28. NOV. 1970 LETO VIII ŠTEV. 44 TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEK TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Spodbudno srečanje V ISKRI SO SE SESTALI PREDSEDNIKI OBČIN. KJER DELUJEJO ISKRINE ORGANIZACIJE V petek, 20. novembra so se na povabilo generalnega direktorja ZP Iskra Kranj Vladimirja Logarja sestali v kranjski tovarni predsedniki občin, kjer so locirane in kjer delujejo Iskrine organizacije v Sloveniji. Navzoči so bili tudi predsednik DS ZP inž. Zdravko Tekavec, predsednik sindikata tov. Jože Čebela in sekretar ZP tov. Pavle Gantar. Po uvodni dobrodošlici se je generalni direktor zahvalil gostom za lep odziv na povabilo in dejal, da je prepričan v koristnost takih srečanj kjer se bodo lahko pogovorili o skupnih problemih, rezultatih in uspe. hih. Zahvalil se jim je za vso dosedanjo pomoč, hkrati pa Se je priporočil tudi za na-daljno naklonjenost, ki bo Iskri v nadaljni ekspanziji potrebna. S kratkim in jasnim prikazom je generalni direktor informiral navzoče o stopnji rasti v petih lotih, ki je presegla optimistične napovedi, saj njen razpon sega od 562 milijonov na 1,850 milijonov N dinarjev. »Iskra šteje 15 proizvodnih in 2 specializirani organizaciji,« je nadaljeval generalni direktor, »ki skupno zaposlujejo prek 18.000 delavcev. Posebna skrb je namenjena izvozu: od 18 miji-jonov $ letošnjega izvoza je 75 % absolviralo konvertibilno področje. Smotrno naložene investicije so dokaz vedno večje produktivnosti, za nadaljno ekspanzijo pa so že planirane nove investicije. Določene projekcije nadal ¡nega 5-letnega razvoja kažejo, da bo leta 1975 Iskra dosegla (27.000 zaposlenih) 6-miIijon-ske proizvodne rezultate, izvoz pa se bo dvignil skoraj nad 90 milijonov S.« V nadaljevanju je generalni direktor govoril o naših zunanjih poslovno-tehničnih od' nosih in med drugim omenil •najnovejši podpis licenčne pogodbe ter poslovno-tchnič-no sodelovanje s Cirmo BTM v Antvverpnu, in sicer za najmodernejše elektronske avto' matske telefonske centrale. V glavnem vse branže v Iskri doživljajo viden porast. Velike uspehe bo moč doseči tudi z nadaljnim vlaganjem, delno z lastnimi sredstvi, delno pa z bančnimi in drugimi sredstvi inozemskih partnerjev, kjer so možni sporazumi tudi za kapitalno vlaganje. Največja pozornost pa vsekakor velja strokovnim kadrom, kjer mora politika štipendiranja in odnosov odigrati najvidnejšo vlogo. Na vprašanje o nadaljnih integracijah je generalni direktor dejal: »Obstajajo realni izgledi o nadaijnih integracijah, saj vodimo zadevne pogovore na Štajerskem in Gorenjskem, pri tem pa odnos občinskih skupščin igra dokajšnjo vlogo. Dejstvo je, da jma ZP Iskra odprta vrata za vse, ki se hočejo integrirati in tudi za tiste, ki hočejo iz te skupnosti izstopiti. Razprava je poleg že navedenih informacij in zadevnih vprašanj posameznikov sprožila skupno misel: generalni nastop pri vesh merodajnih forumih za boljšo politiko izobraževanja kadrov, kajti le-ti niso več problem zaradi finančnih sredstev, pač pa zaradi zastarelega načina izobraževanja. Vsi udeleženci srečanja so si nato z zanimanjem ogledali proizvodne prostore v kranjski tovarni. Ideja o srečanju predsednikov občin, kjer delujejo Iskrine organizacije, je vsekakor odlična: spoznali so se, pogovorili in marsikdo je prvič videl največjo Iskrino tovarno v Kranju. Vsak je dobil tudi nekaj Iskrinih prospektov, prikaz bilance za leto 1969 in podrobne informat cije o združenem podjetju, v razgovoru pa tudi za posamezne tovarne. To srečanje lahko štejemo kot ploden uvod, ki naj postane vsakoletna tradicija. ABC Ob prazniku republike 29. november 1943. leta ... V srcu okupirane Evrope vstaja nova država. Vstaja v krvi, bojih in ruševinah. Zaganjajo se vanjo od vseh strani; streljajo, divjajo in požigajo. 29. novembra 1943. leta so bili v starodavnem bosanskem mestu Jajcu postavljeni temelji današnje socialistične republike Jugoslavije. Maja 1945. leta se je končala druga svetovna vojna. Zasijala je težko in bolečimi žrtvami priborjena svoboda. Zasijala je v polnem čaru cvetoče pomladi, polne nad, hrepenenj in ljubezni. Zasijala je najlepša pomlad stoletja. Tako težko priborjena pomlad je odprla naša srca, okrepila naše voljo in nam dala nove sposobnosti. »Obnova domovine!« je bilo naše geslo. Gospodarstvo je kljub ogromnim težavam krenilo na začrtano pot. Sproščene so bile človekove zmogljivosti. Minula vojna nam je vsadila geslo: »Nikoli več vojne!« — Nekateri državniki v svetu so na to geslo pozabili. Nič več ne slišijo oz. nočejo slišati klica milijonov, ki hočejo živeti v miru. Naši narodi se z agresivnostjo niso in ne morejo strinjati, kajti naša nova domovina je zrasla iz muke trpljenja in žrtev milijonov ljudi. Ob spominu na 27-letnico zgodovinskega sklepa v Jajcu, ko so bili 29. novembra 1943. leta postav jeni temelji današnje Jugoslavije, ki slonijo na bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov — je prav, da nas misel o nujnosti miru na svetu spremlja vedno In povsod. »Eurostar 70« za embalažo Iskre Prodajna embalaža za projektor »ISKRA 8 SUPER« Proizvajalec: Iskra — Elektromehanika, Kranj Grafično oblikovanje: Design-Iskra, Ljubljana Zasnova in konstrukcija embalaže Marijan Gnamuš, arhitekt Izdelava embalaže: »Invalid«. Škofja Loka Tisk: »Gorenjski tisk«, Kranj 9. novembra so v slavnostni dvorani razstavišča v Parizu prejeli predstavniki našega podjetja in drugi sodelavci diplome in odličja »EURO- STAR« — najvišje strokovno priznanje za embalažo, ki ga podeljuje po izredno strogih kriterijih posebna žirija »Evropske federacije za embalažo«. Med 106 predlogi 14 držav, ki so prišli v ožji izbor in so že pred tem dobile najvišje nacionalno priznanje za embalažo (pri nas je to »Jugoslovanski oskar za embalažo«), sta bila dva predloga iz naše države. Jugoslavijo sta zastopali dve rešitvi Iskre: embalaža za telefon ATA 31 in kinoprojektor »Iskra 8 super«. 2c ta izbor je za nas izredno pozitiven. Kot smo že v predhodni informaciji Omenili, je bilo podeljenih 20 odličij 9 državam, med njimi prvič tudi Jugoslaviji za embalažo Iskre. Morda je za popolnejše razumevanje dosežka zanimiv pregled razmerja med kandidiranimi in uspešnimi predlogi: Država Predlogi Nagrade Generalni direktor Združenega podjetja ISKR4 KP.ANJ tov. Vladimir LOGAR je imel v petek v Kranju razgovore s predsedniki in predstavniki občinskih skupščin, na katerih področju ima Združeno podjetje ISKRA KRANJ svoje tovarne in obrate. Seznanil jih je s sedanjo problematiko in nadaljnjo perspektivo razvoja Združenega podjetja ISKRA KRANJ. Po razgovorih so si ogledali tudi tovarno ELEKTROMEHANIKO v Kranju. Argentina 1 — Avstrija 3 1 Danska 3 Finska 5 1 Francija 21 2 Zapadna Nemčija 24 3 Velika Britanija 8 4 Italija 9 2 Nizozemska 12 4 Norveška 1 _ Španija 8 — Švedska 2 —. Švica 7 2 Jugoslavija 2 1 V poslovnem svetu velja podeljeni »EUROSTAR« kot (Dalje na 5. strani) ISKRA COMMERCE OB DESETLETNICI Deset let morda ni posebno dolgo obdobje v življenju posameznika. V življenju našega delovnega kolektiva pa je zelo pomembno, kajti to je obdobje, v katerem smo uspeli zgraditi samostojno delovno organizacijo, močno poslovno in napredno trgovsko hišo, ki uživa ugled in zaupanje doma in v tujini. Razrasli smo se tudi številčno. Od prvih začetkov Prodajno servisne organizacije pred desetimi leti do danes smo sprejeli v naš kolektiv številne nove sodelavce. Nismo pa imeli časa, da bi se med seboj dobro spoznali. Vzrok temu pa ni samo število zaposlenih v organizaciji ISKRA COMMERCE, ki sedaj šteje že 1.439 članov, pač pa tudi razmestitev širom po Jugoslaviji in v tujini. Več kot 500 naših sodelavcev je namreč zaposlenih v 15 mestih v vseh republikah od Skopja, Titograda, do Novega Sada in Maribora in izven naše domovine od New Yorka do Moskve, od Caracasa do Istanbula. Tudi tisti, ki imajo delovno mesto v Ljubljani se med seboj premalo poznamo, saj smo razdrobljeni na 16 krajih v naši prestolnici. Naše delo je zelo povezano, zato že vseh 10 let čutimo potrebo in željo po tesnejšem zbližanju, po boljšem poznavanju med seboj. 4. decembra — torej po desetih letih, bo dana prva priložnost, da se v prijateljskem vzdušju prvič srečamo med seboj tudi tisti, ki se doslej sploh nismo poznali ali pa le po glasu iz telefonske slušalke, čeprav morda že dolgo skupaj delamo v istem kolektivu, skupaj prispevamo k uspešnemu opravljanju vedno bolj zahtevnih nalog, vedno bolj obširnih poslov in vedno večje odgovornosti. S seje odbora za poslovno politiko ZP APARATI LJUBLJANA Ugodni rezultati v devetmesečnem poslovanju Obseg proizvodnje iz meseca v mesec narašča — Finančni rezultat: 45,8 % več kot v istem obdobju lani — Dobršen del uspeha je pripisati dvigu delovne storilnosti Poslovno poročilo o devetmesečnem poslovanju, ki so ga obravnavali in sprejeli samoupravni organi v tovarni električnih aparatov Ljubljana v začetku meseca novembra, kaže dobre proizvodne in poslovne uspehe, kar že dovoljuje ugodne ocene o celoletnem poslovanju. Osnova za takšen optimizem je zagotovo obseg proizvodnje, ki iz meseca v mesec narašča. Dne 17. 11. 1970 je bila v Ljubljani 10. seja odbora za poslovno politiko ZP. Na tej seji je odbor za poslovno politiko ZP najprej obravnaval status Centra za avtomatsko obdelavo podatkov. Zavzel je stališče, da je v okviru ZP ISKRA lahko le en Center za avtomatsko obdelavo podatkov in to z enotnim sistemom in programom. Naročil je, da j« treba čimprej pripraviti gradivo, kakšen naj bo bodoča status Centra za avtomatsko obdelavo podatkov. Nadalje je obravnaval perspektivno proizvodnjo elektrolitskih kondenzatorjev. Zadolžil je generalnega direktorja, da formira posebno strokovno komisijo, ki naj predloži predlog perspektivne proizvodnje kondenzatorjev odboru za poslovno politiko ZP do L L 1971. Precej obširno se je spustil v obravnavo o kadrovski politiki v ZP in v posameznih organizacijah. Gradivo je pripravilo organizacijsko-ka-drovsko področje s sklepi, s katerimi se je odbor za poslovno politiko ZP v glavnem strinjal ter jih predlagal v obliki sklepov oz. priporočil v obravnavo in sprejem delavskemu svetu ZP. Nadalje je sprejel na znanje pregled neizvršenih sklepov organov upravljanja ZP ter program dela organov upravljanja ZP in izvršilnih organov ZP za to obdobje, ter bo vse skupaj predložil delavskemu svetu ZP. Prav tako je obširno obravnaval probleme integracije ZP ISKRA in organizacije RIZ. Nadalje je imenoval člane v komisijo za imenovanje direktorja tovarne Elektro-mehanika Krnnj, ker je dosedanji direktor na lastno že- ljo iz zdravstvenih razlogov bil razrešen s tega delovnega mesta. Imenoval je tudi posebno komisijo za kvaliteto in zanesljivost, ter vršilca dolžnosti direktorja investicijskega in programsko-teh-ničnega področja ZP, tov. Dolharja Štefana, dipl. ing., ker dosedanji direktor Štraus Marjan, dipl. ing. odhaja na novo delovno mesto. Prav tako je imenoval novega člana v odbor za začasno upravo tovarne »Orodjarna« Ljubljana. Podrobnejše besedilo sklepov je objavljeno na 6. strani. P. G. Proizvodnja avtomatskih telefonskih naprav postaja ena najbolj konjunktumih področij ne samo v Jugoslaviji temveč tudi v svetovnem merilu, poleg tega pa si utira pot s hitrimi koraki tudi v to vejo elektronika. Tovarna ISKRA Elektromehanika v Kranju, ki je eden izmed potencialnih proizvajalcev ATC opreme v Jugoslaviji, sicer proizvaja modeme crossbar centrale tudi za javni promet in jih bo proizvajala po dosedanjih izkušnjah še naj- PROIZVODNJA NARAŠČA Fizični obseg proizvodnje kaže v 9-mesečnem obdobju 42,9%, finančni rezultat pa celo 45,8 % več kot v istem obdobju lani. Delno je temu razkoraku botrovalo odstopanje pri načrtovanem izvozu, kjer sicer precej zaostajamo za predvideno dinamiko, vendar je to povečanje v primerjavi z istim lanskim obdobjem še bolj visoko, saj je obseg za 90,6% večji. Skoraj ves izvoz je bil usmerjen na konvertibilno področje, tako da je bilo od doseženega izvoza kar 88,8 % usmerjeno na to tržišče in le 11,2 % na ostala tržišča. ZNIŽANJE ZALOG GOTOVIH IZDELKOV Pri tako veliki proizvodnji je razveseljivo predvsem dejstvo, da so zaloge gotovih izdelkov padle za 21,8% na stanje 31. 12. 69., poprečne zaloge pa so bile nižje za 17,2%. To nazorno kaže, da tovarna proizvaja takšne izdelke, ki jih trg potrebuje in tudi relativno hitro absorbira, saj poprečne zaloge dosegajo komaj višino enomesečne proizvodnje. DVIG STORILNOSTI Pri zaposlovanju novih delavcev ugotavljamo, da smo manj 15 do 20 let, se prav zaradi tega pripravlja na proizvodnjo naslednje generacije avtomatskih telefonskih naprav v elektronski tehniki s krmiljenjem z računalnikom. Razvoj tehnično tako zahtevne in kompleksne tehnike »velikih sistemov« kot so to avtomatske telefonske naprave pa danes praktično ni več mogoče izvajati z relativno malo sredstvi in kadrovskim potencialom, zato so se oprli na firmo ITT, ki kot dolgoletni poslovni pari- te proizvodne naloge opravili z 0,6 % zaposlenih več, kot je bil načrt za leto 1971, to pa predstavlja povečanje delovne sile za 17,7% v odnosu na isto obdobje lani. Ker je povečanje proizvodnje nesorazmerno večje, lahko trdimo, da smo dobršen del uspeha dosegli z intenzivnim dvigom delovne storilnosti. Res je, da smo na novo vključevali predvsem proizvodne delavce za obdeloval-nice in montaže, pri tem pa se režijske službe niso povečevale niti v minimalnem sprejemljivem odstotku, kar pa bo tudi potrebno, če tako velikega poleta proizvodnje ne bomo želeli zavirati zaradi šibkosti spremljajočih služb, še nadalje bo veljalo načelo, da moramo bolj kot številčno zasedbo zasledovati strokovno, organizacijsko in usmerjevalno usposobljenost teh enot. Izraba delovnega časa zelo malenkostno odstopa od predvidenega načrta, večja odstopanja so le v strukturi izpadov. Tako ugotavljamo padec boleznin do 30 dni in porast onih nad 30 dni, kar potrjuje umestnost odločitve o formiranju sicer zasilne obratne ambulante, kjer pa smo s sistematičnimi pregledi in priročnim obratova- ner omogoča osvojiti tudi za prihodnost proizvodnjo najmodernejše elektronske telekomunikacijske opreme. živahni stiki s koncernom ITT v zadnjih letih in še posebej njenim belgijskim članom BTM iz Antwerpna v zvezi z razvojem elektronskega telefonskega sistema, so končno pripeljali do sklenitve sporazuma o nakupu licence in kooperacij na področju proizvodnje elektronskega avtomatskega sistema Metaconta 10 C. Podpis teh sporazumov predstavlja za tovarno Iskra v Kranju nov mejnik na poti razvoja in proizvodnje avtomatskih telefonskih central. njem dosegli boljši diagnostični efekt. Višji osebni dohodki v poprečju rahlo presegajo planirano vrednost, vendar so v mejah gospodarskega načrta in v razmerju z doseženim obsegom proizvodnje. Čeprav so za 20,7% višji ko v istem obdobju lani, pa je realna vrednost tega povečanja skoraj neznatna, če upoštevamo istočasni porast življenjskih stroškov. OBČUTEN PORAST STROŠKOV Porast stroškov je tudi za tovarno zelo občuten, čeprav je dosežena prekoračitev v celoti le za 2,8 % večja od planirane. Po stnakturi pa je ta prekoračitev predvsem v materialnih stroških in v stroških tujih storitev', kar kaže na močen vpliv inflacijskih teženj, ki pritiskajo predvsem na gospodarstvo. Kljub vsemu pa je bil ustvarjen dohodek 75,7 % letne mase po gospodarskem načrtu, kar najboljše potrjuje doseženi uspeh v prvih devetih mesecih tega leta. PREVELIKE ZALOGE REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA Se najbolj problematična postavka v tem obdobju pa so bile zaloge reprodukcijskega gradiva in lastnih polizdelkov. Posebno prva skupina že dosega kritično mejo in veže neprimerno preveč obratnih sredstev'. Tudi koeficient obračanja pri tej grupi ni zadovoljiv; je precej nižji od lanskega in tudi od planiranega. Zato bi morale vse službe posvetiti največjo skrb prav temu vprašanju. Pri tem bi morali seči v celotno organizacijo in začeti reševati to problematiko že z doslednejšo standardizacijo gradiv, s točnejšim načrtovanjem in z boljšo kontrolo dotoka in porabe, z močnejšo nabavno službo, ki bo sposobna v rokih in po asortimentu nabavljati gradivo z optimalno rokovno politiko. Zavedati se moramo, da pravilna poraba zagotavlja nemoteno proizvodnjo in najboljši regulativ zalog. K tekoči in nemoteni proizvodnji Pa najbolj pripomorejo prav omenjeni elementi. Občasne akcije za zmanjšanje zalog so le nujni administrativni ukrepi, ki začasno izboljšajo stanje, ne zagotavljajo pa stalne, avtomatične in sistematične regulative zalog, ki mora postati naše stalno geslo, če bomo hoteli z intenzivnim gospodarjenjem prebroditi tudi to, trenutno zelo težko obdobje v našem razvoju. L. Nov mejnik na poti razvoja in proizvodnje avtomatskih telefonskih central PODPISAN JE SPORAZUM O SODELOVANJU PRI PROIZVODNJI NAJMODERNEJŠE ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJSKE OPREME Kranj, 17. novembra — V tovarni »Iskra« Elektromehanika« Kranj je bil podpisan sporazum o nakupu licence in kooperacijskega sodelovanja na področju proizvodnje avtomatskega telefonskega sistema METACONTA 10 C. OBVESTILO avtorjem referatov, strokovnih člankov, patentov in tehničnih izboljšav v ZP ISKRA Komisija ZP ISKRA za dejavnost 1 in 2 obvešča vse sodelavce ZP ISKRA, ki so avtorji strokovnih refe-i nitov, člankov, patentov in tehničnih izboljšav, da bo j tako kot lani tudi letos nagradila vse strokovne publi-I lacije, objavljene v letu 1970 in vse izumitelje, ki so v tem letu vložili patentne prijave in tudi tiste, ki so jim v tem letu bili podeljeni patenti, avtorjem tehničnih izboljšav bo pa podelila pismena priznanja. Sredstva za to nagrajevanje je komisija izdvojila iz sredstev, namenjenih za raziskovalno dejavnost. Nagrajevanje avtorjev ima namen vzpodbuditi sodelavce ZP ISKRA k objavljanju strokovnih referatov in člankov ter k povečanju izumiteljske dejavnosti, i Komisija za dejavnost 1 in 2 namreč ugotavlja, da je kljub precejšnjemu številu strokovnih sodelavcev v organizacijah ZP ISKRA in kljub nenehnemu napredku ' in širjenju poslovanja, objavljenih sorazmerno malo j strokovnih del in malo patentnih prijav njihovih sode' lavcev. V skrbi za večji plasma, za afirmacijo na domačem in tujem tržišču pa je nujno, da dvignemo renome podjetja s publiciranjem strokovnih del, s patenti in s tehničnimi izboljšavami. Zaradi tega je Komisija za dejavnost 1 in 2 odobrila tudi za leto 1970 finančna sredstva za nagrade avtorjem strokovnih referatov, člankov in patentnih prijav. V zvezi z nagrajevanjem obveščamo o podrobnostih: 1. Upravičenci do avtorskih nagrad so vsi redno zaposleni v organizacijah ZP ISKRA, ki so v letu 1970 | objavili sami ali kot soavtorji referate ali članke v stro-' kovnih časopisih oziroma na strokovnih konferencah doma ali v tujini. 2. Upravičenci do nagrade za izume so vsi avtorji patentnih prijav, ki so bile vložene v letu 1970 in vsi izumitelji, katerim so bile v tem letu izdane patentne listine. 3. Upravičenci do pismenih priznanj so vsi avtorji tehničnih izboljšav, ki so jih uveljavili v tovarnah v tem letu. 4. Avtorji člankov in referatov na svoja dela prijavijo Komisiji. Prijave morajo obvezno vsebovati naslednje podatke: — avtor oziroma soavtorji — naslov članka, referata oziroma publiciranja dela — naslov časopisa, zbornika referatov oziroma prireditve, kjer je bilo delo publicirano — osnovni bibliografski podatki o delu (število strani, format, število slik in tabel oziroma obseg v avtorskih polah) — naslov in število žiro računa avtorja ali ustrezno izjavo o prejemkih. Komisiji bo delo zelo olajšano, če bodo avtorji poslali obenem s prijavo tudi separat ali kopije članka oziroma referata. Prijave sprejema tov. prof. France Mlakar, dipl. ing., ISKRA — Zavod za avtomatizacijo, Ljubljana, Tržaška 2, do 21. decembra 1970. 5. Avtorjem patentnih prijav in podeljenih patentov ni treba pošiljati prijav svojih izumov, ker ima naša patentna služba v ZZA ustrezno evidenco o vseh patentih, prijavljenih in podeljenih v okviru ZP ISKRA. 6. Za avtorje tehničnih izboljšav naj tovarniške komisije za tehnične izboljšave dostavijo do 21. decembra 1970 Patentni službi v ZZA seznam z naslednjimi podatki: — avtor oziroma soavtorji •- naslov tovarne v kateri je bila tehnična izboljšava uvedena — naslov tehnične izboljšave 7. Prijave avtorjev in sezname izumiteljev bo obravnavala strokovna komisija, ki bo višino nagrad in priznanj predlagala Komisiji za dejavnost 1 in 2. Svečana razdelitev nagrad in priznanj bo na posebni prireditvi, katere datum bomo naknadno objavili. Predsednik komisije ZP ISKRA za dejavnost 1 in 2 Albert Burnik, 1. r. Misli ob sprejemanju novega statuta ZP Iskra Kranj Združeno podjetje ISKRA Kranj, eno vodilnih podjetij v Jugoslaviji na področju elektromehanike, telekomunikacij, elektronike, avtomatike in elementov je v uvodu predolga svojega statuta zapisalo, da se organizacije združenega dela združujejo v Združeno podjetje ISKRA z namenom, da si zagotovijo možnost hitrejšega in dolgotrajnejšega razvoja, večjo poslovno varnost, večjo možnost gospodarske ekspanzije na jugoslovanskem in inozemskem tržišču in to ob zagotovljenem neposrednem samoupravljanju. 2e takoj prvi odstavek statuta govori, da želi ISKRA še nadalje ostati vodilno podjetje na svojem proizvodnem področju v Jugoslaviji, še več, z nadaljnimi integracijami želi svoj delež v proizvodnji še povečati in se še bolj uveljaviti na jugoslovanskem ter svetovnem trgu. Integracije morajo bazirati na ekonomskih interesih vseh partnerjev in lahko zajemajo poleg podjetij elektronske ali elektroindustrije, tudi kooperantsko industrijo in trgovske organizacije ter celo banke. Integriranje ne more biti omejeno le na eno republiko, ampak mora biti odprta skupnost tudi za ostale republike. Biti na nekem področju vodilen pomeni imeti več kot 50 % tržnega deleža in to je prav tisto, kar ISKRA želi doseči odnosno obdržati ter v vsaki njenih panog v Jugoslaviji še povečati. V odnosu na zunanji trg pa želi plasirati ustrezen, čimvečji delež. Osnovni moto te zadnje želje je seveda mednarodna gospodarska situacija, kjer v konjunkturi ni opaziti večjega popuščanja. Da bo ZP ISKRA lahko doseglo zadane si cilje, mora v proizvodnji dosegati velike količine, k čemer zagotovo vodi specializacija, varnost proizvodnih organizacij pa se lahko zagotovi z branžno povezanostjo. ISKRA trenutno proda več kot proizvede, zato je v tej situaciji pretirana delitev programa med tovarnami brez smisla. Nima namreč smisla zahtevati od neke tovarne naj preneha z določenim proizvodnim programom samo zato, ker podobne izdelke že dela druga tovarna, pri tem pa že vnaprej vemo, da tista tovarna ne bo v stanju kriti vseh potreb. Veliko bolje bi bilo vskladiti delo obeh prizadetih tovarn in njune izdelke na trgu nuditi kot dopolnjevanje programa in ne kol konkurenčne izdelke. Prav v tem je smisel branžne povezanosti. Seveda pa povezovanje organizacij v branžne sisteme ne sme zmanjševati samoupravnih pravic, saj je prav samoupravni faktor močno poudarjen že na samem začetku novega statuta. Samoupravno odločanje naj se odvija na tisti ravni, ki zagotavlja najuspešnejši način in odgovorno reševanje posameznih samoupravnih problemov. Iz tega sledi, da ni noben samoupravni organ nadrejen drugemu, ampak da gre za usklajeno skupno reševanje problemov odn. odstranjevanje nasprotij. Pri tem. je treba omeniti poravnalni svet — notranjo arbitražo, ki je potrebna v primeru, da na določenih samoupravnih nivojih ni možno doseči soglasja. Tovarna električnih merilnih instrumentov je v prvih devetih mesecih letošnjega leta rahlo presegla planirani obseg proizvodnje, ki je bila za 12,9 % večja kakor v istem obdobju lani. Produktivnost na zaposlenega se je povečala za 3,1%. Odstotek ni velik, če upoštevamo dejstvo, da se je v zadnjem obdobju večje število delavk priučevalo za delo na novih izdelkih, kar je oviralo nemoteno proizvodnjo, da so se v letošnjem letu reorganizirali proizvodni oddelki zaradi preselitve v novozgrajene prostore, in če k temu dodamo še težave pri dobavi, je rezultat prav dober. Dobava repromateriala je potekala v glavnem zadovoljivo, težavo pa so bile s kooperantskimi sestavnimi deli tako glede dobavnih rokov, kot tudi kvalitete, nekaj problemov pa je povzročil kritični material iz uvoza zaradi sprememb asortimenta proizvodnje, dolgih dobavnih rokov in tudi pomanjkanja finančnih sredstev. Sploh je bil problem obratnih sredstev enak oz. še težji kot v preteklih letih. Z viri, ki so nam bili na razpolago, smo pokrivali stroške, ki smo jih imeli v 220 dnevih obratovanja, žal pa se nam je prvi vloženi dinar vrnil šele po 268 dneh. Vzrokov za tako stanje je več, dejstvo pa je, da delamo s 70 % lastnih sredstev in le 30 % tujega kapitala. To je nenormalno, žal Združeno podjetje ISKRA Kranj se torej zaveda, kako velikega pomena je jasna poslovna politika za nadaljnjo rast podjetja. Osnovni namen podjetja sicer odredi že njegov ustanovitelj, cilje poslovanja v teh okvirih pa postavlja delovna skupnost s samoupravno aktivnostjo v poslovni politiki. Pa se tega res vsi zavedamo, tovariši____? Inž. Franc Lavrič, predsednik konference ZMS ZP ISKRA Kranj pa nam zaradi objektivnih, morda tudi subjektivnih vzrokov, doslej še ni uspelo bistveno izboljšati tega stanja. Doseženi poslovni uspeh je slabši od predvidenega. Celotni planirani dohodek za letošnje leto je bil dosežen z 78 %, hkrati pa je bilo istočasno porabljenih že 86% planiranih materialnih stroškov. Zato je bil planirani dohodek dosežen le z 71 %, kar je vplivalo na OD in ostanek za sklade. Analizo kažejo, da so se povečali materialni stroški v glavnem pri surovinah in sestavnih (kooperantskih) delih. Ker se v istem času prodajne cone naših izdelkov niso spreminjale, je poslovni rezultat slabši od predvidenega. Upravni odbor se je pri obravnavi periodičnega obračuna najdlje zadržal pri analiziranju stroškov. UO ne predlaga rebalansa plana, pač pa poostreno varčevanje na vseh področjih, iskanje rezerv t tehnološko proizvodnem smislu, najcenejših dobaviteljev in kooperantov, da bi bil poslovni rezultat v zadnjem trimesečju boljši. UO je tudi zahteval, da se analizira rentabilnost vseh naših izdelkov^ kar bi bila osnova za sestavo plana proizvodnje in gospodarskega plana za naslednje) leto, ki mora biti tudi zaradi splošne gospodarske situacije najbolj vestno in odgovorno sestavljen. , T. N. ! Bralcem sporočamo, da bo naslednja številka zaradi praznikov izšla 10. decembra 1970. UREDNIŠTVO i 3 »INSTRUMENTI« OTOČE Devetmesečno poslovanje Še vedno problem obratnih sredstev — Varčevanje na vseh področjih Informiranost v delovnih organizacijah - dolžnost sindikalne organizacije O informiranosti kot problemu je bilo že mnogo povedanega in napisanega — toda informiranost je še vedno na isti stopnji kot je bila oz. je skoraj ni. Mislim da je to več ali manj problem v sleherni delovni organizaciji, no izjeme so vedno. Kdo je najbolj in neposredno odgovoren za informiranost oz. za to, da so ijudje informirani? Informirati so seveda dolžni člani uprave, vendar se za to mora pobrigati sindikat, ki je dolžan zahtevati, da so delavci dovolj, pravočasno in o vseh bistvenejših dogodkih informirani. Delavci naj bi bili informirani o planu proizvodnje, kako se le-ta izvaja, zakaj in kje so problemi zastojev, kakšno je finančno stanje tovarne, kako je s perspektivo tovarne itd. Nadalje bi morali biti seznanjeni pred vsakim zasedanjem DS o bistvenih zadevah, ki jih bo DS imel na dnevnem redu in o katerih bo sklepal. Seveda naj bi jih pred zasedanjem seznanili člani DS ter dobili mnenje čianov kolektiva o problemih, ki se tičejo vsega kolektiva, o čemer naj bi bil obvezno seznanjen ves kolektiv. Kako naj bi jih pa seznanili člani DS če le-ti dobijo material navadno 1 do 2 dni pred zasedanjem, včasih pa celo isti dan, ko pa sami komaj uspejo prebrati vsebino. Zakaj se popolnoma opuščajo delovni sestanki, ki so bili v navadi več let. Na teh sestankih so bili delavci informirani o svojih proizvodnih nalogah, obravnavali so problematiko oddelka ter razne druge težave, o katerih so želeli pojasnila, ki jih lahko dajo le določeni odgovorni ljudje v tovarni? Ker niso o stvareh podučeni, z njimi seznanjeni, vidijo problematiko po svoje, na svoj način so tudi o njej informirani, kar nujno povzroča nezaželene kritike, nerazpolože-nje in slabe notranje odnose, kar vse zelo negativno vpliva na rezultate celotnega kolektiva. čeprav vsi vemo, da ima sindikalna organizacija oz. naj bi imela vlogo zaščitnika delavcev, pa ni niti informator, da o razčiščevanju problematike, ki zadeva ves kolektiv npr. družbena prehrana, osebni dohodki, pogoji dela itd. sploh ne govorimo. Kljub temu pa še govorimo o informiranosti delavcev, o samoupravnem mehanizmu, kjer ima vpliv na dokončne odločitve v važnih zadevah ves kolektiv? Ali nam je res žal ali težko žrtvovati pol ure mesečno, da se kolektiv razgovori in seznani s problematiko?! Morda bo kdaj kasneje prav zaradi neinformiranosti potrebno večurno pojasnjevanje, toda takrat bodo medsebojni odnosi, razpoloženje ljudi tako slabi, da ne bo moč kaj prida storiti. Izgubljeno zaupanje se namreč le počasi vrača. Šele takrat bomo spoznali, da je potrebno ljudi sproti zadostno in v primerni obliki informirati o zadevah, o katerih mora biti kolektiv seznanjen, da ne bo zaradi nepoznavanja stvari nepotrebnih posledic. I. K. ISKRA — tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo tehnične, ekonomske ali pravne smeri, 12 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 6 let na odgovornih delovnih mestih v gospodarskih delovnih organizacijah — znanje enega tujega jezika Kandidati naj pošljejo prijave s priloženimi dokazili, da izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom in razpisom, do vključno 8. 12. 1970 in sicer na naslov tovarne pod oznako: »razpis direktorja«. DOPISUJTE V ISKRO IM o v Xerox v ISKRI — ZZA Zavod za avtomatizacijo je nabavil nov XEROX kopirni stroj mode! 720, ki sodi v sam vrh tovrstnih strojev v svetu. Danes si pač zelo težko zamišljamo uspešno poslovanje informacijsko dokumentacijske službe, poslovanje z načrti, administracijo in celotno poslovanje brez sodobnega, hitrega in cenenega razmnoževanja dokumentov. Zato smo tudi v ISKRI že vrsto let nazaj gojili željo, da bi tak stroj nabavili za naše potrebe. Stroj tipa XEROX, ki deluje na elektrostatičnem, suhem principu, smo pred nekaj dnevi montirali v Zavodu in so že izdelane prve kopije. Kapaciteta stroja je zelo velika in sicer 14 kopij na minuto. Zato bo moč zelo hitro ustreči še tako nujnim zahtevam po razmnoževanju. Stroj lahko avtomatsko korira do 20 kopij enega dokumenta, z majhno dodatno manipulacijo pa tudi več. Vendar smatramo, da je racionalna razmnoževati na tem stroju do 50 izvodov enega dokumenta. Možno je kopirati vse tekste (tudi iz knjig in revij) črtne risbe na navadnem in prozornem papirju, nekoliko je slabša le kvaliteta fotografij. Kopije so 1:1 na formatu A 4 ali manjše. Cena 1 kopije: 0,70 N din za vse organizacije ISKRE 1,00 N din za potrošnike izven ISKRE Priporočamo se za naročila, katera dostavljajte na naslov: ISKRA-ZZA, Reprografska služba, Ljubljana, Tržaška cesta 2. ISKRA — TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANIČNIH IZDELKOV KRANJ prodaja naslednja rabljena osnovna sredstva: 1. Rotacijski kompresor »Demag«, tip RB 050 h 2. Komorna peč za žarenje »Cer«, tip KPC 45 3 Oljni transformator »Brown Boweri«, 80 KVA 4. Stružnica z ročnim pomikom »Krušnik« 5. Stroj za šiljanje palic »Hunholz« in druge manjše naprave. Informacije o ceni in kvaliteti naprav lahko dobite v investicijskem oddelku tovarne, Kranj, Savska loka 4, vsak dan od 10. do 12. ure. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiniiiiil Pogoji za vodenje kadrovske politike Odbor za poslovno politiko je v celoti sprejel predloge sklepov o kadrovski politiki Iskre za nadaljnje obdobje petih let, katere je pripravilo Organizacijsko kadrovsko področje, sprejeli pa so jih že predhodno na sestanku sekretarjev organizacij ZP ter kadrovska komisija Odbora za poslovno politiko ZP. Organizacijsko kadrovsko področje mora sedaj v sodelovanju s pravnimi strokovnjaki napraviti dokončno formulacijo sklepov za DS ZP, ki bo zasedal v začetku decembra 1970. O čem torej govorijo sklepi? Naj navedemo nekaj sklepov za katere smatramo, da so še posebej pomembni: 1. Za uspešno vodenje kadrovske politike je nujno pristopiti k enotnemu zajemanju kadrovskih pojavov po oiganizacijah ZP in v ZP. V ta namen je potrebno izdelati sistem in metodo zajemanja podatkov: a) o zaposlenih delavcih b) o sistematizaciji c) o osebnih d'-’ ~ ”':h Sisteme je izdelati tako, da bo možna obdelava na elektronskih računalnikih. Nosilec naloge je OKP v sodelovanju s CAOP in organizacijami ZP. 2. Vse organizacije ZP morajo najskrbneje izdelati sistemizacijo delovnih mest z opisom del, s potrebnimi poklici za delovna mesta v okviru nomenklature poklicev in izvesti ustreznejšo zasedbo delovnih mest. 3. Organizacijske enote ZP Iskra morajo v svojih letnih perspektivnih planih razvoja obvezno upoštevati tudi potrebe po kadrih in to po po- klicih in ne samo po kvalifikacijah (VK, KV, SS, VS itd.) ter planirati način pridobivanja kadrov (štipendiranje, došolanje, premestitve, fluktuacje itd.). 4. Organizacijske enote ZP Iskra morajo v svojih letnih planih in perspektivnih planih planirati sredstva za kadre, prav tako kot za osnovna in obratna sredstva (njih višino in vire). 5. Vsi delavci ZP Iskra naj bi imeli enake pogoje iz delovnega razmerja neodvisno od uspeha posamezne organizacije (dopusti, potni stroški, roki za prenehanje dela, regresi, enotna izhodišča za OD itd.) zato naj se v statutu podjetja predvidijo Temeljni pravilnik o osebnih dohodkih, Temeljni pravilnik o delovnih razmerjih in Pravilnik o pripravniški dobi ter drugi, v kolikor bi se za to - pokazala potreba. Vsaka organizacija ZP bo z ozirom na različne pogoje gospodarjenja in poslovnega uspeha prilagodila temeljni pravilnik kot ji narekujejo dani pogoji. Pri OD je osnovno načelo »enotna izhodišča — različni prejemki« (odvisno od uspeha poslovanja). 6. Zaradi nenormalno visoke fluktuacije predvsem strokovnih kadrov, je treba stalno zasledovati vzroke fluktuacije in z njimi seznanjati vsa vodstva in samoupravne organe, da se le-ti odpravijo. 7. Kadrovsko strukturo ZP je treba stalno izboljševati in to na ta način, da se na vsa delovna mesta (predvsem pa na vodilna in strokovna) nameščajo delavci samo po razpisu oz. razglasu. Pravico enakopravno kandidirati na vsa razpisana delovna mesta mora imeti vsakdo, odvisno izključno od sposobnosti in znanja ter moralnega lika in družbenopolitične usmerjenosti. 8. Pri sprejemanju delavcev na delovna mesta in pri premeščanju delavcev naj se vse organizacije poslužujejo tudi psihološkega testiranja. 9. V Iskri se morajo uveljaviti humani medsebojni odnosi, ki so pogojeni za izbolj- j šanje produktivnosti dela, za I povečanje materialne osnove samoupravljanja in blagostanja posameznika in družbe. V Iskri je treba odpraviti bk rokratizem, samovoljo, pristranost, privilegije in zapostavljanje, kjerkoli se to še pojavlja. IZOBRAŽEVANJE 10. V Iskri ima vsak zaposleni pravico in dolžnost izobraževati se na področju, ki je koristno za podjetje. Glede na neugodno kadrovsko strukturo in planirani intenzivni poslovni razvoj ter zlasti zaradi premajhnega števila diplomantov rednih strokovnih šol vseh stopenj je nujno, da takoj začnemo z obveznim izobraževanjem vseh v Iskri zaposlenih delav- ISKRA — tovarna radijskih sprejemnikov Sežana razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJA TEHNIČNEGA SEKTORJA Pogoji: visoka ali višja šola elektrotehniške šibko-točne smeri, 3 leta primerne prakse v elektro stroki ali srednja šola elektrotehniške šibkotočne smeri, 10 let primerne prakse v elektro stroki in v vsakem primeru aktivno znanje enega svetovnih jezikov. 2. VODJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA Pogoji: visoka ali višja šola ekonomske ali tehnične smeri, 3 leta primerne komercialno-finančne prakse, ali srednja šola ekonomske ali tehnične smeri, 10 let primerno komercialno-finančne prakse in v vsakem primeru aktivno znanje enega svetovnih jezikov. 3. VODJA SEKTORJA TEHNIČNE KONTROLE Pogoji: visoka ali višja šola elektrotehniške šibkotočne smeri, 3 leta primerne prakse v elektro stroki ali srednja šola elektrotehniške šibkotočne smeri, 10 let primerne prakse v elektro stroki in v vsakem primeru aktivno znanje enega svetovnih jezikov. 4. VODJA PROIZVODNEGA SEKTORJA Pogoji: visoka ali višja šola elektrotehniške ali strojne smeri, 3 leta primerne prakse ali srednja elektrotehniška smer in 10 let primerne prakse. 5. VODJA FINANČNO ANALITSKEGA SEKTORJA Pogoji: visoka ali višja šola ekonomske smeri, tri leta primerne finančno analitske prakse, ali srednja šola ekonomske smeri, 10 let primerne finančno analitske prakse in v vsakem primeru aktivno znanje enega tujega — svetovnega jezika. 6. VODJA RAZVOJA Pogoji: visoka ali višja šola elektrotehniške šibkotočne smeri, 3 leta primerne prakse. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Na delovna mesta sprejmemo tudi začetnike, katerim nudimo vso strokovno pomoč,, da bi si pridobili ustrezno prakso ali specializacijo za določeno delo. Kandidati naj svoje ponudbe pošljejo na naslov: Iskra, tovarna radijskih sprejemnikov Sežana. Vlogi mora vsak kandidat priložiti še dokaz o izobrazbi. Rok prijave: do zasedbe delovnih mest, najmanj 15 dni. Redna seja sindikalnega odbora ZP ISKRA Na seji sindikalnega odbora ZP 24. novembra 1970 so bila obravnavana vprašanja kadrovske problematike, poenotenja skupnih akcij, športa in rekreacije. Predsednik Jože Čebela je obrazložil zadevno problematiko, ki jo je že obravnaval odbor za poslovno politiko ZP Iskra. Ugotovljeno je, da obstaja pomanjkanje strokovnega kadra v ZP, še bolj pereče pa bo v naslednjih pe-teh letih, saj bi v tem času nujno potrebovali preko 1200 visoko strokovnih kadrov, kar pa je z rednim študijem na fakultetah praktično nemogoče doseči. Zato se bomo posluževali tudi dopolnilnega izobraževanja, intenzivnega štipendiranja itd. Predvideva se, da bodo vse organizacije v ZP v prihodnjih letih dajale v sklad za izobraževanje novih kadrov 2 — 3 %0 od osebnih dohodkov. Člani sin- dikalnega odbora so to politiko pridobivanja kadrov podprli, v kolikor pa bi bilo potrebno zbrati večja finančna sredstva naj se %« sredstev poveča. Vsi navzoči so bili enotnega stališča, da je osnovni ključ hitrega razvoja organizacij v sposobnih strokovnih kadrih. Pripomnili so, da naj organizacijsko kadrov, področje posreduje % dajatev v absolutnih številkah. Posebej so naglasili, da se mora skrbeti za delavce z daljšo delovno dobo, da se jim, v kolikor so pripravljeni in sposobni, omogoči dodatno izobraževanje. Sklenili so, da naj se vsem predsednikom osnovnih organizacij sindikata dostavi material o kadrovski problematiki, ki ga je že obravnaval odbor za poslovno politiko. V nadaljevanju razprave je bilo dokaj govora o poenotenju skupnih akcij v ZP Iskra (regres, dan žena, novoletna obdaritev otrok). Daljša razprava je pokazala, da je na tem področju težko kaj doseči. Dogovorni so se, da se zberejo potrebni podatki po delovnih organizacijah nakar bodo o tem ponovno razpravljali. Zimske športne igre ZP Iskra bo, kot lansko leto, organizirala posebna skupina, ki jo bo imenovala komisija za šport in rekreacijo ZP Iskra. Igre bodo v Kranjski gori ob koncu februarja ali v začetku marca 1971. Letne športne igre v letu 1971 pa bo po predlogu organizirala tovarna Elektromehanika Kranj. Za organizacijo dneva Iskre je dan predlog, da to prevzame tovarna Elementov, obrat Šentjernej. Janez >iEurostat 70« za embalažo Iskre (Nadaljevanje s 1. strani) opozorilo na vrhunsko stopnjo industrijskih izdelkov, kultiviranost in uspolost ovojnine neke firme, ki se je s tem praktično vključila med najzahtevnejše in celo ekskluzivne proizvajalce, kompleksno urejenih in obvladanih izdelkov. Izreden (po dosedanji praksi tujih firm) je lahko tudi komercialni uspeh, seveda, če bodo naše prodajne službe in z njimi proizvodnja iz vsega doseženega znale oziroma uspele narediti ustrezen poslovni »zamah«. Vso stvar moramo vrednotiti in izkoristiti predvsem z navedene strani. Za akcijo so vrata že odprta! Prireditelji — Evropska federacija za embalažo — bodo objavili fotografije, podatke o proizvajalcu in oceno žirije v več kot 60 revijah po vsem svetu. Nagrajene stvari pridejo z vsemi podatki tudi v zbirko »Najboljše v letu 1970«, podatke o tem pa bodo objavile tudi številne druge revije in časopisi. Odličje je možno koristiti tudi v čisto reklamne namene na sejmih in pri prodaji. Možnosti je torej dovolj in na dovolj visoki ravni, zato je ob vsem tem težko pogoltniti dejstvo, da je tak artikel že odpisan iz iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitih iiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii! cev, ki zasedajo delovna mesta, katerih zahteve so po sistematizaciji višje od dejanske izobrazbe, in ki so mlajši od 40 let ali bodo to starost dopolnili v letu 1970. 11. Zaradi naglega zastare-vanja znanj v sedanjem razvoju vseh strok in zlasti industrije s strmim razvojem tehnologije (elektronika) je zvišanje zahtev delovnih mest tako veliko, da je dolžnost vseh organizacij, da s funkcionalnim izobraževanjem skušajo dohitevati ta razvoj in zadovoljevanje rastočih zahtev. 12. Da bi se zagotovilo enotno izvajanje procesa poklicnega in funkcionalnega izobraževanja je nujno, da Statut ZP Iskra vključuje Temeljni pravilnik o izobraževanju, katerega predlog je sestavni del tega sklepa, organizacije ZP Iskra pa ta Temeljni pravilnik dopolnijo v skladu s svojimi specifičnimi pogoji (več o tem bomo pisali v nasl. številki). 13. Če upoštevamo, da v letošnjem študijskem letu štipendiramo na visokih in višjih šolah cca 400 študentov in 320 na srednjih šolah, po perspektivnem planu ZP pa bi potrebovali cca 1000 diplomantov visokih in višjih šol in 1000 diplomantov srednjih šol je potrebno da se objavi odprt razpis štipendij na vseh stopnjah in da se sprejmejo tudi študentje iz oddaljenejših krajev od lokacij naših organizacij in celo iz drugih republik; organizacije pa so dolžne sprejeti nove štipendiste glede na perspektivni razvoj in neustrezno kadrovsko strukturo. 14. Za številnejši odziv študentov in dijakov na Iskrine štipendije, se organizirajo na visokih in srednjih šolah kompleksne propagandne akcije (predavanja o ZP Iskra in njeni perspektivi, stalne razstave Iskrinih izdelkov, slikovni in propagandni material, ekskurzije po organizacijah ZP, ki so jih posa- mezne šole pripravljene vključiti v redni program, ki jih predlagajo in podpirajo tudi ustrezne izobraževalne ustanove). 15. Da bi olajšali stanovanjski problem naših štipendistov, naj se pripravi potrebna dokumentacija za izgradnjo študentskega doma za cca 300 študentov. 16. Klubu štipendistov naj se zagotovi klubski prostor, s čemer se mu omogoči večja aktivnost; organizacije ZP so dolžne prispevati potrebna sredstva za njegovo nemoteno tekoče delo. 17. Ker so potrebe po strokovnjakih z visoko in višjo izobrazbo v Iskri in v celotnem slovenskem gosp. veliko večje od števila diplomantov ustreznih šol zahtevamo, ob priliki sprejemanja Statuta Univerze v Ljubljani in posameznih fakultet v njenem okviru, da se ne dovoli podaljševanje rednega študija od 8 na 10 semestrov, temveč je treba zagotoviti, da se že sedanji dejanski študijski čas skrajša. 18. Za izvedbo nalog, skupnih za organizacije ZP (priprava sistemov in metod zajemanja kadrovskih pojavov, mentorstvo na šolah, tekoči stroški kluba štipendistov, propagandne akcije na šolah, priprava programov funkcionalnega izobraževanja) prispevajo organizacije 2 %o od bruto OD od L L 71. dalje, za štipendiranje študentov za nadaljevanje študija na 3. stopnji in za štipendiranje 300 učencev 7. in 8. razreda osemletke 3 %<, bruto OD od 1. L 1971 dalje. S tako zbranimi namenskimi sredstvi bo upravljal Odbor za kadrovske zadeve (v kolikor bo Statut ZP tak organ uzakonil) oz. Komisija za kadre pri Poslovnem odboru ZP. I. S. bodočega proizvodnega programa Iskre. Razlog za naše zadovoljstvo so tudi izredno ugodni komentarji članov žirije in drugih strokovnjakov embalaže, ki so se z mnogimi vprašanji in ocenami zanimali za naše delo in se pogovarjali z našimi predstavniki na sprejemu po podelitvi nagrad. Za stike in sodelovanje so se zanimali tudi predstavniki proizvajalcev polizdelkov kot na primer: Ciba-Geigy, proizvajalci kvalitetnih kartonov, tiskarn itd. S pozornostjo in zavzetostjo je dogodek spremljalo tudi jugoslovansko predstavništvo Zvezne gospodarske zbornice v Parizu in njen vodja tov. Drago Dolinšek. Verjetno je prav, da ob zaključku poudarimo predvsem, kaj pomeni vse to za Iskro in kaj lahko iz vsega izkoristimo. Brez dvoma je »EUROSTAR« pomembno priznanje za dosedanje delo in dolgoletna prizadevanja na področju oblikovanja embalaže in industrijskega oblikovanja sploh. Istočasno je to tudi priznanje in potrditev dosedanje orientacije in prizadevanja za hišni stil Iskre ter aktualna spodbuda za večji zagon pri bodočem delu. Ob tem pa je potrebno opozoriti ali vsaj vprašati vse naše organizacije: Ali se ob pakiranju svojih izdelkov zavedajo številnih možnosti in novosti na tem področju? Ali poskrbijo, da bi bili njihovi izdelki sodobni in sodobno pakirani (od nekaj tisoč Iskrinih izdelkov je v smotrni embalaži le nekaj deset izdelkov!)? Ali se zavedajo, da embalaža prodaja izdelke (in ne 'amo izdelke široke porabe! l? Marijan Gnamuš Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov SKLEPI 10. SEJE ODBORA ZA POSLOVNO POLITIKO ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA (17. II. 1970) 0 Odbor za poslovno politiko ZP naroča vodstvu ISKRA — COMMERCE in ISKRA — CAOP, da ponovno pripravita in predložita odboru za poslovno politiko ZP v obravnavo predlog o bodočem statusu CAOP in kje so večje prednosti, predvsem iz ekonomskih in programskih razlogov, če je v sedanjem statusu ali v okviru ISKRA — COMMERCE, in kakšen bi bil organizacijsko-pravni status CAOP v okviru ISKRA — COMMERCE. Pri tem pa odbor za poslovno politiko ZP izrecno poudarja, da je v okviru ZP ISKRA lahko le en center, in to z enotnim sistemom in programom. Ta predlog mora biti dostavljen odboru za poslovno politiko ZP v roku 14 dni. Predhodno pa mora to gradivo obravnavati tudi strokovni odbor CAOP, kateri naj po možnosti najde enotno stališče. 0 Odbor za poslovno politiko ZP sklene, da na osnovi dopisa organizacije ISKRA — Kondenzatorji št. KE/KV /6561 z dne 5. 11. 1970 glede problematike do proizvodnje elektrolitskih kondenzatorjev, generalni direktor ZP imenuje posebno komisijo, v kateri naj bodo predstavniki strokovnih služb ZP, ISKRA — COMMERCE, ZZA, AVTOMATIKE in KONDENZATORJEV, katera ima nalogo, da izdela konkreten predlog glede problema perspektivne proizvodnje. Rok za predložitev tega gradiva odboru za poslovno politiko ZP je 1. 1. 1971. 0 Odbor za poslovno politiko ZP v načelu osvaja predlog sklepov v zvezi s kadrovsko politiko ZP ISKRA KRANJ, katere je pripravilo Organizacijsko-kadrovsko področje z dne 28. 10. 1970, z zahtevo, da predno se predložijo v obravnavo in sprejem DS ZP, dopolnijo, sklepi komisije za kadrovska vprašanja z dne 6. 11. 1970 in s sklepi sestanka sekretarjev organizacij ZP z dne 12. 11. 1970 ter s pismenim stališčem od strani člana odbora za poslovno politiko ZP — tov. Klešnika, katere pa je treba potem tudi prilagoditi splošnim aktom ZP, zlasti statutu ZP. Prav tako pa je treba v predlogu novega statuta ZP vnesti predloge, ki izhajajo iz teh sklepov. Nadalje se odbor za poslovno politiko ZP strinja z dopisom ZP ISKRA za Skupščino socialistične republike Slovenije z dne 27. 10. 1970, vendar predlaga, da ga je potrebno predhodno obravnavati z vod-stvGm Univerze v Ljubljani in se glede odpošiljatve skupščini SRS sporazumeti. 0 Odbor za poslovno politiko ZP sprejema na znanje pregled neizvršenih sklepov organov upravljanja ZP z dne 2. 11. 1970 in program dela organov upravljanja in izvršilnih organov ZP ISKRA za to mandatno dobo do aprila 1971 z dne 2. II. 1970 ter nanju nima pripomb. Pregled neizvršenih sklepov organov upravljanja ZP ISKRA in program dela organov upravljanja in izvršilnih organov ZP ISKRA naj se da v obravnavo in sprejem DS ZP, vendar predno se bo predlog pregleda neizvršenih sklepov organov upravljanja ZP ISKRA obravnaval na DS ZP, se naroča ISKRA-COM-MERCE, da tudi on predloži k temu pregledu poročilo o neizvršenih sklepih organov upravljanja ZP ISKRA, kateri se nanašajo na njegovo dejavnost. 0 Odbor za poslovno politiko ZP sprejema na znanje informacijo o problemih integracije ZP ISKRA — RIZ Zagreb. 0 Odbor za poslovno politiko ZP se strinja s predlogom organizacijsko-kadrov-skega področja ZP z dne 3. 11. 1970, da se imenuje v komisijo za imenovanje direk-toja Tovarne elektrotehničnih in finomehanrčnih izdelkov Kranj, naslednje delavce: 1. Artič Ljuban, dipl. inž. ISKRA — COMMERCE 2. Gantar Pavle, dipl. iur. Strokovne službe 3. Slavec Igor Strokovne službe Imenovanje razpisne komisije je potrebno, ker je sedanji direktor tov. Boris Kry-štufek na lastno željo iz zdravstvenih razlogov razrešen delovnega mesta direktorja te organizacije. Predlog se predloži v potrditev delavskemu svetu ZP. Istočasno pa odbor za poslovno politiko ZP naroča organizacijsko—kadrovskemu področju ZP, da pripravi za DS ZP predlog za imenovanje in potrditev primopredajne komisije med sedanjim direktorjem in novim direktorjem omenjene organizacije. 0 Odbor za poslovno politiko ZP sklene, da se imenuje pri odboru za poslovno politiko ZP komisija za kvaliteto in zanesljivost v naslednjem sestavu: 1. Mlakar Franc, dipl. inž, — ZZA 2. Štok Žarko. dipl. inž. — Elementi 3. Pogačnik Franc, dipl. inž. — Elektromehanika 4. Vuga Lucijan, dipl. inž. — Avtoelektrika 5. Ognjanovič Drago, dipl. inž. — Aparati 6. Vreček Franc, dipl. inž. — Iskra — Commerce 7. Gašparevič Rene, dipl. inž. — RIZ. Istočasno potrjuje tudi del posebnega poslovnika ter naloge in pristojnosti, tako kot so podane v predlogu Orga-nizacijsko-kadrovskega področja z dne 26. 10. 1970. 0 Odbor za poslovno politiko ZP razrešuje direktorja investicijskega področja in istočasno v. d. direktorja Programsko-tehničnega področja tov. Štrausa Marijana, dipl. inž., ker odhaja na novo delovno mesto. Istočasno pa imenuje za v. d. direktorja Investicijskega področja in v. d. direktorja Člani ZB naše tovarne smo ob zaključku mandatne dobe 22. novembra zborovali v Šentjerneju. Pregledali smo naše dosedanje delo in ugotovili, da organizacija ZB ni angažirana tako kot bi morala biti glede na tradicijo, čeprav so člani organizacije ZB aktivni v skoraj vseh družbeno-potitičnih organizacijah. Priznati moramo, da naša organizacija nezadostno sodeluje pri reševanju problemov posameznikov; ni bHo čutiti tiste skrbi, kot je bilo to postavljeno na lanskem občnem zboru. Vzrok je delno vezan na preskromna finančna sredstva; zaradi tega nismo mogli realizirati postavljeni plan, saj smo od planiranih sredstev dobili na razpolago le eno osmino. Od zadanih nalog je bil edino izvršen zdravstveni pregled članov ZB, nekaj članov pa se je zdravilo v klimatskih zdraviliščih. Stanovanjski problem smo reševali v okviru tovarniških možnosti, na področju občine pa tega problema nismo uspeli reševati. Udeležba članov ZB ob proslavi dneva borca v Mostecu Ljubljana je bila številna, za kar so preskrbele komisije ZB v obratih. Ugotovili smo, da imajo nekateri člani ZB zaradi šibkega zdravja težave na delovnih mestih, ponekod tudi nerazumevanje, zato bomo v naslednjem obdobju izvedli obširno anketo, ki bo zajela vprašanja odnosov, težo dela, zmožnosti opravljanja dosedanjega dela ter ostale probleme članov ZB. Na podlagi te ankete bo komisija poizkusila reševati težave posameznega člana ZB. Novi odbor si je zadal tudi nalogo. Programsko-tehničnega področja tov. Dolharja Štefana, dipl. inž. 0 Odbor za poslovno politiko ZP je vzel tudi na znanje, da je za odgovornega pooblaščenca generalnega direktorja ZP za reševanje problemov podjetja MIKRON Prilep imenovan tov. Dolhar Štefan, dipl. inž., namesto dosedanjega tov. Štrausa Marijana. dipl. inž. 0 Odbor za poslovno politiko ZP imenuje primopredajno komisijo, in sicer v naslednjem sestavu: 1. Ileršič Vlado — predsednik — Strokovne službe 2. Belcjan Marija — član — Strokovne službe 3. Ančik Mitja — član — Strokovne službe Naloga komisije je, da iz- da bo poskušal reševati problem štipendiranja otrok članov ZB. Naša zelo skromna finančna sredstva iz lanskega in letošnjega leta nismo razmetavali, zato bo novi odbor imel možnost iste porabiti za najnujnejše potrebe. Glede letovanj v domovih ZB se bo komisija obrnila na terenske organizacije ZB za zagotovitev mest za naše člane. Člani ZB tovarne, ki so na vodilnih mestih, so dali obljubo, da bodo po anketi, iz katere bodo razvidni določeni problemi v tovarni vrši primopredajo poslov med direktorjem Investicijskega področja in v. d. direktorja Programsko-tehničnega področja — tov. Štrausom Marijanom, dipl. inž. in novim v. d. direktorja Investicijskega in v. d. direktorja Programsko-tehničnega področja — tov. Dolharjem Stefanom, dipl. inž. 0 Odbor za poslovno politiko ZP se strinja, da se v odbor za začasno upravo ISKRE — Tovarne orodja Ljubljana-Stegne imenuje, namesto dosedanjega člana tov. Urha Jožeta, ki mu je prenehalo delovno razmerje v tej organizaciji, tov. Dur-javo Petra, vodjo komercialnega sektorja ISKRE — tovarne orodja Ljubljana-Steg-ne. — nudili vso pomoč, in sicer v cilju, da se le-ti pozitivno rešijo. Na zborovanju smo sklenili, da bomo organizirali tovariška srečanja, na katera bomo povabili tudi že upokojene naše člane ZB z namenom, da ostanejo še nadalje v stikih z zaposlenimi člani ZB v tovarni. Novoizvoljenemu odbora želimo uspešno reševanje problematike organizacije ZB naše tovarne. Avgust Drnovšek SAMOZALOŽBA TRIOLOGIJE »Najboljši so padli« DAKI JEV I SPOMINI STANE SEMIČ — NOVO MESTO — RAGOVSKA 21 a ODREŽI ________________________ Naročilnica Nepreklicno naročam ..... izvodov trilogije »NAJ- BOLJŠI SO PADLE — Dakijevi spomini, ca. 1800 strani s ca. 50 dokumentarnimi slikami in ca. 20 ilustracijami, vezano v polplatno. Trilogija izide v prvi polovici leta 1971 in obsega obdobje od prihoda iz Španije 1940. leta do konca vojne. Cena vseh treh knjig v prednaročilu je 210 din, v prosi-prodaji pa bo 250 din, plačljivo na žiro račun založnika po fstavitvi računa, in sicer na tekoči račun št. 521-620-17159-1981 pri KB Novo mesto. Točen naslov naročnika: žig in podpis: Datum:............................ »Elementi« Ljubljana Letni občni zbor Zveze borcev ELEKTROMEHANIKA — KRANJ Strokovna ekskurzija brusilcev v tovarno umetnih brusov Swaty Maribor Tovarna umetnih brusov Swaty Maribor in njihovi strokovnjaki so nam dali veliko zaupanje v njihove proizvode; prepričali smo se, da znajo prisluhniti željam kupca V soboto 14. 11. 1970 je uprava »Elektromehanike« Kranj organizirala strokovno ekskurzijo pod vodstvom tov. Vinka Plešca v tovarno umetnih brusov »Swaty« Maribor. Namen ekskurzije je bil, da se delavci, ki delajo na brusilnih strojih podrobno seznanijo kaiko se izdelujejo in kakšna je možna najboljša in najvarnejša uporaba brusilnih plošč in ostalega brusilnega materiala, pri nas najstarejše in najbolj priznane tovarne umetnih brusov. Ob prihodu v tovarno Swaty sta nas sprejela tov. Albin Lampret in Rudi Golmajer in nam v uvodu povedala, da je bila tovarna Swaty osnovana leta 1879, ko je imela 3,5 ton proizvodov letno. Nekdanji lastnik g. Swaty je pokopan v Pobrežju pri Mariboru, za njegov grob pa skrbi uprava tovarne. Tovarna je imela lep razcvet tja do 1. 1920, takrat pa je zaradi tožb za ukradenimi licencami zapadla v težko stanje. Ponoven vzpon je doživela zopet po letu 1933. Leta 1944 je bila bombardirana in le po čudnem naključju so ostali tehnični in kemični podatki za izdelavo brusnih plošč nekje pri matični tovarni. Z delom so ponovno začeli po osvoboditvi. Zato imajo največ zaslug preživeli delavci iz bivše tovarne. Danes ima tovarna zaposlenih 440 delavcev, njihov bruto produkt pa se giblje v vrednosti 4,6 milijonov din. Imajo večinoma priučeno delovno silo, mesečni zaslužek pa je poprečno 1300 ND na delavca. Imajo zelo stroge zdravniške preglede za vse delavce, zato poklicnih obolenj ter nesreč pri delu skoraj ne poznajo. Na obisku tovarne smo si najprej ogledali pripravo ma> teriala za izdelavo plošč in brusov. Korund, osnovni material za izdelavo brusnih izdelkov uvažajo, nekaj pa ga jim proda tudi ruška tovarna. Ko je zmes korunda, smol in ostalega materiala pripravljena, jo dostavijo do stiskalnice. Kvaliteta brusne plošče ja odvisna predvsem od vestnosti delavca na stiskalnici. Zelo važno je, da je nanešena mešanica v kalup razporejena enakomerno, kar opravljajo ročno. Ko je plošča oblikovana, jo dajo na poseben voziček, tega pa porinejo v električno peč, kjer se plošča ali brus peče. Temperatura v peči je od 0—1300 stopinj. Ko izdelek zapusti peč, ga pošljejo v posebno strugamo, kjer bmsno ploščo ali brusno pilo dokončno oblikujejo. Nato je na vrsti kontrola, kjer vsak proizvod izpostavijo 40% večji obremenitvi, kot ga bo v normalni uporabi imel. Ko je proizvod 100% kontroliran, ga pošljejo v ekspedit, kjer ga pripravijo za odpremo kupcu. Zalog nimajo. Ne morejo pa tudi zadovoljiti vseh naročil, ker je njihova zmogljivost vezana na zmogljivost najsodobnejše električne peči na svetu. Ta pa je že v nepretrganem delu od 1965. leta. Imajo še tudi stare peči, vendar so te prezamudne in predrage; iz njih dobijo preveč izmeta. Po ogledu tovarne smo imeli strokovno predavanje z ogledom vseh možnih surovin, ki jih rabijo pri njihovi proizvodnji. Strokovnjaki tovarne Swaty so nas seznanili z vsemi možnostmi dobre in slabe strani uporabe n j iho-vih proizvodov. Dali so točna navodila za uporabo brusilnih plošč, da ne pride na stroju pri uporabniku do raz-leta, s tem pa tudi do možnih poškodb delavca, ki dela pri brusilnem stroju. Odgovarjali so na vsa naša zastavljena vprašanja. Po končanem predavanju in diskusiji so nas lepo nagradili z njihovimi proizvodi. Dali so na,m tudi precej literature o uporabi in asortimanu njihovih izdelkov, nakar smo bil: povabljeni na kosilo v obratu družbene prehrane. Zanimiva in poučna ekskurzija nam bo zelo koristila, saj smo se vsaj v osnovi seznanili s proizvajalcem in proizvodom, s katerim vsak dan delamo. Tovarna umetnih brusov Swaty Maribor in njihovi strokovnjaki so nam dali veliko zaupanje v njihove proizvode; prepričali smo se, da znajo prisluhniti, kako sprejema kupec in trg njihove proizvode. Za res strokovno vodstvo po tovarni in izčrpno diskusijo se zahvaljujemo obema strokovnjakoma tovarne Swa-ty tov. Albinu Lampretu in Rudiju Golmajerju, ki sta bila odlična vodiča po tovarni in izčrpna sogovornika v diskusiji. Na koncu bi izrekel še zahvalo vodstvu naše tovarne, ki je omogočilo res strokovno ekskurzijo. Želja delavcev je, da bi se take ekskurzije še prirejale. Franc Šenk Tekmovalci ZZA, ki so postali jesenski prvaki že drugo leto uspešno nastopajo v sind, ligi ljubljanskega okraja ZZA prvak v maiem nogometu ZZA SINDIKALNI JESENSKI PRVAK LJUBLJANSKEGA OKRAJA V MALEM NOGOMETU Prav je, da se v času, ko se letni športi umikajo zimskim, spomnimo na nogometaše ZZA, ki že drugo leto uspešno nastopajo v sindikalni ligi ljubljanskega okraja v malem nogometu. Posebno še, ker so v dosedanjih nastopih napravili nevsakdanji podvig. V 24 tek- mah, kolikor so jih do sedaj odigrali upoštevajoč tudi lanskoletno tekmovanje še niso bili poraženi. Uspeh je še toliko večji, če upoštevamo, da v ekipi ZZA\ni aktivnega nogometaša, za razliko od drugih sindikalnih kolektivov, ki nastopajo z znanimi nogometaši ljubljanskih klubov kot so Radovan, Jerebic, Jalševec in drugi. Nogometaši ZZA, ki so poleg kegljačev najagilnejši, imajo tudi letos lepe možno- OBVESTILO PRVI REDNI OBČNI ZBOR PD ISKRA Vse člane Planinskega društva ZP ISKRA in ljubitelje planin obveščamo, da bo prvi redni občni zbor PD ZP ISKRA dne 11. decembra 1970 v Domu sindikatov, Ljubljana, Dalmatinova 4, v veliki dvorani. Po enoletnem dokaj uspešnem delu bo PD ZP ISKRA na tem občnem zboru pregledalo svoje dosedanje delo ter sprejelo program akcij za prihodnje leto. (O delu in programu PD bomo poročali v naslednji številki.) sti, da ponovijo lanskoletni uspeh, kajti imajo 3 točke naskoka pred spomladanskim delom tekmovanja. Lestvica jesenskega dela: L ZZA 6 4 2 0 18:9 10 2. TEHNIKA 6 3 12 18:12 7 3. IGO 6 3 12 19:14 7 4. SL. CESTE 5 2 0 3 18:18 4 5. TRIBUNA 6 1 2 3 18:26 4 C. B. ZAHVALA Ob bridki izgubi moje hčerke JANE BOGATAJ se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v »kontroli« in sodelavkam na »¡zbiralniku« ter ostalim sodelavcem obrata ATN za podarjeno cvetje in denarno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti. Marija Bogataj ZAHVALA Ob smrti najine drage mame FRANČIŠKE GOLO REJ se iskreno zahvaljujeva sodelavcem v ključavničarski delavnici in v odd. elektro-ventil v kranjski tovarni za izraze sožalja, podarjena venca, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Albina in Slavko Goiorej ELEKTROMEHANIKA KRANJ — V soboto, 14. novembra je bila organizirana strokovna ekskurzija v tovarno umetnih brusov Swaty Maribor. Pri ogledu tovarne so se udeleženci seznanili s potekom proizvodnje, v razgovoru pa so jim strokovnjaki tovarne govorili o uporabi in asortimanu izdelkov. Želja vseh udeležencev je, da bi se take ekskurzije še prirejale. — Na sliki: udeleženci ekskurzije pred tovarno umetnih brusov Swaty v Mariboru ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sile — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, Lnt. 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj Nagradna križanka 29. november HOTENJE MIRU SENČNICA, LOPA MONGOLSKI VLADAR DLAKA POD NOSOM NAŠE LETALSKO PODJETJE ZAPORNIK IZDELO- VALEC JSNJENIH TRAKOV FRANC. KNJIŽEVNIH (ALBERT) .KUGA* NAJVEČJA TOVARNA ZPJSKRA* SMUČARSKA DISCIPLINA PSIHOLOŠKI PRESKUS SEVERNI JELEN GLAVNQ MESTO GRČIJE POKROVI- TELJSTVO LJUDSKA TEHNIKA KONJ S ŽLOV. GLAVO EKVIVA- LENT. ENAKA VREDNOST NEVARNA BOLEZEN UČENJE TUJE ŽENSKO IME MELINA HELIJ ATISKI HEROJ NEKDANJI PREBI- VALCI PERUJA FRANC. . ZGODOVINAR . NAJBOLJŠI ŠPORTNIK PIVSKI • IZRAZ STEKLENIČKJ ZA CEPIVO VRSTA LOVSKEGA PSA PRESTOL- NICA, ■IIMALAJSKE DRŽAVE OGLAŠANJ JELENA IME PEVKE Š7EF0K GRŠKI UOTOK V ^EGEJSKEM MORJU MORSKA RIBA MLINSKI ŽLEB MIK REKA MED POLJSKO IN NEMCUO. GOLT, FARIN KS IZUMITELJ PARNEGA STROJA (JAMES) OČESNI GIB HRVAŠKA POKRAJINA NABRE- KLOST IME FRANC. KNJIŽEVNIKA ROLLANDA PTICA PEVKA KLEČ DEL POTI VALJEVO glavno" MESTO SAUC ARABIJE KRAVICA ŽIVLJENJSKA POT STARO- GRŠKI ZDAJALEC . KRAJ PRI MEDVODAH ZELEZO MITING, SHOD REZULTAT POLET, ZANOS NASA IN TUJA ČRKA AVTOR: GORJANC ZDRAVKO KRATICA NA RECEPTIH AFRIŠKI VELETOK Za pravilne rešitve nagradne križanke je uredništvo pripravilo naslednje nagrade v skupni višini 700 din: PRISTA r NIŠČE V ZAH. NEMČIJI TOVARNA ELEKTRIČ. IZDELKOV V ŠK.LOKI 1 nagrada 5 nagrad 5 nagrad 5 nagrad 10 nagrad 100 din po 50 din po 30 din po 20 din po 10 din Rešitve nagradne križanke pošljite na uredništvo glasila »ISKRA«, Kranj, Savska loka 4, vključno do 20. decembra 1970.