je prevzela razprodajo trgovina ge. Hallado* ve. Segajte pridno po teh kratkih dopisa nicah, ker je čisti dobiček namenjen siro* tam.
§1— Izpremembe posesti. Lovrenc Pre* vodnik v Virlogu št. 15 je kupil od Josipa Žagarja iz Stare Loke parcelo 31 in 35 ter travnik parcelo št. 46. — Vencel Šolar iz Rudnega je kupil od Jakoba Derlinka na Rudnem travnik parcelo 1293
šl— Velika gasilska vaja. Društva, včla« njena pri gasilski župi Škofja Loka, in si* cer iz Škofje Loke, Stare Loke, 2abnice, Virmaše. Godešič in Sore, so imela pro« šlo nedeljo veliko vajo, ki se je vršila pri Sv. Duhu, in sicer je bil fingiran požar pri Ajmanovem gradu, lasti g. dr. Demšarja, m za poslopja v vasi v bližini cerkve. Vo» da se je črpala iz potoka Sušice, oddaljene od požara približno 1 km. Pod vodstvom iupnega načelnika g. Kavčiča je vaja iz» redno dobro uspela. Vaje se je udeležilo J50 članov.
§1_ Osebna vest. Komisar finančne kon«
trole g. Franc Gabrščik in davčni uradnik g. Anton Mihajl sta nastopila svoji novi službeni mesti.
šl— Ceste Danes je pričel delovati stroj za mlenje kamenja v mestnem kamnolomu. Upamo, da se bodo s tem naše ceste. po» aebno ona proti kolodvoru, izdatno izbolj* šale.
Iz Tržiča
č— Odifčrti gostje iz Beograda, Zagreba tn Ljubljane so v soboto obiskali Tržič in »i pod vodstvom dr. Dragaša ogledali novi zdravstveni dom. Med gosti smo zapazili tržiško rojakinjo dr. Šimenčevo, voditelji* oo sesterske šole v Zagrebu, dalje dr. Kon* stantinoviča, voditelja zdravstvenih domov po Srbiji m zastopnika glavnega odbora Rdečega križa v Beogradu ter več dam. V Tržič so se pripeljali s tovornim avtobu* som. Po ogledu doma so posetili še dekli« aki dom predilnice, ki ga jim je razkazala prednica č. s. Ramovševa. Po dveurnem bi* vanju so se poslovili od Tržiča, ki jim ie zelo ugajal zaradi svoje snažnosti in lepe okolice. Obljubili so, da ga pri prvi priliki zopet obiščejo.
č— Znova opozarjamo na otvoritev Zdravstvenega doma, ki bo v nedeljo.
č— Koncert na Golniku, ki ga je prire* dilo v nedeljo Slovensko bralno društvo, je lepo uspel. Pevke in pevci so bili izbor« no razpoloženi. Koncert je vodil pevovodja Lajovic, ki je tudi spremljal vse klavirske točke, ker je obolela izborna tržiška sprem* ljevaika gdč. Malijeva. Dvorana zdravili* Sča je bila polna do zadnjega kotička Šef zdravnik g. dr. Neubauer se je zboru v izbranih besedah zahvalil za lepo petje in
Cabil zbor, naj se skoro zopet oglasi. Po certu je bil pri Jaku v Križah sestanek pevcev in njihovih prijateljev, kjer se je rekla še marsikatera zanimiva.
Iz Kamnika
lca— Gamsov ste g skavtov v Kamniku bo priredil od 18. do 20. t. m. tridneven propagandni tabor, pod pokroviteljstvom fupe in s sodelovanjem Zmajevega stega. Nedelja 19 in ponedeljek 20. t. m. bosta »kavtska dneva v Kamniku. Izrabite redko priliko in oglejte si skavtsko življenje v praksi! Vstopnina 2 Din. Preplačila se hva* ležno sprejemajo.
Iz Laškega
1— Cestni odbor. Volitve v cestni odbor ■e bodo vršile dne 26. t. m. po vseh obči* nah našega okraja in sicer volijo Trbovlje 3. Dol 1, Sv. Krištof (kjer gospodari ge* rent) 2. Loka 2, Jurklošter in Št. Lenart skupaj 2 in — Marija Gradec in Laško tu* di skupaj 2. Poznavalec naših razmer ne bo zinil nobene besede. Tudi v cestni od* bor ima obl. komisar pravico imenovati 2 do 3 člane, tako da se zdrži ravnovesje. O vseh teh zanimivih dogodkih bomo še poročali
t— Sklep šolskega leta na nadaljevalnih šolah. Na obrtni nadaljevalni in trgovski gremijalni nadaljevalni šoli so zaključili šolsko leto v nedeljo 12. t. m. dopoldne z razstavo pismenih in risarskih izdelkov va« jencev in vajenk. Obrtna nadaljevalna šo* la je imela štiri oddelke: pripravljalni raz* red s 23 učenci, L a razred s 43 učenci. I. b razred (dekliški) s 60 učenkami in II. razred s 34 učenci. Šolo je tedaj obiskova« lo 160 vajencev in vajenk, od katerih je dovršilo posamezne razrede 145 vajencev in vajenk. posamezne razrede pa bo ponav* ljalo 15 vajencev in vajenk. Na šoli po* učuje 7 moških in 3 ženske učiteljske moči. Vodstvo šole ima šolski upravitelj g Aloj* zij Bučar. Trgovska gremiialna nadaljeval* na šola je popolnoma samostojna. To šolo, ki ima 2. razreda, je obiskovalo 21 vajen* cev in vajenk. od katerih je dovršilo šolo 17 z dobrim uspehom 1 učenec bo razred ponavljal, 3 pa imajo ponavljalni izpit. Na tej šoli sta poučevali letos dve moški učni moči. vodstvo šole pa je bilo v rokah uči* tel ia g Rud. Pleskoviča. Iz pisemskih m risarskih izdelkov vajencev in vajenk ie razvidno, da je učitelistvo tudi letos kakor vsa prejšnja leta storilo v polni meri svo* jo dolžnost. Zaključka se je udeležil tudi g župan Sitter. ki je čestital učiteljstvu na lepih uspehih Razstavo sta si ogledala tudi predsednik krojaške zadruge g. Planine in tajnik g Suntais Razstava ie bila interna in so bili povabljeni samo zastopniki obči« ne in vse tukajšnje obrtne, oziroma trgov* ske korporacije.
Iz Ljutomera
lj— Dramski odsek Sokoiskega druStva v Ljutomeru je priredil v soboto 11. t. m. in v nedeljo 12 t. m. veseloigro »Pri čaju«. Igra je lepo uspela Glavne vloge so bile v veščih rokah in zato podane prav dobro Le več umerjenosti bi bilo priporočati Re» žija dobra Lepe so bile nove dekoracije — osnutki g Žagarja,« a delo treh mladih So« kolov. V prihodnje pričakujemo še kako igro iz kmečkega miljeja, pa bo tudi bla« gajna polna.
Roparja sprejel
v* v v
na prenočišče
Krka, 14. maja.
Te dni zvečer je vdrl v hišo posestnika Franceta Hočevarja na Krki v občini Šmi-hel-Stopiče neznan moški, ki je imel s seboj velikega črnega psa. Neznanec je stopil pred gospodaria in zahteval prenočišče, ki ga je res tudi dobil. Okrog polnoči se je neznanec nenadoma pojavil v sobi. kjer sta spala gospodar in gospodinja. Obrnivši se proti njima je zakričal na glas: »Daj denar, zlatnino in srebrnino, če ne te ubijem!« Gospodar in gospodinja, ki niti z daleka nista slutila, da sta sprejela pod streho roparja, sta se. seveda prestrašila in ostala popolnoma mirna. Cim ie ropar uvidel. da ie oba ukroti! s svojim brutalnim nastopom, -»e je umaknil od postelje in pričel brskati po stanovanju. Odprl je vse omare in miznice. premeta I obleko in perilo, a ni našel ničesar primernsga.
Slednjič pa, ko ni našel ne denarja in tudi ne drugih vrednosti, je neznanec obstal v kofu sobe m se potuhnil. Naenkrat pa se je priplazil do postelje, se v temi dvignil in nahrulil Hočevarja, naj se umakne s postelje. Nato se ie pričel sumljivo bližati njegovi ženi. Takrat pa se ie Hočevar zopet zavedel in se pripravil na borbo. Neznanec mu ie zagrozil, da ga ubije, če ga ne pusti pri ženi. Hočevar ga ie pričel od postelje odrivati in ga slednjič pri-podil v kot sobe. kjer ie neznanec vztrajal skoro do jutra.
Okrog petih zjutraj se je nasilni ropar tiho kak^r mačka splazil do vrat. skočil venkaj ter jo ucvrl proti bližnjemu gozdu. Napadeni Hočevar se je takoj zjutraj podal na orožniško postajo v Novo mesto, kjer je javil drzni nočni obisk. Opisal je vse podrobnosti in navede! tudi. kako je izgledal neznani nasilnik. Po opisu ie to okoli 23 let star moški močne postave, okroglega obraza in brez brk. Ropar ie bil takrat oblečen v črno obleko in ie imel na glavi sivo športno čepico Ob priliki napada je bil izredno redkobeseden, vendar pa je bilo razločiti iz njegovega govorjenja, da ni domačin, marveč Nemec. Psa. ki ga je imel s seboj, ie, kakor so pozneje dognali orožniki ukradel 9. marca Josipu Novaku v Bršliinu.
Za nasilnikom ni nikake sledi in ga orožniki že ves teden zaman zasledujejo.
11 ■
©©@©©©
[®l®l®?®l®l®i€>M®M®T®1
©
m ©
© © © ©
©©©
Masiranje s Creme Simon je za obraz božanje. Ker ni ne suha ne mastna nego popolnoma voljna, naglo prodre v kožne znoj niče.
CRtME SIMON
oživlja vrhnji del kože, je napravi voljno in povzdigne naravni lesk vaše polti. Način uporabe: Razgrnite jo po še mokri koži potem, ko ste napravili toaleto. Masirajte nalahno, da prodre v snojnice, potem pa osušite z brizačo.
PUDER & MILO SIMON - PARIŠ
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v Ljubljani, 14. maja 1929. Višina barometra 30? 8 m.
Kraj
Ca«
Opazovanja
LJubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik Skoplje
8.
7.
		M	
		S	Smer vetra
Barom.	Temper.	!> JSP	m brzina
		e>	v m h) sek
		Di >	
760 3	17	70	mirno
760.4	16	70	NNW 4
759-8	17	70	NNE 6
757-7	17	80	mirno
754*1	17	70	W 2
754-7	20	50	NE 10
10 10 10 10
8
Padavine
Vrsta
De«
Dež Dež Dež
Del
neviht*
v mm do
7. ve
1'1 2-0 17-0 60
Split
Solnce vzhaja ob 4.33, zahaja ob 19 21. luna vzhaja ob 8.58, zahaja ob 6.47. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 21.2 C. najnižja 15 G
Dunajska vremenska napoved za sredo: Spremenljivo oblačno, bolj toplo.
18*0 0-2
Ničesar ne škoduje osebnosti In uspehu bo!] kak dr nečist dah.	------
To zlo je tem bolj neprijetno, ker se nihče ne upa tega povedati drugemu, ne da bi ga žalil.
Ne pustite si vzeti uspeha zaradi vere, da tudi Vi ne trpite na tem zlu, saj smo vsi izpostavljeni teh nepriliki, ako je ne odstranimo z enakomerno in skrbno nego zob in ust z ODOL-om.
Krepko izpiranje ust z ODOL-om Vam jamči za sveže dišeči dah in pomore k uspehom.
Gospodarstvo
Univ. prof. dr. A. Ogris:
Zanimiva publikacija o slovenskem gospodarstvu*
Domača gospodarska literatura, posebno če je statističnega značaja, pri Slovencih še ni popularna. Z velikimi težavami si utira svojo trnjevo pot med širše občinstvo, zlasti odkar je kmalu po prevratu slovenska knjiga zabredla v krizo, iz katere se nekako noče in noče izmotati. Statistično knjigo pa pri pičlem zanimanju dražijo še višji tiskar-niški stroški Zato morejo poleg države > močnejše korporacije vzeti na sebe gmotne žrtve, ki so potrebne za zbiranje gradiva, za obdelavo in tisk. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je pri nas prva med njimi. Njeno področje obsega vso slovensko zemljo, kar je leži v naši državi, poleg tega pa more v publicističnem delu pokazati "na že dolgo tradicijo. Njeni funkci-jonarji imajo še najbližji vpogled v izvore gibalnih sil slovenskega gospodarjenja, zaradi mnogostranskih svojih izkušenj pa tudi lažje pregledajo zamotane zveze raznih zavisnosti. ki pri nas priklenjajo sleherno pridobitno panogo na svoj poseben način na usodo vseh drugih.
K »Pogledom na gospodarsko leto 1926« in k »Prispevkom h gospodarski statistiki Slovenije«, knjigam, ki jih je zbornica izdala v prejšnjih dveh letih, se letos reprezentativno druži kot nova obširna gospodarska publikacija »Gradivo za statistiko trgovine, obrta in industrije v Sloveniji«. To delo, ki je izšlo ta teden pod spretno redakcijo zborničnega generalnega tajnika dr. Fr VVindi-scherja. zasluži kakor zaradi vsebine tako zaradi svoje pripreme posebno pozornost. Po vsebini zato, ker spada statistika gospodarskih podjetij in obratov k najvažnejšim statistikam. po ureditvi pa zavoljo tega, ker je baš ta vrsta statistike ena najbolj težavnih. Dasi je Slovenija majhna dežela, naletava pri nas statistika industrije, obrti in trgovine na iste teoretične in praktične ovire, kakor v velikih deželah, kjer je mreža pridobitnih podjetij neprimerno bolj gosta in kjer oblike gospodarskega podvizanja po kompliciranih vmesnih stopnjah prehajajo tako nerazdružljivo ena v drugo, da je za statistične svrhe silno težko med njimi potegniti meje Ta težava se pri nas le na eni plati malo omili, pa se zato na drugi strani občutljivo priostri. Ker namreč končne vsote take statistike pri nas ne gredo v mnoge stotisoče ali celo milijone, se zakon velikih števil bolj težko uveljavi z 'zravnavanjem pogreškov na levo in pravo in napravi zaradi tega potreba večje natančnosti mnogo preglavic. Pri pripremi »Gradiva« je bilo treba vzeti v račun vse take in mnoge druge težave, ki jih seveda oitntelj pregledno sestavljenih tabel niti ne sluti.
Zbornična publikacija ima predvsem praktičen cilj: pokazati pregled sedanjega stanja slovenske pridobitnosti in podati obenem še sliko razvoja izza 1 1002 Ta glavni njen cilj ji ne dovoljuje spuščati se v teoretična ali celo polemična razmotrivanja o terminologiji »obrti« in »industrije«. ne o primernosti ali neprimernosti višje ali nižje stopnje v razčlenienosti. kar se tiče specializacije in diferencijacije posameznih obrtnih panog, in zato tudi niti ne skuša pomnožiti dosedanjega števila raznih shem z -lastno »najnovejšo«. Takšen namen bi se ne ujemal z namenom publikacije kot celote: kajti ako naj bodo izsledki vseh pet izkazanih let med seboj primerljivi, se je moralo nabiranje gradiva tudi za najnovejša leta izvršiti po istih načelih, po katerih je bilo zbrano za 1 19o2. in 1912., t j. enostavno po posameznih obratih in brez ustvarjanja novih kategorij. ozirnma drugačnega sistematičnega spajanja posameznih skupin in kategorij. Netočnosti. ki iih v zelo industrijaliziranih de. želah vse polno prinaša ta metoda, pri nas seveda skoro da izginejo, ker je pri najmanj 95 % vseh primerov obrat, firma in podjetje eno in isto. Tudi so. kakor praktičnemu namenu te publikacije edino ustreza, obrati zbrani po naravi izdelka; ' krajevno števno enoto tvori tehnična. edinica. ki je pa v naših še dosti enostavnih razmerah brez nekaj malo izjem, zlasti v prvih dveh števnih letih, obenem tudi gospodarska in pravna enota.
Publikacija prinaša gradivo, zbrano na 7 obširnih, večstranskih tabelah. Prve štiri prikazuieio stanje obrtnosti v naši deželi v letih 1902. in 1912.. poslednje tri pa stanje koncem I. 1925., 1926. in 1927. To okolnost je treba posebej povdariti, ker primerjava teb petero stanj prikazuje obenem razvojno gibanje slovenskega gospodarstva sploh, njegovo dinamiko, ne le trenutno stanje v posameznih zgodovinskih razdobjih.
Trgovinski obrati 1. 1902. in 1912. so podani po skupinah sorodnih vrst, sicer pa je špecijalizacija po posameznih vrstah skoz in skoz varovana. V krajevnem oziru se špecijalizacija v omenjenih prvih dveh letih ravna oo političnih okrajih, v poslednjih treh letih pa gre dalje in nudi podatke po davčnih okrajih. Na ta način je nastal pravi gospodarski zemljevid slovenske dežele v naši državi. Ne vidiš do podrobnega samo. s čim ee posamezni okraj lahko ponaša; kar na prvi pogled spoznaš, kaj mu manjka in
* Gradivo za stadstiJco trgovine, obrta in industrije v Sloveniji.« Uredil dr. Fran Windi-scher. Izdala Zbornica za TOJ v LjaibljaaL Cena 28 Din.
kje je zaostal. Po teh podrobnih podatkih sestavljen kartodiagram bi bil dobro peda-gogično sredstvo in za gospodarske razstave vrlo nazoren.
Povsem napačno bi sodil, kdor bi mislil, da bi bila Zbornica bolje storila, če bi publikacija vsebovala kar podrobno obdelavo in če bi vsebino podala v nekaj definitivnih sumarnih tabelah. Baš t tem je velik del ajene zasluge, da se ni strašila večjih izdatkov in da je izdala gradivo za statistiko namesto definitivne statistike. Sicer je tudi to gradivo do precejšnje stopnje obdelano, vendar pa je važno in dobro, da se obdelava prekine baš tam. kjer pričenja praktična uporaba in znanstvena interpretacija nadaljevati obdelavo vsaka po lastnih potrebah in z lastno presojo. Kakor jo danes pojmujemo. je statistika še zelo mlada veda in o njenih metodah, teoretičnih in tehničnih, je med znnastveniki mnogo več trdih načelnih sporov, kakor bi se na prvi pogled moglo domnevati. Njene metode se še stalno izpopolnjujejo. Zaradi teea je Zbornica postopala diplomatično. ko je izdala gradivo, ne na končne sumarne rezultate Kakršno je. ga takoj vsakdo obdela, obdelalo pa se bo lahko tudi kaadrkoli pozneje, ko bodo še bolj spopolnjene metode omogočale ponovno obdelavo. Končno pa na gradivu n'majo interes samo gospodarski krogi, temveč tudi zgodovina, zemljepisie. tehnika, znanost itd., ki mora vsaka v gradivu poiskati ter po svoje predelati to, kar pač zahtevajo vsakokratni špecijalni nameni. Zato je tudi od te ^trnni prav. da se ie Zbornica za TOI odločila za izdajo gradiva. Tudi to je prav, da je posameznim tabelam pridejan še alfabe-tičen nemški prevod tabelarne legende: na ta način se knjigi področje njene publici-tete razširi vsaj na vso srednjo Evropo. In na kak svetovni jezik se mora vsak majhen narod v oficijelnih svojih publikacijah vsekakor nasloniti. V našem primeru kaže praktični smisel na oni svetovni jezik, ki nam je zemljepisno najbližji.
Kdor ve ali more vsaj slutiti, kako zamudni so statistični posli in s kakšno vztrajno potrpežljivostjo je treba zbirati podatke za podatkom in iih. če so še tako malenkostni, kontrolirati, bo s podvojenim zanimanjem listal v lelošnjem »Gradivu«. Ono nam slika gospodarsko prizadevanje cele generacije ter baš oni del naše gspodarske zgodovine, v kateri smo se po tolikih stoletjih postavili nekoliko bolj na lastne noge. Kdor se količkaj zanima za gospodarstvo Slovenije, si bo knjigo moral omisliti, potrebna pa bo tudi vsem onim. ki so ex officio poklicani, zanimati se za slovensko gospodarstvo iz kakršnihkoli razlogov. Morda bomo vendar tudi v Sloveniji kmalu toliko napredovali, da ne bo pomembnejšega gospodarskega podjetja, ki v svojih prostorih ne bi imelo posebnega kotička v omari, kjer se sproti in redno zbira domača gtspodarska statistična literatura, zlasti pa publikacije glavne stanovjkointeresne korporacije. V tem pogledu bi nrša podjetja lahko milo bolj posnemala ona v gospodarsko bolj naprednih deželah.
= Stanje Narodne banke Tz izkaza Narodne banke od 8 t. m. je razvidno, da so se devizne rezerve zaradi manjše potrebe po devizah v prvem tednu tek. mes. povedale za okrog 50 milijonov Din in znašajo sedaj okrog 600 milijonov Din S prenosom deviz od eskomptiranega drugega in tretjega obroka švedskega posojila v višini 750 milijonov Din. pa bodo devizne rezerve Narodne banke v kratkem narasle na 1 milijardo 350 milijonov Din. Ce k temu še prištejemo kovinsko podlago v 'zlatu in srebru, ki znaša po dnevnem tečaju okrog 1100 milijonov Din. tedaj vidimo, da bo po prenosu deviz iz eskomptiranega drugega in tretjega obroka švedskega posojila znašalo skupno kritje našega denarnega obtoka v zlatu, srebrn in devizah, skoro 2 in pol milijarde Din Zaradi nakupa deviz in zmanjšanja ži-rovnih in drugih obveznosti se je v prvem tednu tek. meseca obtok bankovcev povečal za 91 na 5303 milijonov Din, vendar je še vedno nekoliko manjši kakor lani. — Glavne postavke v izkazu od 8. t. m. so naslednje (vse v milijonih Din: v oklepajih razr like napram izkazu od 30. aprila): Aktiva: kovinska podlaga 308.4 (+ 7.1), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 548 5 (+ 4tf.l). posojila na menice 1370.1 (—0.4), lombard 245.2 (- 2.8); pasiva: obtok bankovcev 5302.7 (+ 90.6). žirovne obveznosti napram državi 188.4 (+ 20.7). ostale žirovne obveznosti 398.7 (4- 22.1). obveznosti po raznih računih 431.0 (— 83.4).
= Informativni kreditni odsek Narodne banke je pričel že poslovati in bo z 21. t. m. pričel izdajati svoja poročila o vseh posrednih in neposrednih dolžnikih pri posameznih denarnih zavodih, ki so prijavili svoje sodelovanje.
= Napetost na denarnem trgu. Deloma pod vplivom inozemstva, deloma pa zaradi živahnejše gradbene delavnosti se je tudi na jugoslovenskem trgu pojavila večja napetost. ki ni ostala brez vpliva na stanje čekovnih vlog pri Poštni hranilnici. Čekovne vloge so namreč tekom aprila ponovno nazadovale za okrog 40 milijonov Din na 492.2 milijona Din. medtem ko so koncem marca znašale 538.4. koncem februarja pa 813.2 milijona Din (lani so se v aprilu celo dvignile na 641.7 milijona Din). Nazadovanje čekovnih vlog je najobčutnejše v Beogradu,
kjer » vloge padle od 168.4 milijona. Din v februarju, odnosno 150.2 milijona v marcu na 118 milijonov v aprilu V zagrebški in ljubljanski podružnici je to nazadovanie manjše. Čekovni promet se je v aprilu povečal na 4.41 milijarde Din napram 4.16 v aprilu preteklega leta. Ta napetost pa bo 6tgurno popustila, čim bo država iz sredstev eskomptirane druge in tretje transe švedskega posojila izplačala leteče dolgove.
Borze

14. maja.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Večja potreba je bila v devizah na Curih. Prago, Berlin in Amsterdam. Devize na Rerlin. Dunaj in London so za malenkost popustile. Razen v devizi na Trst je potrebo v vseh ostalih devizah krila Narodna banka Med efekti ie bila zaključena Vojna škoda po 411. Ljubljanska kreditna pa po 123.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes zopet nekoliko popustila. Promet je bil slab ter so bili zaključki samo za kasa po 409 in 410. za aranžma je noti-rala 4<P9 — 410. za december pa 431 — 434. Tudi za ostale državne papirje pri mlačni tendenci ni bilo zanimanja. Investicijsko posojilo se je nudilo po 86, agrarne obveznice pa po 51.75. Zasebne vrednote so bile povsem zanemarjene. Zaključki so bili samo v Praštedioni po 850 in v Unionbanki po 2i>6. Med industrijskimi papirji ni bilo pri nespremenjenih tečajih nikakega prometa.
Devize in valute
Ljubljana. Amsterdam 22 855 — 22.955 (22.885), Berlin 13 4875—13 5075 (13.4925). Bruselj 7.9014, Budimpešta 9 9205, Curih 1094.4—1097.4 (1(195.9), Dunai 7.9823—8 0123 (7.9973), London 275.71—276 51 (276 11), Newyork 56.795, Pariz 222.36, Praga 167 98 —168.78 (168 38). Trst 296.85—298.85 (297 85)
Zagreb. London 275 71 _ 276.51, Newyork 56.695 — 56.895. Pariz 221 36 — 223.36, Milan 297 - 299. Curih 1094.4 - 1097.4, Amsterdam 22 855 — 22.915, Berlin 13.4775 do 13.5075. Dunaj 7.9823 — 8.0123. Praga 167.98 _ 168.78. Budimpešta 9.9055—9.9355.
Cnrih. Zagreb 9.1295, London 2511*525, Nevvork 519.275, Pariz 20.2925. Milan 27.19375. Berlin 123.13. Dunaj 72.%. Praga 15.365. Bukarešta 3-08125. Budimpešta 90.50, Sofija 3.7525, Varšava 58.25.
Efekti
Ljubljana. Vojna škoda 411 zaključek Celjska 158 denar, Ljubljanska kreditna banka 123 zaključek, Praštediona 8.50 denar. Kreditni 170 den., Vevče 123 den.. Ruše 250 do 260, Strojne 70 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna ikoda aranžma 409 — 410. kasa 409 — 40^.5. za maj 408.5 — 410, za junij 412 — 414. za december 431 — 434. investicijsko S6 bi., agrarne 51.75 bi.; bančne vrednote: Praštediona 850 _ 855. Union 206 - 207, Srp-ska 150 den.. Jugo 84 — 85. Narodna 7600 do 7900. Zemaljska 138 _ 140, Ljubljanska kreditna 123 den„ Poljo 15 5 — 15.75; industrijske vrednote: Našicka 1675 den., Gut-mann 200 — 210. Slaveks 105 - 110, Slavonija 180 — 190. Drava 395 — 410. Šeče-rana 457 bL, Narodna mlinska 20 den.. Brod vagon 165 — 195, Vevče 126 _ 130, Paro-mlin Union 180 bi., Dubrovačka 500 — 540, Trbovlje 455 — 465.
Beograd. Vojna škoda 409. investicijsko 84.5 _ 85.5, agrarne 52.5, Narodna banka 7700 - 7800.
Blagovna tržišča
4- Na niirnberskem hmeljskem trgu je pretekli teden promet miren, vendar so cene ostale dalje čvrste, le na tranzitnem trgu ie bil promet slab pri tlačenih cenah. Za 50 kg notira: tržni in gorski hmelj 70—110 mark, l.allertauski (Siegel) prvovrstni 135 — 1"0, srednji 110 _ 130. wurtemberški 100—150 mark. Tranzitni bmelj notira 40 — 65 mark (10.80 - 17.55 Din za kg). A. Ogris:
4- Na žateškem hmeljskem trgn je bilo pretekli teden povpraševanje zopet slabše ter so cene popustile za 100 Kč. Producentl oddajajo blago tudi po nižji ceni. Koncem tedna se je plačevalo za prvovrstni žateški hmelj 1050—1100 Kč, za srednji pa 900 do 1000 Kč za 50 kg. Na tranzitnem tržišču je bil promet dalje slab in je notiralo blago 300 — 450 Kč (10.10 — 15.15 Din za kg).
+ Žitni trg (14. t. m.) Nazadovanje cen se je v inozemstvu zadnje dni ustavilo^ Včeraj je v Chicagu notirala majska pšenica 104^ napram 103 in pet osmink v soboto. V Vojvodini so pri slabi kupčiji cene ostale danes precej nespremenjene. Baška pšenica stane 237 5 — 240 Din foo nakladalna postaja. banaška po 235 — 237-5 Din Oves je popustil na 235 Din. Tudi koruza je dalje slaba in je zadnje dni popustila na 247-5—250. Izvoza ni. ker so naše cene še vedno previsoke. Tudi kujpčija miruje ter se predvsem realizirajo stari dragi zaključki.
+ Ljubljanska blagovna borza (14. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona tramičev. Deželni pridelki: Tendenca mirna. Eksekutivno je bilo prodanih 240 stotov sena. zdravega, suhega, brdskega, bosanske provenijence, prešanega v bale po 69 Din za 100 kg neto. par. vag. Šamac, savska obala. Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška promptna po 285 — 287-50. za maj po 290 —292.50; moka »Os«, fco. Ljubljana, plač. po sprejemu blaga po 405 — 410. Koruza: laplatska. slov. post., za maj po 312.5—315, za junij po 307-5 — 310. za julij - september po 302.5 — 305, baška slov. postaja, plač. 30 dni. promptna po 302.5 — 305. za maj po 305 — 307.5: oves: baški, slov. post, po 295 — 297.5; ječmen: baški, ozimni po 330 — 332.5.
-f Novosadska blagovna borza (14. t. m.) Tendenca slaba. Promet: 26 vagonov pšenice. 2 vagona moke. 15 vagonov koruze in 5 vagonov otrobov. Pšenica: baška 235—237.5; banaška. pariteta Vršac 232 5 — 235: sremska 237.5 — 242.5. Oves: baški 230 — 235. Koruza: baška 247.5 — 250: za junii 252.5 do 255. Moka: baška »Og« 330 — 340; >2« 310 — 320: >5« 290 — 300. Otrobi: baški 175 — 177.5; banaški 170 — 175.
-f Dunajska borza za kmetijske proizvode (13. t. m.) Razpoloženje je dalje zelo mirno pri slabem prometu. Le za promptno blago tendenca n? več tako slaba kakor zadnje dnu Uradno notirajo vključno prometni davek tn carina fco Dunaj: pšenica: domača 35.50 do 36.50, madžarska potiska 39 — 40. jugoslovenska 37 — 37.25; rž: marrbfeldska 33.25 do 33.75. madžarska 32.25 — 32.50; koruza: 35.25 — 35.75.
+ Dunajski živinski sejem (13. L m.) Do-gon 2847 komadov, od tega 54 iz Jugoslavije. 536 iz Madžarske in 1192 iz Rumuniie Pri slabem prometu s» je prvovrstno blago pocenilo za 5 grošev. Za kg žive teže notirajo: voli 120 — 185 (iziemno 190 _ 210), biki 120 — 145. krave 115 — 145 in slaba Sivina 0.75 — 1.15.
\
Iz življenja in sveta
tceja, ki se udeleži poleta v imenu Uni« tes States Nawy, Naval Air Station Lakehurst.
Obrambni predpisi na »Zeppelinu« pričajo, da je nevarnost za požar na zrakoplovu zelo velika. Najmanjši pre» stopek lahko povzroči nesrečo. Naj« večji sovražnik »Zeppelina« ni veter in slabo vreme, ampak ogenj. Zato pregledajo pred vsakim poletom vse naprave na zračni ladji tehnični stro« kovnjaki, ki posvečajo posebno pozor* nost nevarnosti kratkega stika. Na »Zeppelinu« se nahaja samo ena na* prava za gašenje požara.
Če pojde ameriška vožnja po sreči, podvzame dr. Eckener 15. julija polet okolu sveta.
Za koliko je zavarovan „ZeppeIin"
Drogi polet dr. Eckenerja y A meriko — Posadka in pasažirji zračne ladje — Predpisi za obrambo pred ognjem
Po dveh uspelih sredozemskih pole* ameriške proge in komandanta Clar« tih se pripravljajo v Friedrichshafnu ob Bodenskem jezeru na drugo veliko potovanje »Zeppelina« v Ameriko. Pri« prave za polet so v polnem teku. Stro« kovnjaki pregledujejo stroje in druge naprave, vremenoslovne postaje pa javljajo, da je pričakovati ugodno vre« me — ovire za start ni skoro nobene več. »Zeppelin« se bo vsak čas dvignil na novo pot čez Ocean.
Vožnja seveda ne bo lahka. Med Friedrichshafnom in Newyorkom ča« kajo dr. Ecken ;rja velike neprijetno* 8ti, ki jih bo moral premagati, da si pribori novo lavoriko. Sodeč po nje« jjovih dosedanjih izkustvih in uspehih jih bo najbrže tudi premagal.
Take senzacije kakor pred leti, ko je »Zeppelin« prvič letel čez morje, to pot kajpada ne bo. Vendar so tudi po« drobnosti, ki zanimajo ljudi. Med te spada predvsem »Zeppelinova« zava« rovalnina, ki je precej visoka in se pri« bližuje zavarovalnini največjih preko« mornikov sedanjosti.
Zavarovalnice nočejo zavarovati ve« like zračne ladje za celo vrednost, am* pak samo za tri četrtine vsote. Izgo« varjajo se, da bi v primeru katastrofe preveč izgubile. Vrednost »Zeppelina« g posadko vred znaša okrog 90 milijo* nov Din. Zavarovalnice pa so sklenile pogodbo samo za 64 milijonov Din. Zavarovale so posebej zračno ladjo, ki jo cenijo po 25 odst. odbitku na 2 mi* Iijona 400 tisoč mark. Posadka zrako« plova je cenjena na blizu poldrug mili« jon nemških mark, pasažirji pa na če* trt milijona. 650 tisoč mark morajo po* ložiti Zeppelinove tvornice kot jam* stveno zavarovalnino. Vse to skupaj znaša 4.765.000 nemških mark. v naši valuti okrog 64 milijonov Din.
Podrobnosti zavarovalnine določajo: vsak pasažir oz. njegovi svojci prejme« jo za slučaj smrti 25 tisoč mark. za .slu« čaj invalidnosti pa 50 tisoč mark. Ven« dar bo teh potnikov s posadko vred na »Zeppelinu« malo. Seznam pasažir« jev navaja doslej sledeča imena: ing. Megiasa iz Madrida. Nathana in Mi* chelsena iz Newvorka. ing. Krvho iz Berlina, trgovca Crouseja iz Newvor» ka, kapetana Wilkensa iz Berlina, ing. Masurvia iz Newvorka. ing. Soden« Frauenhofna iz Friedrichshafna, enega člana Ullsteinove založbe iz Berlina, dva člana nemškega vojnega ministr« stva. Kiepa. ravnatelja Hamburško«
Ne meči papirja po tleh!
Kakor v nekaterih drugih evropskih velemestni, imajo stražniki tudi v Parizu nalog globi ti vsakogar, Id vrže papir na tla. Pešci bodo v bodoče morali paziti na snago tudi na ulici.
Ne premišljujte
(doma. kako blago bi si kupili za obleko. Obiščite tvrdko DRAGO SCHWAB, ki 5ma toliko prelepih kamgarnov, da bo tiKft Vaši želji ustreženo. Ceneje kupiti ne morete.
Dr. Josef Foršt
odličen češki narodno - gospodarski teoretik. Je umrl na potovanju blizu irancosko-nemške meje. Zadela ga je kap. V letih 1906—07 je bil trgovinski minister v Beckovem ministrstvo na Dunaju.
Koliko stane „suha" Amerika?
Organizacija, " i vodi v Ameriki pro« tiprohibicijsko propagando, je izdala pregled stroškov, katere imajo Zedi« njene države z vzdrževanjem protial« koholnega gibanja. Stvar namreč ni ta« ko enostavna, kakor se zdi na prvi po* gled. Lansko leto so morali plačati dav* koplačevalci za prohibicijski red 936 milijonov dolarjev, v našem denarju 51.480 milijonov Din. Ta vsota je višja nego ves osebni dohodninski davek, ki ga iztirja Amerika od svojih državlja« nov.
Svetovni rekord -v žaganju!
Svet nori in noče odnehati v besni dirki za neprestanimi rekordi. Medtem ko se na Dunaju v Olimpijski dvorani še vedno trudi za svetovni rekord v plesu brezposelni bančni uradnik Bot* tom«Zaczek, prihaja iz Sidneya vest o novem in originalnem svetovnem re» kordu — v žaganju. Tam se je pred številnim občinstvom vršila prvenstve« na tekma v tej stroki. Nastopilo je več delavcev, zmago pa sta odnesla dva drvarja iz Tasmanije, ki sta prežagala v 16 in en četrt sekunde 18 palcev de* belo deblo. Delo sta izvršila z grobo žago, ki ima velike zobe.
O dunajskem plesnem rekorderju javljajo naknadno, da živi v jako bed« nih razmerah. Sicer že več ne pleše, ampak samo markira. Izčrpan je tako. da jedva še podrsava s stopali po po« du. Vendar so ljudje silno radovedni in je imel doslej 5000 obiskovalcev. Ker plača vsakdo vstopnino, bo seve« da nabral nekaj denarja. Vendar bo ta zaslužek trd. Mož je sam izjavil: »Ali bom vzdržal 72 ur v tem stanju, ali pa me bo zadela srčna kap.« Zaczek ima
bolno mater in jo hoče poslati z izku« pičkom na kmete, da se izleči. Doslej je s plesanjem zaslužil okolu 40 tisoč Din.
Ločitve zakonov
Deset novih sodišč za ločitve zako« nov v Berlinu kaže poleg že obstoječih pet, kako narašča ločitvena manija v Nemčiji. Pa tudi v drugih deželah ni bolje. Na Angleškem štejejo šestkrat več ločitev nego pred vojno,
Pravijo, da je to pomnoženje pospe* šil tudi zakon, ki prepoveduje listom podrobno poročanje vseh okoliščin pri ločitvenih procesih. Ljudje se ne ženi« raio več toliko stopiti pred sodnika kakor prej. Na Japonskem in na Fran« coskem končuje 55 zakonov med tisoč z razporoko. med Valonci na Belgij« skem 8 do 10 odst., a če bi prišteli tu« di neoficijelne ločitve, bi dobili do 30 odst. ločenih zakonov. Samo v Budimpešti so v rad njih dveh letih
ločili 12.000 parov, kar dovolj jasno osvetljuje tozadevne razmere na Madžarskem. V mohame« danskih deželah zadostuje izreči tri* krat zaporedoma besedo »ralak« pred pričami — in zakon je ločen. Se lažje je v mehiški državi Sonori. Tam imaio odvetnika del Toroia, ki loči svoje kli* jente kar v pismu. A
najlažja je ločitev v Rusiji, kjer opraviš stvar v nekoliko minutah in skoraj brez formalitet. Zadostuje, da javiš ločitev oblasti.
Maščevalna kuharica
Berlinski mesar Hugo Wagner je imel samo 4 mesece v službi 171etno kuharico Marto Chilinsko. Bila je pre* cej lahkomiselna in je rada uhajala z doma. Ko ji je vzel gospodar zvečer hišni kliuč, je pustila odprta hišna vra« ta! Prišlo je do prenira in krega. Iste« ga dne je opazila Wagnerjeva žena. da ima za obed pripravljeno zelie nekam čudno rdečkasto barvo. Pregledala je ied in našla v prikuhi nodganii strup. Preiskava je dognala, da bi zadostova* la množina otrova za smrt vse mesar« jeve družine z dvorna malima hčerka« ma. Zločinska kuharica je no dolgem joku in izgovarjanju priznala svoj čin ter romala v zapor.
Skala, ki ima podobo želve
V Nemours« na Francoskem stoji tale skala, ki so jI zaradi njene posebne oblike dali ime >žeiva«
Trkanje iz krste
V Petershagenu pri Moravskem je nedavno umrl 781etni kmet Kruse. Do« mači so r'a polomili na mrtvaški oder in pokopali Kmalu potem pa se je začeli raznašati govorica, da so Kruseja po« kopali živega.
Grobar je namreč slišal iz Kruseje* vega groba trkanje in klicanje. Tega se je tako prestrašil, da je tekel s po« kopališča v vas ter alarmiral sosede. Sosedi so zadevo naznanili oblasti, ki pa ni hotela verjeti pripovedovanju. Na pritisk Krusejevih sorodnikov je slednjič le popustila in imenovala ko« misijo, ki je odprla grob in otvorila krsto. Bilo pa je že prepozno. Komisi« ja je našla Kruseja mrtvega vendar je mož ležal drugače kakor tedaj, ko so zabili krsto in je torej čisto verjet« no, da so kmeta pokopali dozdevno, ne pa resnično mrtvega. Zadušil se je šele v grobu.
Ženske v sovjetski armadi
Moskovska »Komsomolskaja Prav« da« je otvorila anketo o vprašanju žensk v sovjetski armadi. Oglasil se je tudi vojni komisar Vorošilov, ki pra« vi, da so se ženske že med meščansko vojno izkazale kot vojaki. Dve sta pred nedavnim dovršili vojno akade« mijo. Ženskam se priležejo poveljni« ška mesta, težje pa jim je delovati pod pogoji discipline. Zato so glavni zapo* vedniki ruske vojske precej previdni pri sprejemanju žensk, dasi jim mora«
J'o priznati, da v vojni, v morilnem ro« :odelstvu prav nič ne zaostajajo za moškimi. Le v mirni dobi niso tako uporabne. V splošnem delujejo pa viš« je instance na to, da bi jih zaposlile samo v pomožnih oddelkih, v delav« nicah, sanitetu itd.
11-letna deklica hoče preplavati Rokavski preliv
Na Angleikem so razpisali pomembno nagrado zlatega pokala za prvo žensko, k] bo preplavala Rokavski preliv Iz Anglije proti Franciji. Naša slika prikazuje eno Izmed najbolj gorečih kandidatk ra nagrado, Jedva tl-letno deklico Joano Braittonovo, ki se hoče Izkazati v plavanju med vsemi svojimi vrstnicami na Angleškem.
Umor matere iz sočutja
V	Toulonu je umoril mladi Anglež Corbett svojo mater. Streljal je nanjo s samokresom in io usmrtil. Pri zašli* šanju je izjavil, da ga je vodil pri tem dejanju edinole nagib usmiljenja. Mati je bila neozdravljivo bolna in njemu je bilo vselej težko, kadar jo je pogle« dal. Da napravi njenemu trpljenju ko* nec, se je odločil za skrajno sredstvo, ki je imelo uspeh.
Corbettova mati je bila vdova po bogatem angleškem bankirju in je ži* vela v razkošni vili. Reveže je obilno podpirala, zato je njena smrt za vse mesto velik udarec. Corbett si je ta* koj po atentatu -a mater pognal še sam kroglo v glavo. Njegovo stanje je brezupno.
150 km na uro
Francosko železniško ravnateljstvo je pričelo s poizkušnjami, da dvigne polagoma brzino vlakov do 100 km na uro. Na progi Paris^Cherbourgh so imele te vožnje sijajen uspeh. Brzo* vlak št. 353 je prevozil progo s po* vprečno hitrostjo 112 km na uro, po« nekod je brzel celo z naglico 150 km. Tračnice in pragovi so bili popolnoma kos novi nalogi, dasi ni manjkalo sva« rilnih glasov. Kmalu bo stopil v pro« met na isri progi pobliskovi vlak. ki bo rabil do Pariza samo 3 in ->ol namesto sedanjih 5 in nol ur. Pripeljal bo ame« riSVe notnike, ki pridejo z oceanskimi ladjami. _
Orel v pasti
V	kraju Vergheretto v južni Italiji so našli pred nekaj dnevi kmetje na ooljti dve raztrgani ia^njeti. Manjkalo je precej mesa. Mislili so. da je po-setil vas volk pa so nastavili past. Zelo so bili začudeni, ko so videli drugo jutro, da je nast izginila. Dan na to ie posestnik Valenta. kakih 6 kilometrov od Vergheretta. v svojem gozdiču ujel orla. ki ie meril z razprtimi krili dva metra. Ta orel ie imel eno nogo v težki pasti V Vergherettu se je ujel v past. jo dvignil in letel ž njo šest kilometrov daleč. Ptič ie bil utrujen in «=e ie dal uieti brez odpora.
Mnogo gorja
n prihranite in preprečite hujSe bolezni, če takoj pri prvem pojavu glavobola vzamete
Bolečine prenehajo in morebitni prehlad ne pride do izbruha. —
Pristne samo v originalnem zavoju
Na Angleškem imajo novega moža - ženo
V	bolnico v Evesbandu je bil pretekli teden sprejet 42-letni voznik Viljem Holton, težko bolan. Pri preiskavi so zdravniki ugotovili, da je Viljem Holton — ženska. Ves kraj Evesband se je zavzel in začudil, ker so Holtona vsi smatrali za moža. Močnega telesa je bil voznik, pil je in kadi! in vodil težke vozove s 4 do 6 konji. 2 njim je živela neka ženska Limolnova, katera je pred 8 meseci povila krepkega dečka. Vprašana po tem rojstvu je izjavila, da je otrok Holtonov, katerega je vedno smatrala za moškega ... Nov misterij. ki bo pa težko pojasnjen, ker je Holton v agoniji.
Kraljica lepote — izključena iz šole
V	Mitavi poleg Rige so si vtepli d?« jaki ondotne gimnazije v glavo, da mo« rajo imeti svojo kraljico lepote. Izvo« lili so in počastili z visokodonečim na« slovom neko 161etno koleginjo. Profe* sorji pa, čim so izvedeli za budalost dijakov, so storili energičen sklep, da »kraljice lepote« ne bodo trpeli v šoli in so gimnazistko izključili.
Sven Hedin zbolel
Iz Stockholma prihaja iz Kitajske vest, da je sloviti raziskovalec Sven Hedin na svojem potovanju po Aziji zbolel. Hedin je to sporočil svoji se« stri na Švedsko. Trenutno se nahaja v Pekingu in namerava v kratkem odri« niti v Ameriko, kjer bo konzultiral specijaliste.
Sam sredi širnega morja
Pogumni navigator Alaln Gerbault jadra s to Ja* drenlco vedno sam po odprtih morjih.
Rud. Anton:
Ker se je ustavilo dvigalo
Ta zgodba se začne tam, kjer se je ustavilo dvigalo med 37. in 38. nadstropjem v Moneyman-buildingu sredi ogromnega Newyorka. Ce bi bilo dvigalo mirno teklo navzgor, ne bi bilo prišlo Parkerju B. Morrisu nikoli na misel, da mu je cigara ugasnila, in je tudi ne bi bil več prižgal. Odložil bi jo biJ v pepelnik pred Moneymanovimi (vrati, da bi jo veselo pograbil sluga ter jo pokadil do konca. Nu, ker se je dvigalo ustavilo, se je zgodilo drugače. Hotel si je cigaro vnovič nažgati. Cigara pa ni hotela goreti in to je Morri-sa razjarilo. Sklenil je. da bo Money-tnanu v brk povedal, koliko so vredni njegovi proizvodi. In ta Moneyman je bil tako predrzen, da je hotel napraviti Morrisa za trgovskega družabnika svoje. tvrdke!
Dvigalo je naposled steklo. V 42. nadstropju je Morris izstopil in pozvonil pri Johnu Moneymanu. Žvečil je konec Cigare in zagodrnjal:
»Te vaše cigare so zanič! Tn k taki ilružbi naj pristopim? Nak, nikoli in za nobeno ceno!«
»Moje cigare so vendar izvrstne!« mu je iezno segel v besedo Moneyman.
Morris ga ni poslušal. Raztrgal je cigaro — in glej! Sredi tobakovega lista je bil zavit odstrižen koder in listek z besedilom: »Ce lastnika te cigare mi-če spoznati plavolasko. naj jo poišče v Moneymanovi tvornici. 117. ulica. 17 let mi je, pišem se Gloria Miller«.
»Neverjetno!« je ogorčeno vzkliknil Morris. »V vaši tvornici zaposlujete tako glupe gosi! Nič se ne čudim, da so vaši proizvodi takšne kakovosti! Oprostite dragi Moneyman. z vami se res ne morem spuščati v kupčijske razgovore ...«
Gloria Millerjeva. lepa. mlada plavo-laska, je bila še tisti dan odpuščena iz službe.
Začela je iskati nove zaposlitve, našla je ni. Povsod je bilo »vse zasedeno«: s temi besedami so jo odslavljali, kjerkoli se je javila. Nanosled se je domislila. da bi morda bilo dobro če bi poskusila svojo srečo kot girl. Režiser je ni odbil, rekel ie. naj pokaže, kaj zna. a ker ni znala nič takega, kar je treba znati v tem poklicu, jo je tudi on odslovil.
Zdaj je Gloria pomnožila armado brezposelnih. Tekala je po mestu sem
in tja; iskala Je zaslužka in stradala. Službe ni dobila.
Gospodinja, pri kateri je stanovala, jo je nekega dne poklicala k sebi:
»Cujte Gloria, jaz živim od najemnine, ki mi jo plačujejo podnajemniki. Vi pa ne zaslužite nič; ne morem vas obdržati pod streho. Poiščite si drugo stanovanje. Stvari pa lahko ostanejo tukaj, dokler jih nimate kam spraviti. Vrnem vam jih. ko mi plačate zaostanek 20 dolarjev.«
Gloria ni rekla besedice. Sla je na brezkončne ulice, koder so drevili avtomobili. Lačna in trudna se je prerivala med pešci. Prežala je na kako damo, da bi jo nagovorila in se ji ponudila v službo. Strašna zavist jo je obhajala. ko je videla, kako stopajo dame iz vozil in izginjajo v velikih modnih palačah. Da bi beračila miloščino, je bila preponosna. Naposled io je začel tresti mraz — nebo se je bilo namreč stemnilo in začel je padati droben dež.
Pred neko lekarno je stal velik, zeleno popleskan avtomobil. Pokukala je vanj — bil je prazen, v kotu Je stal šopek rož. Toplo ugodje io je navdalo.
In stopila je v avtomobil, ki ie bil topel in v katerem so dehtele rože tako opojno, da je kmalu zadremala. Ka-
ko dolgo je trajal ta sen, se niti sama ni zavedala. Šele ko je poleg sebe za-čula glas, je odprla svoje velike plave oči in se ozrla po neznancu.
»Da...« se je hotela opravičiti, pa j? spremljevalec ni dal.
»Prosim vas, ne govorite!« je rekel. »Neizrekljivo srečen sem.«
Povedal ji je, da se piše Gwen in da se zelo veseli njenega poznanstva.
Avtomobil se je ustavil in mladi mož je ponudil Gloriji roko. Korakala sta skozi bogato razsvetljeno stopnjišče v dražestno samsko stanovanje, kjer je bilo že pogrnjeno za čaj.
Gloria je molčala. V oči so ji skoraj stopile solze, tako je bila ganjena. Vendar se ni upala govoriti. Bila je pa tudi tako lačna, da bi bila jedva spravila iz grla kako besedo
Gwen jo je zaljubljeno gledal, nata-kal čaj. ji stregel s slaščicami in nosil
na mizo vsega, kar je poželela. •
Nekako ob tistem času je stara, grda in nesimpatična Gwendo!en Wyre ponavljala besede, ki so stale v p'«mu. katerega ji je poslal neznanec. Zlozovala je. kakor bi čitala svoj oglas v listu:
»Moj avtomobil vas bo čakal v 58. ulici pred lekarno. Pazite na zeleno
barvo! Jaz bom v apoteki. Spraševal vas ne bom ničesar. Neznansko se veselim te pustolovščine in slutim, da st« krasna ženska, kakor sodim po vašem pismu. Ljubim vas! Pridite!«
Gwendolen Wyre je hodila sem in tja in se je šele po dolgem času zavedala, da se ie spustila nekoliko predaleč v romantiko. Spoznavša. da io je s pismom nekdo potegnil za nos. ie pre-čitala v listu naslednji inserat, v katerem je tvornica Moneyman iskala tobačne de'avke. Sprejeli so jo v službo. *
Gloria je imela poslej lepo življenje. Gwen je lepo skrbel zanjo in jo je seznanil s starim in bogatim senatorjem, ki jo je vzel za ženo. Po nekaj letih zakonskega življenja pa je senator umrl in ostavil vse svoje imetje Gloriji, ki je danes mlada, bogata in vesela vdova. Ves Newyork strelja z očmi po njej.
Gvvendolen Wyre se je dobro obnesla v Moneymanovi tvornici. Zaradi njene velike praktične uporabljivosti so ji kmalu zvišali plačo.
Vse to se je zgodilo samo zato. ker se je bilo ustavilo dvigalo med 37. in 38. nadstropjem pod Monevmanovim stanovanjem in ker je Morris še enkrat zapalil ugaslo cigaro.
Šport
Naša nogometna reprezentanca v Parizu
VJcraj j« odpotovala naša reprezentanca
ki bo 19. t m. nastopila v Parizu proti francoski reprezentanci, v francosko pre» atolnico.
Postara naše reprezentance je nastopna:
MihedčiMvkovič, Beleslin»Arsenijevič, Pre« mrl, Kimst»Marjanovič, Hitrec, Leinert, Horvat, Giller. Novinec r reprezentanci je Horvat iz Subotice.
Kakor se vidi, se je precej izpremenila postava našega moštva, ki je igrala v Bukarešti. Vzroki za te izpremembe se najbolj ▼bdijo iz izjave, ki jo je dal tajnik našega aaveza dr. Riboli o tekmi proti Romunom: »Relativno slaba igra nekaterih naših igra* £ev, je dejal dr. Riboli, bi kmalu povzročila[ da bi bili poraženi ter s tem izgubili za eno leto dragoceni pokal našega kralja-Pavelič je popolnoma popustil. Premrl je igral samo do 20 minut pred koncem. Le« mešič je srednji igrač, a Giller ni mogel ničesar napraviti, ker je imel poleg sebe Paveliča. Glavni vzrok naše slabe igre je bil Premrl, ki je sicer v izvrstni formi, ven« dar pa je pri tekmi še čutil reakcijo pce« stale operacije. Zaradi tega mu njegove sla« be igre ne smemo šteti v zlo. Upamo, da bo Premrl v Parizu najboljši igrač. Ostali igrači so dali vse iz sebe. Važno je pripom* niti, da so Rumuni postavili svoje najbolj* fce moštvo in da je v njem igTalo sedem madžarskih igračev.«
Pred svojim odhodom ▼ Pariz je dr. Ki* boli bil v Beogradiu ter interveniral zaradi državne podpore našemu savezu. Žalibog ura j« samo uspelo, da je dobil r ministr« stvu za zunanje zadeve 10.000 Din. Oblin* bili »o mu, da bo savez za nekaj dni dobil večjo podporo.
Ustanovitev Balkanskega cupa
Ob priliki zadnje tekme med našo m ru* munsko nogometno reprezentanco se je vr» iila v Bukarešti dne 9., 10. in 11. t. m. dru« ga konferenca delegatov nogometnih save* gov Jugoslavije, Rumunije, Bolgarije in Gr* čijo v svrho ustanovitve Balkanskega cupa. Prejšnji mesec se je vršila v Beogradu pr» va konferenca, na kateri so se delegati spo* razumeli glede glavnih vprašanj ter prepustili JNSu, da sestavi in predloži propo* *icije. Ti predlogi so bili na konferenci v Bukarešti sprejeti ter storjeni naslednji sklepi:
Ugotovljeno je, da turški savez ni sma=> tral za potrebno, da odgovori na mnogo* brojne pozive od strani Jugoslavije in Ru« taunije. Z ozirom na to se mora smatrati, da Turčija ne namerava sodelovati v tek« movanju za Balkanski pokaL
Za Balkanski pokal se bo igralo po dvoj« nem sistemu na točke. Vsak savez bo torej »kozi dve leti igral 6 tekem, torej tri tek« me v enem letu. Tekmovanje bo pričelo letošnjo jesen.
Za dobo dveh let je bil izvoljen nasled* nji odbor za Balkanski pokal:
Predsednik kapetan Medeanu (Rumuni« ja), tajnik dT. Riboli (Jugoslavija), člana dr. Slapov (Bolgarija) in Konstantaras (Gr* čija). Po statutih je sedež odbora v mestu tajnika, torej za dobo dveh let v Zagrebu.
Spored tekem je naslednji: Jugoslavija : Rumunija meseca oktobra v Rumuniji, Ju« goslavija : Grčija 26. januarja 1930 v Grči« ji in Jugoslavija : Bolgarija prvo nedeljo meseca aprila 1930 v Jugoslaviji Dalje bo igrala Rumunija proti Bolgariji tretjo nede* ljo meseca julija 1930 v Bolgariji, Rumuni* ja proti Grčiji zadnjo nedeljo meseca ma* ja 1930 v Rumuniji, a Bolgarija proti Gr* čiji v Grčiji. V prihodnjem letu se sesta* ne jo isti pari, toda v drugi državi. Termini za te tekme se bodo odredili kasneje. Tek* movanie za Balkanski pokal bo končano poleti 1931.
V Bukarešti so se sporazumeli tudi gle* de sodnikov za te tekme. Vsak savez je pri komiteju za Balkanski pokal predlagal po 5 sodnikov, ki prihajajo v poštev. Sa* mo Bolgarija še ni predlagala svojih kan* didatov.
Sodniki »o naslednji': Jugoslavija: Jovan Ružič, St. Joksič, Fabris, Dubravčič in Po« dubskv. Rumunija: Vatianu, dT. Morariu, Radulescu, Šaliceanu in Buzia. Grčija: Ha* »opulos, Nikolaidis Kamburopulos, Dunkas in Kokrdis.
Ustanovitev Balkanskega cupa bo notifi* eirano od FIFA. Službeni jeziki v komiteju so nemški, francoski in angleški. Prihodnja konferenca komiteja se bo vršila v Sofiji na dan tekme med Rumunijo tn Bolgarijo.
Sekcija ZNS (službeno). Danes ob 19. važna faredtia seja upravnega odbora. Vsi in točno.
SK Svoboda. Jutri v četrtek ob 18.30 tre-reng na dva gola s SK Ilirijo. Po 18. nri na! bodo r naši garderobi Fuignna. Gašperšič, Batič, Hatrfbt. Borne!. Ozebek, Vrtačnik, Potrato, Ko-ser. Breznik, rez. Su&teršsd. Trening sitrogo cfo-veeen.
SK Reka. Se^s odbora se vrS r sredo 15.
I. m. ob 20. v kavarni »Zgooc«. — Tajnik I.
Shižbe«o h LNP. Redna sefla poslovnega odboja bo danes r sredo ob 20.30 v kavarni •CvroipBc. — Istotatn bo v petek 17. t. m. ob 18-30 seja kazenskega odbora. — Tajnik II.
ASK Primorje (bazena). Danes v sredo ob IS. uri trening na igrišču ob Dunajski cesti za naslednje hazenašice: Štmuc Spela, Errath Valči, Ksfcwr MaJka, Modic I, Jenko, Jaronik, Ptic. Nives, Karmen, Tre Me I m II, Kos, Dekleva.
Cek Mflfca. Stoifa, Bereodec. Sata, Zlofta.
In Donu Pmed tveaknaom važen potnenek
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ▼ sredo od 17. daJJe važen trening rezerve; naslednji teraka se morajo istega breapegrojoo udeležiti: Korče, Jež. Vidic, Pišek Ii, Jug II. Baner, Privšek, Karii, Slapar, Glavič, Martič.
IJazpis gradbenih del.
Zupamslrvo na Vrterikl razpisni je
gradbena dela
(po posameznih strokah posefoetj) za <$vo<raz redno osnovno šoto v Zaplani pri Vrhniki. Načrt, proračun in stavbeni pogoji so na vpogled pri županstvu ca Vrhmčki med uradtninii urami.
PomidJbe je vložiti pri županstvu na Vrfen'ki do 25. t. m. do 17. ure.
Županstvo na Vrhniki,
dne 13. V. 1929. 6548
Sreda, 15. mala.
LJUBLJANA. — Dopoldanski program odpade. — 17: Koncert radio-orkestra. — 19: Finžgar: »Za kruhom«, otroška igra (izvajajo gojenci Marjanišča). — 18.30: Predavanje iz rastlinstva. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Zgodovina Slovencev. — 20: Koncert kvarteta »Zika«. — 22: Napoved časa in poročila.
Četrtek, 16. mala. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa in reproducirana glasba. — 13.30: Borzne vesti. — 17: Jon-ny-jazzband. — 18: Antologija slovenske lirike (ravnatelj Bratina). — 18.30: Zračni promet pri nas in drugod (dr. St Rape).
—	19: Ceščina. — 19.30: Podzemski svet okrog Cerkniškega jezera (g. Kunaver). — 20: Prohazkov večer, poje ga Golobičeva: vmes instrumentalni duetL — 22: Napoved časa in poročila.
ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba.
—	17: Popoldanski koncert — 19.30: Prenos programa iz Prage. — 21.40: Koncert lahke glasbe. — BEOGRAD 12: Napoved časa in reproducirana glasba. — 17.25: Ra-dio-kvartet — 20.50: Koncert radio-orkestra. — 22.15: Poročila. — 22.25: Orkester srbskih ciganov. — PRAGA 16.30: Godba za ples. — 20.30: Koncert orkestra in solistov. — 21.40: Slavnosten koncert češke glasbe. — BRNO 20.30: Koncert moderne glasbe. — 21.30: Pesmi popotnikov in mornarjev. — 22: Koncert lahke godbe. — VARŠAVA 17.55: Pevski in klavirski koncert — 20.30: Poljuden koncert orkestra in solistov. — Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert — 16: Koncert kvarteta. — 17.20: Glasbeni program za mladino. — 20.05: Dunajski večer. — Koncert orkestra. — BERLIN 17: Koncert komorne glasbe. — 20: Handlov oratorij »Salomo« — FRANKFURT 16.35: Koncert Smetanovih skladb. — 20.15: Sluhoigra in pevski koncert — LANGENBERG 17.45: Večerni koncert — 20.30: Koncert orkestra. — Glasbeno-Iiteraren večer. — Koncert lahke glasbe. — STUTTGART 16.35: Prenos koncerta iz Frankfurta. — 20.15: Program iz Frankfurta. — Koncert filhar-moničnega orkestra. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert — 17.40: Ciganska godba. — 20: Prenos koncerta pevskega društva Iz Zagreba. — 21.40: Violin ski koncert — Reproducirana glasba. — TOULOUSE 20.30: Večerni koncert — 20.45- Pesmi. — 21: Orkestralen koncert — LONDON 19.45: Kabaretni program. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 20.45: Simfoničen koncert — STOKHOLM 18.30 Lahka godba. — 20.45: Simfoničen koncert švedske kraljeve dvorne kapele.
		
		
Prešernova ulica 4
poleg Frančiškanske cerfcve
M. Suttner
Ljubljana 4
Največja zaloga ur, zlatnine ln sre-Ibrnine, Lastna protdkoiirana tovarna ur v Švici
k a
arila
Birmanske ure za dečke od Din
49.60 napred Birmanske zapestne ure od Din
93.— naipred Srebrne vratne verižice (Colliers)
od Din 20.— naprej Zlate vratoe verižice (Colliens) od Din 85.— naprej
Objava«
Uprava državnih monopola nabaviče puitem I. ofertake licitacije, koja če se održati na dan 14. runa 1929. god. b kancelariji Uprave n 11. časova:
650 bobina sirove svila ste hartije za potrebu fabrike duv&na n Sarajevu.
Uslovi, mustre i sva ostala obaveštenfa mogu se dobiti n kancelariji Uprave — odsek za kupo vin a — ekonomno odelenpe — svakog rodno g dana od 10. do 12. časova.
Iz kancelarije Uprave državnik monopola EMBr. 10023 od 9. maja 1929. godine v Beogradu
Tla mnogeCteJne
M*
naših ktijentor objavljamo vsake KtOo
satovataice o Ftgola.
lekarna dr. SEMELIČ, Dubrovnik 2.
Čast mi Je Vam sporočita, da vem prejel 3 steklenice Vašega FIGOLA in jih ie porabil.
Dobro (Movanie FIGOLA sem občo« dokaj še bolj kot poprej. Izborno Je upAva! na ves organizem.
Imel sem slab tek m od bolezni zatekte žteze, trganje in slabosti ▼ levi strani, zaprtje m bolečine v črevesja. Večkrait sora se kar onesvestit. Vaš lek mi Je pomagal da Je vse to prešlo.
Vaša specijaliteta deluje na čiščenje še boij pa na kri >n spIošto raepoitoženje, radi česar se čutim primoranega, da ga povsod priporočam.
Prišel sem do iak#naca. «a Je FIGOL tevrstcii lek proti vsesn bo+ermm ter Vas prosim, da mi poštj-eCe še 3 sitefkJenice. Jamčim Vam, da Vas priporočim vsem prijateljem in Vas praiv lepo pozdraivVjaim.
JHehmed Fatušlč, obSnstd bilje&nft.
Pura čl č, 27. IX. 1926.
Razen za gnri navedeno boiezea Je FV-got sizurao zdravilo pri neurejenih pre-barvjJih, t. J. ieloulon in čreivab ter I nS-mi v »veri boi ezni ledvic, Jeter, glavobola, brezspanja in hemoroidov. Figoi proizvaja in lazpošilja proti povzetju
lekarna dr. Semelič r Dubrovniku 2. Cena: 3 steklenicam 105 Din, 8 stekl. 245 Din. 1 poskusni steklenici 40 Din.
Cenjenim ocfiemaftajn v4hx)no sporočam, da imam v zalogi
krasno izbiro klobukov
od 40 Din dalje.
Priporoča se za cenjena naročila
ANICA BITENC
6552 Salon pompadur
LjuSMJana _ Florijanska ulica 3.
Dogodke pred IO. leti!
popisuje dir. Ivan Lah y
Knjigi spominoT
Broširana velja Din 30.— v platno vezana Din 40.—
Izdaja knjigarna TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani Prešernova 54 (nasproti el. pošte)

%
Mlinski koncem
s prvorazrednimi proizvodi, dobro uveden, išče za Slovenijo agilnega, dobro uvedenega
zastopnika
s sedežem v Ljubljani. Za konsignacijsko skladišče in delkredere se išče odgovarjajoča garancija. Obširne ponudbe poslati sub .Veliki dohodak" Za-19725, na Publicitas, d. d. Zagreb, Gundu-ličeva 1L	6*S7
Avtobus
šestsedežrai, najbofjše svetovne tovarne, visoko tur en motor, pripraven za potniški promet iz kolodvora ali za poštno vožnijo s pripremo za prtljago, z lepo karoserijo, ki se lahko poleti zamenja z platnom, električna razsvet, ljava, nova pneumatika, tapeciruega iz finega usnja, docela dobro ohranjen, se proda. Kje, pove oglas, odideleik »Jutrac.
6538
UiatoSSeirf ^^smo t tržne rejt,
da aam je umrl r 64. letu starosti naš dobri soprog, oče, brat, stric, gospod
Jože Mrak
posestnik, mnogoletni župan Itd.
Pogreb blaigega pokojnika bo r četrtek, dne !6. t. m. ob lfl. nri dopoldne iz biše ža*o«ti, Podgorje 25, na domače pokopališče.
Podgorje pri Kamniku. 14. V. 1929
Ro<Jblnl: MRAK, GOLOB la ostali sorodniki.
Najcenejša in najlepša
birmanska darila
nudi tvrdka
A. FUCHS,
Selenburgova ulica št 6.
Zahvala
Podpisani izrekam g. prima-rrju Samatori'ja Emona Dr. Fr. Derganc-u, kirurgu v Ljubljani iskreno zahvalo za uspešno izvršeno izredno težko operacijo na želodcu, ker ste mi z operacijo rešiM življenje. Obenem se tudi lepo zahvaljujem za izvan-redno postrežbo č. sestram.
V Ložu. 13. maja 1929.
Rudolf Zabukovec,
mesar v Ložai.
6S51
V gfobold felosti naznanjamo vsem sorodnikom, priJateHem in znancem, da |e naš predobri sin, brwt, siric m svak, gospod
J1IM® Š^OEiO®
šolski ttpravltefl r Št JerneJ«
po (toi^S mračni boiezni izdihnil svojo blago dušo. PogTeb nepozabnega pokojnika se vrši v sredo, dne 15. maja ob 4. nri pop. iz hiše žalosti. Dolenja Pircšica, na pokopališče Buseča ves.
Preblagega pokojnika priporočamo r hla« spomin. H ' fh< i 4H-Dolenja Pirošlca, dne 13. mata 1929.
Marija Golob, mati. Jože, porezni kontrolor fin. dir., Franfo, šot. npr.. Rodi, posestnik, bratje. Minka Nadburga, svakinja. Saša, Mlmica, Rudi, Štefka, nečaki
in nečakinje.

Umil nam je na§ dobi i in zaslužni predsedniK gospjd
Rudolf Binter
Odličnemu kulturnemu delavcu ohranimo časten spomin.
V LJubljani, dne 14. mata 1929.
Članstvo Šentjakobskega gled. odra.
6f 40
Brei posebna* oazosnila
JANKO TAVČAR, indnjstTijatec tn občinski svetnflc, naznanja v svojem kakor v imemu vseh sorodnikov, vsem znancem m prijateljem, da ga je njegova iskreno ljubljena soproga, ozir. sestra, skakanja in teta, gospa
Josipina Tavčar
roj. Brezovnik
v soboto, dne 11. maja 1929 nenadoma za večno zapustila.
Pogreb nepozabne pokojtiice se vrši v sredo, dne 15. maia 1929 ob 16. uri iz hiše žalosti, Kopališka ul. 11, na mestno pokopališče v Pobre-žju.
Sv. maša zadušnioa bo darovana v četrtek 16. maja ob pol 9. nri v župjij ce rkvi sv. Marije y Mariboru.
Maribor. PtwJ, Ljubljana, Curih, Czlsyii, dne 13. mata 1939.

Ut<iin» LjnDtjuui HMtiu |wgreboi MTod
Potrti gteboke faiosti naznanjamo vsem sorodnikom, prD»-teljem in znancem pretužino vest, da nas je naš iskreno Subljeni soprog in pce skrbni oče, brat, stric ia svak, gospod
Rudolf Binter
rlšjl davčni upravitelj
dine 13. t m. rvečer nenadoma «a redno zapostiC
Pogreb nepozabnega rajnkega bo ▼ sredo, dne 15. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvaške veže tukajšnje bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. maše zadaSnice se bodo darovale v Jami cerkvi sv. Jakoba r LJubljani.
V LJUBLJANI, &ot 14. maja 1929.	654ll
MARIJA BINTER, soproga. BOGDAN, MARJAN, SMILJAN, MIRAN, otroci.
Zahvala.
Za mnosoStevflne doka« iskrenega sočutja povodom iagsibe naše ljube soproge, star« mame, tete, zoape
Rozalije Žumer
vdovljene Žumer roj. Debelak
pooevtnice In gostilnlčark«
se tem potom vsem prav prisrčno »abvatjuileimo. Posebno zahvalo pa fereikamo 6č. duhovščini, gosp. zdravnikom, gasiinetnu društvu, f. pevcem, dalje vsem in vsakemu posebej, ki so jo v taiko častnem števila spremili na njeni zadnji poti m vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami. Bog piačajl
8 et m o t
najboljše kvalitete za vse vrste obratov dobavlja
.MATERI i A t_" t<-g dr. z o. z, Ljubljana,
Ounaiska cesta št 36.
KOROŠKA BELA. 13. maja 19)2».
6542
ŽALUJOČI OSTALI.
Kupim stalno vsako množino
kostanjevega taninshega lesa,
smrekove skorje, cele in drobljene, smrekove hmeljeve droge, rabljene, dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja. po najvišjih cenah. Akreditivuo plačilo. Franc Oset, Sv. Peter v Savinjski dol.
Mlchel Zčvaco:
124
V krempljih inkvizicije
Zgodovinski roman. ^ »Izpred mojih oči, nepridipravi! Vitez de Pardaillan vas po-milošča!«
Nato se je obrni? k Favstri, ne da bi se defi menil zanje:
»Do svidenja, princesa!«
Ko je talko vzkliknil, je po rakovo stopil k zidu v ozadju dvorane — k tistemu zidu, do katerega ga je bila Favista namenoma spravila, meneč, da m/u tako vzame vsako možnost umika — in ifcrikra* udaril po njem z rapirjem.
Zid se je sam od sebe odprl...
Preden je stopil skozi odprtino, se je obrnil. Centurfon in njegovi ljudje so se zdramili iz svooe odrevenelosti in planili za njim. /Celo ordinarai so navalili z njimi vred, videč, da je zdaj oborožen.
Pardaillanov smeh je zazvenel porogljivo kakor še nikoli ne.
»Prepozno!« je vikmil. »Prepozno, jamjčki moji dragi!«
To rekši je odšel brez naglice, s po vzdignjeno glavo.
Ko je rjoveča to lipa prihrumela za nji,m, je bil pred rajo spet Strnjen zri d.
Osramočeni in besni od razočaranja so jeli razbijati po steni. Trije izmed Čentairionovih ljudi so z velikim naporom vzdignili klop, ki jo je bil vitez taiko izJahika zalučil nanje, in jeli butati z njo kakor z ovnom. Vse je bilo zaman!
Ko so omagali in izprevideli jalovost svojega prizadevanja, so »e zbrali okoli Favste ter jeli čakati, da se usuije nanje zaslužena toča očitkov.
V njihovo vefiko začudenje se Favsta nI hudovala. Predobro jo že od kraja slutila, da bo ostal Panda i Man tudi to pot zmagovalec. Poraz njenih ljudi je ni niti presenečal niti nd bila ogorčena nanje. Tudi da jih je bilo trikrat toliko, bi konec ne bil drugačen^
»Poberite te ljudi,« je velela, kazoč na ranjence, »din glejte, da posiknbe zanje, kakor zahtevajo njihove poškodbe. Razdelite jim vsakemu po sto liver nagrade. Storili so kar so mogli, ničesar jim ne očitam.«
Vesel hrup je pozdravil te besede. Kakor bi tremi, so bik ranjenci pobrani in v dvorani so ostali samo še Centurion in trojica ondinarcev.
»Gospoda,« je rekla Favsta, »Izvolite me malte počakati na hodbiku.«
Četvorica se je molče naklonila in Jo pustila samo.
Favsta je dolgo časa nepremično sedela na klopi, kamor se je bik spustila, ter napenjala vse moči svojega toli rodovitnega duha.
Česa je iskala? Morda ni niti sama vedela, kaj hoče. Gotovo je le toliko, da je zdaj zamrmrala besedo:
»Blaznost!...«
Ko je naposled očivrdtao našla zaželi eno rešitev, je vstala, odšla za svojimi telesnimi stražniki in se vrnila v stanovanje. Ordinarce je pustila v veži, Centuriona pa je odvedla s seboj v svoj katrin-et, kier mu je nekaj na dolgo in široko razložila. Lopov je nato odšel iz hiše med cipresami in se z dolgimi koraki vrnil v Seviljo.
Favsta je ostala v svojem kafbinetu. Njeno čaikanje ni dolgo trajalo, zakaj pol ure še mi bilo minilo po Centurionovem odhodu, ko se je ustavila pred hišnimi vrati Favsfma nosilnica, spremljana po njenih ljudeh.
Zunaj je bilo že svetlo. Favsta je sedla v nosilnico ln ostavik
skrivnostno hišo. Ot> nosilnici so jahali njeni ordrnarci Montsery, Chalabre in Sainte-Maline, zadaj pa krdelo do zob oborožena konjenikov.
Nosilnica je zavila v Alcazar m se ustavila pred prostori, ki so bili dodeliieni velikemu inkvizotorju.
Nekaj trenutkov kasneje je stopila Favsta pred Espinoso, s katerim je imela dolg in tajen razgovor. Nedvomno sta se obe mogočni osebnosti sporazumeli in Favsta je dosegla, kar je hotela, zakaj ko je odšla — Espiincsa jo je spremil prav do nosilnice —-je igral na njenih ustnicah zmagoslaven smehljaj in odsev zadovoljstva je delal njene črne oč: še bolj bleščeče.
Kdorkoli je dobro poznal princeso, je moral uganiti, da zadovoljstvo, ki se je izražalo na njenem obličju, ni posledica veiike časti, katero ji je izkazoval veliki inlkvizitor: preveč tega je bila že užila Favsta, da bi jo bilo še meglo radostiti!
XXVII.
Juaraine misli
Omenili smo, da je imel Pardaillan med tem, ko so zarotniki odhajali, dokaj živahen razgovor s Chicorn.
z ? vp-ašal nožiičika. ar r.i kakega tajnega vhoda, neznanega ljudem, ki so bili za trenutek v votlini — vhoda, skozi katerega bi on, Paruaillan lahko vstopil in odšel
Pritlikavec se je izprva upiral. Ni mu šlo v glavo, zaka: na; bi se francoski gospod, ki je bil pravkar ušel strašni smrt', iznova tako lahkomiselno izpostavljal. Toda Pardaillan je vztra-ial in s svojo neodoljivo zgovornostjo obdeloval Chica, dokler se rti vdal in ga ni peljal v neki hodnik, češ da je tukaj vhod, ki ga ne pozna n.hče, razen njega.
Videli smo, da se Chico ni motil: ne Favsta ne zarotniki niso poznali vhoda, ki ga je pokazal vitezu.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas pri občen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
JCder hoče t!
e mu
posije po pošti naslov ali /eateo drug o informacijo tičočo se malih oglasov naj priloži v mnam/eatt a sicer no bo prejel odgovora t * Im&MaM
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. pač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
i v * fjtTi ri. fj •
t A. . fr I* ..A A ,
Dekle
poltenih staršev, za delo » trgovini z jestvinami, sprejmem. Ponudbe pod »Pošteno dekle« na ogias-»i oddelek »Jutra«. 12899
Kuharico
perfaktao, 35—15 let staro, iščem. Plača 500 Din mesečno. Hara Nedeljko-•vič, Zemun, Kralja Aleksandra ul. 15. 12885
Pekovskega
vajenca
sprejmem z im oskrbo v hiši. Kari Plerano, pekovski mojster v Ljubno v Eav. dol.	12874
Knjigovodinjo
perfektno bilancistko c znanjem nemškega jezika in koresjjon-leace sprejme trgovina železa Miloš Ule-mt-k, Karlovac.	12753
Vajenca
■prejmem takoj r trgovino m&nufakture in špecerije. Prednost imajo e par razredi meščanske šole ter višje postave. Valentin Dreo. S" Trojica v Slov. goricah
12704
Več čevljarskih pomočnikov
prvovrstnih sprejme takoj Jadransko po.-avska čev ljarna v Kranju. 12593
Fotografskega
pomočnika
Izurjenega v mali retuši kakoT v posnetkih na prostem, <»prejinem proti dobri plači in visoki proviziji. Ponudbe pod »Mlajša moč« na oglasni oddelek »Jutra«.	13012
Posredovalnica Mrak
Ljubljana, Sv. Petra e. 8, nujno rabi več gostilniških kuharic, solidne natakarice in služkinje. 13013
Akordanta
B* izdelavo ročne strelne opeke sprejime opekarna Jelovšek na Vrhniki. 12968
Kuharico
katera bi opravljala tudi druga hišna dela, sprejmem k dvema osebama e 1. junijem. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Kuharica«.	13042
Frizerka
in brivski pomočnik
dobra ondulerka, maniker-ka in izvežbana v vodeni ondulaciji, brivski pomočnik bu-bi stucer in dober brivec, dobita takoj službo. Morsko hotelsko kopališče, salon »Ljubica«, Su-šak, Hrr. Primorje. 12978
Fine šivilje
za moško perilo ter
več učenk
.sprejme takoj tovarna perila Genica Vojska, Gosposka 16.	12962
Mojster aH Žagar
strokovnjak, dobi name-ščenje na venecijanski žagi - jarmeniku. Nastopi lahko takoj. Dogovor glede plačilnih zahtev osebno. Zaslužek po zimi in poleti. Josip Thelian, posestnik, žaga ln mlin, pošta Cr-mošnjice, Dolenjsko. 12993
Vajenko
prikupne zunanjosti, zdravo, z dobro dovršenim 2. razredom meščanske šole, sprejme delikatesna trgovina. Naslov v ogla nem oddelku »Jutra«. 12982
Učenca
pridn»ga in poštenega, močnega, sprejme trgovina meš. blaga. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« »Dolenjsko«.	12965
Zanesljivo
postrežnico
poročeno, ki stanuje v bližini. sprejmem za pospravljanje finih parketnih .-ob. za dopoldanske ure. — Celovška cesta 14. nasproti veleeejma.	13028
Natakarica!
Sprejmem takoj čedno, pošteno gospodično, ki zna nekoliko šivati in ki ima kavrijo, kot plačilno na-takarico-začetnico. — K. Krezovšek, Komenskega ul. 26.	130:36
G. Th. Rotraan:
Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil
'	84.
Naposled se je avtomobil vendar že usta-▼il — bencin je bil porabljen! Šele zdaj so ee Volarci prikazali iz svojih hiš. Občinski redar je potegnil Kozamunrika in Kozatmir-nico vsa vrtoglava in bolna z voza in ju od-▼el pred župana. Le-ta ju je kaj neprijazno sprejel.
2 čevljarska
pomočnika
za močno delo ala Žiri potrebuje Rade Uzelac, Pa-ški.	12987
Mizar, pomočnika
sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	13040
Postrežnico
za vee dan sprejmem. — Vpraša ee pri hišniku Gledališka ul. št.13. 13043
šivilje
za pletenine sprejme Ahlln, Šiška.	13039
Pletllke
samo dobro izurjene, »prejme Ahlin, Šiška. 13038
» 1 * I ' 'A. **
r^ 4 K
Kot perica
poetrežnica greon pia* aH ribat na dom ali pa vzamem perilo na svoj dom. Naslov T cglasnem oddelku »Jutra«.	12997
Veliko denarja
zaslužite
ako prodajate naš gospodarski predmet Rabi vsaka hiša. Vprašati in priložiti Din 10.— za vzorec-navodila. Rova, Maribor, poštni predal 2. 12955
Brezposelni,
upokojenci,
reducirani in drugi, najdete pri nas stalen in lu-kratlven zaslužek. Zgladite se ali pišite na »Del-mnnd«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 14. 13053
Knjiga
z naslovom »Narodna galerija« akademija znanosti in umetnosti se je našla. Dobi se v oglasnem oddelku »Jutra«.	13000
Prodajalka
izvežbana v mešani stroki, želi premeniti mesto takoj ali pozneje. Pomagala bi tudi piri gospodinj stvu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12878
Trgovski pomočnik
mešane stroke, vojaščine prost, dober prodajalec in z večletnimi spričevali, ieli slnžbo v mestu ali na deželi. Nasiov v oglasnem oddelka »Jutra«. 12623
Hektrlčar
27 let etar, eamskl, z večletno prakso in teorijskim znanjem strokovne Išole, išče elužbo. najraje pri kakšni centrali. — Pcloži kavcijo do 20.000 Din. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« (pod »Električar«.
13009
Gospodična
z znanjem madžarščine v go-voni in pfeavi išče službo kot korespondentinja ali učiteljica za madžarščino. Pi«. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Manci«.	13016
Mesto hišnika
obenem pa tudi kot šoferja iščem v mestu Ljubljani ln okolici. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trezen hišnik«.
13019
Šivilja
4tar» 19 let, gre šivat kot pomočnica, če bi bilo stalno mesto, 2 meseca brezplačno in potem plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12988
Gradbeni inženjer
z večletno prakso, išče na-meščenja v privatni ali samoupravni službi. Verziran v vseh tehničnih delih kot konstruktor, kalkula-nt in stavbeni vodja Prvovrstne reference. Sprejme tudi mesto na deželi ali tudi izven Slovenije. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Marljiv 303«.	12981
Hotelska kuharica
prvovrstna, sprejme takoj službo za sezijo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
12979
Maserka
na Dunaju izučena, želi takojšnjega mesta v tonli-cah.	12980
Absolvent
graifbene rokodelske Bole išče službe polirja ali stavb, risarji. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Absolvent«.
13002
Gospodična
iz boljše hiše, 19 let stara, s 4 razredi meščanske šole. želi službo k otrokom ali kaj sličnega, v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Karkoli«.	13025
Korespondent
slov. in nemškega jezika, zmožen stenografije, strojepisja. knjigovodstva (bi-lancist) ter vseh drugih pisarniških del. išče službo v hotelu ali drusrem podiet-jn na letovišču za časa sezije ali stalno. Nastop lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Večletna praksa«.
13024
Gospodična
že več let samostojna. Išče mesta pnslovodkinje ali blagajnifarke. Isto prevzame na račun kako podružnico ali točilnice. Razpolaga tudi z lastno koncesijo ter osebno pravico. — Ponudbe pod >Agi!na 564« na upravo »Jutra«, Liub-ljana.	13041

Kopalno peč
banjo (kompletno)	in kuhinjski štedilnik.	UTodno prodam. Cesta na	Robnik 19.	12907
Gaterlst
išče službo v katerem kraju ei bodi na deželi aH v meutu. Gre pa tudi kot šofer. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Šofer gaterist«.	13018
Traverze
za mostove, zakovane (sre-nietet) ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra.	12725
Femscheldske žage
jarmenice in vpnecijatrke tvrdke I. Cloulli Remscheid Ima stalno v zalogi Rudolf Deržaj, Ljubljana, Kolodvorska ulica 28.	120
Puhasto perje
razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg po Din 38 kg Izkoristite priliko dokler traja zaloga L Brozovtč Zagreb [lica 82 Kemična čistilnic* perja	189
Otroški voziček
naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12994
Dvosedežen voz
majhen, zaprt, dobro ohranjen, ceno prodam. Naslov v upravi »Jutra«. 12992
Decimalno tehtnico
do 800 kg, skoro novo, ugodno prodam. »Al k o«, Ljubljana-Kolizej". 12964
Gostilničarji pozor!
Radi preureditve obrata prodam 4349 litrov dobrega vina po primernih cenah v količinah od 200 do 400 litrov. Naslov v upravi »Jutra«.	130.0
Otroški voziček
prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13051
Bidetal
od gynekoloea dx. Wert-heimera, najboljše sredstvo za intimno toileto vsake žene, odlikovano na
m<»lnarod.ni hig. ,razstavi na Dunaju g. 1925. Cena steklenici 35 TV"n. Dobi --e samo pri glavni zastopnici Slavi Gril. Kim?ka ce.-ia 2, priti, desno.	13049
Parketnih odpadkov
tu.ii svitih, kupimo večjo množino (par vagenov). — Ponudbe pod odpadki na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mncžina«.	13008
Šatorska krila
nemška ali avstrijska, rabljena ali nova, kupim. Ponudbe na upravo »Jutra« poj »šatorke«.	13004
Železno opremo
za dva para mlinskih kamnom na jermenski pogon, malo ponošeno, kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« p<ld »Mlinski kamni«.	12990
Motorno kolo
rabljeno, dobro ohranjeno, novejšega tipa. kupim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. '	12898
Motorno kolo
s prikolico, rabljeno, toda v brezhibnem stanju, samo prvovrstne znamke, kupim. Ponudbe na: Makso Salgo K. D.. Osijek.	12877
Harley-Davidson
motor o prikolico, v najboljšem stanju, kompletno opremljen, ugodno naprodaj Na ogled v garaži Žužek. Kolodvorska ulica 12760
Osebni avto
»Daimler«, popolnoma v dobrem stanju, 22—27 k. 8., temno-zeleno pleskan. skoro nove pnevmatike, 1 rezerv no kolo. 4—6sedežni, težak 980 kg. rabi zelo malo bencina. razsvetljava na kar bid, taksa plačana, se za 18 000 Din takoj proda. Voz se lahko ogleda v Mojstrani ali na Jesenicah in ;e pripraven za gg potnike ali na deželi za avtotakso. — Vprašanja na ravnatelja Mihajla Rozman-a. Mojstra na. Gorenjsko.	12552
F. N. motorno kolo
350 ocm s v . doseže hi trest do 90 kra na uro uo rabi 2 in Dol I bencina na iOO km in stan« samo Din 12 700 - Oglejte si ga brezohvezno pri tvrdkah R Kepla. Ljubljana A Bremoe Olje. J Gu-tln čič. Maribor	10403
Har!ey-Davidson
1200 ccm. s prikolico, sko-ra' nov, ugodno naprodaj. Zirovnik, Ljubljana, ' Tržaška 47.	13017
3 damske obleke
lepe letne, za vitke rosta-vo. prodam za 400 Din in obleko 8 letnega dečka. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	12983
Botri!
Prodam krasno moško verižico iz čistega zlata. — Vprašati: Ahač.ljeva reta 10. VIII. 41.	12995
Zlato zapestno uro
(Schafhauscn) za 1810 Din, prodam. Vredna 2800 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	12984
Šivalni stroj
»Interlock« in železne ali lesene
polžaste stopnice
»Wendeitreppe« kupim. Po-nudbe pod »Prilika« na oglaisni oddelek »Jutra«.
12966
Tračnice
rabljene, 7 kg težke, kupim. Steklarna Roga tac.
13030
Moška obleka
Je dobro ohranjena, srednje velikosti, sc ku>pn takoj. Ponu-dbe na o-giasni odd. »Jutra« pod »Obleka«.
Gredenco
navadno, rabljeno, iz trdega lisa in okroglo mizo, staro, z eno samo nogo, kupim. Ponudbe pod »rabljeno «na oglasni oddelek »Jutra«.	13023
Vrtno ograjo
dobro ohranjeno,	kupim. Ponudbe na K.	Paradis, Opekarska c. 17,	Ljubljana.	13037

Hišo
z dvema stanovaniims na periferiji mesta Ljubljane oddam v najem z 8. januarjem. Vič št. 24. 12865
Prvovrstno gjostilno in hišo
v Ljubljani prodam za 320 tisoč Din ali dam v najem Zlata jama Velik promet. Pojasnila da dr. Sajovic, odvetnik. Kočevje. 12.836
Lepo posestvo
na Štajerskem, ležeče ob glavni progi železnice, se-stoječe iz stanovanjskega in gospodarskih poslopij. 2 senikov, vse opremljeno z ži»im in mrtvim inventarjem. velikost 24 oralov, od tega 16 oralov gozda primernega v poseko, 6 oralov travnikov, e ca 180 oplemenjenimi sadnimi drevesi in polji. 2 orala vinograda. etc. prodam za ceno od Din 18fUlOO.— Toza devna vprašanja je nasloviti na Celje, poštni predal 60.	12578
Vila v Kranju
v najlepšem predmestju, jeseni surovo dodelana, s štirimi sobami in stranskimi prostori ter 3 parcelami, je vsled preselitve na prodaj za lastno ceno Podrobneje pove Pleško. Ru-pa pri Kranju.	12973
Lesena baraka
obsioječa iz 2 sob in kuhinje, z zidanim dimnikom, naprodaj za ceno 8000 DLn. Naislov v oglasnem oddelku »Jutra«.	12996
Posestvo
(hiša, pod, hlev. kozolec, klet, vse v dobrem stanju, lep sadovnjak, njiva s 5 merniki posetve. vrt s svežimi cepljenci), 15 minut oddaljeno od postaje Kar-melj, naprodaj radi preselitve za 37.500 Din Naslov v oglasnem oddflsu »Jutra«.	12991
Amerikanci
Naprodaj s proste roke v bližini Ljubljane vodni mlin in žaga. vse v dobrem stanju in z opeko krito. Dobičkanosno podjetje. za-igurana ekM«ten-ca. Podrobnosti nstmeno. Samo resne ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »300.000 Din«.	13029
Gospoda
sprejmem kot sostanovalca takoj ali z prvim jnnijem. Rimska cesta 24, priti.. 2. vrata desno.	12935
Šivilje!
Oddam malo sobo samo za samske šivilje. Naslov v oglai-nem oddelku »Jutra«.
12976
Pisarn, prostore
v centru mesta pu ugodni ceni oddam. Ponudbe pod šifro »Pisarna 27« na ogl. oddelek »Jutra«. 12829
Lepe urad. prostore
celo drugo nadstropje na Turjaškem trgu št 3. ob stoječe iz 7 velikih sob oddamo s 1. avgustom 1929 najem Reflektanti naj 6e čimprej zgladijo pri Kmetijski družbi v Ljubljani.
Ljub-12806
Klet
evertlo in prostorno, 17x5 in, pripravno za delavnico ali skladišče, takoj oddam. Najemnina Din 350.— do 400.— meeečno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 13005
Opremljeno sobo
s predsobo in balkonom, vhod lz stopnic, oddam samo strogo solidnemu gospodu. Ogled od 15—18. ure Bleiweisova cesta 9/II.
13027
Sobo
3 posebnim vhodom m električno	razsvetljavo
iščem. Ponudbe i navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sopariran vhod«.	13021
Bled, Restavracija Potočnik
se priporoča cenj. Izletnikom in šol. vodstvom pri izletih (posebno nizke cene). Za obilen obisk se priporoča Potočnik. 13034
Velik lokal
na prometnem kraju, sredini trga Savinjske doline, z izložbenim oknom in posebnim vhodom, pripraven za trgovino, oddam takoj v najem, zraven tudi stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
12989
Trgovski lokal
velik, z vsemi pritiklina-mi in stanovanjem oddam takoj v Krškem. Vprašati uri g. Marija Zeeser, Krško.	12969
Restavracijo
na prometnem kraju vzamem s l. julijem v na^ jem. Ponudbe na oglasni oddelek pod značko »Promet«.	12894
Hrastove hlode
kupi J Pogačnik, Ljubljana. Kralja Petra trg št. 8.
12626

Opremljeno sobo
lepo, z elektriko iD uporabo ko<pa!nice oddam za 250 Din. Naslov T oglasnem oddelku »Jutra« 12870
Solnčno sobo
pa<rketirano. z eiektr. razsvetljavo in posebnim vbo dom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 12781
Opremljeno sobo
išče zakoniki par v centru Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Zakonca«.	13011
Prazno sobo
oddam s 1. junijem na Kodeljevem. Poizve se Sv. Petra na«p 71 pri Jančar.	13015
Dve prazni sobi
oddam hlizu kolodvora, eventuelno uporabljivi za mirno pisarno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj mirno«. 12999
Sobo
oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
12963
Sobo
oddam 2 gospodoma ali 2 gdč. Naslcv v oglasnem oddelku »Jutra«. 13046

Prostovoljna
javna dražba
s« vrši danes 15. v Agentu rni in komisijski trgovi-ni, Studentovskia ulica 7 15052
m
-F
Dva distingvirana gospoda
želita družbe dveh tivah nih simpatičnih mladih dam za skupni izlet za Binkošti v inozemstvo. Posamezni ali odgovarjajoči tudi skuipni priglasi takoj na oglasni oddelek »Jutra« pod »Inozemstvo«. 13006
Dama s cvetlicami
opazovana v soboto ob 6. uri od Jugoslovanske tiskarne. se lepo naproša, kdaj mogoče svidenje, na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tulpe«.	12944
»Zanesljiva 15«
Grad čez ovinke Ljubljana. tečno 17.	13010
Gospod
mlad. idealen, s« Ieli seznaniti z gosiporii^no lepe zunanjosti v starosti do 20 let, za 6kupne izlete. Dopise pod »Veselo poletje« na oglasni oddelek -Jutra«.	13014
Za večerne
izprehode
združene z nemško kon-verzacijo želi bolj® mladenič znanja z gospodično svobodnih nazoTov. Dopisi pod »Ljubljana-iziprehodi« na oglasni oddelek »Jutra«.	13001
Svidenje sredo 15. t. m. ob 8. Kavarna Emona. M.
12974
Slavlca!
Ce ti je mogoče v petek! — Slavček!	12970
Gospodlčno-črnko
modri obleki in šmarni-cami nad sedečem, vozečo se v nedeljo proti Ljubljani, želi častno uipoznati gospod, vis s vis do Zaloga. Doniš na oglasni od-dejek »Jutra« pod »Prošnja«.	13(122
Poznanstvo
ss mladom inteligentnem neodvisnom damom traži akademski naobraženf 30 god. stari veleposjednlk u rvrhu zajedničke zabave. Dopise u hrvatsko-srpskom. slovenskom. njemačkom. madjarskom. engleskom ili španskom jeziku na oglasni oddelek »Jutra« pod »Znanstvo«.	13031
Dva mornarja
Ciril in Metod, ee želita spoznati z dvema mladima gospodičnama pod značko »Jadran«.	13032
Trije mladeniči
žele rasnega znanja s tremi rimpatičnimi gosrodič-nami za skupne izlete. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« jiod znae-ko »Trije slavčki«. 13007
Iščem znanja
za mojo sestr.čuo, ki se misli poročiti z višjim častnikom ali drž. uradnikom Je inteligentna, 28 let stara. neomadt-ževana, ima šole, stanuje pri svoji materi na Sp. Štajerskem — pr: zdravilišču. Podeduje Din 80.000 gotovine, po materini smrti dobi še 40 U00 Din — s svojo opremo kakor pohištvom m perilom. Le resne ponudbe do 20. t. m. če mogoče s sliko, katera ss vrne, na oglasni oddelek »Jutra« pod »Binkošti 20« Tajnost zajamčena. 12657
Klavir
dobro ohranjen, ceno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12985
Pianlno
skoro nov, moderen, berlinske znamk«, naprodaj. Maribor, Sodna ul. 32, Glaser.	129.54
Pisalni stroj
»Onderwood« dobro ohranjen, ceno naprodaj. Sv. Petra načip 43.	12998
Za birmo!
Fotoatelie Raji HolvnsM, Dunajska cesta 6. Solidno delo in nizke cene! 12324
Ažurira in en tla
takoj Matek & Miiei, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. Vezenje oblek.
13f*50
Lokomotivo
8 PH, prodam po ceni. — Ivan Stenovec,p. Rajben-burg.	12873
Motor
25—SO HP. ua ourovo olje. le v brezhibnem stanju, kupim. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Mesič in Fartek — Kuzdoblanja — G. Lendava.	12937
Diselmotor
že demontiran, 35 UP. parni stroj, še montiran. 120 HP, vvled elektrifikacije ceno ua prodaj. Ponudbe na Ljubljana 1, poštni predal 120«. 129eo
Foto Staut
z majem znižane cene 11S11
Kožuhovino
damske in moške pla£če sprejemam v shrambo in popolne prenovo Cez po ietje popravila računam samo polovično ceno Peter Semko krznar. Ljubljana. Miklošičev* 14.	118
G. Franjo Stuhec
knjigovodja, naj takoj ja*i svoji fiimi sedanje svoje bivališče, če nb bo službeno zasledovan. 12753a
Razpis
Podpisana občina razpisuje službo enega redarja in enega nočnega čuvaja. — Slednji mora biti vešč za maia popravila na električnem omrežju. — Županstvo oHčine Konjice trg. dne 11. 5. 1929.	12975
Turistovska salama
SMUK
edino v del. trgovini
K. Jarc
,Pri Turistu'
LIUBI JANA Dunajska cesta 7
•v
Zimo
cvilh tn druge potrebščin« kupujte vedno samo pri
strokovnjaku
Rudolf Sever
tapetništvo, Marijin trg S, ki vas najbolje in najcenejše postreže.	I
fiojzerji
vseh vrst, fantovski ni
170-200, ženski bolj lahki od 200—250, moški od 250 —350. najfinejši Iz juhtne Din 400, ima v zalogi in izdeluje po meri
Zalokar
Gospoevetska cesta S.
855S
Moderna pletilnica
sprejme v izdelavo vtako-vnstne pletenine. Izdeluje tudi prednje dele ter oddaja na Jaquard stroj delano blago na metre. Ponudbe pod »Solidno in ceno« na oglasni oddelek »Jutra«.	12967
PEPI ROTER KRISTINA ROTER rojena PELKO
poročena Trbovlje - Dobrna, dne 11. maja 1929.
6538
Vrtnar
z večletno prakso in dobrim poznanjem svoje stroke
dobi dobro stoibo
Nastop službe do mesca dni. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevka plačila na direkcijo Fabrike šečera CupTija.
Urejuje Davorin Bavljcn. izdaja za konzorcij «Jutra» AdoU Robmkar. Za Naroda« tiskamo d. d. kot tiskaraarja Ftaac Jezeri«k. Za inseratni det je odgovoren Alojzij Novak. V« T Ljubljani