DVOREC VOGRSKO? M? BIBEL ATLAS UVOU Ljubljanski mestni park jF I If F DOBROTE IZ SHRAMBE n »sami: n i i amiicr i i um/. TURISTIČNI Przyjmujemy gosci Serres en patio's Tom Lawton C ■EH I _J L ice Prešeren SONETNI VENEC ■H' !■ mtBBM ■ J DELO TISKARNA Dunajska 5, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel.: 314 346, 318 095, Faks: 302 658. Na naslovnici: Zvest Apollonio: Konji, 1996, akril na platnu, 120x145 cm Z razstave v dvorcu Vogrsko Telefoni revije Kras: 061/125-14-22 064/212-276 067/78-434 ^formativno revijo Kras izdaja podjet ediacarso, d.o.o., 1000 Ljubljana, Rimsl 8 " telefon +386-061/125-14-22 - Glav: Lev Lisjak; odgovorna urednica I( odopivec-Rebolj - Naslov uredništv eviia Kras, 6223 Komen, p.p. 17, telefo ^86-067/78-434 - Maloprodajna cena 5( 8IT- 5-000 Lit, 6,00 DEM, 4,00 $; namenil tih zaporednih številk s poštno dostavo l°veniji 3.000 SIT, za tujino s poštno dost v° 80.000 Lit, 80,00 DEM, 60,00 $ - Žii Mediacarso, d.o.o„ 50100-603431 j,ls^- Mo-Tiskama, Ljubljana - Fotografij °t°agencija Mediacarso - Nenaročen: popisov in fotografij uredništvo ne vrača tez izdajateljevega pisnega dovoljen ». natt$ ali kakršno koli povzemanje obja l^ih prispevkov iz revije Kras ni dovoljer . 0 mnenju Urada vlade R Slovenije ; onniranje št. 23/142-92 od 27.5.1993 so ija Kras s prilogami med proizvode infe tivne narave, za katere se plačuje davt - i?rorneta Proizvodov po 5-odstotni stopr Narodna standardna serijska števili ^Nl318-3257. GRSO SEPTEMBER 1996, št. 16 Mag. Daniel Rojšek: 3 Dušan Rebolj v pogovoru ZAKON 0 REGIJSKEM PARKU ŠKOCJANSKE JAME 4 z Jožefom Školčem: NAJ BI BIL SPREJET DO 10. OKTOBRA LETOS Dr. Peter Štih: 6 Prof. dr. Boštjan Anko: DEDIŠČINO BO TREBA VAROVATI Z ZNANSTVENIM PRISTOPOM 8 Agencija Kras: ” Agencija Kras v pogovoru SAMO UMETNOST IMA, IN NIČ DRUGEGA NA SVETU, 12 z Zvestom Apollonijem: SPOSOBNOST OHRANJATI SPOMIN NA CIVILIZACIJO Mag. Bojan Počkar: 16 Ciril Stanič: VARUJMO ZALOGO ČISTE KRAŠKE VODE POD LJUBLJANSKIM BARJEM! 18 Mag. Dušan Novak: 21 Jožko Žiberna: RUŠIJO IN UNIČUJEJO KRAŠKO DEDIŠČINO TER GRADIJO SPAČKE! 24 Agencija Kras v pogovoru z Markom Kosmačem: 26 ■H Ida Vodopivec v pogovoru PESEM NOVIH ZVONOV 28 z msgr. Metodom Pirihom: NAJ PRINAŠA MIR IN RADOST V DOMOVE Mira Čenčič: Mobitel: ZAKAJ ANALOGNI SISTEM MOBILNE TELEFONIJE? 34 I.V.R. v pogovoru z _ Andrejem Jazbecom: 36 m Lučka Čehovin: RAČUNALNIK NE MORE NADOMESTITI KNJIGE 38 Marija Godnič: ; IBIBEK: i 4o Uredništvo: BI RADI KUPILI, PRODALI ALI NAJELI HIŠO, KMETIJO, PARCELO? 40 Spoštovani bralci! Naslov uredništva: 1000 Ljubljana, Rimska 8 Telefon: 061/125-14-22 067/78-434 Komaj smo sodelavci revije Kras naredili vse potrebno za predstavitev KLUBA KRAS in za srečanje somišljenikov revije v dvorcu Vogrsko, že usmerjamo vse svoje moči v nove prevzete naloge. Naslednja, 17. številka revije bo posvečena Škocjanskim jamam in deseti obletnici njihovega vpisa v Unescov Seznam svetovne dediščine. V njej bomo objavili tudi izvlečke refera-tov za posvetovanje o znanstvenih in drugih raziskavah na zavarovanem ozemlju bodočega regijskega parka Škocjanske jame. Objavljeno bo tudi zanimivo gradivo, ki ga pripravljamo za naslednjo okroglo mizo revije Kras, ki bo 28.; novembra v Matavunu. Udeleženci se bodo pogovarjali o uresničevanju zakona o regijskem parku Škocjanske jame. V slovenskem parlamentu namreč obljubljajo, da bo Državni zbor ta zakon sprejel do 10. oktobra letos. Začeli smo tudi priprave na še eno okroglo mizo revije Kras-o možnostih, da se z rejo govedi in drobnice zaustavi zaraščanje krasa in obnovi ter razširi pašne skupnosti kot obliko organiziranja rejcev govedi in drobnice za obogatita’ kulinarične ponudbe Krasa z zanj tipično hrano. Cim vet lastnikov že zaraščenih ali opuščenih pašnikov in gmajn na Krasu naj bi se z denarno pomočjo države odločilo redit1 govedo in drobnico. Za to se zavzema Ministrstvo za kmetij-stvo, gozdarstvo in prehrano, ki je o tem predlagalo tudi izdajo posebne številke revije Kras. Pomembnih nalog torej ne zmanjka. Z vsako novo izdaj0 revije Kras se porodijo novi, utemeljeni predlogi, novt pobude! Uredništvo 28. novembra v Matavunu Strokovno L POSVETOVANJE O ŠKOCJANSKIH JAMAH IN OKROGLA MIZA Mag. Daniel Rojšek Daniel Rojšek, prof. geografije in dipl. etnolog. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica v Novi Gorici, 5000 Nova Gorica, Delpinova 16 Sprejemnem centru v Matavunu nad Škocjanskimi jamami bo v četrtek, 28. novembra 1996, ob deseti obletnici vpisa teh jam v Seznam Unescove svetovne dediščine strokovno posvetovanje in okrogla miza revije Kras. Udeleženci bodo poročali o znanstvenih in drugih raziskavah na zavarovanem ozemlju Škocjanskih jam predvsem iz obdobja po vpisu, v pogovoru za okroglo mizo pa se bodo posvetili prihodnim dejavnostim. Posvet in okrogla miza bosta sklepni dejanji zaznamovanja tega pomembnega dogodka 5a našo naravno in kulturno dediščino, za prebivalce Škocjanskega Krasa, za občino Divača 'n za našo mlado državo. Konec avgusta smo končali zbiranje Prispevkov za posvetovanje. Avtorji so jih ■rimreč prijavili kar 28, razporedili pa smo jih v tr> vsebinske sklope. Po pozdravnih nagovorih se bomo Poklonili spominu na Rada Smerduja, ki je ^vel s pripravami za vpis Škocjanskih jam v eznam svetovne dediščine. Podpisani bom ^govoril o njegovem delu, Peter Skoberne pa to dopolnil s prikazom diapozitivov. Nato si Ho ogledali še Radov film o jami Brimščici. V prvem vsebinskem sklopu z ^lovom Regijski park Škocjanske jame ter j rstvo naravne in kulturne dediščine bo Vet avtorjev predstavilo naslednje prispevke: ■ Uprava MOP za varstvo narave - Sektor za ^tvo narave: . ^navijanje regijskega parka 2 ganske jame v Blanka Bartol: 3ariitvo krajine - oris Deanovič: V v 0, n.c‘a*' stavbne dediščine 4 ■/ Vlru regijskega parka Škocjanske jame Klemen Krek: dedpv , tcr varovanje naravne in kulturne Koželj: 6 rna dediščina in varovana območja KeVlado Lah: v ^ Jski Park Škocjanske jame 7. r,n°s" d° preostalega Krasa ^rhit ^>arko Uikar: v rel-fck,Urn' Pogledi na kulturno dediščino 8. Mil'*S^ttni ParLu Škocjanske jame ,skwi‘ltt.11 "^jeLt velikega pomena 9. p) v Škocjanu) ^varn"'11 Prosen: 0vana območja kot podlaga za sonaravni razvoj 10. Mag. Peter Turk: Arheološka najdbišča Škocjana in okolice Drugi vsebinski sklop Naravoslovne raziskave Krasa obsega devet prispevkov naslednjih avtorjev: 1. Matej Bezeljak: Velika in Mala Koščakova jama 2. Dr. Anton Brancelj: Biološke raziskave v vodah Škocjanskih jam 3. Dr. Bogdan Jurkošek: Fosili južnega dela Krasa 4. Mag. Martin Knez: Raziskovanje Velike doline (Škocjanske jame) 5. Mag. Janja Kogovšek: Značilnosti pretikajoče vode in izločanje sige v Škocjanskih jamah 6. Dr. Andrej Kranjc: Rezultati raziskovalnih projektov Škocjanskih jam 7. Slavko Polak: Ornitološko ovrednotenje slovenskega matičnega Krasa 8. Prof. dr. Boris Šket: Kaj vemo o vodni podzemeljski favni Škocjanskega Krasa? 9. Dr. Tadej Slabe: Kraški pojavi, odkriti pri gradnji avtoceste ob Škocjanskih jamah Tretji vsebinski sklop z naslovom Človek in kras obsega osem prispevkov naslednjih avtorjev: 1. Prof. dr. Ana Barbič: Brkini in Čičarija: Socioekonomska dogajanja v času 2. Dr. Branka Berce-Bratko: Človek in kras ter biosferno območje 3. Mag. Lidija Globevnik: Procesi desertifikacije na Brkinih in v Čičariji 4. Mag. Irena Rejec Brancelj: Vpliv poselitve in gospodarstva na okoljevarstvene poteze Reke 5. Mag. Daniel Rojšek: Velika voda-Reka - k raška reka 6. Barbara Vidmar: Krajinski park Kraški rob 7. Zavod za zdravstveno varstvo Koper: Prispevek Zavoda za zdravstveno varstvo Koper 8. Dr. France Habe: Diskusijski prispevek: Četrt stoletja prizadevanj za čisto Reko Posvetovanje se bo začelo v četrtek, 28. novembra 1996, ob 9. uri. Dopoldanski del bo trajal do 13. ure, popoldanski del pa se bo nadaljeval ob 15. uri in končal ob 17. uri. Poročevalci bodo svoje prispevke predstavljali po deset minut, vsak vsebinski del pa bomo sklenili z razpravo. Nekateri avtotji so že poslali izvlečke svojih prispevkov. Naslednja, 17. številka revije Kras bo namreč objavila vse prispele izvlečke. Vse prispevke s povzetki v angleškem jeziku pa bomo objavili v posebnem zborniku, ki bo izšel v prvi polovici leta 1997 kot dvojna številka revije Kras. Posvetovanju bo sledil pogovor za okroglo mizo, v katerem bomo udeleženci predvsem spregovorili, kakšne so naloge države in državljanov, občine in prebivalcev vasi Betanja, Matavun in Škocjan na osnovi določil zakona o regijskem parku Škocjanske jame! Pogovor z Jožefom Školčem, predsednikom Državnega zbora Republike Slovenije O REGIJSKEM PARKU ŠKOCJANSKE JAME NAJ BI BIL SPREJET DO 10. OKTOBRA LETOS ospod Školč, letos 28. novem-^1:.i* bra bo deseta obletnica vpisa Škocjanskih jam v Seznam Unescove svetovne dediščine. Iz Unesca so nedavno vprašali, ali je Državni zbor sprejel predlagani zakon o regijskem parku Škocjanske jame. Skoraj si ne bi mogli zamisliti kakršnega koli slavljenja obletnice brez sprejetja tega zakona. Zato Vas za bralce revije Kras vprašujemo, ali bo zbor zakon obravnaval na zasedanju v septembru? In če ga bo obravnaval, ali je realno pričakovati, da ga bo sprejel? “Skoraj bi si upal zagotoviti, da ga bo Državni zbor pred tem slavjem obravnaval in po vsej verjetnosti tudi sprejel. Velja pa pri tem pojasniti napačni vtis, češ da je bilo z zakonom o regijskem parku Škocjanske jame vse v redu, Državni zbor pa njegovo sprejetje zavlačuje. Upam si reči, da je bilo v resnici drugače. Iz Državnega zbora je bilo kar Foto: D. Dubokovič nekaj spodbud, daje treba probleme varovanja kraških jam in posebej Škocjanskih jam čim prej urediti. Po nekem naključju je vodja Sprejemnega centra v Matavunu nad Škocjanskimi jamami Ludvika Foški moja sošolka s fakultete in tudi ona med mnogimi drugimi sproti poskrbi, da se vsaj v moji pisarni na vprašanje o sprejetju zakona o regijskem parku Škocjanske jame nikoli ne more pozabiti. Nisem sicer raziskoval, zakaj se je tako dolgo čakalo s tem zakonskim predlogom, sem pa si izpisal nekaj podatkov... Predlog zakona je bil predložen Državnemu zboru v prvo obravnavo avgusta 1994-Zbor ga je obravnaval v februarju 1995, kar pomeni, da s o vmes potekle le tri seje. Za drugo obravnavo smo prejeli besedilo zakona 4. avgusta 1995 in ga obravnavali v maju letos. Potem pa smo, žal čeravno je bila želja, da bi ga sprejeli pred poletnimi parlamentarnimi počitnicami - pred' log besedila za tretje branje prejeli prepozno, šele 19. junija-To pa je bil čas, ko so se vrstile seje zbora, ki še niso bile končane, zato predloženega zakona o regijskem parku Škocjanske jame ni bilo mogoče uvrstiti na dnevni red za tretje branje in sprejem... Tako bc sedaj zakon uvrščen med pred' nostne naloge zbora. To naj b> se zgodilo do 10. oktobra letos. Za popolno vedenje c zadevi pa moram povedati, da je zakonodajna služba parlu menta opozorila na nekaj pomanjkljivosti predlaganega zakonskega besedila. namreč ne upošteva rešitev, so že sprejete v drugih zakonih-Medtem je bila narnre1 podržavljena plemenska čre konj v Konjerejsko turistični1 centru Lipica in z zakonom sC bili podržavljeni spomenik1 Vlada je zato morala besedilo zakona o regijskem parku Škocjanske jame prečistiti in uskladiti z že uveljavljeno zakonodajo... Če bi namreč zakon, kakršen je bil predložen parlamentu v tretje branje, sprejeli, bi ga bilo zelo težko uresničevati. Če povzamem osnovo misel, lahko rečem, da bi v Primeru, ko bi bila velika vnema predlagateljev zakona o regijskem parku Škocjanske Jame podložena s pravočasnim Predlogom solidnih rešitev, ta zakon že veljal. Interes vseh Političnih skupin v parlamentu Je namreč vseskozi, naj se zakon čim prej sprejme!” Kaj pa predlog zakona o jamah? Zakaj ga je Parlamentarna procedura Pustila ob strani, saj bi bilo sUiiselno obravnavati ga ter §a sprejeti sočasno s predložni zakona o regijskem Parku Škocjanske jame? ' Ta zakon je zboru v prvi obravnavi 27 tembra 1994 na predlog p eunčiča. Po razpravi pa j sklenil, da predlagano br zakona ne ustreza, ter s ^°daten sklep, naj predi skupaj z vlado pripra Upoštevanju do obravnavi °ženih stališč,--------- tsmeritev, nov o i ’’ zato ga v zboru nismo mogh obravnava Pri tem je tret a v zvezi s Krasom za ^ugoče kopirati, saj uPoštevati posebno 'ttočja države. Od že 0 Posebnost Krasa z ^redi, do tega, da se to :ak°ni, po katerih t Jasn°- kaj se varuje in P°trebnega veliko stro! kela- h to ne le ljubit včasih trosi le c kakršnih se ne da uresniči. Skrb za Kras ne more biti prepuščena samo občinam in društvom!” Po rodu ste Primorec in s tem tudi s svojimi geni povezani s krasom ter s tipičnostmi kraške prirode, saj je skoraj vsa Primorska po sestavi svojega podzemlja in zemeljskega površja bolj ali manj kraška... Kaj je za Vas osebno kras z vsemi svojimi pojavnimi značilnostmi in kaj doživljate, kadar se mu predajate? “Z besedo Kras se mi porojeva veliko število asociacij. Porojevajo se v različnem zaporedju... Prav gotovo je ena med njimi povezana z mojim prvih šolskim izletom, v prvem razredu osnovne šole, v Postojnsko jamo, kar je bilo v tistih časih za fantiča iz Breginja prava dogodivščina. Potem je tu vpliv dolgo časa veljavne napačne predstave iz osnovne šole o Krasu kot o neki kamniti, pusti, vetrovni pokrajini, ki da so jo tujci s posekavo gozdov obubožali, pa je zato tam zelo težko živeti. Vsekakor pa vselej, kadar pomislim na Kras, hkrati pomislim tudi na Breginj, ki sicer s Krasom nima nič skupnega, a je imel čudovito arhitekturo, kot jo ima Kras. Le, daje bila v Breginju po znanem potresu vsa ta arhitekturna dediščina posuta in uničena, kraške vasi pa z obnavljanjem hiš in domačij ohranjajo svojo tipičnost... In pri besedi Kras se spomnim literarnih zgodb o njem, inspiracij pišočih o Krasu - od Kosovela do Handkeja - in, normalno, tudi kulinarike, ki je na tem območju briljantna. Pa tudi na sošolce se spomnim! Kras je v bistvu ena izmed sestavin Primorske, ki jo ne delim na severno in južno, ampak razumevam kot enovit prostor od Vršiča do morja in tudi na obeh straneh slovensko- italijanske meje... Ko se pogovarjamo o Primorski kot delu Slovenije, jo je treba razumevati kot celoto, saj sta Primorsko stoletja določala Trst in Gorica. In znotraj tega si Primorske ni mogoče zamišljati brez Krasa kot njenega naravnega zaledja teh dveh velikih mest.” Kot poslanec in predsednik Državnega zbora povejte, prosimo, kako ocenjujete prizadevanja občin, da bi se glede na svoje skupne interese tudi v upravnem smislu povezale v regije. Bi takšno povezovanje na regionalni ravni z določenimi upravnimi pristojnostmi morebiti oslabilo upravno moč države, pa zato ni zakonodaje o regionalnem povezovanju občin? “Pravila, ki veljajo, v ničemer ne preprečujejo občinam, da bi se medsebojno povezovale... Ustava je precej stroga v tem smislu in pušča možnosti samo prostovoljnemu povezovanju občin. V Državnem zboru ni mogoče ničesar storiti za to povezovanje, ne da bi se poprej spremenila ustava. Same občine pa imajo to možnost. Zato mislim, da izgovor o državi, ki da zgošča svojo upravno moč, ustreza marsikomu v občini, da se ne bi najprej povezovali s sosednjimi občinami ampak rajši z drugimi, tretjimi! Je pa res, da bo treba o tem znova odpreti razpravo. In ko govorimo o Krasu, je vendarle veliko vprašanje, kako si kdo predstavlja to regijo. Ali na način, kot sem že omenil pojmovanje celovitosti Primorske, ali pa ne način, ki smo ga že imeli in se zavzemali za severnoprimorsko, južnopri-morsko, kraško, obalno in še kakšno regijo. Če bodo šla prizadevanja v smeri oblikovanja regij po zgledu nekdanjih velikih občin, potem bo upiranje tako imenovanemu ljubljanskemu centralizmu pogorelo že na svojem začetku. Regije morajo biti po moji presoji dosti bolj smelo zasnovane in upam si trditi, da bi si s takšnimi regijami bolj oddahnili tako imenovani centralisti v Ljubljani kot regionalisti v občinah!” V parlament vsem poslanbcem v Državnem zboru in svetnikom v Državnem svetu redno dostavljamo revijo Kras, da bi bolj celovito poznali tipiko morfološko, geografsko, biološko, socialno in gospodarsko povsem specifičnega kraškega območja Slovenije... Ste revijo po prejetju posameznih izdaj vsaj prelistali ali celo kaj posebno zanimivega prebrali? Ali lahko poveste, kaj Vam osebno in kot predsedniku Državnega zbora revija sporoča in kaj Vam pomeni? “Če povem odkrito, revije v celoti prebrati, ko jo dobim na mizo, ne morem, čeprav je zelo spodobno oblikovana in urejena. Tega mi čas enostavno ne dopušča. Normalno pa je, da jo vedno prelistam. In tisto, kar se mi zdi zelo pomembno, je, da v njej sodelujejo tudi avtorji iz zamejstva. Revija Kras predstavlja Kras in kraške posebnosti celovito ter razširja vedenje o njem daleč čez okvire, ki jih o Krasu poznajo v Ljubljani... Moram pa tudi priznati, da v začetku nisem veijel, da bo revija Kras vzdržala in postala tako cenjena!” Pogovarjal seje: Dušan Rebolj SLOVENSKA ZGODOVINA Iz knjige “Slovenska zgodovina do razsvetljenstva” KRAS in SLOVENSKI PROSTOR Dr. Peter Štih doktor zgodovinskih znanosti, docent na Filozofski fakulteti, Univerza v Ljubljani, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2 ohorjeva družba v Celovcu in podjetje Korotan Ljubljana, d.o.o. sta v letu 1996 izdali knjigo j BJI H "Slovenska zgodovina do razsvetljenstva" avtorjev dr. Petra Štiha in dr. Vaška Simonitija. Z dovoljenjem avtorjev in založnikov objavljamo iz nje uvodno poglavje Prostor, v katerem bo bralec dojel pomen Krasa v zgodovinskem nastajanju samostojne države Slovencev. 'TfMvrv. IOAlsL SAMBVC\ ORTELIO SVC Shfnte dane qui.hu mffflam z d,vanrurjhtwirwn arjalcev in se z njimi pogovarjati, recimo tako, kot je v tem intervjuju za revijo Kras, in potem vse to z razumljivimi besedami posredovati občinstvu bodisi v pisni besedi, po televiziji ali po radiu. Ljudje jim bodo za to hvaležni, nam pa ne bo treba obiskovalcu na razstavi, ki sprašuje, kaj slika predstavlja, razlagati, da je upodobljeni konj v resnici konj”. Zvest Apollonio na dvorcu Vogrsko Prav kritika vas je določila za ključnega slovenskega marinista 20. stoletja. Ste slikar svetlobe in ambienta, ključno mesto v vaših delih pa odigrava tudi erotični element, najpogosteje uresničen v podobi ženskega akta. Štiriintrideset slik, ki so od aprila letošnjega leta razstavljene na dvorcu Vogrsko, tudi dokazuje vaše motivne stalnice... Zadnjih nekaj let pogosteje upodabljate tudi živali, zlasti bike. V letošnjem poletju pa ste se kot udeleženec prve likovne delavnice “Dvorec Vogrsko 1996” ponovno soočili z motivom konja. Znano je, da je prav konj kot likovni izziv v zgodovini umetnosti zelo pogost, hkrati pa zelo zagoneten in erotičen motiv... Kaj bi rekli o tem? “O konju in konjih razmišljam vse najboljše. Pa tudi o ljudeh, ki se z njimi ukvarjajo ali so se ukvarjali. V mislih imam jamskega človeka s čudovitimi upodobitvami konj, Indijance v prostranih ravnicah, cesarje na konjih, konjerejce, športnike -tekmovalce, kočijaže, vojake in kmete pa tudi Lady Godiwo, ki se je gola razkazovala na konju, kar je bilo in je še danes hudo erotično. Predno sem ponovno začel upodabljati konje (na akademiji sem to že počenjal), sem si pozorno ogledoval po muzejih, kako so to delali Velasquez in Rubens pa Picasso, Gericault, Degas in drugi slikarji. Povzpel sem se tudi na pročelje cerkve sv. Marka v Benetkah in otipal mišice konj znamenite konjeniške skulpture. Vsa velika mesta na svetu premorejo kip vladarja na konju. Pred palačo Združenih narodov v New Yorku je morda najlepši kip z Indijancem na konju, ki ga je izdelal Ivan Meštrovič. Kdaj bomo Slovenci premogli konjeniško skulpturo, kakršna je, recimo na brandenburških vratih v Berlinu? Sele tedaj bomo državotvorni in samostojni! O bikih pa raje ne govorimo, ker sem sam rojen v znamenju bika. Druga moja priljubljena tematika je morski pejsaž ali marina. Zame je morje ogromna placenta, kjer maternične tekočine nikoli ne zmanjka. V nji se zrcali vse vesolje, od zvezdnatega neba tja do najdrobnejših ožigalkarjev. Ta motiv skoraj vedno združujem z žensko figuro, ki je z njim telesno in morfološko združena; od tod tista mehkoba in erotičnost, ki sem jo malo prej omenil in ji je usojeno, da zaradi privlačnosti in užitka, ki ob njej nastane, prekreira s\’et in življenje v njem ”. Na že omenjeni razstavi je nekaj slik, podob vipavskega pejsaža, seveda s prisotnostjo čudovitega dvorca Vogrsko, mislimo konkretno na sliko Grajsko jutro. Ambient spodnje Vipavske doline se gotovo razlikuje od kraško-istrskega prostora. Vaša, lahko bi rekli kar vulkanska moč eruptivnega in emocionalno nabitega doživljanja ter diskretno nakazana mističnost na tem pejsažu odslikuje vaše konkretno doživljanje ambienta in samega dvorca. Z barvami in potezami ste to uresničili na platnu, za naše bralce in tiste, ki razstave niso videli, pa vas prosimo, da še z besedami opišete, zakaj sta vas ambient in dvorec tako prevzela, da ste ju likovno interpretirali? “V Vipavsko dolino sem vedno rad zahajal, delal sem v likovni koloniji na Vipavskem Križu in opazoval drugačnost te pokrajine, vkleščene med kraško planoto na jugu in visokimi hribi na severu, opazoval sem hiše, zvonike, potoke, drevesa, pobočja Z vinogradi in se začudil, da ta pokrajina premore nekaj, česar nimata ne Kras ne Slovenska Istra. Na vzpetinah ob vaseh ali v samih vaseh so zrasli mogočni dvorci ali gradovi: Kromberk, Zemono, Vipavski Križ, Vogrsko, Rihemberk, ki pričajo o bogati preteklosti teh krajev in obenem o velikih vplivih zahodnih kultur. Opazoval sem drugačno razporeditev svetlobe na fasadah, drugačen naklon strehe in drugačne kritine, ki so me spominjale na Furlanijo in celo Toscano. Vse to je bilo zame nov slikarski izziv, ki sem ga najprej upodobil na treh slikah iz Vipavskega Križa, ki danes visijo v zbirki BTC v Ljubljani, nato pa še v omenjeni sliki Grajsko jutro, ki prikazuje dvorec Vogrsko v vsej njegovi bleščavi. Če ne bi videl te pokrajine, bi bil siromašnejši za ves tisti utrip sončnih žarkov, ki se poigravajo nad vogrskim dvorcem in mečejo nadenj svetlobo, zasičeno z neverjetno energijo. Ta še pozno zvečer seva iz njegovih oken Profesor za grafiko na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani Skoraj dvajset let ste živeli v Ljubljani, kjer ste bili profesor za grafiko na Akademiji za likovno umetnost, opravljali pa ste še številne druge dolžnosti in bili predstojnik grafičnega oddelka, štriri leta ste opravljali tudi dolžnost prodekana. Od upokojitve leta 1989 ponovno živite v Portorožu. Sedaj, z določeno časovno distanco, verjetno mnogokrat razmišljate o vašem “ljubljanskem obdobju”. Kako ste kot Primorec doživljali ta čas? Povejte nam, bi se danes še odločili za profesorski poklic, bi se spet odločili enako? “Kot Primorec sem ljubljansko obdobje doživljal skoraj tako kot vsi primorski umetniki, ki so bili pred menoj v Ljubljani. Resda sem jaz imel to prednost, da so me skupaj z Debenjakom in bratoma Kalin sprejeli med visokošolske učitelje in lahko rečem, da sem se osemnajst let nesebično razdajal študentom, ki so na grafični oddelek ljubljanske akademije prihajali z vsega sveta zaradi slovesa te šole. Narobe je bilo le to, da na slikarski ali kiparski oddelek ni prihajal skoraj noben študent iz Amerike, Argentine, Japonske, Kitajske, Mehike, iz nordijskih in arabskih dežel, bili pa so redni gostje na grafiki. In nebodigatreba, ko sem resno zbolel in malo manj prihajal na akademijo, so ukinili grafični oddelek, ki sem ga vodil. Danes ljubljanska akademija nima grafičnega oddelka, kot ga imajo vse akademije na svetu, ki ji tedaj v tem niso segale niti do gležnjev! Ko sem odhajal v pokoj, so mi podarili lično monografijo z ljubljanskimi razglednicami in z nedvoumnim naslovom “Pozdrav iz Ljubljane”. Tedaj sem se počutil, kot so se počutili vsi moji primorski predhodniki v Ljubljani, kot Spazzapan, Černigoj, Čargo, Kosovel, da imenujem samo nekatere, ki so bili onemogočeni, nezaželeni ali so prezgodaj umrli. Skoraj bi pozabil povedati še en pripetljaj...! Ko sem ob neki priložnosti vprašal direktorja Cankarjevega doma Mitjo Rotovnika, kaj mora narediti primorski umetnik, da bi lahko razstavljal v Cankarjevem domu, mi je odgovoril, da bi moral delati take akrobacije, ki jih jaz ne zmorem. Pa še res je! Seveda s tem nočem reči, da v Ljubljani nimam čudovitih prijateljev, ki so se tam rodili in tam živijo!” Država dela krivico sama sebi... Vse pogosteje slišimo kritike o mačehovskem odnosu države do umetnosti, zlasti davčne politike, ki ne motivira niti ustvarjalcev niti kupcev umetnin. Kaj mislite o tem in kako bi nas primerjali s sosedi, zlasti z Italijo, kjer vas poznajo in ste se že večkrat predstavili? “Država dela krivico sami sebi. Sprašujem se, zakaj mi danes hvalimo stari Egipt, Mezopotamijo, predkolumbijsko Mehiko, renesančne Firence, francosko dolino gradov ob Loiri ali Etmitažo? Zato, ker je država znala poskrbeti za umetnost, kajti samo umetnost ima, in nič drugega na svetu, sposobnost ohranjati spomin na civilizacijo, ki je sestavljena tudi iz znanosti, politike, poljedelstva in tako naprej. Sicer sem pa že povedal, kdaj bo naša država samostojna. Kar se tiče sosednje Italije, lahko rečem, da ljubosumno čuva svojo umetnost, staro in novo, plačuje svoje najboljše umetnike za javna dela, in ji je hudo, da so zunaj njenih meja tudi dobri umetniki”. V določenih preteklih obdobjih še na prehodu v 20. stoletje, so umetniki živeli dokaj boemsko. Kakšen je status umetnika v družbi danes in kakšen je vaš odnos do materialne uspešnosti? “V teh in drugih preteklih obdobjih so se umetnikom godile strahovite kfl' vice. V srednjem veku so gradili katedrale in poslikavali gradove za kos kruha in strok česna, ob koncu prejšnjega stoletja d Modigliani in Van Gogh prodajala svoje slike za čašo pijače ali za sendvič Boemstvo je bilo družbena prisila. Nihče S ni nikoli želel umreti od jetike ali lakote-Tudi današnja družba ne daje umetnik11 položaja, ki mu pripada. Zanimivo je, da / umetnik-slikar v kameni dobi imel priviha ran položaj. V tistih časih so lovci v ple menu skrbeli za njegovo lagodno počutje, ko je slikal bizone na skalah Altamire. Prinašali so mu hrano, ženske in naraščaj so ga obkrožali. Moj odnos do materialne Uspešnosti je pozitiven, če je v skladu z duhovnimi dobrinami in če jo deliš z drugimi!” V letu 1995 ste v samozaložbi ^dali monografijo Zvest Apollonio. Zakaj ste se, ob velikem številu založniških hiš, °dločili za samozaložbo in v čem vidite Pomen monografskih izdaj, ko pa vendar yenio. da v majhnem slovenskem prostoru ttiso tržno zanimiv artikel? “Ker sem lahko sam izbiral najboljše sodelavce: pisce, fotografe, °blikovalce, stavce in tiskamo. Ko je pred Več kot desetimi leti izšla moja prva mono-Srafija v založbi Lipa, sem se moral °dpovedati honorarju, da sem dobil toliko z,i toliko knjg. Ko mi jih je zmanjkalo, sem Fh moral kupovati. Zdaj je obratno. Če jih kdo hoče imeti, mora priti k meni... Seveda je to zahtevalo ogromno tmda. Vedno bom kl'aležen tistim, ki so mi vnaprej odkupili kujige ali slike. Pomen monografskih knjig je v tem, da celovito predstavijo umetnikovo delo, njegove razstave, nagrade in bibli-°Srqfske podatke. Če v tem prostoru monografije niso tržno zanimiv artikel, so temu spet krivi politiki, ki knjige celo obdavčujejo. Ko sem bivšega ministra za kulturo Sergija Peljhana povprašal, če je kaj možnosti za subvencijo moje monografije, mi je v stilu Mitje Rotovnika dejal, da monografij ministrstvo ne podpira. Torej je jasno povedal, da tega artikla Slovenci ne potrebujejo. Pobudnik Monizma - svetovne humanistične organizacije na Slovenskem Znana osebnost ste. Javnost vas že dolgo pozna - ne le po umetniškem snovanju - ampak tudi kot enega izmed pobudnikov in ustanoviteljev lionizma na Slovenskem in zlasti na Primorskem. Zanima nas, kako ste kot likovni ustvarjalec lahko tako dejavni, kako pripomorete h humanističnim ciljem te svetovne organizacije? “To zemljo si delimo z vsemi živimi bitji, ki jo naseljujejo - od mikroorganizmov, rastlin in živali do človeka. Za preživetje je treba vzpostaviti ravnotežje med vsemi prebivalci tega planeta. Lions Club International kot največja humanitarna organizacija, ki ima tudi svetovalno vlogo v Združenih narodih, se že skoraj osemdeset let ukvarja prav s temi vprašanji. S spremembo našega političnega sistema je prišlo do velikih vrzeli predvsem v socialnih, ekoloških in humanitarnih dejavnostih, zato smo na veliko ustanavljali Lions klube širom po Sloveniji, ki danes s šeststo člani predvsem iz vrst intelektualcev delujejo na tistih področjih, s katerih se je država umaknila. Likovni umetniki veliko pripomoremo pri nabiranju denarja za humanitarne akcije. Dela, ki jih v ta namen podarimo, so na dražbah vedno razprodana. Z denarjem pa pomagamo slepim, slabovidnim in drugače prizadetim ljudem. Biti član Lions kluba ni vprašanje časa, ki ga mi vsak dan primanjkuje. Zame in za vse člane je to velika čast! ” Pravi prijatelj ti bo vedno prisluhnil Prijatelji vas poznajo tudi kot dobrega kletaija in poznavalca vin. Svoje vinograde imate v rodnih Bertokih. Tam imate tudi oljčne nasade. Kaj vam “kmetovanje” pomeni in kako ga usklajujete s svojo umetniško ustvaijalnostjo? “Zal je človeku dano eno samo Življenje in v njem ne more postoriti vsega, kar bi rad..! To svoje kletarstvo in oljčar-stvo jemljem kot hobi; prav tako, kot nekateri moji prijatelji balinajo ali jadrajo. Pomembno je, da to delaš z dušo in si domišljaš, kako bi bilo lepo, če bi počel samo to. Zame je to počitek in obenem zabava ”. Biti znan in uspešen morda prinaša mnogo prednosti, lahko pa tudi ne? Mnogo znancev in prijateljev imate. So to pravi prijatelji? Kako kot javna osebnost, kar nedvomno ste, doživljate prijateljstvo, kaj pri ljudeh najbolj cenite in spoštujete? “Veliko ljudi poznam, med njimi je mnogo prijateljev. Pravi prijatelj je tisti, ko se ne obotavljaš, da bi ga poklical, ker veš, da ti bo vedno prisluhnil neglede na to, ali mu poveš dobro ali slabo novico. Pred dobrimi prijatelji nimam skrivnosti; prav tako jih tudi oni nimajo pred mano. Pravi prijatelj je tudi tisti, ki ga nisi videl pemajst ali dvajset let, pa se ga razveseliš, kot bi bilo včeraj... Pri ljudeh najbolj cenim željo po zbliževanju! ” Začetek velikega in pomembnega projekta... KRAŠKI REGIJSKI PARK KRAS KOT DEL ZAVAROVANIH OBMOČIJ y s s s meniji A/Tort Union Pnnl/or Mag. Bojan Počkar Bojan Počkar, dipl. inž. gozdarstva, raziskovalec in vodja projektov v podjetju OIKOS, d.o.o., Svetovanje za okolje, 1230 Domžale, Ljubljanska 36 Ministrstvo za okolje in prostor je na javnem razpisu izbralo podjetje OIKOS, d.o.o.. Svetovanje za okolje, za pripravo projekta z naslovom Osnutek načrta upravljanja za Kraški regijski park. Pred delom za pripravo tega projekta je podjetje pripravilo metodologijo za pripravo načrtov o upravljanju z zavarovanimi območji, delalo pa je tudi za Notranjski park in v Posočju. V prvem prispevku o Kraškem regijskem parku je predstavljen Kras kot del zavarovanih območij v Sloveniji, v naslednjih prispevkih pa bomo predstavili organizacijske aktivnosti za ustanovitev Kraškega regijskega parka, predstavili bomo Kras kot biom (seštevek in funkcionalna povezava več ekoloških sistemov) in delovanje njegovih ekoloških sistemov, gozd na Krasu in fenomen njegovega naravnega zaraščanja. Kras kot splet kulturne in naravne krajine ter strokovne in pravne podlage za ustanovitev Kraškega regijskega parka. Načrtovanje in upravljanje trajnostnega razvoja Varstvo narave je v svojem več kot stoletnem razvoju prešlo skozi več razvojnih faz: od varovanja posamičnih prvin narave kot naravnih spomenikov do spoznanja, da mora biti varstvo narave ključni cilj in kriterij trajnostnega razvoja. Trajnostni razvoj postaja ključno vprašanje globalnega gospodarstva in okoljske politike na našem planetu. Sprejet je bil kot temeljno načelo na konferenci Organizacije Združenih narodov o okolju in razvoju leta 1992 v Riu de Janeiru. Načrtovanje in upravljanje trajnostnega razvoja predstavlja sedaj v svetovni javnosti velik strokovni izziv; predvsem zato, ker je ohranitev ekoloških sistemov za človekovo preživetje njegova najpomembnejša naloga. Zagotavljanje trajnosti je odvisno od tradicije in dediščine prostora, kjer poskušamo to doseči. Po analizi naravnega, družbenega in gospodarskega sistema je treba določiti parametre, nekakšne nosilne stebre, ki bodo dolgoročno nosili uravnotežanje med človekovim delovanjem in naravo. Za uresničitev tega cilja je najbolj naravno razviti in uveljaviti “samouravnajoč” ali “trajnosten” proces v družbi, ki uravnoteži njen odnos do okolja in s tem tudi do narave. Takšen pristop zahteva skrbno graditev konsenza ali soglasnosti vseh zainteresiranih družbenih skupin. Namen parkov v Sloveniji Izkušnje od drugod po svetu kažejo, da parki omogočajo učinkovito varovanje narave. Z dobrim upravljanjem parka, ki temelji na naravnih danostih okolja, park ne predstavlja velikih omejitev za prebivalce, ki živijo na njegovem območju, in za zainteresirane skupine. Nasprotno! Pomeni prednost in boljše možnosti. S takimi predpostavkami naj bi ustanovili tudi Kraški park z značajem regijskega parka. Slovenija je kljub svoji majhni površini zelo pestra dežela, ki ima slikovite geografske prehode, raznovrstno vegetacijo, klimatske posebnosti in številne naravne znamenitosti. Slovenija in njeni državljani imamo najbolj ohranjeno naravno krajino v vsej Srednji in Zahodni Evropi, ki ji dajeta glavni poudarek več kot 50 % vseh površin zaraslih z gozdovi ter prepletenost dveh svetovnih vegetacijskih območij v vseh njunih predhodnih oblikah. Ohranitev naravnega okolja v nekaterih značilnih predelih Slovenije je zato pomembna naloga. Kar najbolj na- ravno delovanje vseh ekoloških kompleksov je pogoj, da bodo ti delovali tudi trajnostno in da ima človek v njih možnosti za svoje dolgoročno preživetje. Slovenija zato načrtuje sistem naravnih parkov, ki predstavljajo sklenjene krajinsko-ekološke celote s svojimi snovnimi in energetskimi posebnostmi, pa tudi s posebnim človekovim zgodovinskim vplivom. Ministrstvo za okolje in prostor načrtuje šest regijskih ali pokrajinskih parkov: Kraški, Notranjski, Kočevski. Pohorski, Kamniško-Savinjski in Kozjanski ter tri zavarovana območja rek: Soča, Kolpa in Mura. Cilj Ministrstva za okolje in prostorje do leta 2000 zavarovati najmanj 20 °l° slovenskega ozemlja, s čimer bi se Slovenija približala po deležih zavarovanih površin svojega ozemlja zahodnoevropskim težnjam. Vzporedno s pripravami na razgto' sitev zavarovanih območij se dopolnjuj6 tudi za to nujen pravni sistem. Slovenija j6 ratificirala Konvencijo o biološki raznovrstnosti, pripravlja pa zakon o ohranjanju narave in strategijo za varstvo narave. Ustanovitev Kraškega parka Med šestimi predlaganimi regij -skimi parki je Kraški regijski park, hi vključuje tudi Škocjanske jame. Regijski Predlog zavarovanih območij na Krasu, kakor se je izoblikoval v Upravi za varstvo narave Prt Ministrstvu za okolje in prostor Park je izraz za zavarovano območje nižjega ranga ali položaja, kot ga ima Orodni park, cilj pa je zavarovanje prvobitne narave in krajine na območju več °hčin. Pristojna za njegovo ustanovitev in uPfavljanje je država. Vse območje slovenskega dela P°krajine Kras predstavlja 8 % ozemlja na Jllgozahodu Slovenije. Zaradi svojega Zgodovinskega razvoja ima Kras v ^°venskem prostoru posebno vlogo. Na rasu je nekaj povsem različnih, vendar Spolnjujočih se kakovosti. Na eni strani je bogata kulturno-krajinska dediščina oziroma krajina, ki jo zaznamujejo posebna kraška arhitektura, način rabe tal, kraške posebnosti, kot sta pršut in teran, pa tudi gozdovi črnega bora. Kraška planota zahodno od Sežane predstavlja edinstveno kulturno krajino, v kateri se zrcalijo tisočletja človekovega preživetja na tem območju in njegovega vpliva na okolje. Četudi je bil človekov odnos do okolja v tem proštom v preteklosti praviloma negativen, je kulturna krajina takšna, da jo je vredno ohraniti prihodnjim rodovom. Na drugi strani so naravni fenomeni, kot je, na primer, kraško podzemlje z vso svojo edinstvenostjo in podzemno favno, in biološka pestrost, katere pomemben del so suha travišča in zaraščajoče, nenaseljene ter zapuščene kraške površine, na katerih je avtohtona vegetacija prvič po nekaj stoletjih v napredujočem razvoju in na katerih se mešajo mediteranska, submediteranska in srednjeevropska vegetacija. Med naravne znamenitosti, ki predstavljajo posebno kakovost tega prostora, so najbolj poznane Škocjanske jame, ki so vpisane v Unescov Seznam svetovne dediščine, ter črnokalski prelom nad Koprskim zalivom, ki ga imenujemo Kraški rob. Namen Kraškega regijskega parka Cilj ustanovitve Kraškega regijskega parka in priprava načrta za njegovo upravljanje je z namenskim načinom upravljanja in z diferenciranim ali različnim režimom v posameznih predelih (območjih, conah) parka zagotoviti trajnostni razvoj vsega območja Krasa. V nekaterih predelih bo glavni cilj zavarovanje dragocenih naravnih fenomenov, kot so Škocjanske jame in druge jame; posebej prilagojeni režimi naj bi veljali na območjih, kjer bo glavni cilj ohranitev tradicionalne rabe tal in identitete ali istovetnosti krajine, in drugačni tam, kjer bo cilj nemoten razvoj naravne kraške vegetacije in njene biodiverznosti, to je biološke spremenljivosti, ah pa ohranitev gozdov črnega bora. Kraški regijski park naj torej ne bi pomenil novih omejitev za ljudi, ki bivajo na njegovem območju, ampak naj bi pomenil razvoj nekaterih obetavnih dejavnosti in novo kakovost življenja. Za uresničitev takega cilja pa je treba najprej narediti analizo stanja, določiti cilje in razvojne možnosti za posamezna območja ter zgraditi soglasje vseh zainteresiranih skupin - zlasti prebivalcev tega območja, lastnikov zemljišč v parku in naravovarstvene javnosti - o prihodnosti Krasa kot parka. KRAS IN VODA V Raziskovanja podtalnice ARUJMO ZALOGO KRAŠKE VODE POD LJUBLJANSKIM BARJEM! Ciril Stanič 1000 Ljubljana, Gerbičeva 22 ivim v Trnovem in Koleziji, ob Ljubljanici in Gradaščici v Ljubljani, ob samem robu Ljubljanskega barja že več kot 80 let, vendar nisem dolgo vedel, da je to barje del pogreznjene zemeljske skorje, ki je kakšnih 150 metrov debela od sedanjih zelenih travnikov na površju do čiste skale v globini, v vsej dolžini kakšnih 20 kilometrov in širini 8 kilometrov do vrha zasuta v več slojih s savskim gramozom, z dolomitsko naplavino, s krimskim in mokrškim gramozom, z golovškimi sprheninami in z več sloji šote raznih debelin, z živo polžarico in tudi z deloma ali v celoti neprepustnimi sloji gline raznih kvalitet in debelin, itn. in da je "v vsej svoji masi že milijone let pa do danes prepojena s kraško deževnico vse od Snežnika pa verjetno tudi od snežnice s Kamniških planin, in še in še". Opozorilo, da onesnažena podtalnica na Ljubljanskem barju ogroža vso pitno vodo... Kot odbornik občine Vič-Rudnik sem pred leti nakazal pomembnost tega zaradi odlaganja odpadkov na Ljubljanskem barju. Skupščina te občine je na tej osnovi na eni izmed svojih zadnjih sej soglasno sklenila, naj se gradnjo tretje faze deponije smeti na Ljubljanskem barju južno od potoka Cumovec odloži, ker je to skupni problem mesta in vseh občin. In da naj se o tem odloča šele po temeljni razpravi, ki zahteva nadaljnje podrobnejše podatke strokovnjakov ter ogled gradbišča. Po ogledu gradbišča in zbranih podatkih je bilo ugotovljeno, da se tretje polje deponije za smeti gradi po novih načrtih. Ti upoštevajo vse napake, do katerih je prišlo pri gradnji prve deponije leta 1945 in pri gradnji prve in druge faze druge deponije, kije že služila odlaganju smeti. Takrat so odborniki nesporno ugotovili naslednje pomanjkljivosti obeh deponij: 1. Prva deponija za smeti iz leta 1945, z debelino 12 metrov, ki je že urbanizirana, splanirana, ozelenjena itn., se je neenakomerno posedla v barje za poldrugi meter, kontrolno vrtanje na deponiji pa je pokazalo, da je zemljina pod njo onesnažena do globine 60 metrov. 2. Prva in druga faza dmge deponije, ki sta bili tedaj v rabi, se je kljub strokovni gradnji preveč posedla v Barje, zaradi česar jo je takratna jesenska in zimska poplava Barja preveč prizadela. Zemljina pod to deponijo je onesnažena že do globine 8 metrov. Med poplavami je odpovedal sistem za zajemanje fekalnih voda iz deponije. Gradi se nove, večje zemeljske bazene za varno zajetje teh vod, da jih nove poplavne vode Barja ne bi več ogrožale. Temu primerno se bo dopolnilo tudi kanalizacijsko omrežje za fekalne in meteorne vode. 3. Ker bo prva in druga faza druge deponije napolnjena v dveh letih, se gradi za prehodno dobo naslednjih šestih let podnožje za tretjo fazo te deponije, ki ima kakšna 2 metra debel nosilni temelj. Ta bo zajel ob posedanju vse fekalne vode, da se ne bodo razlivale v okolico in da ne bodo pronicale pod deponijo v zemljino Barja, kar se je zgodilo s prvo in z dmgo deponijo. 4. Vse tri faze dmge deponije so ob južni strani potoka Curnovec, tako da so bolj odmaknjene od prebivalstva, ki se stalno pritožuje nad smradom. 5. Občinski odbor za varstvo okolja si je ogledal ročno in strojno čiščenje smeti v Kamniku, kjer iz smeti izločajo papir, steklo in železo. Tudi odpadke na deponiji na Ljubljanskem barju je treba pred odlaganjem prebrati. Raziskave nesporno kažejo... Za razne gradnje in raziskave na vsem območju Ljubljanskega barja so v minulih petdesetih letih, zlasti pa v zadnji dvajsetih letih, strokovnjaki izvrtali nekaj sto vrtin in opravili veliko geofizikalnih raziskav. Te so nesporno ugotovile naslednje (kar slikovito ponazarja tudi pričujoč* podolžni presek kamnite podlage, nanos dveh gramoznih slojev in dva vodonosnika na črti Krirn-Tomišelj -deponij a za smeti 11J Ljubljanskem baiju-Ljubljanski nebotičnik' Kleče-Sava): 1. Vsa površina (kamnita zemeljska skorja) se je zelo različno posedla, največ do gl°' bine l ,80 metra. Ta plast se razprostira me 250 200 LJUBLJANSKO BARJE JO "S E > ca 150 >« > ca co O LJUBLJANSKO POLJE KLEČE IZČRPANA PODTALNICA % S VODNE ČRPALKE KLEČE A. SAVSKI VODONOSNIK SPODNJI VODONOSNIK ŽIVA KRAŠKA PITNA VODA SKALA ..'1 100 T3 ca c dolžina v km 10 15 Brezovico, Kozarjami, Vičem, Rakovo klšo, Ilovico, Babno gorico, Grmekom in Orno vasjo, kjer je je površina sedaj najbolj Urbanizirana oziroma pozidana ter sedaj Ponovno ogrožena. 2. Vse posedeno Barje je ob rekah in Potokih ter ob vseh obrobnih hribih in otokih v dveh plasteh zasuto s kamnito Uaplavino, ki je v celoti prepojena s Pretežno zdravo pitno vodo. Med vrhnjim 'n spodnjih gramoznim slojem, ki sta Sličnih razsežnosti in različne debeline, je 'upesni tanek glinasti sloj, ki v glavnem ne ^opušča mešanja vode iz zgornjega sloja z v°dami iz spodnjega sloja. Sloja se ne pre-Pktata, sta pa verjetno na nekaterih točkah združena v en sam vodonosnik, ki se ruzprostira pod vsem Barjem od Iga, domišlja, Podpeči, Borovnice, Vrhnike, °ga, Brezovice, Ljubljane, Rudnika do Gjave gorice. Vrhnji sloj vode je ogrožen Zaradi urbanizacije, spodnji sloj pa je čist. Reka Sava je nekoč tekla za Rožnikom L, če Ti z Vič in Trnovo ter med Gradom in lv°Iijem proti Zalogu. Na Baije je nanosi-°gromen sloj čistega gramoza, ki sega tja Črne vasi. 4. Prebitek vode, ki se zbere pod Ljubljanskim barjem in ga ne odvede Ljubljanica, neprestano preteka pod območjem med Gradom in Tivolijem ter pod območjem med Rožnikom in Podutikom pod Savsko polje, kjer je podtalnica znatno nižja in kjer so v Klečah in v Jaršah za potrebe Ljubljane jaški za črpanje pitne vode. 5. Strokovnjaki opozaijajo na možnost, da bi se že onesnažena voda v globini 60 metrov pod prvo deponijo za smeti in v globini 8 metrov in več pod prvo in drugo fazo druge deponije za smeti na Barju pomešala s pitno čisto vodo, ki so jo z vrtinami ugotovili pod Barjem in ki se pretaka tudi v Savsko polje, kjer je večina črpališč za pitno vodo Ljubljane. Odborniki občine Vič niso prevzeli odgovornosti Občina Vič, ki je že peto desetletje ogrožena z deponijo za smeti na Ljubljanskem barju, si zato ni upala izdati soglasja za nadaljnjo širjenje deponij, Odborniki niso bili pripravljeni prevzeti odgovornosti, če bi se onesnažene vode pod deponijami pomešale z ogromnimi količinami čiste pitne vode pod Barjem. Zavzeli so se, naj se naredi vsaj še ena vrtina med Gradom in Tivolijem! Sprejeli so sklep in na njegovi osnovi prejeli odgovor, ki bi ju moral prebrati in poznati vsak kulturen Ljubljančan in tudi vsak Slovenec. Sklep viških odbornikov se glasi: “Naša komuna je nepristransko objavila zbrane podatke, kako je s stanjem vode v globinah Ljubljanskega barja in kako se pitna voda iz Barja pretaka med Ljubljanskim gradom in Tivolijem ter zadaj za Rožnikom proti Savskemu polju, kjer imamo v Klečah mestno črpališče pitne vode. Vsi strokovnjaki, ki so do sedaj vrtali v globine Ljubljanskega barja, so predlagali, da se takoj izvrši še nadaljnje vrtine, vsaj med Gradom in okolico Rožnika, tako da bomo na čistem, ali se voda iz Barja resnično pretaka proti sevem. Če je to res, potem bi morali takoj ustaviti vsa dela na deponiji na Baqu. Mestni svet za raziskave naj takoj naroči vrtine!” KRAS IN VODA Mestni sekretariat za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in šport je v odgovoru sporočil... Besedilo odgovora je pripravil Mestni sekretariat za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in šport s podpisom sekretarke Branke Lovrečič, oziroma njegova enota za raziskovalno dejavnost, za katero se je, ob sodelovanju Zvoneta Menceja iz Geološkega zavoda Slovenije, podpisal Bogdan Macarol. Besedilo odgovora pa se glasi: “Z novejšimi raziskavami je bilo ugotovljeno, da sta v skoraj vsem vzhodnem delu Barja dve za vodo pomembni prodni plasti. Zgornja prodna plast, kije na osrednjem Barju pod kakšnih 25 metrov debelimi barjanskimi glinami, sega do približno 40 metrov pod površino. Pod to plastjo je za vodo neprepustna glinasta plast, debela od 3 do 10 metrov, ki loči obe prodni plasti. Spodnja prodna plast z izredno kakovostno in zavarovano pitno vodo sega na območju vodarne Brest do globine kakšnih 100 metrov in na območju Cumovca, kjer je do sedaj najgloblje navrtana podlaga, do globine 168 metrov. Gladini obeh podtalnic se razlikujeta. Tako je gladina podtalnice zgornje prodne plasti na območju Cumovca ponekod nad površino (v vrtinah, ki so izvrtane na tem območju), medtem ko je podtalnica spodnje prodne plasti kakšne 4 metre pod površino. Podtalnico zgornje in spodnje prodne plasti črpajo v vodami Brest, podtalnico spodnje prodne plasti pa črpajo v vodarni Brezova noga pri Pijavi Gorici. Dokazano je, da podtalnica zgornje plasti odteka pod Barjem med Rožnikom in Gradom v plasti savskega proda na območju Viča in po njih v prodne plasti Ljubljanskega polja. Iz do sedaj znanih podatkov je mogoče predvidevati, da podtalnica spodnjih prodnih plasti ne odteka v prod Ljubljanskega polja. Glede na to, da so nekateri podatki raziskav nakazovali možnost onesnaževanja podtalnice v zgornji prodni plasti pod Barjem in s tem podtalne vode na Ljubljanskem polju z izcednimi vodami iz odlagališča odpadkov, smo na to opozorili tedanje Komunalno podjetje Ljubljana in Območno vodno skupbnoast Ljubljanica- Sava. Predlagali smo raziskave, ki naj to domnevo ovržejo ali potrdijo. Raziskave so bile opravljene v letu 1989. V smeri toka podtalnice, to je od odlagališča smeti proti Ljubljani, so bili vzeti vzorci vode iz vrtine pri tovarni Aeropoliplast in iz takrat izvrtane vrtine pri Koleziji, ki je zajela podtalnico v savskem produ. Oba vzorca vode sta pokazala, da podtalnica zgodnjih prodnih plasti ni onesnažena z izcednimi vodami iz odlagališča odpadkov. Podtalna voda iz obeh vrtin je bila ponovno analizirana v letu 1991. Rezultati so bili podobni kot pri prvem odvzemu! V aprilu 1991 so bile po naročilu Snage opravljene raziskave na novem odlagališču (polje 1) in ob njem. Raziskovalne vrtine so dale, skupaj s podatki raziskovalnih vrtin ZRMK - Zavoda za raziskavo materiala in koitstrukcij Ljubljana - v letu 1987 na starem odlagališču, natančno sliko o sestavi tal na tem območju. Na območju odlagališča je pod površino najprej en meter do tri metre debela plast organske gline, melja in meljne gline. Pod to plastjo je zaglinjena prodna plast (mlajši prod Gradaščice in hudournikov z obrobja), ki sega do globine kakšnih 20 metrov in ima več vložkov gline in melja. Pod zaglinjeno in za vodo slabo prepustno prodno plastjo so glinaste plasti. Prod zgornjih prodnih plasti je navrtan v globini 35 metrov. Analize vzorcev vode, vzetih iz vrtin v različnih plasteh in globinah, so potrdile ugotovitve Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij, ki je raziskoval podtalno vodo pod starim odlagališčem, in sicer, da je voda v zaglinjenih prodnih plasteh Gradaščice močno onesnažena z izcednimi vodami iz odlagališča. Z globino se onesnaženost hitro zmanjšuje. Vzorci zemljine, vzeti pod zaglinjenimi prodnimi plastmi, niso bili onesnaženi z izcednimi vodami. Podtalnica v zgornjih prodnih plasteh pod Barjem ni bila onesnažena z izcednimi vodami odlagališča! Vzorci vode, vzeti iz vrtin, ki so bile izvrtane poleg odlagališča (20 metrov od vzhodne brežine), so pokazali, da tudi voda v zaglinjenih prodnih plasteh ne vsebuje sestavin izcednih voda iz odlagališča. Ponovno vzeti vzorci vode v letu 1992 iz vseh vrtin so pokazali podobne rezultate, kot so jih pokazali vzorci, vzeti v letu 1991. Zaglinjene prodne plasti pod odlagališčem odpadkov so slabo prepustne za vodo. Podtalna voda se le počasi pretaka. Natančna smer poretakanja še ni ugotovljena. Možno je, da se zaglinjene prodne plasti povezujejo s slabo prepustnimi plastmi peska, melja in slabo zaobljenega proda (nanos potokov z obrobja), ki jih najdemo nad prodnim zasipom Save na območju Viča proti Ljubljanskemu nebotičniku. V tem primeru bi obstajala določena možnost onesnaževanja podtalnice Ljubljanskega polja z izcednimi vodami iz odlagališča. Na osnovi rezultatov doslej izvršenih raziskav ne more nihče Z gotovostjo trditi, da izcedne vode izpod odlagališča odtekajo v podtalnico Ljubljanskega polja in jo onesnažujejo. To bodo bodisi potrdile ali ovrgle nadaljnje raziskave, ki so v načrtu Namesto sklepa Ko se sedaj ponovno zahvaljujem vsem raziskovalcem in znanstvenikom ter vsem podjetjem, ki so vrtali po Barju v njegove naplavinske sloje s posebnim poudarkom za presojo, kakšno vodo sploh še imam® v globini in na vsem obrobju Barja, vas kot s to problematiko povsem zasvojen človek v imenu vse Ljubljane in Slovenija prosim, da nadaljujete raziskovanje teh ogromnih količin š® zdrave čiste pitne vode! Hkrati pa se zahvaljujem vsem strokovnjakom, ki na različne način® rešujejo probleme ogromnih deponij za smeti na Barju in ob njem! Mestu smo obljubil' povsem novo odlagališče smeti-toda polnimo še kar napi*®! sedanjega! Ali res ni drug® rešitve? Kaj bo sledilo? "BREZ PRIJATELJEV m KRASA NE BI MOGEL DOŽIVETI! Mag. Dušan Novak dipl. inženir geologije, 1000 Ljubljana, Smoletova 15 a, daleč so že prva povojna leta, ko sem obiskoval takratno viško gimnazijo in ko smo obnavljali in znova ustanavljali prirodoslovne krožke. Naši takratni profesorji, posebej moram izpostaviti prof. Franceta Planino, so nas poučevali in vzgajali še po predvojnih merilih, v prirodoslovnih krožkih smo tešili svojo radovednost iz naravoslovnih znanj, kemije, fizike, biologije itn. Že takrat ni šlo brez sodelovanja" mladinske organizacije... Prirodoslovnih krožkih smo tešili svojo radovednost Takratni referent za prirodoslovne /°žke pri Prirodoslovnem društvu Ivan Usčer nas je opozoril na razpis Dmštva za raziskovanje jam, ki je iskalo nove, mlade s°delavce. Vojno vihro je preživela le P£ščica nekdanjih sodelavcev društva, °bseg krasa v Sloveniji pa se je s Priključitvijo Notranjske in Primorske goslaviji močno povečal. Dmštvu se je ^krat Pridružil poleg Dušana Kuščerja še an Gams in množica srednješolcev. Po /V^1 ekskurzijah, učna jamarska pot je bila je Vse v Mačkovico na Planinsko polje, se - število “mladih jamarjev” seveda dod°bra osulo. ne V tistem času je najbolj prizadev-krožkarje Prirodoslovno društvo nagradilo s tridnevno ekskurzijo v Škocjanske jame in v Postojnsko jamo. Izlet je vodil prof. Pavel Kunaver. Šli smo po že utečeni poti iz Spodnjih Ležeč ob Reki do ponora in v Škocjanske jame, nato v Divačo in odtod še v Postojnske jame. Profesor Kunaver je takrat in pozneje večkrat opozarjal na ta biser, ki smo ga pridobili. In tega ne kaže pozabiti. Vpisal sem se na visokošolski študij geologije Več udeležencev seje na tem izletu zapisalo krasu in jamarstvu. To je tudi pomagalo, da sem se vpisal na visokošolski študij geologije. Kamen ni le mrtev predmet; od kamnine je odvisen tudi način življenja... In tako smo se vsaj štirje izmed udeležencev te ekskurzije srečali na uni- verzi na geologiji, koliko jih je šlo študirat biologijo ali geografijo, mi ni znano. Vem, daje eden šel študirat bogoslovje... V Društvu za raziskovanje jam sem v odbom zastopal “mlade jamaije” in se takrat srečal tudi s prof. Francetom Habetom. Ivan Michler, tatkratni predsednik, se je posvečal območju Postojnske jame, Franci Bar se je posvečal jamski fotografiji, dr. Valter Bohinec pa je skrbel za predstavljanje slovenskega krasa. Nekega dne je prišla v lokal Dmštva - ta je bil takrat v delu prostorov Državne založbe poleg Uršulinske cerkve S*****; f-m JAMARSTVO (Tam so sedaj arkade in prehod na Plečnikov trg!) - neka gospa in prosila, naj bi ji iz Krimske jame potegnili njenega sina. O tem so govorili tudi na seji odbora, na kateri pa so starejši ugotovib, da bi bila to za nas praktično neizvedljiva akcija, ki bi jo tudi oblasti ne dovolile. Nekaj let pozneje smo pri raziskovanju brezna v Planinski gori na njenem dnu našli človeško okostje. In zvečer so v Planini kaj hitro ugotovili, kdo je to bil in v kakšnih okoliščinah je bil pred leti izginil... No, pa je prišla ena izmed večjih akcij in sicer raziskovanje Planinskega polja, Planinske jame, nove meritve, barvanja, opazovanje izvirov... To je bil čas, ko se je med mladimi in strokovnjaki povečalo zanimanje za kras; povečalo in povečevalo se je število jamarskih skupin. Eno tako skupino sem leta 1954 s sodelavci ustanovil tudi sam in posvetih smo se Kočevski, kjer so nas posebej zanimale Zeljnske jame in njihova okolica. Dodobra smo jih spoznali, preiskovali smo požiralnike Rinže tja do Črnega potoka in Mozlja. Poleti pa smo hodili na Komno in raziskovali visokogorski kras okrog Vogla, Pršivca, Špičja, Prehodavcev... Diplomska naloga o krasu in tudi službovanje povezano s krasom V petdesetih letih je postala modema gradnja vodnih elektrarn in nekateri njihovi načrtovalci so vrgli oko na notranjska kraška polja in na “neizkoriščene” vodne količine, ki ta polja včasih zalijejo. Načrtovah so verigo elektrarn tja do zadnje na Verdu. Ena pa je bila predvidena tudi v Ospu, kjer naj bi izrabljala vodo, ki bi po tunelu pritekala izza jezu na Reki pred Škocjanskimi jamami. Za diplomsko nalogo sem moral proučiti geološke in hidroge-ološke razmere na tem območju, kar mi je spet razširilo razgled, zbral pa sem tudi mnogo literature. Ta del Krasa je bil takrat, sredi petdesetih let, še komaj porasel, domala Mag. Dušan Novak na terenu gol, sedaj, po toliko letih, pa ga marsikje prerašča že kar soliden gozd, kar je prav! V šestdesetih letih so naši fantje odkrili pod Pršivcem v Bohinjskih gorah obetavno brezno. Ker so pri vhodu našli del gamsovega skeleta, so jamo imenovali Brezno pri gamsovi glavici. Nekaj let so ga preiskovali in leta 1972 sem akcijo celo koordiniral, za spust vanj pa nisem več imel prave kondicije, saj mi službene dolžnosti in delo v dmgih krajih Slovenije tega nista omogočali. Sicer sem se tudi v službi mnogokrat srečal s krasom in s kraško podzemsko vodo in zaščiti vode posvetil mnogo časa. Ustanova, v kateri sem delal vseh 35 let, je v okviru svojih nalog imela možnost proučevati tudi kras kjerkoli v Sloveniji. Proučeval sem tudi hidrogeologijo kraških območij in leta 1973 v Zagrebu magistriral z nalogo o hidrogeološki regionalizaciji slovenskega krasa. Sedaj tajnik Jamarske zveze Slovenije in skrb za revijo Naše jame Leta 1972 so me vprašali, če t1' prevzel dolžnost in delo tajnika Jamarsk' zveze Slovenije. Število jamarskih društe' in klubov v Sloveniji se je namnožilo potreben je bil širši organizacijski pristop' Zadolžitev sem sprejel, nekaj let pozneje ^ upravo revije Naše jame, ki sta jo v življenje obudila dr. Bohinc in dr. Savnik ,L leta 1959. Z vrsto predsednikov (Habetoi,) Lebnom, Šketom, Presingerje111 Kregarjem in dmgimi) smo delili skrbi 'i-financiranje, program, prostore za knjiži'|L1 in kataster. Jamarstvo je bilo treba uveljavl v “družbi”. Bližala se je stoletni^ ustanovitve prvega slovenskega jamarske^ društva Anthron. Ko smo pred križno jarn proslavljali devetdesetletnico, smo ra^ glasili dva častna člana Jamarske zv Slove nije in sicer dr. Franceta Habeta prof. Pavla Kunaverja. ^~or za okoljevarstvenike: odlaganje smeti v Vodonos na Cerkniškem polju. I). Novak Pripravljali smo redna dveletn Srečanja in na njih predstavljali strokovne i lchnične novosti, organizirali smo jamarsk tečaje in izobraževanje jamarskih reševal Cev ter delali še marsikaj dmgega. Pri vser tcrn Pa smo vedeli, da je jamarstvo povser ^ostovoljna dejavnost; nekoga vodi v jam tokovno zanimanje, drugega brezno 1 ^ž’Va, da ga premaga na tak ali drugače n5Čin. ^ Medtem se je tudi jamarska tehn Zelo spremenila. Če smo sprva tovorili ek°j lesene ali železne lestve, je sed: ^trebna le vrv z nekaj železja. Jamarsl 'lr,tuPljači so sedaj opremljeni dmgače, k< *a ^ila opremljena brata Kuščerja v leti I . drugo svetovno vojno na izviri t(JUkljanice. Na voljo so tudi dobr v ^'"rafske karte, ki so bile nekdaj za n: ka skrivnost. Včasih smo se prevaža a^0rtl, pomagali so nam kmetje in go; darji s prevozi na lojtrskih vozovih. Le redko je sedaj društvo, ki nima svojega avtomobila za prevoz moštva in opreme. Včasih smo pešačili tudi dolge, dolge ure... Čeprav je bilo jamarstvo nekdaj navidezno skrito, morda samozadostno -včasih je prihajalo celo do trenj med strokovnjaki-speleologi in jamarji-športniki - in čeprav smatramo, da so jamarji “manj pismeni” in zato uredništvo revije Naše jame le stežka zbere zadosti prispevkov za eno izdajo letno, pa se iz bolj oddaljenega gledišča podoba o vsem tem kaže dmgačna. Ob stoletnici organiziranega slovenskega jamarstva sem s pomočjo sodelavcev zbral obsežen material - “Gradivo za slovensko speleološko biografijo in bibliografijo”. Predvsem bibliografija je pokazala, da Slovenci pridno raziskujemo kras in kraške pojave. Delo je izšlo kot priloga 30. letnika revije Naše jame. Prijetno je videti, da nove generacije jamarjev in tudi strokovnjakov, ki izhajajo iz jamarskih vrst, dobro delajo in raziskujejo. Še vedno je dovolj vprašanj, na katera je treba odgovoriti, čeprav so razmere sedaj drugačne, kot so bile pred petdesetimi leti. Prireditve ob štirideseti obletnici Jamarskega kluba Železničar so bile povod za nekaj teh spominov. Ob njih se svojim jamarskim prijateljem, s katerimi sem delil vse tegobe in veselje jamarjenja, zahvaljujem za pomoč in sodelovanje. Brez njih, prijateljev, skrivnosti krasa ne bi mogel doživeti! O Škocjanskih jamah, NACIONALNA DEDIŠČINA kalih, ledenicah in še o čem RUŠIJO e • y • • in uničuje) KRAŠKO DEDIŠČINO TER GRADIJO SPAČKE! Jožko Žiberna dipl. pravnik, 1000 Ljubljana, Eijavčeva cesta 22 Slika desno: Siam Čolnikova domačija v Dolnjih Ležečah, ki je imela kalono z letnico 1875, zgmjena pa je bila mnogo mnogo prej... Slika levo: pogled na prostor, kjer je stala Čolnikova gostilna, v> avgustu 1994! - Foto: J. Žiberna osedanje izdaje revije Kras so potrdile, da je ta publikacija ne le potrebna, marveč j® bila že kar nujna, čeprav imamo na Slovenskem mnogo in najbrž celo preveč najrazličnejših revij. Saj o Krasu, o njegovih posebnostih in zlasti o njegovih neznanih podrobnostih ne vemo marsičesa še sami Kraševci, kaj šele, da bi o njih vedeli drug1. Morda tudi ni odveč pripomba, da je o našem Krasu več tuje kot domače literatur®' Tako našteva dr. Ivan Gams v svoji knjigi Kras, ki je izšla leta 1974 v Ljubljani, a je, žal, že zdavnaj razprodana, nič manj kot 21 strani drobnega tiska raznih, predvsem tujih virov oziroma del, ki govori^ o Krasu. Pobudo za ta prispevek so dali trije prispevki v 3. številki revije Kras iz junija 1994 in sicer o Škocjanskih jamah, o kalih in o ledenicah. K vsemu napisanemu dodajam nekaj svojih misli! Škocjanske jame O Škocjanskih jamah je veliko napisanega in bo še, saj ta naravna posebnost še ni povsem raziskana in opisana. Zlasti velja to sedaj, deset let po vpisu Škocjanskih jam v Unescov Seznam svetovne dediščine. Že pred vpisom v ta seznam so bile Škocjanske jame z ožjim območjem s posebnim odlokom skupščine nekdanje občine Sežana leta 1980 “zavarovane kot naravni in kulturni spomenik”. Odlok točno našteva, ko zaokroži zavarovano območje, kakšne so omejitve in prepovedi, kar je vsekakor edinstveno in hvalevredno, če bi se - seveda - omejitev in prepovedi držali oziroma jih upoštevali in če bi kdo tudi nadziral, kaj se dogaja na “zavarovanem in prepovedanem območju”. V parlamentarni razpravi je pred tretjim branjem in - upam - tudi pred dokončnim sprejetjem predlog zakona, po katerem naj bi območje Škocjanskih jam postalo regijski park. To naj bi bilo nekaj večje, kot ga zajema že omenjeni odlok skupščine nekdanje občine Sežana o zavarovanju Škocjanskih jam iz leta 1980, to je namesto prejšnjih 338 hektarov sedaj 413 hektarov. O predlogu zakona o regijskem parku Škocjanske jame je objavljen obsežnejši uvod v 6. številki revije Kras iz januarja 1995, zato tega ne ponavljam. Menim pa, da je s tem zakonom prav gotovo treba zajeti širše območje Škocjanskih jam in tudi zanj predvideti ustrezno zavarovanje. Škocjanske jame so sicer bolj na robu tako imenovanega matičnega Krasa, vendar zaobsega to območje sice' majhne, a značilne kraške vasi, kot so-Naklo, Matavun, Betanja in - seveda Škocjan, pa Brežeč, Gradišče ter konča1 tudi Dolnje Ležeče. V teh vaseh so, bol.ic povedano, so bile številne arhitektu1"' posebnosti, da o drugih, kot so, na pnfT'Ll izjemne geomorfološke, hidrološke, arh®1 loške in druge posebnosti, tukaj sploh " "'sta letnici njene prvotne gradnje, saj je vas "ttienjena že leta 1202. V urbarju gradu ' Varcenek, katerega razvaline so nad brkin-*° vasjo Podgrad, je po navedbah našega ''Sodovinarja dr. M. Kosa izrecno vpisan Albrecht Tschot (Albreht Čot), prej njegov j^e ■ Po njegovem mnenju urbar, ki ga anijo v Državnem arhivu na Dunaju, nekaj iz arhiva o gradu Švarcenek pa je bilo Zadnjih letih vrnjeno našemu državnemu ‘Jdiivu, izvira iz let okrog 1400 ah točneje iz Casa med letoma 1381 in 1403. Omenjeni Čot je imel takrat v °ltijih Ležečah kmetijo, poleg dveh etn kmetov v tej vasi, ki ju tudi omenja ar- Imel jo je tudi Albrehtov oče in (l a"eval graščini dajatve, kakršne so bile °cene za “pusto kmetijo”. Hiša oziroma v komikov so ohranili to ime do naših čas iuojvv in mugv pujvuuuau, umuj ~r- . >0v kot ime “po domače”, sicer so se v pišem! Mnogo od tega, žal, izginja ali je ^ 'Atijem času njeni lastniki imenovali, pre-izginilo. Posebej z neurejenim rušenje' v zvezi z ženitvami, drugače. In ker Sq lrn lastnikom poslopje ni več ustrezalo, y ,Znamenito gostilno pomšili in namesto ^Učne kraške hiše z gankom, kakor jo kaže ga fotografija, sedaj lahko vidimo le, kar e Prva fotografija! Komentar prepuščam tistim, ki so Vg s^užbeni dolžnosti dolžni skrbeti za spo°Vanje naravnih in kulturnih tQ tTlenikov. Naj odgovorijo, kako je bilo kraške arhitekture in pozidavanjem. Za primer takšnega neurejene- . pozidavanja, ki je omogočilo umc ^ pomemben zaščiten arhitekturni in s tudi kulturni spomenik I. kategorije, nav‘ jam daleč naokrog poznano nekoč furtn"1^ sko gostilno Pri Čolniku, o kateri je reV’J Kras že nekajkrat pisala. Gostilna, ki več let ni bila odp _ ^ —0------.JV,----u------ je imela napis FP 1875 in na kaloni " ^ogoče, kajti gostilna Pri Čolniku je borjač IBS 1843. Ti dve letnici nika 1 eti ki kaže, da za zavarovanje tega kul- turnega spomenika v bistvu nihče ne odgovarja. In pri tem niti ne naštevam še drugih podobnih primerov, pa vsega tistega, kar se dogaja okrog vasi Dolnje Ležeče. Pozidava se okoli vasi in gradi nove, nekateri pravijo modeme betonske spačke. Morda pa za vse le še ni prepozno? Zakon o regijskem parku Škocjanske jame bi lahko oziroma bi moral zato zavarovati širše območje in ne le nekaj sto hektarov okrog slovitih jam, če hočemo ohraniti pravo kraško podobo tega območja in vpis Škocjanskih jam v v Seznam Unescove svetovne dediščine! Kali in ledenica Prispevka “Kal, starodavni zbiralnik vode” in “Ledenice so del naše zgodovine” v 3. številki revije Kras zajemata sicer druge kraje, so pa kali in ostanki ledenic tudi okrog Škocjanskih jam! V svoji knjigi “Divaški prag” sem to podrobneje opisal in naštel kale okrog Divače. Med njimi je bil prav v Dolnjih Ležečah levo ob cesti proti Vremski dolini velik kal z ledenico - Čolnikov kal. Pravzaprav sta bila dva kala, drug poleg dmgega. Naslednji velik kal z ledenico je bil Dolganov kal na Gabrku, tudi ob cesti v Vremsko dolino. Bil je precej večji od Čolnikovega. Iz obeh kalov so pozimi lomili led, ga hraniti v ledenicah in ga poleti voziti v Trst. Dolganov kal pa je bil poseb- nost še po tem, ker so v njem živele zlate ribice, ki so jih često lovili za domače akvarije, in ker je bilo v njem vsako leto veliko velikih urhov, ki so jih lovili sladokusci žabjih krakov. Urhi so biti tudi v dmgih kalih. Značilno je, da jih domačini niso jedli, kakor tudi niso jedli polžev iz Dola pod Škocjanom, temveč so prihajati ponje v prvi vrsti Tržačani. Domačinom so se te posebnosti upirale in so raje jedli pršut in panceto. Ledenice so imele še nekatere tedanje gostilne, tako Obersnelova ob postaji v Divači, po domače Ričeva, sedanja restavracija Risnik, in Mahorčičeva gostilna, po domače V baraki. Posebnost teh ledenic je bila, da so bile povsem naravne, to je manjše kraške jame. Vsega tega sedaj ni več. Postalo je preteklost oziroma postaja zgodovina. Res je, da narekuje nov način življenja, čemur pravimo tudi življenjski standard, drugačne zahteve, vendar menim, da zato ni treba vsega, kar je človek ustvaril v preteklih stoletjih in kar je še ostalo današnjim rodovom, vandalsko uničevati, kakor se je zgodilo tudi s Čolnikovo domačijo! m lUKMHaMiimriBntfiVKiisiir.iingKKiiireMiDiiitfVi Marko Kosmač, samostojni odvetnik, predsednik občinskega sveta Sežana "... Kras ima ! svojo DUŠO!" Agencija Kras Župane petih kraških občin smo v reviji Kras že predstavili! štiri takoj po njihovi izvolitvi in enega letos... V rubriki PREDSEDNI' ( KI KRAŠKIH OBČINSKIH SVETOV pa predstavljamo prve može med enakimi - občinskimi svetniki kraških občin. Tokrat je to predsednik sveta občine Sežana Marko Kosmač, samostojni odvetnik, navdušei1 amaterski gledališči igralec, predsednik Lions Cluba International v Sežani in velik občudovalec Krasa... Gospod Kosmač, predsedujete svetu občine Sežana, ki opravlja pomembno upravno funkcijo... Kako usklajujete svoje poglede s pogledi drugih članov sveta in kako sodelujete, se dogovarjate in usklajujete upravljanje občine Sežana z njenim županom dr. Benjaminom Joganom? “Ko sem bil na konstitutivni seji občinskega sveta kot predstavnik Zveze za Primorsko soglasno izvoljen za njegovega predsednika, sem imel drugačne predstave o delu sveta. Bil sem bolj optimističen. Sčasoma se je svet namreč razdelil na dva tabora, in sicer na skupino svetnikov iz strank: Zveza za Primorsko, Liberalna demokracija Slovenije in Združena lista socialnih demokratov, in na skupino iz strank tako imenovane Slovenske pomladi, pri čemer so nekateri svetniki menjavali pripadnost skupinama glede na vprašanja, ki so bila na dnevnem redu sveta. Glede na to, da je stranka, ki je predlagala župana, v manjšini, je sodelovanje in dogovarjanje med svetom in županom zelo težavno. S preglasovanjem smo v občinskem svetu sprejeli vrsto odločitev, ki so bile drugačne od tistih, kakršne je bil predlagal župan dr. Jogan, vendar jih je veliko število ostalo le zapisanih na papirju. Do sedaj se jih je nabralo že za tri tipkane strani. Prvo leto delovanja občinskega sveta smo se v veliki meri ukvarjali s samim seboj. Zaradi nejasne zakonodaje so bile nejasne pristojnosti in brez potrebe je bilo izrečenih veliko besed, kakor je tudi steklo veliko črnila v prazno... Kljub vsemu pa se je naša občina, v primeijavi z drugimi občinami v Sloveniji, konstituirala hitro in je tudi kar hitro sprejela prvi proračun!” Kako se povezujete z ostalimi štirimi občinskimi sveti kraških občin? “S sveti nekdanje sežanske občine se srečujemo predvsem v skupni komisiji za pripravo predloga delitvene bilance skupnega premožanja in v skupni komisiji za usklajevanje predlogov o imenovanju članov svetov ter direktorjev ustanov medobčinskega pomena. Na začetku našega mandata smo se sveti občin Divača, Hrpelje-Kozina, Komen in Sežana uspeli srečati na skupnem sestanku v Sežani, menim pa, da bi se o skupnih problemih Krasa morah šer kdaj sestati. Zakonska ureditev medobčinskega povezovanja je namreč pomanjkljiva. Napaka je, da je pokrajina kot ustavnopravna kategorija le fakultativna, to je možna oblika povezova- nja občin in ne obvezna. Zako o pokrajin3*1 država le obljublja. Prepričan sem, d-1 očitno centralizirana država zavesta0 preprečuje in zavira organiziranje širših lokalnih skupnosti”. Kako ocenjujete vlogo revij* Kras v njenih prizadevanji za spodbujanje gospodarskega družbenega in kulturnega razvoja Kra^ in za njegovo promocijo v slovenske^1 in evropskem prostori*' “Že z izidom prve številke re’ Kras je bilo jasno, da brez tovrstne p** vij* likacije enostavno ne gre. Kras ima svcj° dušo. To sem začutil, ko sem si pred še’ najstimi leti na Krasu osnoval svoj d<**^ Uredil sem ga v kraškem stilu... Menim.1 je revija Kras nepogrešljiv delček naše d in da je treba zato revijo podpirati v vs njenih prizadevanjih za spodbujanje g°’P< ) darskega, družbenega in kulturnega razVL-Krasa!” Povejte, kako uSPeV3sp združevati vse svoje poklicne obvezo ^ in družbene zadolžitve, hkrati pase ^ amatersko udejstvovati v dram^ dejavnosti. Mislimo na to, da imate sV ^;) advokaturo, da ste predsednik sV i občine sežana, da ste predsednik . Lions Ciuha International Sežana? 1 “Težko mi je ocenjevati svoje delo! To bi lažje povedali drugi, predvsem tisti, s katerim se srečujem pri svojem delu, Pa seveda tudi člani moje družine: soproga Svetlana, šestnajstletna hčerka Barbara in sinova Nace ter Miha... Že od malih nog sem se zanimal Za več stvari in če nisem počel več stvari hkrati, nisem bil zadovoljen... Ko sem pred devetimi leti odprl odvetniško pisarno v Sežani, sem lahko zaživel po svojem okusu, i; Službovanje v SGP Kraški Zidar in na 1 sodišču v Sežani ter v Kopra pred tem je i Silo zame sicer poseben izziv, vendar ga ne K tilorem primerjati s svobodnim poklicem 1 dostojnega odvetnika, ki ga sedaj opravit ijam. Z amatersko gledališko dejavnost-l° sem se ukvarjal že v osnovni šoli, ki sem i° obiskoval v Žireh, kakor potem tudi na Širtinaziji v Ljubljani. Ko sem se leta 1980 Veseli! na Kras, v Žirje, in si tod osnova dom, sem imel srečo, da je v bližnjem Povirju že delovala zelo plodovita amaterska gledališka skupina pod vodstvom režiserja Aleksija Pregarca. Za dobrodelno pomoč vsem pomoči potrebnim z delom v domačem Lions Clubu v Sežani, v katerega so včlanjeni številni moji prijatelji, sem se odločil potem, ko sem si sam materialno toliko opomogel, da sem se čutil sposobnega pomagati tudi dragim, ki so pomoči potrebni in ki si sami ne morejo pomagati!” Bi hoteli predstaviti Lions Club International Sežana, njegove cilje in čemu namenjate v klubu skrb sedaj? “”Lions Club Sežana je bil ustanovljen 28. novembra 1995 kot trinajsti tak klub v Sloveniji. Šteje šestindvajset članov in deluje na območju Krasa ter Brkinov. Svoj sedež ima v Club hotelu v Lipici. Cisti izkupiček Charter Nighta, kije bil 25. maja 1996, in vsa draga sredstva, ki so jih člani kluba zbrali za dobrodelne namene do junija 1996, to je približno 1,500.000 slovenskih tolarjev, smo porabili za nakup računalniškega priključka z Breillovo vrstico za slepega študenta iz Gabrovice pri Komnu. Sedaj je naša dejavnost usmerjena v zbiranje denarja, da bi založili članu kluba slikarju Marjanu Miklavcu izdajo novoletnega stenskega koledarja za leto 1997. Z njegovo prodajo bi zagotovili denar za nakup elektronskega povečevala slabovidni dijakinji iz Senožeč... Člani Lions Cluba Sežana se srečujemo vsak prvi in tretji torek v mesecu. Na svojih srečanjih imamo tudi razna poučna predavanja in glasbene nastope, srečujemo pa se tudi z dragimi lionisti iz Slovenije in tujine". In, za konec, še vaš “konjiček", to je amatersko dramsko udejstvovanje, če smemo tako reči! Zakaj ste se odločili zanj in kaj vam to pomeni? “No, konjičkov imam več. In eden med njimi je dramsko udejstvovanje! Kakor sem že povedal, sem dejaven član KUD F. Žiberna v Povirju, v katerem sem nazadnje igral vlogo Lojzeta v dramatiziranih zgodbah iz knjige ljudskih zgodb z naslovom Bejži zlodej, baba gre! Zgodbe smo snemali tudi za televizijsko družbo TV 3, kar je bil zame poseben izziv. Sem tudi podpredsednik gledališke skupine Beseda, ki jo je ustanovil zamejski režiser, dramatik in pesnik Aleksij Pregare, v njej pa sodelujemo gledališki zanesenjaki z obeh strani slovensko-itali-janske meje. S to skupino smo udejanili Pregarčevo odrsko lepljenko o škofu Antonu Martinu Slomšku z naslovom Božji vitez na slovenski zemlji, v kateri igram naslovno vlogo. Z lepljenko smo gostovali po vsej Sloveniji in pri slovenskih izseljencih po vsej Evropi. Igral sem tudi v več drugih gledaliških uprizoritvah v Sežani in drugod. Za svoje dosedanje delo na amaterskem gledališkem področju sem v lem 1995 prejel tudi visoko priznanje Zveze kulturnih organizacij Slovenije, kar mi je veliko zadoščenje za vse svoje dosedanje gledališko udejstvovanje!” ji i Monsignor Pirih, kaj pomeni vračanje zvonov v slovenske cerkve, zlasti na Primorskem, ki so jih v drugi svetovni vojni vernikom odvzeli italijanski in nemški okupatorji? “Slovenci izredno cenimo in ljubimo zvonove. Naši ljudje zlepa niso tako navezani na kakšno bogoslužno stvar, kakor so navezani na zvonove. Zvonovi sodijo k naši omiki in kulturi, za verne ljudi pa imajo pomembno vlogo v njihovem življenju. Kristjana spremljajo od zibelke do groba. Zvonovi se oglašajo pri krstu in ljudem naznanjajo veselo sporočilo, da seje število kristjanov pomnožilo, ob smrti pa z nami žalujejo in rajne spremljajo na njihovi zadnji poti. Pobud, kako se kje odločijo za nove zvonove, je veliko. Največkrat vsi verni in ljudje dobre volje iz župnije ali vasi zbirajo denarna sredstva za zvonove, ponekod posamezne in navdušene osebe darujejo v celoti za en zvon ali za več zvonov. Včasih prispeva svoj delež tudi krajevna skupnost ali kakšna druga civilna ustanova. Svojo solidarnost znajo pokazati tudi zamejci, zdomci in izseljenci”. Kako ocenjujete odločitev vaščanov Svetega, da so z referendumom odločili sami zbrati denar za nakup velikega zvona za ton Fis v cerkvi sv. Tilna, ki je zaščitnik vasi? “Odločitev vaščanov Svetega, da so z referendumom odločili zbrati denar za veliki zvon, je nekaj posebnega in hvalevrednega! Pomeni, da so vaščani med seboj solidarni in složni. Samo tako so bili zmožni tega plemenitega dejanja!” Ozemlje kraških občin, ki jih je pred poldrugim letom zaobsegala še prejšnja občina Sežana, spada cerkveno-pravno Pogovor s koprskim škofom msgr. Metodom Pirihom ZVONOVmaj prinaša MIR IN RADOST namenita cerkev sv. Egidija (sv. Tilna ali sv. Tilha) v vasi Sveto pri Komnu na Krasu je v nedeljo, 1. sep tembra 1996, za praznik svojega zavetnika, dobila tri nove zvonove. Leta 1942 so veliki in srednji zvon odpeljali fašisti, pred letom pa je prenehal zaradi poškodbe zvoniti še preostali, najmanjši... Nove zvonove je blagoslovil koprski škof msgr. Metod Pirih, ki je na praznični dan tudi maševal v cerkvi sv. Egidija. Predlagali smo mu pogovd za revijo Kras. v koprsko škofijo. Približno se pokriva z mejami kraške dekanije... Zanjo je kaplan Matej Kobal pred dvema letoma za revijo Kras s statističnimi podatki podkrepil svojo trditev, da katoličani na Krasu izumirajo trikrat hitreje kot kjerkoli drugje v škofiji. In v nadaljevanju ugotavlja, da ne peša samo krščanstvo na Krasu, ampak da tudi kulturne dejavnosti žanjejo na Krasu bolj pičlo bero... Kako komentirate takšno stanje? “Koprska škofija ima okrog 250.000 prebivalcev. Število nekoliko narašča, a ne zaradi njihovega prirastka, ampak zaradi priseljevanja v večja mesta. Po drugi svetovni vojni je 150.000 Primorcev zamenjalo svoje domove. Iz manjših krajev, iz oddaljenih in obrobnih vasi so se ljudje preselili v mesta: v Novo Gorico, Tolmin, Sežano, na Obalo... Poznamo dva primera v škofiji, od koder so se iz vasi odselili prav vsi ljudje, ostali pa sta tam vaški cerkvi. Število nedeljnikov je od župnije do župnije različno. Ves čas po dmgi svetovni vojni je to število padalo. Od leta 1980 do leta 1990 je ostalo na isti ravni, v zadnjih petih letih pa se nekoliko povečuje. Da ljudje manj hodijo k maši, je veliko razlogov. Skoraj po vseh župnijah škofije je več smrti, kot je rojstev. Starejši, verni ljudje, ki so obiskovali mašo, umirajo. Petdeset let smo živeli v totalitarizmu in ateizmu, ki sta na moralnem področju povzročila veliko škode. Svoje sta naredila tudi potrošništvo in praktični materializem. Ljudem je več do tega, koliko imajo, kakor pa, kaj so. Vekrat sem slišal rek, da so Kraševci dobri. To so pokazali tudi prebivalci v Svetem. Največ cerkva, ki spadajo pod skrbstvo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica v Novi Gorici, je prav na Krasu. Vse to zgovorno priča o dobroti, velikodušnosti in zlasti o vernosti Kraševcev v preteklosti... Rad bi, da F za Kraševce v novih časih veljalo, da so dobri **' tudi pobožni!” Na nedavnem srečanju škof0' treh dežel na sv. Višarjah v Žabnk 17. avgusta ste govorili o duhovni in duše'1’1 situaciji v Evropi in poudarili pom6'1 medsebojnega spoznavanja, povezovanj* sodelovanja ter odprtosti ljudi in narod0’ spričo še vedno močnega sovraštva, vojnte< medsebojnega nasprotovanja v EvroP Kaj ste se dogovorili za premagovanje vs° teh nasprotij in kakšno je Vaše priporočil' vernim in nevernii,v “Srečanja treh dežel imajo že sv°f godovino. Pobudo zanjaje dal sedanji vidern5 ladškof msgr. Alfrede Battisti... Najprej so rečanja bila med njihovo in našo škofijo. eta 1980 prišel v Ljubljano nadškof ms!r Uojzij Šuštar, pa so dobila sedanjo obli^0 irečujemo se Slovenci, Italijani in Avstrijci ^ 'b meji. ^ Vsako leto imajo srečanja določ‘-emo. Letošnje, petnajsto po vrsti, je potek >od geslom: Z Marijo na poti v leto 2000. 0 :e smo člani različnih narodov, snl0j luhovnem pomenu besede en božji nalC£|. irečanja treh dežel nas vzgajajo k večjemu & ebojnemu spoznavanju, povezovanju, sod ranju in k večji solidarnosti med nami. ± Na srečanju letos se nismo dogov° ^ :a delo naprej. Nismo izbrali ne teme ne kraj* mhodnje leto. To bo naredila posebna kom' 2e bo v nas vseh dovolj človeškosti, resnic1 . »znanja preteklosti, pa dobre volje in odP11^. imemo upati na več sožitja, sodelovanja id rosti v različnosti!” Revija Kras poskuša s svojo vsebinsko naravnanostjo obravnavati Kras in njegovo problematiko celovito. Zato odmišlja mejo *hed Slovenijo in Italijo, ki deli Kras med dve državi, saj je Kras enovit kulturni prostor. b*a njem sicer živita dva naroda - Slovenci in Italijani, a sta medsebojno že tisočletja povezana... Kako Cerkev obravnava to vprašanje in kaj bo še storila za sožitje med obema narodoma, da bi ju meja čim manj ločevala? “Državna meja deli Kras na dve državi. Tu sta tudi dve škofiji: koprska in džaška. Kot se država tmdi za večjo povezanost s Slovenci v zamejstvu - sedaj lahko prestopimo to ®ejo le z osebno izkaznico in za njen prestop jn Potrebujemo več potnega lista ali maloobme- e izkaznice - tako se trudi tudi Cerkev. °venci v zamejstvu so avtohtoni. Imajo svoje Pravice in dolžnosti v svojih krajevnih Cerkvah. frstu ima posebno skrb zanje škofov vikar l^gr. Franc Vončina. Med Slovenci v Trstu dajeta tudi dva naša duhovnika. ^ Nedavno umrli tržaški škof msgr. renzo Bollomi je bil vzor dobrega sodelova- nja in različnih pobud.. Naučil seje našega jezika. Trudil se je za edinost, za socialno pravičnost, za mir, za razumevanje, za celjenje starih ran edinosti v korist, ne glede na jezik, narodnost, vero in kulturo. Kulturne organizacije z obeh strani meje so pred letom 1990 organizirale tako imenovani dan odprte meje. Nekajkrat sva oba sodelovala na teh prireditvah. Leta 1985 je škof Bollomi predaval študentom v Ljubljani in Kopru, jaz pa sem predaval izobražencem v Trstu. Za nadaljnje poglabljanje sožitja med obema narodoma bo treba dobiti in vzgojiti čim več močnih in zdravih osebnosti, ki bodo v kulturnih in verskih društvih ter v drugih ustanovah ohranjali, spodbujali in vzgajali ljudi za različne vrednote, za sožitje, za medsebojno bogatitev in za vsakovrstno sodelovanje...” In za konec pogovora, msgr. Metod Pirih, kakšno je Vaše sporočilo vsem tistim, ki bodo prišli v cerkev sv. Tilna v Sveto po svoj dušni mir ter občudovat njeno izjemno arhitekturo in notranjo opremo? Mislimo zlasti na veliko restavrirano sliko sv. Janeza Nepomuka in Notburge z vizijo Marije in deteta, ki jo je naslikal baročni slikar Antonio Paroli? “Cerkev sv. Tilna v Svetem je polna umetnin s čudovito arhitekturo, z umetninami iz kamna, platna in s poslikavami. Prenovljena in z ubranim zvenenjem bo primernejši prostor za lepo in dejavno objahanje bogoslužja ter svetih obredov. Želim, da bi vaščani Svetega in vsi, ki bodo prihajali v cerkev sv. Tilna, poslušali glas zvonov. Ti jih bodo poslej vabili k molitvi in bogoslužju, ki je prvi vir duhovnega življenja. Rajne bodo spremljali k večnemu počitku. V primeru kakšne nesreče ali nevarnosti pa bodo zvonovi ljudi klicali, naj pomagajo bratom in sestram v stiski... Naj pesem novih zvonov povezuje starejše in mlajše, prebudi v ljudeh vero ter prinaša mir in radost v njihova srca in v njihove domove!” Vprašanja: Ida Vodopivec - Rebolj spodaj: Nove zvonove za cerkev sv. Tilna v Svetem pri Komnu j e blagoslovil koprski škof msgr. Metod Pirih, nakar so jih dvignili in namestili v zvonik JUST GODNIČ ] NARODNI JUNAK BREZ ODLIKOVANJA ] Mira Čenčič estavek predstavlja junaški boj našega kraškega rojaka Justa Godniča (1908-'S 1990), enega izmed voditeljev narodnoobrambne organizacije TIGR, ki je delovala med obema vojnama na Primorskem. Razmere na Primorskem in organizacija upora Po italijanski zasedbi Primorske in po zmagi fašizma v Italiji med obema vojnama smo bili Slovenci na tem delu kot narod zapisani smrti. Italijanska oblast je postopoma ukinila slovenske šole, prepovedala vsa slovenska prosvetna društva, ukinila ves slovenski periodični tisk, prepovedala uporabo slovenskega jezika v javnosti, poitalijančila osebna in krajevna imena. V svoje roke je prevzela vso lokalno samoupravo, uničila slovenske gospodarske organizacije, pospeševala odhajanje slovenskega prebivalstva v tujino in z gospodarskim in kulturnim propadom pričakovala čimprejšnjo asimilacijo, stopitev slovenskega prebivalstva z italijanskim. Temu so se slovenski narodnjaki upirali; najprej neorganizirano, posamično, pozneje organizirano v narodnoobrambni organizaciji TIGR, ki ji je uspelo pridobiti za to še slovenske duhovnike na Primorskem, da so ohranjali materin jezik v bogoslužju in pri verouku. Ime organizacije TIGR simbolizira območje njenega narodnoobrambnega delovanja -Trst, Istra, Gorica, Reka - ter moč in pogum. Njene prve začetke je zaznati v letu 1924, gibanje pa se je močno razmahnilo okrog leta 1930 in delovalo do leta 1941. Primorski narodnjaki, zlasti mladi fantje, so delovali izjemno podtalno, povezani v trojkah. Usmerjal jih je vodilni odbor v Trstu in Gorici, ki je od leta 1930 deloval ilegalno v Ljubljani. Organizacijo TIGR premalo poznamo. Nepoznani so nam fantje, ki so žrtvovali za ohranitev slovenstva na Primorskem svojo mladost, tvegali mučenje in smrt. In med njimi je bil med najpogumnejši in najbolj zaslužnimi, pravi legendami junak, komenski rojak Just Godnič. Član in vodja komenske celice Just Godnič, po domače Rščkov, je postal leta 1928 član ilegalne celice v Komnu, ki jo je vodil Milan Šuc in ki sta ji pripadala njegova brata Karel in Dolfe. Zvesto je v njej sodeloval predvsem od leta 1929, ko je odslužil vojaški rok v Firencah. Bil je glavna zveza z voditelji odpora v Trstu. To sodelovanje mu je omogočalo njegovo poklicno delo, saj je odprl v središču mesta samostojno čevljarno. Sodeloval je s Ferdom Bidovcem, Franjom Marušičem in z Vekoslavom Špangerjem ter Dragom Ruplom. Od njih je prejemal navodila za delo in protifašistični tisk, ki ga je prenašal v Komen in ga delil svojim zaupnikom po vaseh. V tistem času je navezal stike z uporniki, ki so živeli v emigraciji v Ljubljani. Bili so to Danilo Zelen, Tone Černač in Josip Kukec, ki so ilegalno prenašali v Italijo slovenski tisk ter povezovali tigrovske enote. Z njimi se je prvič srečal v začetku novembra 1929 na gmajni v bližini Komna, ko so se v , fašističnih uniformah vračali 2 I množičnega sestanka voditeljev | tigrovskih cehe v jami Dražci blizu . Lonjeija. i Spomladi 1930 je Jus1 j Godnič prevzel vodstvo celice Komnu, ker se je njen dotedanji ( vodja Milan Šulc izselil v Ameriko- ( Prav v tem času je prišla policij3 ] organizaciji TIGR na sled in zapri3 t voditelje odpora v Trstu, ve* t goriški odbor, nekatere člane i2 s pivškega vodstva ter mnoge drug6 člane organizacije. Justa nis° i odkrili. Po usmrtitvi bazoviških [ junakov Bidovca, Marušiča, Milo**11 in Valenčiča 6. septembra 1930 s° fašistične oblasti nadaljevale 2 aretacijami vseh sumljivih ljudi-Tako so decembra 1930 spravile ' preiskovalni zapor tudi Just3' Vzdržal je mučenje in v$e zasliševalske pritiske. Ker ničes3* ni priznal, so ga kmalu izpustil*' Izgnali so ga iz Trsta in ga strog0 policijsko nadzorovali. Kljub ten*1' je nadaljeval odporniško del°' Navodila in literaturo je prejem3* od emigrantov, kurirjev na gfflUJ11 blizu Komna. Vse druge vezi Trstom, s Prosekom in z Lipo, kisC bil** eod' .TKjP it* prej močno delovale, pa so prekinjene. Navezal je stike z ne' kritima članoma organizacije v Gorici Ivanom Lebanom Borisom Simandlom. Podtalno narodu0 P obrambno delo je oviralo hu ^ ^ policijsko nadzorstvo. Justu. pretila ponovna aretacija. Sluh ^ nevarnost in se pripravil na unim Jugoslavijo. Čez mejo ga je vatfl. vodil rihnberški tigrovec v eu*^ graciji Rafael Križman. i’r'. zatočišče je dobil v Ljubljani ^ Rimski cesti pri tigrovsk6^ zaščitniku Ernestu Jazbeci* Svetega pri Komnu. Fp ‘V*V Glavni kurir in gverilec Just je dobil zvezo z vodstvom organizacije TIGR in se odzval povabilu vojaškega vodje Danila Zelena, ki je pridobival borce z besedami, kot so bile, na Primer: “Da veš, ne bomo želi nobenega priznanja. Za naš boj ni Plačila! A sam vendar vidiš, da tega stanja ne moremo več trpeti in da moramo to suženjstvo zlomiti. Ta laški prezir naše slovenske govorice moramo zalučati nazaj v Sobec tem laškim fašistom!” Godnič seje ves zapisal ilegalnemu boju proti italijanskemu fašizmu, s tem pa tudi siromašnemu toda idejnemu življenju bojevnika za osvoboditev primorskih Slovencev 'zPod fašizma. Postal je najzvestejši sodelavec Danila Zelena in Toneta Černača. Ves čas, v letih od 1931 do 1940, je pomagal razmnoževati Protifašistični tisk, predvsem tigrovsko glasilo Svoboda, v klet-n'h prostorih Zelenove hiše v Središču Ljubljane. Ob Danilu Zelenu, Albertu Rejcu, Tonetu Černaču in Pozneje Ferdu Kravanji je postal ust član vodilnega odbora organi-zacije TIGR v ilegali. S Černačem Sta bila glavna kuritja. Povezovala jta odbor v Ljubljani z uporniki v utijski Krajini. O njem je njegov Zvesti tovašiš Černač zapisal: “Bil 6 široke postave, plečat, nekoliko ^Zek, toda vzdržljiv in žilav. briesel se je zelo dobro in je bil *®de ilegalnega dela zelo zadržan Zaprt, čeprav je bil tempera-^enten Kraševec, ki je znal z zgo-orno besedo pridobiti poslušalce”, tzkušeni Černač mn ie namenil veliko obor, išeni Černač mu je namenil pozornosti in ga učil, kako j mora orientirati po gozdovih od gornika do Snežnika, da ne bi in*6' V *abirintu kraških kotanj, rup skalovja. Uril ga je v naglem ^mijanju, ko ni časa za merjenje, po *)°ni'aid 1932 je že dobro poznal sn ' ČCZ davorr|ike in je tigrovce retnljal po vaseh Pivke, pa tudi Zje Proti Krasu in Ilirski Bistrici. S svojimi soborci se je v Po °Zen'ti trojkah Just Godnič N*°«o vračal na Primorsko, treh v je izst0Pala gverilska trojka Se , laševcev: Danilo Zelen iz Va”°zeč’ ^°ne Černač iz Matene teh' 'n Just Godnič iz Komna. Na Celi*10*6*1 S° dajali navodila vodjem ’ nstanavljali nova uporniška jedra, prinašali literaturo, opravljali gverilske akcije in terorizirali fašistične ovaduhe, se z orožjem spopadali s fašističnimi obmejnimi stražami in zadnja leta pred dmgo svetovno vojno vodili prenašanje večje količine orožja kot pripravo na oborožen spopad. Skrivnostni potniki so obvladovali vsa območja - Bovško, skrivne steze po najtežje prehodnih gorskih predelih in po najmrač-nejših gozdovih!? Tudi po mesec dni so se tigrovci zadrževali po raznih krajih na Primorskem in vodih nočne sestanke. Mnogokrat so prekrižarili vso Primorsko, od Tolmina do Trsta in od Postojne do Reke. V kritičnih situacijah so šli na pot tudi in paprike proti policijskim psom. Čez zastraženo mejo so hodih v vseh letnih časih, v vsakem vremenu, v dežju, snegu, mrazu in vročini. Velikokrat so jih na poti zadrževali visok sneg in velika neurja. Podnevi so skriti počivali. Dremali so kje v gošči ah v kaki dolini. Za počitek so po potrebi tudi postavili prežo v drevesnih Družina Godnič v Kranju v sedemdesetih letih. Z leve proti desni so: mati Otilija, sin Ivo, hči Nada in oče Just. Hčerke Fani ni na sliki! Baško grapo, Idrijsko, Kras, Vipavsko dohno, Pivško, Postojnsko, Snežnik, Brkine in Tržaško. Svoje prehode so imeh na različnih krajih. Na Bovško so hodih mimo Bogatina ah Jalovca. Čez Porezen so prihajali na Cerkljansko in Tolminsko. Na Tolminskem so dobro poznali prehode iz Bohinja čez planino Govnjač na Čadrg ter iz Bohinja čez Čmo prst v Baško grapo. Skozi gozdove Snežnika so prihajali na Ilirskobistriško. Na Kras so navadno potovali čez Godovič, Črni vrh, Zadlas, Otlico, po Vipavski dolini, čez Rašo do Štanjela in Komna. Posebna pot, zlasti za tihotapljenje orožja, je vodila iz Cerknice čez Javornik pod Kožljak na Pivško. Na Postojnskem je bil najlažji in najbolj obiskan prehodni kanal med Škocjanom in Strmico... Kdo ve, kod vse so še bile njihove številne večkrat na teden. Povezovali in usklajevali so ilegalno delo skupin v enoten skupen boj. Zvečer in ponoči so vodih sestanke, predavali mladini ter spodbujali ljudstvo k upom. Kurirsko in tihotapsko delovanje trojk je bilo zelo zahtevno. Terjalo je velike telesne napore, mnogo poguma, preudarnost in pretkanost. Na pot so odhajali dobro pripravljeni. Nekaj dni so počivali in se dobro nahranili, ponavadi pri Ernestu Jazbecu, ki je bival v Ljubljani. Pred prehodom meje so se velikokrat preoblekli v fašistične ah karabinjerske uniforme. Vsak kurir je na svojih pohodih nosil s seboj za nekaj dni hrane, ponavadi koruzni zdrob, puško, dve pištoli, ročne bombe, potrebno strelivo, šotorsko klilo, poln nahrbtnik literature in kilogram mešanice popra krošnjah, v nizkem gozdiču, da jih kakšna italijanska patrulja ne bi zapazila. Včasih so se zatekli v zapuščene odročne koče. Za kuhanje so hranili kotliče ob vodnih izvirih, enega v Koških Šicah, drugega v koških gozdovih, tretjega v Raši pod Dolenjo vasjo. Kadar jim je hrana pošla, so ponoči iskali krompir po njivah, v Brkinih pa so nabirali kostanj. Disciplina je bila stroga. Nihče ni smel piti nobenih alkoholnih pijač; nihče ni smel imeti opravka z ženskami. Bili so v stalni pripravljenosti. Med hojo in počitkom so komaj shšno šepetali. Na teh divjih poteh, po gorskih grapah in težko prehodnih gozdovih, ponoči, v slabem vremenu jih je marsikaj doletelo: bolezni, nezgode in sovražnikove zasede. Premrzli, premočeni in prehlajeni so včasih oboleli in v kakšni napol porušeni kolibi sredi gozdov čakali, da se jim je zdravje toliko popravilo, da so mogli nadaljevati pot. Jeseni 1934, ko so Godnič, Černač, Zelen in Erjavec ponoči prišli čez Porezen nekam nad Kojico, je Černača popadla malarična mrzlica. Eijavec je odšel proti Šentviški gori po pomoč, ostali pa so čakali prikriti v grmovju. Ko se je danilo, so pod seboj zagledali tovornjak s 25 karabinjerji. Godnič in Zelen sta jih v živčni napetosti čakala pripravljena v zasedi - dva proti petindvajsetim. Proti večeru pa so se karabinjerji umaknili, ne da bi tigrovce opazili. Fantje so ostali v gozdu, spali na prostem in zmanjkalo jim je hrane. Počakali so Eijavca, ki se je zaradi premočne kontrole terena vrnil brez zdravniške pomoči. Pot so nadaljevali, ko sije Čmač opomogel. Godnič, Zelen in Kravanja so v letu 1939 bivakirali z Bobkovo pomočjo petnajst dni v neki drvarski bajti v snežniških gozdovih, več ur oddaljeni od Trnovega, ker si je Zelen pri prehodu čez mejo poškodoval gleženj. Vsepovsod so jih zasledovale patrulje, sledili so jim s policijskimi psi in jih čakali v zasedah. Italijanska policija se je hvalila: “Vsepovsod se lotevamo zelo napornih posegov s skrajno požrtvovalnostjo. Obmejna milica je stalno v vojnem stanju z najtežjo in najbolj zavratno obliko vojne, z vojno v zasedi.” Nekoč sta Godnič in Kravanja naletela med Malim in Velikim Ozebnikom na močno izvidnico in sta se med metanjem bomb in streljanjem v vijugastem loku umaknila... Ko sta se spet vračala s snežniških gozdov s srečanja z Bobkovo skupino, sta pri prečkanju ceste naletela na fašiste. Godnič, ki je stopal prvi, je ustrelil proti njim rafal in odskočil s ceste. Pri tem si je poškodoval nogo. Kravanja ga je pograbil in zavlekel v grmovje, kjer sta se prikrila in potem srečno prešla mejo. Marsikateri dogodki in akcije tigrovcev so odšli v pozabo. Njihova dejanja so bila namreč strogo tajna. O njih je vedel le tisti, ki jim je botroval. Nihče ni smel pripovedovati drugim, kje je bil in kaj je doživel, sicer bi ga izločili iz naslednjih akcij... Taka potovanja tigrovcev so trajala do leta 1941, torej polnih deset let! V vodstvu narodnoobrambne organizacije V letih od 1935 do 1940 je Just Godnič živel v Ljubljani, v ilegali s ponarejeno osebno izkaznico in z neprijavljenim bivališčem. Spal je pri sorodnikih, znancih, največkrat pri Zelenovih. Večkrat se je zaradi preganjanja in zasledovanja iz Ljubljane umaknil k sestri na Dolenjsko, k sorodnikom na Štajersko in dvakrat celo k Černaču na Šarplanino. Tigrovce so zaradi pritiskov Italije neprestano preganjali tudi jugoslovanski žandarji. Država, za katero so se žrtvovali in na pomoč katere so računali, je politične emigrante množično izseljevala v svoje južne pokrajine - na Kosovo in v Makedonijo - ter jim tako onemogočala sodelovati v narodnoobrambnem delu. Leta 1936 je Just Godnič kot član glavnega odbora skupaj z Danilom Zelenom in Albertom Rejcem v Parizu podpisal akcijski pakt med Komunistično partijo Italije in organizacijo TIGR. S tem je TIGR dobil mednarodno priznanje. Ta sporazum je predvideval po spremenjenih političnih razmerah v Italiji slovenski manjšini pravico do samoodločbe. Mogoč je bil šele po letu 1934, ko so se komunistične stranke Italije, Jugoslavije in Avstrije izrekle za pravico slovenskega naroda do samoodločbe in do odcepitve od treh imperialističnih držav. Po tem sporazumu so se okrepile zveze z begunskimi organizacijami italijanskih antifašistov, ki so se izražale s tihotapljnjem antifašističnega tiska v Italijo in s pomočjo italijanskim ubežnikom čez mejo. To sodelovanje je bilo povsem v skladu z značilnostmi tigrovskega gibanja, saj je Na levi Stanko Kamenšček iz Ročinja in na desni Tone Černač iz Matenje x in samostojno nekajkrat resr'° pripravljala atentat na Mussolini.!^ V načrtovanem atentatu leta 1“ ’ ko je prišel Mussolini na Prim01* in so mu 20. septembra pripravJ v Kobaridu veličasten sprejel- ^ bil z akcijo povezan tudi J Godnič. Vodstvo je pripravilo v načrtov. Po prvi različici naj bi ^ Godnič in Ferdo Kravanj3^ pomočjo tigrovcev iz Kobari položila v cestni podkop na ce . - *., i' F v j: h 6 C ji d z č I I F r t r 1 F s F z J F s F s J 1 1 t I t r t r F s c j' t < F 1 c z v F \ x \ t t ( ti F italijanski konfident ali zaupnik Pisno sporočil karabinjerski postaji v Baški grapi, zaradi česar je policija kontrolo še poostrila. Tudi drugo inačico načrta za atentat, po kateri naj bi na Duceja streljali trije °strostrelci - Just Godnič, Danilo 2elen in Ferdo Kravanja - razporedi na položajih v primernih razdaljah v gozdu Kolovrata nad Volčami, so opustili. Odločili so se za tretjo različico načrta, da bo čezsočan Franc Kavs na trgu v Kobaridu aktiviral peklenski stroj, iti naj bi ga imel pripetega za Pasom. Ta načrt pa zaradi osebnih tazlogov ni bil uresničen. Kljub diu pa je bil predvideni atentator na drugem tržaškem procesu leta '941 obsojen na smrt in še isti dan P°miloščen na dosmrtno ječo. Takoj po izbruhu druge Svetovne vojne leta 1939, mnogo Pfej, kot sta se zganili Sovjetska ZVeza in Komunistična partija '*ugoslavije, so tigrovci že ovirali kodiranje fašističnih sil po Evropi s leni, da so opravljali sabotaže na Pr°metnicah, vendar vse zunaj ^venskega ozemlja, da ne bi ugoslavije pahnile v vojno. V akcijah organizacije IGR v Avstriji in Italiji v letih ^39 in 1940 je bil Just povezoval-k člen med Ljubljano in e°gradom. Iz Beograda je od Eberta Rejca prinašal na Jesenice ^aterial za gverilske akcije, na 0renskem sedlu pa ga je prevze-rrial Ferdo Kravanja, navadno ob Pbbtoči avstrijskega antifašista. Ko S° Jim prišli na sled gestapovci in °dkrili nekaj saboteijev v Avstriji, |e Godnič uničil večjo količino pro-^ Cističnih letakov, streliva in u§ega materiala v kleti pri dovih. Ko je bila za glavnimi Krilci Kravanjo, Ivančičem in ,j^ezoni razpisana tirahca in nagra-Za njihovo prijetje, je po uJ'en°vem navodilu Godniču Spel° rešiti pred policijo Kneza in tn tedne skrivati v Gorjancih, tbor rnu je hrano iz Novega e$ta prinašal Bernard Jazbec. boj za obrambo 9°niovine tla J naPac*u fašističnih sil G(v,U80SlaV1J0 aPnla 1941 se je Just niz' H'1"- Pn^ruz'l Soški legiji, orga-trani formaciji dva do tri tisoč farskih fantov, ki so oboroženi krenili proti Zagrebu v spopad z nemškimi okupatorji. To veličastno dejanje, ki je neizpodbitno prvi organizirani upor proti okupatorju Jugoslavije, je v slovenski zgodovini zatajen. Pobudniki upora so bili dr. Drago Marušič iz Opatjega sela, dr. Lavo Čermelj iz Trsta in Ivo Sancin. Sedmega aprila so sklicali primorske emigrante v Narodni dom v Ljubljani, da bi organizirali obrambo domovine. Po neuspešnih akcijah zaradi delovanja ustašev je Just Godnič z Maksom Rejcem nadaljeval z avtomobilom pot v Beograd iskat Alberta Rejca. Na poti so Godniča zajeli Nemci in ga zaprli v Sarajevu. Od tod je zbežal in odšel peš v Čmo goro, kjer mu je znanec priskrbel osebno izkaznico na ime Ivan Hafner. Z njo seje Just vrnil v domovino in se ustavil pri sestri v Novem mestu. Italijanska policija ga je že iskala in pregledala stanovanje, a ga po razpoložljivi sliki ni prepoznala, ker je izmučen, sestradan in neobrit ležal v postelji. Pred zasledovanjem je zato zbežal na Malo goro pri Kočevju, kjer se je sestal, kakor je bilo dogovotjeno že pred napadom Nemcev in Italijanov na Jugoslavijo, kmalu po nasilni Zeleno vi smrti, s Tonetom Černačem, ki se je peš vrnil s Šarplanine. Soustanovitelj prve partizanske čete in partizan Just Godnič je bil soustanovitelj prve partizanske čete. To je bilo zadnje tigrovsko dejanje kot naravna reakcija na razkosanje in okupacijo slovenske zemlje. Prvo partizansko enoto, Ribniško četo, so L julija 1941 organizirali tigrovci Tone Černač, Anton Majnik in Just Godnič. Ob ustanovitvi je štela 14 borcev. To obvezujoče dejanje za domovino so tigrovci opravili pred Komunistično partijo Slovenije, ki se ima neupravičeno za prvo in edino organizatorico oboroženega narodnoosvobodilnega odpora. Gverilci so v četi izbrali za vodjo Toneta Černača, pretkanega in izkušenega protifašističnega borca. Oborožili so se s tigrovskim orožjem, ki so ga bili zbrali in uskladiščili že pred pričetkom drage svetovne vojne. V četo pa je vodstvo Komunistične partije Slovenije kmalu poslalo svojega človeka Janeza Kmeta za komisatja. In začeli so se ideološki spori, ker je Komunistična partija Slovenije ideološka vprašanja postavljala v ospredje. Do največjega nesoglasja je prišlo zaradi prisege, ki jo je komisar Kmet zahteval. Prisegli naj bi namreč Sovjetski zvezi in Stalinu. Nekdanji člani organizacije TIGR so se temu uprli, češ da jih veže prisega njihovi prejšnji organizaciji, s katero so se zavezali boju proti fašizmu, boju za osvoboditev okupiranih Slovencev in vključitvi združene Slovenije v Jugoslavijo. Godnič in Černač sta četo zapustila in odšla na Pivško, da bi organizirala svoje tigrovske tovariše. Čez čas sta se vrnila na Dolenjsko in se pridružila drugim partizanskim enotam. Leta 1943 se je Just vrnil v partizanske enote na Primorsko in bil tako partizan od poletja 1941 do konca drage svetovne vojne 1945. Opravljal je razne funkcije in bil med drugim načelnik obveščevalne službe Idrijsko-Tolminskega odreda. Osvoboditev Konec vojne je Just Godnič pričakal kot partizan. Kako je bilo potem, je pripovedoval takole: “... Teden dni po osvoboditvi so me zaprli. Tako sem bil prizadet, da bi ponorel. Če bi imel svojo mašinko, bi vse te hudiče postrelil, samo škoda, da ne tistih, ki so vse to zakuhali!... V Ljubljani je 6. septembra 1945, ob obletnici Bazovice, šla skozi center mesta mimo zaporov povorka v spomin bazoviškim žrtvam in vzklikala. Zaprt sem bil v kletnih prostorih in jih slišal. Strašno sem se razburil, ijovel in tresel rešetke svoje kletke, da sem tudi jaz delal za isto stvar, in to ne samo tri leta kot oni - slava jim - temveč enajst let! Pa so takoj oznovci prihiteli dol in so me videli vsega razburjenega. Čez teden dni so me izpustili...” Človek, ki je svojo mladost žrtvoval za domovino, ki je neštetokrat tvegal svoje življenje, ki je prostovoljno prenašal lakoto, pomanjkanje, nečloveške napore zato, da bi Slovenci kot narod na Primorskem obstali, je doživljal hudo stisko, srd, bes in vso bolečino krivice. Ko je prišel iz zapora, se je Just Godnič znašel na cesti. Službo je dobil na podjetju Elektro v Kranju. Tam je živel odmaknjen od javnosti. Zagrenjen in razočaran je umrl veliki tigrovec 6. januarja 1990, takorekoč na pragu ustanovitve samostojne države Slovenije. Ena se njemu je želja izpolnila, da leži v domači zemlji, v Svetem na Krasu... Justu Godniču in vsem članom organizacije TIGR smo Kraševci, Primorci in vsi Slovenci dolžni, da se jim globoko in spoštljivo poklonimo! Pogumni borec Just je polnih dvajset let žrtvoval boju za narodne pravice zasužnjene Primorske. Petdeset let so bili ti narodni junaki zamolčani. Zatajeno in v mrežo molka zavito je bilo tudi vse tigrovsko gibanje, čeprav je v obdobju fašističnega nasilja ohranjalo narodno zavest, na kateri je temeljil narodnoosvobodilni boj. Mnogi tigrovci - ugledni narodnjaki - so bili med prvimi organizatorji partizanskega upora. Čas je, da se popravi krivica tigrovcem -velikim narodnjakom in prvim antifašističnim borcem v Evropi! In čas je, da se jih postavi na tisto zgodovinsko mesto, ki jim pripada! VIRI Černač, T., 1995,: Pričevanja o TIGRu, Slovenska matica Ferenc, T., 1977: Akcija organizacija Tigr v Avstriji in Italiji spomladi 1940, Borec Godnič, I.: Spominski zapisi, fotokopija pri avtorici Godnič, J.: Pričevanja, zapis Tone Rutar, zapis pri avtorici Kacin, W.M., 1990: Prvi antifašizem v Evropi, Lipa, Koper Rutar, B„ 1996: Proti duhovnemu genocidu fašizma nad Primorci, Borec, Ljubljana Zidar, A., 1995: TIGR v boju za domovino, Branko. Nova Gorica Mobitel NMT Zakaj analogni sistem mobilruelefonij e? Mobilna telefonija ima kratko zgodovino a vznemirljivo prihodnost. Čeprav ni starejša od dobrih dveh desetletij, saj so prvo omrežje zgradili zanjo leta 1980 v Skandinaviji, je njen razvoj tako skokovit kot v malokateri drugi gospodarski panogi. Začetek mobilne telefonije je bil oprt na tako imenovano analogno tehnologijo. Države, ki so utirale pot na tem komunikacijskem področju, so se praviloma odločale za postavitev analognih omrežij, ki so marsikje postala nacionalna omrežja za mobilno telefonijo. Analogna tehnologija je bila takrat edina, brez vrstnice. A kljub temu, da je tehnika hitro razvila novo, digitalno tehnologijo za mobilno telefonijo, analogni sistemi v nacionalnih mejah še marsikje krepko držijo svoje konkurenčne prednosti in jo bodo, kot kaže, držali še nekaj časa. Tudi slovenski operater za mobilno telefonijo Mobitel je začel z analogno tehnologijo. Z nenehnim vlaganjem v njen razvoj in v širitev omrežja ob prilagajanju vsem sodobnim težnjam jo je razvil do ravni, da je primerljiva z najrazvitejšimi omrežji te vrste. Še zlasti v bolj odročnih, težje dostopnih krajih in predelih države analogni mobilni telefon velikokrat uspešno zamenjuje klasični telefon. mobitel (Dofeo DtueGodi tzfiitum o P n k d K P J s a f( M Im m m Svetem pri Komnu na Krasu živi Andrej Jazbec, študent četrtega letnika Akademije lepih umetnosti v Benetkah. V mogočni Governovi domačiji si je uredil slikarski atelje, poklicno pa se je skoraj že zapisal restavratorstvu. V Komnu je imel razstavo ob otvoritvi prenovljene osnovne šole, v Benetkah pa je sodeloval na dveh skupinskih razstavah in imel eno samostojno razstavo. Andrej Jazbec se je rodil leta 1972 v Postojni. V Ljubljani se je izobraževal na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo ter diplomiral na Oddelku za industrijsko oblikovanje, sedaj pa končuje 4. letnik Akademije lepih umetnosti (Accademia di belle arti) v Benetkah. Andrej, kakšen je vaš študij v Benetkah, kateri predmeti prevladujejo, na čem je poudarek med teoretičnim in na čem med praktičnim poukom? “Na Akademiji so štiri umetniške smeri in sicer: slikarstvo, kiparstvo, scenografija in dekoracija. Najbolj razširje- na smer je slikarstvo in ima več oddelkov, vsak oddelek pa i"ul svoje profesorje in svoj učni program, ki se med seboj teoretik0 in praktično razlikujejo. Med glavne predmete spadajo: utne nostna zgodovina, slikarstvo, anatomija in grafika. OpravlJe izpiti iz teh predmetov so pogoj za vpis v naslednji letnik. O študent pa mora opraviti tudi sedem dvoletnih izbirnih prednP tov, na primer: likovna teorija, slikarske tehnika, restavratotsP1 pedagogika, fenomenologija modeme umetnosti, fotografija, ■■■ Kako poteka študij, kakšni so bili vpisni pogoji in koliko študij stane in kakšen naziv boste imeli po diplomi? ^ “Študijski letnik se začne z novembrom in konča v p1 dneh julija. Po končanih predavanjih v juniju se opravljajo ‘a in sicer tako, da se študent zagovarja pred komisjjo, ki jo sesN Ijajo trije profesorji. Študij je v italijanskem jeziku, v prvem letniku pa ltric študentje iz tujine možnost opravljati izpite tudi v francoskeM angleškem jeziku. Predavajo profesorji iz različnih krajev Italija Z jezikom nisem imel težav, največ pa sem se na11 italijanščine kar v Benetkah, iz knjig in revij ter v pogovorih >ne študenti in prijatelji... >, Za vpis na Akademijo lepih umetnosti je treba °PH ^ sprejemni izpit iz risanja po figuri, slikanja ter teoretičnega • znanja jezika za tujce. Sprejemni izpit traja dva dni. Sprejeti študentje iz tujine morajo urediti še določene listine in jih predložiti ambasadi, ki jih prek notranjega ministrstva posreduje akademiji. Vsako leto si morajo tudi urediti dovoljenje za bivanje v Italiji, kar je zelo nadležno... Letna šolnina je simbolična - 200.000 italijanskih lir. Študent dobi po končanem študiju in opravljeni diplomi naziv akademski slikar. Diplomo pa mora v svoji državi nostrifi-rirati, kar pomeni urediti njeno priznanje Andrej, kakšen je študentov vsakdanjik v Benetkah, kako potekajo predavanja in vaje, kje živite med študijem v Benetkah, kako se prehranjujete, kdaj in koliko študirate? Ali ostane še kaj prostega časa? “Za cenejše bivanje si več študentov najame stanovanje In v njem si sobe delimo. Mesečno plačujem za tako bivanje j °krog 200.000 Ur. Prehranjujem se v študentski menzi, večkrat Pa si skupaj skuhamo kaj tudi doma. To je eden izmed najcenejših načinov študija! Šolanje mi omogočajo starši, vsako poletje pa delam W restavrator na Zavodu za varstvo naravne in kulturne I dediščine Gorica v Novi Gorici. Ta dodatni zaslužek mi omogoča j Ugodnejši študij. V Benetkah pa je med honorarnimi deli najbolj j P°pularno izdelovanje beneških mask, kar prinaša soliden , ^lužek. Na Akademiji za lepe umetnosti v Benetkah ima vsak ^udent določen prostor za slikanje, ki ni prav velik. Ker je delovni teden zelo natrpan s predavanji in z vajami tudi v sobo-,Qh, prostega časa ne ostaja veliko. Pa vendar najdem čas tudi za prebiranje strokovne literature, za poslušanje glasbe, za sprehode po Benetkah, ki mi nudijo vsak dan kaj novega: od bogate Zgodovine mesta, arhitekture, različnih zanimivosti do ogleda galerij, muzejev, cerkva, razstav, poslušanja koncertov klasične glasbe in obiska dobrih knjižnic. Lahko rečem, da sem v štirih letih študija dodobra spoznal mesto in da mi je le tnalo stvari ostalo prikritih. Za 'žuriranje ’ Benetke niso preveč primerne, ker razen nekaj gostiln in barov, ki so odprti do dveh zjutraj, ni nič. Zato se včasih ’zažuriramo ’ kar doma! Domov, v Sveto, prihajam približno na tri tedne. Vožnja z vlakom od Benetk do Tržiča (Monfalcona) traja uro in pol, tam pa me običajno pričakajo starši. Povratna vozovnica stane 26.000 lir". Kaj vas bolj privlači - slikarstvo ali kiparstvo? V vašem ateljeju je opaziti oboje! “Za likovno umetnost se zanimam že od srednje šole. Najprej se nisem mogel odločiti med slikarstvom in kiparstvom, pozneje je prevladalo slikarstvo. Tudi sedaj je slikarstvo prevladujoče, vendar se ne odpovedujem kiparskemu izražanju z delom v lesu... Ta čas je v mojem slikanju v ospreju abstrakcija, v kakšnem kosu lesa pa stopi v ospredje figura ”. Kako seje porodila ideja za študij v Benetkah? “Ideja o študiju v Benetkah je bila mamina. Seveda je o tem odločala tudi bližina mesta. Sedaj, ko študij končujem, mislim, da je bila taka odločitev pravilna! ” Po končanem študiju si boste izbrali delo, s katerim se boste preživljali. Kaj bo to? “Po diplomi si bom poskušal poiskati zaposlitev na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici in sčasoma opraviti še špecializirani študij za restavratorja v Ljubljani. Do sedaj sem že delal pri restavriranju nekaj lesenih oltarjev in fresk”. Kakšen je vaš odnos do avtentične kraške arhitekture, do kamnite hiše z vsemi njenimi arhitekturnimi elementi? “Ker ne bi mogel živeti v mestu, si želim ostati kar na Krasu! V zadnjem času je zanimanje za avtentično kraško arhitekturo vse večje, zato bi se morali bolj zavzemati za njeno ohranitev... Sploh bi se morali truditi za ohranitev kraškega okolja, za njegovo pristnost nasploh in tudi za pristnost načina življenja, ne le ohranitev kraške arhitekture! Vse, kar je bilo zgrajeno in kakor je zgrajeno, ima nek svoj smisel, razlog. Res je naš modemi način življenja dmgačen; človekove bivalne potrebe so se spremenile in živeti si želimo bolj udobno, kot so živeli nekdaj. Toda velik del tipične kraške gradnje in podobe kraške hiše bi se dalo ohranjati, notranjost pa prirejati novim potrebam...” I.V.R. Kosovelovi knjižnici v Sežani še vedno primanjkuje prostorov KNJIGA Računalnik NE MORE NADOMESTITI Knjige Lučka Čehovin ravnateljica Kosovelove knjižnice, 6210 Sežana, Mirka Pirca 1 uspešno dejavnost je prostor. Da mora imeti tudi kulturna ustanova primeren prostor, če naj uspešno opravlja svoje poslanstvo, je znana ugotovitev. To velja tudi za Kosovelovo knjižnico v Sežani, ki vsa povojna leta išče primeren prostor in se je že nekajkrat selila iz stavbe v stavbo, nikoli pa ne v dejavnosti primeren prostor, kar bi bilo mogoče zagotoviti le z novo gradnjo. Kosovelova knjižnica je bila ustanovljena po vojni. Najprej je bila v stavbi blizu cerkve, pozneje v Starem gradu, nato v pritličnih prostorih TVD Partizan, kjer je doživela požar in se preselila v opuščene prostore otroškega vrtca. Tam je še sedaj. Ko se je začela gradnja kulturnega doma, je bilo s takratnimi urbanističnimi načrti knjižnici zagotovljeno, da se po dograditvi doma začne graditi ob njem knjižnico. Glede na šole, ki so v bližini, bi bila taka lokacija tudi najbolj ustrezna. Toda tako zagotovilo je bilo le utopija, kajti gradnja kulturnega doma se je čezmerno zavlekla. In v teh dolgih letih so se večkrat zamenjali ne le občinski vodilni ljudje in z njimi spremenila miselnost, ampak so se spremenile tudi družbnene razmere. Potreba po knjižnici pa je ostala in z njo iz leta v leto večje število njenih obiskovalcev, kar je razumljivo, saj je knjižnica s svojim prizadevnim delom razvila na Sežanskem bralno kulturo do dostojne ravni. Navsezadnje je vendarle prav knjižnica v Sežani edina kulturna ustanova, ki je ljudem na razpolago vsak dan od sedme ure zjutraj do sedme ure zvečer. Letos poleti me je presenetilo, ko sem ob Kulturnem centru Srečka Kosovela na prostoru, po nekdanjih zagotovilih občine rezerviran za novo knjižnico, opazila gradbišče. Pozanimala sem se, kaj tam nastaja, pa sem zvedela, da gradij0 športno tribuno in prostore za trgovine. Kje je sedaj po urbanističnih načrtih prostor, predvidel1 za gradnjo nove knjižnice? V zgodovini človeštva so vendar!6 prav knjižnice odigrale pomembno vlogo in imele posebno mest0 v kulturi družbe. Res se vloga knjižnic z družbenimi razmerarfl1 tedi spreminja, o čemer tu ne pišem, a zagotovo so pred iztekom dvajsetega stoletja prav knjižnice osrednja splošno izobraževalna, tudi vzgojna in predvsem informacijska središča. O sodobni tehnologiji - računalnikih in podobnem, kar naj bi po mnenju nekaterih nadomestilo knjige, ne bi izgubljala besed, saj je predam uporabnikom knjižnice jasno, da so računalniki in drugi tehniški pripomočki le sredstva in hitrejša pot do informacij, ki jih vedno najdemo v knjigah. Ne trdim, da je občina knjižnico v Sežani zanemarjala, ki* pa je razvoj knjižnice odvisen od ljudi na vodilnih mestih, veasih celo od posameznikov. A naj je bilo kakorkoli, knjižnica Se je razvijala in rasla ter s svojim prizadevnim delom postala 2uana ter ugledna v slovenskem prostoru. Ne samo zaradi svoje-§a vsakdanjega dela, temveč tudi zaradi odmevnih' kulturnih Prireditev. S svojo dejavnostjo je že zdavnaj presegla osnovno Poslanstvo, kar upam, daje občini v ponos. Ker je republiška matična služba leta 1990 ugotovila, ku Kosovelova knjižnica ne izpolnjuje osnovnih normativov za °Pravljanje matične službe - predvsem je bila kadrovsko slabo Usedena in ni imela ustreznih prostorov, je občina problem takoj 2ačela reševati. Ker ni bilo možnosti za gradnjo nove knjižnice, je °riločila, naj se naredijo načrti za razširitev knjižnice v sedanjih Pr°storih ob ulici Mirka Pirca in to tako, da se pridobi zanjo pros-tore v prvem nadstropju in da se dogradi prizidek. Leta 1991 je °kčina naročila načrte, pri nastajanju katerih je knjižnica sodelo- vala. Bili so narejeni in plačani in po njih je potekala dosedanja prenova zgradbe. Kljub temu, da bi bilo mogoče prizidek graditi postopno, knjižnica že dve leti zaman prosi za denar. Po letošnjem predračunu bi stal 64 milijonov slovenskih tolarjev. Pri sestavljanju vsakoletnega predračuna knjižnica naslavlja prošnjo za denar občini, hkrati pa vlaga tudi prošnje za sofinanciranje gradnje prizidka tudi na Ministrstvo za kulturo. Ker j e ministrstvo Kosovelovi knjižnici za leto 1996 namenilo 6 milijonov tolaijev, so možnosti, da se zamisel o gradnji prizidka v nekaj letih uresniči! Prizidek je namenjen pionirskemu oddelku, ki je sedaj potisnjen v dva majhna prostora. Glede na velik obisk mladine je prav ta oddelek treba razširiti. S svojo dejavnostjo vabi knjižnica mlade od predšolskih otrok do doraščajočih z namenom, da jim zgodaj, se pravi čim prej, vzbudi veselje do branja, da jim pomaga pri šolanju in da jih vzgaja z različnimi oblikami dela. Zlasti zadnja leta, ko se je znižala življenjska raven ljudi, prihaja v knjižnico - ne le med šolskim letom ampak tudi v poletnih mesecih, med šolskimi počitnicami - veliko mladih, za katere knjižnica prireja posebne dejavnosti. BI RADI KUPILI, ODALI ALI NAJELI HIŠO, KMETIJO, Revija Kras je s predstavitvijo hiš in domačij, ki so bile naprodaj, že izpolnila pričakovanja več prodajalcev in kupcev nepremičnin. Zato ponavljamo povabilo vsem, ki bi radi kupili, prodali ali najeli na Krasu stanovanjsko hišo, primemo za prenovo, ki bi radi kupili, prodali ali najeli opuščeno, nenaseljeno domačijo, kmetijo ali zazidljivo parcelo na Krasu, naj telefonirajo v uredništvo na številko 061/125-14-22 ali 067/78-434 in sporočijo svojo željo, ki jo bomo v prvi naslednji izdaji revije v rubriki BORZA NEPREMIČNIN objavili. In da bodo sporočila - ponudbe in želje -čim bolj nazorne, bomo v prodajo in najem ponujene zgradbe, domačije, kmetije in zemljišča predstavili z opisi in s fotografijami, kakor smo to že storili. Zato jih bomo, če bo treba, prišli tudi pogledati in fotografirati. In tistim, ki bodo hoteli kupljene zgradbe, domačije, kmetije obnoviti ali nanovo zgraditi v pristnem kraškem slogu, da bi ohranili avtentičnost kraške arhitekture, hkrati pa želijo notranjost posodobiti ter urediti primemo potrebam svoje bivalne kulture, bomo priporočili za to usposobljene arhitekte, projektante in graditelje - zidarje, krovce, fasadarje, kamnoseke, mizarje, ipd, ki so s svojim dosedanjim strokovnim delom že pripomogli k ohranjanju izvirne kraške arhitekture! Uredništvo TZ • • \r V KNJIŽNICI NAM JE LEPO Marija Godnič o se šolska vrata med počitnicami zapro, se otroci vesele razidejo na vse strani - eni na morje, drugi k starini staršem. A večji del počitnic večina le preživi doma. Dom« pa se rad oglasi dolgčas, pa tudi sedenja pred televizorjem ali računalnikom se naveličaš. V Kosovelovi knjižnici je bilo med poletnimi počitnicami lepo. V prijetnem hladu stare stavbe so se zbirali otroci in tam preživeli marsikatero prijetno urico. Otroci imajo različne želje in potrebe, predvsem pa so radi v družbi s prijatelji in skupaj kaj zanimivega počnejo. V knjižnici poleg branja knjig in revij zelo radi igrajo družabne igre. Knjižnica pa ponuja tudi “Počitniško dejavnost tedna”. To so vodene ustvarjalne dejavnosti, ki pa niso strogo organizirane ali vezane na določeno uro. Otrokom je na voljo material in lahko delajo predmete sami ah v skupini, s pomočjo knjižničarke ali tudi samostojno. In to dopoldne ali popoldne, kadar pač želijo. Knjižnica je namreč odprta ves dan tudi med poletnimi počitnicami! Ob prvi Počitniški dejavnosti tedna smo otroke povabili, da so nam pomagali urediti slikanice po zabojčkih in jih opremiti z ilustracijami, zaradi česar je mogoče hitro najti zaželeno slikanico. V tednu trgank so otroci ustvarili pisane ribice in drage morske živali ter z njimi okrasili knjižnico. Zanimivo je bilo tudi sestavljanje sličic iz semen in ustvarjanje z dragimi naravnimi materiali. Mladi so presenetili s svojo ustvarjalnostjo in nastali so res imenitni izdelki, ki krasijo knjižnico. In kaj so odgovorili otroci na vprašanje, kaj je tisto, kar jih v knjižnici najbolj pritegne, in zakaj radi prihajaj Povedali so: * V knjižnici je veliko družabnih iger, ki nimamo doma. * Doma se naveličam igric na računalniku. ^ * Rad berem revije Joker, Magazin, Avtomagazin. * Rada berem. V knjižnici je veliko knjig Rada tudi rišem v k?ijižnici. Potem mojtjy sliko razstavijo. k. * Zelo rada kaj lepim ali sestavljam. knjižnici sem naredila ribico - lepljenko. Pridem s prijateljicami in skupaj lahke tukaj delamo in nam je lepo. * V knjižnici lahko vedno kaj zanimivega delamo. Rada sem delala sličico iz semen.' * S prijatelji velikokrat pridemo v knjižnic0^ Igramo družabne igrice in preberemo rem je, ki nas zanimajo. Tudi kak izdelek r- 218 strani natančnih kart posameznih območij (merilo 1:50 000) v velikosti 19,5 x 28 cm, >- 70 strani bogato ilustriranih opisov slovenskih pokrajin, >- 52 000 krajev, ulic, domačij, voda, gora in pokrajin, >- značilnosti Slovenije v številkah, 18 celostranskih posnetkov iz zraka, satelitski posnetek Slovenije, Hova, popolnejša izdaja P o 99 POKROVITELJICA SLOVENSKE OLIMPIJSKE REPREZENTANCE ... IN ŠE NOVOSTI: >- izpopolnjene karte s koordinatnimi mrežami (geografsko stopinjsko in pravokotno kilometrsko), >» najnovejše podatke in spremembe, >- še več mestnih načrtov (sedaj kar 44), >- posebno poglavje, namenjeno topografski orientaciji in kartometriji (najsodobnejše metode za orientacijo, kakršen je satelitski GPS - Global Position System), >- posodobljen opis naravnih in kulturnih znamenitosti slovenskih pokrajin, vrisane podzemske jame in daljnovodna omrežja, katerih označbe je prejšnja zakonodaja prepovedovala. po izredni ceni 13.272 SIT, ker dobim 5.628 SIT pri vračilu stare izdaje. M ^al(a) bom: rffl P° Povzetju. _ (največ 4) obrokih brez obresti. mi pošljite na dom v 15 dneh od izida. . | Za reklamacijo in morebiten odstop od pogodbe je 3 dni po prejemu r s"jke. Cena ne vsebuje soudeležbe pri stroških pošiljanja. Naročilnica gl' eZuje Založbo in naročnika. »Udba velja do 30.9.1996. , ‘ntek: _ di|fc ;d h a m hišna številka: _ |(ji 'ta in poštna številka: _ V ^Ofi:____________ . Datum:. _ Podpis: _ £ • ^ v prihodnje ne želite prejemati drugega promocijskega gradiva, vas lrn°, da to označite z znakom X. POSEBNA UGODNOST ZA IMETNIKE STARIH IZDAJ: ! ZA STARO IZDAJO DOBITE j 5.628 SIT. | Cena za imetnike starih izdaj: 13-272 SIT Prihranek: 5.628 SIT Stari atlas boste vrnili ob izidu novega. Ik ATLAS SLOVENIJE IZIDE V OKTOBRU. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Mladinska knjiga Založba, d. d., Oddelek prodaje po pošti, 1536 Ljubljana. Knjigo lahko 24 ur na dan naročite tudi po I telefonu 061/ 140-24- 07. m m 73779/[31 KRAS 99604290 1^5 VVOv ^ j : = / : 1 agra« mobitel SLOVENSKI OPERATER NMTSGSM http://www.mobitel.si OS SoS najSo^Mm..- vam spremeni življenje