NO. 196 r0°kly^0Otf J} l^rie iWCAN |M sp^ yv. y «• 4 IM LAHGUA4H! Cmf 11 227 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 10, 1968 SLOVCNIAN MORNING NCWSRAPfia STEV. LXVI — VOL. LXVI Biafra pride pred ZN! Kanadski parlament proučuje položaj v Biafri. Nekateri poslanci hočejo spraviti to vojno pred glavno skupščino ZN. OTTAWA, Kan. — Odbor parlamenta za zunanjo politiko in Narodno obrambo bo nemara P°zval maj.-gen.. W. M. Milroy-la, kanadskega zastopnika med Mednarodnimi opazovalci v Ni-Ser]ji, domov na poročanje. Ge-^oral je namreč v nedavni izja-vi trdil, da ni nikjer videl sledu Poskusa rodomora, ki naj bi ga Mgerijska vlada izvajala nad Plemenom Ibo. Prav tako je po-r°čal, da ni skupina mednarod-Mh opazovalcev nikjer odkrila ^ečje lakote. Zvezna poslanca A. rewin in D. MacDonald, ki sta Se nedavno vrnila iz poti v Bi-ffro, sta poročala svojim tovari-sem v parlamentu, da umira v Mfri dnevno od lakote okoli 6,000 ljudi in da je očitno, da ni-§erijska vlada vrši nad Ibi rodomor. v Kanadski parlament je odlo-c'en celoten položaj proučiti in °mti točno in stvarno podobo 0 razmerah v Biafri. Omenjena Poslanca sta predlagala predsed-Mku vlade Trudeauju, naj bi anada poslala svoja letala za Prenašanje hrane in zdravil v iafro. Predsednik vlade je do-s eJ to odklanjal, češ, kaj pa naj v ada stori v slučaju, da bodo ni-£erijske oborožene sile streljale 119 kanadska letala. j še pred nekaj dnevi je kaza-°’ da bodo zvezne čete res skoro f*rle odpor Ibov in zavzele nji-0v° zadnje veliko mesto. Sedaj Se je Ibom posrečilo zvezne čete ^staviti in jih ponekod celo po ISniti nazaj. Te uspehe jim je Omogočilo orožje in strelivo, ki , ga začeli redno vsako noč do-Vlvati iz Gabona, ene izmed dr-2av Afrike, ki Ponosni so na sežig vojaških nabornih list BALTIMORE, Md. — Tu se že nekaj časa vrši sodna razprava proti 9 “katoliškim” aktivistom, ki so obtoženi, da so 17. maja letos na parkališču v bližini nabornega urada v Catons-villu požgali naborne sezname in druge papirje, ki so jih našli v omenjenem uradu. Obtoženci svojega dejanja prav nič ne ta-je, pravijo, da “so ponosni nanj” Pretekli torek je skupina kakih 200 pristašev požiganja nabornih seznamov in pozivov pri redila pred tukajšnjim nabornim uradom demonstracijo podporo obtožencev. Slične demonstracije so bile že preje preč samim sodiščem. Med obtoženimi sta dva du hovnika in trije bivši Mary-knollski misijonarji. Javni tožilec je predložil med dokazi film, na katerem je bilo posneto seži ganje nabornih seznamov. Pri čala sta tudi dva uradnika nabornega urada, ki sta bila navzoča pri vdoru obsojencev v u-rad in bila nato priči sežiganja. Obtoženci nič ne taje, pravijo, da so ponosni na to dejanje “simboličnega odpora nepotreb nemu trpljenju in vojnemu morjenju”. Tale način protestiranja “katoličanov” proti vojni v Vietnamu je do neke mere podoben delovanju “katoličanov v OF” Sloveniji v času rdeče revolucije. SKSSSf" PREDSTAVNIŠKI DOM JE -----, je priznala neod- ^Most Biafre. Za to podporo je rez dvorna Francija, katere zu-atlji minister M. Debre je voj- °vanje v Nigeriji pred ZN ob fcodii, k Ko izgleda, da vojne še ne bo ^0llec in da se bo moglo trplje-s^e Kiafranov vleči v nedogled, le začel del parlamenta zavze- Pr*!! to’ da bi naj Kanada j. e postopna Najvivri ev Popoldne in zvečer. sJa temperatura okoli 63. Ameriškim športnikom napovedujejo prvo mesto na olimpijadi v Mehiki MEXICO CITY, Meh. — A-meriški športni strokovnjaki napovedujejo, da bodo letos na o-limpijskih igrah odnesli ameriški športniki vrsto zlatih medalj, posebno dobre izglede imajo v tekih in v plavanju. Trdijo, da Združene države še niso nikdar na nobeno olimpijado poslale tako močnega zastopstva. Sovjetski zvezi napovedujejo drugo mesto, za Združenimi državami, ker so njenih lahkoalte-ti letos nekaj slabši, imajo pa odlično moštvo za odbojko, vrhunske telovadce, veslače kanujev in rokoborce v grško-rimskem stilu. Olimpijske igre se bodo začele tu v soboto, 12. oktobra. podporo Humphreyju Vodnik nasprotnikov vojskovanja v Vietnamu odklonil podporo v volivnem boju demokratskemu kan dida-tu, dokler ne spremeni svojega stališča. NEW YORK, N.Y. — Sen. Eugene McCarthy je v torek prvič, odkar je propadel na demokratski konvenciji kot predsedniški kandidat, imel večji politični govor. V njem je izjavil, da kljub vsem pozivom k “edinosti” v stranki on ne bo podpiral demokratskega predsedniškega kandidata H. H. Humph-reyja, v kolikor ne bo ta spremenil svojega stališča v vietnamski vojni. .Sen. McCarthy je nastopil proti vojskovanju v Vietnamu že lani in je ves čas vodil boj proti vladni politiki v Vietnamu. Njegovi predlogi so bili na demokratski konvenciji odklonjeni v razmerju 2:1. Konvenci-ja je v glavnem odobrila v pogledu vojskovanja v Vietnamu stališče predsednika L. B. Johnsona, oziroma sedanje vlade. Ve-ika večina demokratov je sprejela stališče večine in se vključila v volivni boj na strani strankinega kandidata. To je storil tudi poraženi predsedniški kandidat McGovern iz Južne Dakote, to je storil sen. Edward Kennedy in večina pristašev in podpornikov pok. sen. Roberta F. Kennedyja. Sen. Eugene McCarthy se kuja in odklanja podporo Humphreyju, četudi je njegovo stališče v vietnamskem vprašanju najbližje McCarthy-jevemu. McCarthy zahteva, da stranka spremeni svoje stališče v vietnamskem vprašanju, nato pa jo do podpiral v volivnem boju. To je nekam čudno stališče. Konvencija je odločila z jasno in veliko večino v tem vprašanju ter postavila uradno stališče. Mar naj sedaj kandidat odločitev konvencije razveljavi in gre svojo pot? sme pa za kar PANAMA CITY, Pan. — Novi predsednik dr. Airas je bil zelo bojevit, dokler je bil kandidat, sedaj pa, ko je prevzel oblast, se je hitro pomiril. Sestavil je namreč kabinet, ki v njem prevladuje vpliv stvarnosti. Večina ministrov stoji na stališču, da panamska politika ne sme buta ti z glavo ob zid, ker s tem ne bi ničesar dosegla. Ne tudi plavati v oblakih ima posebno veselje. Vse to velja tudi za stike v A meriko. Stiki bodo pod vplivom pogajanj za novo pogodbo o panamskem kanalu. Pravzaprav je pogodba že sestavljena in na pol odobrena, manjka ji le še blagoslov panamske in ameriške politike. Panamska ga najbrže ne bo dala, kajti sedanji režim dr. Ari-asa želi nekatere spremembe v sedaj odobrenem besedilu. Kar bi Panama rada dosegla, je ideja, da se sedanji kanal poglobi pod morsko gladino, zato naj pa Amerika opusti načrt o novem kanalu na morski gladini. Skratka: Panamska vlada bi rada še naprej imela monopol za prevoz med obema oceanoma. Vprašanje je, ali se bo naša administracija spustila v pogajanja v tej smeri. Ve namreč iz skušnje, kako rada Panama izrablja monopolni položaj kanala. , Panamska vlada je že sklenila, da bo počakala do konca januarja in začela -rjigovore z novim predsednikom ZDA in nje govo administracijo.. Pogajanja bodo pa že po tradiciji zelo dolgotrajna. ODPRL VRATA TV-DEBATI 3 GLAVNIH KANDIDATOV Predstavniški dom je včeraj izglasoval kljub re publikanskemu zavlačevanju predlog, ki omo goča razpravo med tremi glavnimi predsedniškimi kandidati na televiziji. Napovedujejo, da bo to storil danes tudi Senat. WASHINGTON, D. C. — Televizija je postala eno najvažnejših in najbolj rabljenih sredstev v volivnem boju. Leta 1960 je po sodbi večjega dela poznavalcev prinesla zmago J. F. Kennedyju, ker se je pri debati na televiziji z republikanskim kandidatom R. M. Nixonom boljše odrezal in si pridobil tako simpatije volivcev. Pred 4 leti take dabate med glavnima kandidatoma predsednikom L. B Johnsonom in sen. B. Goldwaterjem ni bilo, ker jo je pred sednik L. B. Johnson odklonil. Letos je postalo to vprašanje zopet pereče, saj imamo celo tri glavne kandidate. Njihov skupni nastop na televiziji bi bil za volivce zelo poučen in koristen. Tako je včeraj Predstavniški dom po 27 urah neprestane razprave odobril predlog, ki oprošča televizijske družbe obveznosti nuditi vsem predsedniškim kandidatom enak čas, ta obveznost je omejena na tri glavne predsedniške in podpredsedniške kandidate. Demokratski predsedniški kan Poplave in usadi v Indiji pokončali 560 ljudi KALKUTA, Ind. — Poplave in zemeljski usadi, ki jih je povzročilo večdnevno hudo deževje, so pokončali najmanj 560 ljudi v predgorjih Himalaje. Največ mrtvih naj bi bilo v znanem letoviškem mestu Darjeeling, kjer se je porušilo večje število hiš. didat Humphrey se je za skupni nastop z ostalima dvema glavnima kandidatoma, Nixonom in Wallacem, ponovno zavzel. Tudi Wallace je na tak skupen nastop pristal. Republikanski predsedniški kandidat R. M. Nixon, ki si je v volivnem boju leta 1960 s takim nastopom škodoval, ne kaže zanj nobenega veselja.Izjavil je, da je pripravljen nastopiti skupno s Hum-pbreyjem, nikakor pa ne z Wal lacem. Očitno je, da mu do skupnega nastopa z glavnima tekmecema na televiziji sploh ni in da bi se temu rad izognil, če bi se to na lep način dalo doseči. Senat je že pred časom odobril predlog, ki začasno oprošča televizijske postaje obveznosti o trem glavnim kandidatom po eno uro v preostalih štirih nedeljah zvečer za skupni nastop in razpravljanje o vprašanjih, ki mučijo deželo. Tri nedelje naj bi nastopili predsedniški kandidatje Humphrey, Nixon in Wallace, en večer pa podpredsedniški Muskie, Agnew in LeMay. „ ^ Mesto je ostalo brez elek- V vsakem resničnem demokra- trike in brez vode. tičnem redu se mora manjšina ------o------ podrediti večini, dokler, če seve- V Moskvi Že sneg da kdaj, ne postane sama večina. MOSKVA, ZSSR. — Včeraj To je jedro vsake demokracije, je v letošnji jeseni tod prvič sne-Kdor ga ne prizna in se noče po žilo. To je vsaj za en teden pred njem ravnati, pač ni demokrat! običajnim časom. dodelitvi enakega časa in to omejuje le na oba glavna kandidata, demokratskega in republikanskega. Ker je včeraj Predstavniški dom odobril predlog za omejitev te obveznosti na tri glavne kandidate, demokrata, republikanca in “neodvisneža”, bo Senat danes ponovno razpravljal o predlogu in bo, kot je napovedal vodnik demokratske večine v Senatu Mansfield, verjetno sprejel enostavno besedilo v Domu odobrenega predloga. CBS je že včeraj ponudila Spomini na letni občni zbor angleške delavske stranke BLACKPOOL, Ang. — Ko je angleška delavska stranka prevzela vlado, se ni zavedala, kako težko je gospodarsko stanje njene dežele, šele počasi so se ji odpirale oči, pogled jo je pa silil na politiko, ki ni bila prav nič všeč angleškim delovnim ljudem. Zato je prišlo do prve krize v sedanjem režimu že kmalu po prevzemu oblasti. Ministrski predsednik Harold Wilson je moral kmalu potem razpisati nove volitve, da si ustvari širšo podlago za vse boleče reforme, ki jih je zahtevalo od njegove vlade zavoženo angleško gospodarstvo. Ta kriza traja še sedaj in dobiva na vsakem letnem strankinem občnem zboru novo obliko. Tudi letošnji občni zbor je stal pod vplivom trenutne gospodarske krize in jo hotel premagati z upi v oblakih. Wilsonova vlada se ni dala pognati v prazno govorjenje. Je odločno odbijala vsak poskus, da bi se dala pregovoriti, da je treba misliti na spremembo sedanje politične smeri, pri tem pa pogorela pri glasovanjih, posebno pri glasovanju o zamrznjenih mezdah. Konferenca je proti vladni volji tudi izglasovala besedilo o uradni politiki do Rodezije in Nigerije. Pa še vse polno drugih polen je občni zbor nametal pred njene noge. Vlada je ostala vkljub temu na svojem mestu, niti mislila ni na odstop. Njena hladnokrvnost je bila dobro utemeljena v sedanjih političnih razmerah v stranki. Tam imajo še zmeraj glavno besedo delavske unije, saj imata samo dve uniji skoraj tretjino glasov na občnem zboru. Lahko torej usmerjata glasovanja. Vlada ima le eno orožje: stvarnost, ki je angleške unije velikokrat ne poznajo. Zato je sedanjemu fi-načnemu ministru Jenkinsu lahko uspelo zmleti vso unij-sko utemeljitev, da je treba osvoboditi mezde državne kontrole. Unijski predlog je pri vsem tem dobil večino, toda vsi zborovalci so vedeli, da zmaga ničesar ne pomeni in da ima prav Wilsonova vlada, ker se drži stvarnosti. Veliko vlogo na občnem zboru igrajo tudi delavski levičarji. So navadno še bolj radikalni kot unije; zato z njihovo pomočjo lahko zmagujejo na občnih zborih, toda vlada se levičarskih sklepov ne boji. Tretja skupina, ki se u-veljavlja na občnih zborih, je delavska inteligenca, ki praviloma “dobavlja” tudi “možgane za vsakokratno delavsko vlado”. Zato z vlado ne prihaja navzkriž v važnih zadevah. Vlada se torej občnega zbora stranke ne boji preveč, kajti odvisna je le od zaupanja delavskih poslancev, ne pa od delegatov na občnem zboru. Wilson je pa imel še eno o-rožje: opozarjal je občni zbor, da bodo najkasneje v dveh le- tih nove parlamentarne volitve, lahko se pa zgodi, da še preje. Žuganje z volitvami je hudo orožje, kar ve vsakdo, kdor se praktično peča s politiko. Wilson je že zadnjič pokazal, da zna izbrati pravi trenutek za volitve, zato so njegove besede o volitvah naletele na posebno zanimanje in vpoštevanje. Tako je delavska stranka zaključila svoj občni zbor v prepričanju, da kaj več od njega ni pričakovati in da je Wilson še zmeraj najboljši predsednik, ki ga stranka more izbrati za voditelja javne uprave. Ta teden zborujejo v Black-poolu tudi konservativci. Tudi oni imajo svoje posebne težave, ki jih ovirajo, da bi mogle pomeniti nevarnost za sedanjo delavsko vlado. Ali se jih bodo mogli odkrižati, je težko reči. Politični opazovalci pravijo, da ne bodo v tem pogledu imeli toliko sreče kot Wilson s svojimi sodelavci. Debata o urejanju rojstev se je vrnila v Vatikan VATIKAN. — Vsi važnejši narodi so povedali, kaj mislijo o znani papeževi okrožnici o urejanju rojstev. Zato je bilo sklenjeno, da naj se sestane 15 članov vatikanskega “Sveta laikov” in skupaj z enakim številom lai-ških duhovniških svetovalcev sestavi pregled mnenj in sodb vsega sveta o okrožnici. Svet je imel dolge in zelo živahne seje, vendar ni mogel sestaviti takega poročila za sv. očeta, da bi se njim strinjali vsi člani sveta. To je ponoven dokaz, kako kočljiv je ta predmet še zmeraj stal. Svet je sklenil, naj njegov predsednik kardinal Roy iz Montreala predloži papežu pregled vseh stališč, ki jih je rodila debata. Seje sveta so bile seveda tajne, toda prišlo je na dan, da so na problem gledali različno ne samo laiki med seboj, ampak tudi duhovniški svetovalci med seboj. Od odločitve sv. stolice bo odvisno, ali bo pregled stališč objavljen. Moskva še zmeraj misli na rdeči mednarodni kongres MOSKVA, ZSSR. — Vkljub temu, da je velika večina komunističnih strank, velikih in malih, proti ideji, da je sedanja doba pripravna za sklicanje novega mednarodnega komunističnega kongresa, v Kremlju ne odnehajo. So zopet napisali za svoje glasilo Pravdo dolg uvodnik, ki v njem zagovarjajo potrebo po takem kongresu. Uvodnik je dokaz, da Moskva ne bo dopustila, da se ne bi vršila ponovna seja pripravljalnega odbora 17. novembra, kot je to bilo zadnjič sklenjeno v Budimpešti. Politični opazovalci mislijo, da so v glavnem partijskem odboru neo-stalinisti zopet na krmilu in da se bodo posvetili le eni nalogi: utrditi komunizem po svoji podobi najpreje na Ruskem, potem šele zunaj Rusije. Iz Clevelanda in okolice Seja— Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima nocoj ob 7.30 sejo v šoli sv. Vida. Društvo Ribnica št. 12 ADZ ima jutri, v petek, ob 7.30 zvečer sejo v SND na St. Clair Avenue. Čokolada— Cvetličarna Starc Floral ima zastopstvo za Flora Mir čokoladne izdelke. — Več v oglasu! Iz bolnišnice— Mrs. Mollie Postotnik, 6926 Hecker Avenue, se je nedavno vrnila iz bolnišnice, kjer je srečno prestala operacijo. Zahvaljuje se za obiske, cvetje in druge darove, za pozdrave in molitve. Obiski na domu dobrodošli! Srebrna poroka— Preteklo nedeljo sta g. Attilio n ga. Bruna Bonutti, 705 E. 249 St., ki sta preje živela na Norwood Rd., praznovala srebrno poroko. Dopoldne ob 10.30 je bila v cerkvi sv. Vida zahvalna sv. maša, popoldne pa so se okoli srebrnoporočencev v Baragovem domu zbrali sorodnikin in prijatelji, da se skupaj povesele. Prepevali so jim pevci cerkvenega zbora Lira, katerega član je A. Bonutti. Čestitamo in želimo srebrnoporočencema vse dobro! Rojstni dan— Danes praznuje Franc Štrukelj, 6127 St. Clair Avenue, svoj 66. rojstni dan in god. Čestitamo in mu želimo, da bi jih še veliko dočakal v zdravju in zadovoljstvu! Policijski načelnik zamenjan— Včeraj zjutraj je župan C. Stokes odstavil dosedanjega načelnika clevelandske policije Michaela J. Blackwella in imenoval na njegovo mesto 49 let starega policijskega podinšpek-torja Patricka L. Gerity-ja. Odstavljenemu načelniku je župan ponudil mesto posebnega svetovalca policijskemu oddelku, kar pa je ta odklonil in napovedal, da se bo danes zjutraj javil novemu načelniku kot policijski inšpektor, kar je bil, predno ga je župan C. Stokes imenoval lani za policijskega načelnika. Domač večer— Domžalčani so priredili sinoči domžalskemu župniku msgr. Matiji Tomcu, ki je prišel v Cleveland iz Slovenije poročit svojo nečakinjo gdč. Verico Tomc, domač večer v Baragovem domu. Mize so obložili z vseh vrst dobrotami, nato pa se zbrali okoli njih s svojim gostom v sredini. Zborček cu lojenih otrok Dom-žalčanov in Domžalk je lepo zapel vrsto slovenskih pesmi, med njimi tudi eno skladbo gosta msgr. M. Tomca. Ta se je v kratkem govoru spomnil svojega prednika pok. F. Bernika in orisal sedanje razmere fare, v katero so pred tremi leti vključili tudi vasi Rodico in Sp. Jarše, ki sta dotlej spadali v faro sv. Mihaela v Mengšu, ter Pod-boršt, ki je spadal v ihansko Čaro. Bil je prijeten domač večer, na katerem so Domžalčani domžalskemu župniku pokazali, da na svoj rodni kraj, na vero in jezik očetov še niso pozabili. Za enotne cestne predpise DUNAJ, Avstr. — Tu se je zbralo ta teden okoli 500 zastopnikov iz 70 dežel, da izenačijo po možnosti c e s t n o-prometne predpise, ki naj bi veljali nato po vsem svetu. Posvetovanja se vršijo pod pokroviteljstvom Združenih narodov in bodo trajala en mesec. ilMEBlSiA BOMOmm «117 St. Clair Av». — HSnderaoa 1-062S — Cleveland, Oblo 44103 National and International Circulation fablished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec , NAROČNINA; S'« Združene drž&ve: ! flS.00 na leto; 48.00 za pol leta; $5.00 za S maaaca Ca Kanado in deželo izven Združenih držav: t $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $5.00 na leto s SUBSCRIPTION RATES: |/nited States: f $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: [ $18.00 per year; $9.00 for 6 months: $5.50 for 3 month* Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 196 Thursday, Oct. 10, 1968 Če pri volitvah noben predsedniški kandidat ne dobi potrebne večine ... Vsa povpraševanja razpoloženja volivcev kažejo, da ima republikanski predsedniški kandidat R. M. Nixon trdno večino in da bo po vsem sodeč to dobil pri volitvah 5. novembra. Do teh je še vedno skoraj 4 tedne in v tem času se lahko zgodi marsikaj, kar bi moglo razpoloženje volivcev preokreniti. Tako je vprašanje: Kaj, če pri volitvah noben kandidat ne dobi potrebne večine? še vedno pereče in zanimivo. Predsednika in podpredsednika Združenih držav 5. novembra ne bomo volili neposredno. Izvolili bomo le volivne može, ki bodo nato volili predsednika in podpredsednika. Teh volivnih mož je letos 538, toliko, kolikor je skupaj vseh senatorjev in kongresnikov. Vsaka država ima toliko volivnih mož, kolikor ima skupaj senatorjev in kongresnikov, torej najmanj tri. Za absolutno večino je potrebnih 270 volivnih mož. Lahko se letos zgodi, da bodo volivni možje razdeljeni tako med tri predsedniške kandidate, da ne bo imel nobeden od njih potrebne večine 270. Kaj tedaj? Obstojita dve možnosti: da se kandidatje in njihovi volivni možje med seboj domenijo, to se pravi, da se dva od njih sporazumeta in združita svoje sile na enega kandidata, ki dobi na ta način večino. Če do takega dogovora ne pride, potem je volitev predsednika prepuščena predstavniškemu domu Kongresa, volitev podpredsednika pa senatu. Ustava Združenih držav določa sledeči postopek. Ko so volivni izidi uradno ugotovljeni in je tako znano, kdo je bil izvoljen za volivne može, se ti 16. decembra zbero v glavnem mestu svojih držav in tam glasujejo za predsednika in podpredsednika ZDA. Izide lahko potrdijo, četudi ni noben od kandidatov dobil potrebne večine. Lahko pa preidejo od kandidatov, na katere so bili “vezani”, in se zedinijo tako, da ima eden od kandidatov potrebno večino. V našem slučaju bi lahko Humphrey in Wallace združila svoje sile in določila bodočega predsednika in podpredsednika ZDA, lahko pa bi se domenila tudi Nixon in Wallace ali pa celo Nixon in Humphrey, če bi izšel Wallace iz volitev z drugim največjim številom volivnih mož. Če bi ne bilo mogoče dobiti večine glasov volivnih mož za nobenega izmed treh glavnih kandidatov, se ti lahko odločijo tudi za koga drugega, ki sploh ni bil predsedniški kandidat, pa bi bil po njihovem mnenju dober in sposoben predsednik ZDA. Volivni možje namreč pravno v večini držav niso dolžni voliti za predsedniške in podpredsedniške kandidate, v zvezi s katerimi so bili izvoljeni. Tako se na primer lahko odločijo za sen. E. McCarthyja, za sen. E. Kennedyja ali pa za koga drugega, ki ga smatrajo za sposobnega. Pravno ne more taki njihovi volitvi nihče ugovarjati. Če se volivni možje ne morejo zediniti za nikogar, potem preide volitev predsednika in podpredsednika ZDA na Kongres. Kongres se mora po določilih ustave zbrati 6. januarja popoldne ob enih na skupno sejo in ugotoviti izide volitev. Če nima nihče od kandidatov za predsednika potrebne večine, potem predvideva ustava, da “naj Predstavniški dom takoj začne glasovati za predsednika med tremi kandidati, ki so pri volitvah dobili največ glasov. Pri teh glasovanjih ima vsaka država Unije 1 glas, za zmago je torej sedaj potrebnih 26 glasov. Kongresniki vsake države se morajo zediniti. za koga bodo glasovali. Kjer imajo večino republikanski kongresniki, bodo glasovali za svojega kandidata, kjer imajo večino demokratski, bodo za demokrata. Trenutno je več držav, v katerih je število republikanskih in demokratskih kongresnikov enako. Če se ti ne morejo zediniti za koga bo država oddala svoj glas, glas te države sploh ne šteje. če pridejo volitve v Kongres, ne bo glasoval o predsedniku in podpredsedniku sedanji Kongres, ampak tisti, ki bo 5. novembra izvoljen. Ta bo brez dvoma različen od sedanjega, v katerem imajo demokrati precejšnjo večino, vendar kažejo sedanja povpraševanja razpoloženja volivcev, da utegnejo demokrati tudi v tem imeti večino. Če imajo demokratski kongresniki in njihovi podporniki večino v zadostnem številu držav (25), lahko torej izvolijo predsednika ZDA, pa naj bi ime! republikanski kandidat več volivnih mož kot demokratski in naj bi dobil tudi več glasov volivcev. Podpredsednika voli Senat z enostavno večino. Ta bo tudi prihodnje leto, po volitvah ohranil demokratsko večino. Senat more izbirati le med dvema kandidatoma, ki sta dobila največ glasov, ne med tremi kot Predstavniški dom. Lahko bi se torej zgodilo, da bi Senat izvolil republikancu Nixonu za podpredsednika demokrata E. Muskia ali pa, če bi ostala demokratska lista Humphrey-Muskie na tretjem*’ Tudi g. Karel Mauser se je le-mestu, gen. LeMayja. Če bi se Predstavniški dom ne mogel zediniti naglo na predsednika, Senat pa bi izvolil podpredsednika, potem vrši ta posle predsednika, dokler Predstavniški dom ne konča svojih volitev. V slučaju, da ne bi ne Predstavniški dom ne Senat mogla o pravem času končati volitve, potem vrši posle predsednika ZDA začasno “speaker” Predstavniškega doma. V preteklosti je Kongres izvolil dva predsednika, leta 1800 Thomasa Jeffersona, ki je dobil v zboru volivnih mož enako število glasov kot njegov tekmec, leta 1824 pa Johna Quincy Adamsa, četudi je dobil Andrew Jackson 15 glasov več v zboru volivnih mož. Leta 1876 Kongres ni neposredno volil predsednika ZDA, ampak je izvolil le komisijo, ki je imela nalogo preiskati in odločiti spor o 22 volivnih možeh. Ker je imela komisija republikansko večino, je odločila v korist republikanskih volivnih mož in predsednik je postal R. B. Hayes, čeprav je njegov demokratski tekmec Tilden dobil četrt milijona več glasov pri volitvah in mu je do večine v zboru volilnih mož manjkal samo en glas. Prošnja rojakom h DoL Toplic CLEVELAND, O. — Že več let sem gojila željo, da se podam še enkrat v svoj domači kraj, ki sem ga zapustila kot mlado dekle. Letos, po 45 letih, se mi je izpolnila ta želja. S tu živečim bratom Jožetom in njegovo ženo Heleno smo se odločili, da porabimo za to letošnje počitnice. Odpotovali smo od tu 5. julija in vožnja z zrakoplovom čez morje je bila prav lepa, a 8-urno čakanje v Amsterdamu na JAT letalo nam je vzelo precej dobre volje. Namesto, da bi dospeli na ljubljansko letališče okrog 3. popoldne naslednjega dne ter bili z naročenim avtom proti večeru že doma, smo prispeli na Brnik ob 11. ponoči in od tam z avtobusom ob močnem dežju v Ljubljano, kjer smo si morali o polnoči iskati šele prenočišča. S pomočjo sopotnikov, ki poznajo Ljubljano, smo ga dobili v hotelu Union, kjer šmo se dobro odpočili po utrudljivem čakanju prešnjega dne. Naslednji dan smo poiskali naš naročeni avto, ki bi nas moral čakati že na Brniku, ter se odpejali proti lepi Dolenjski in uživali pogled na prijazne griče, zelene travnike, lepo obdelana polja in vinograde ter veseli dospeli v Dolenjske Toplice, kjer smo imeli že naročene sobe pri prijazni Sitarjevi Anici. Ko smo odložili prtljago, smo se podali takoj na naš dom v Selišče, kjer so nas pričakovali že od prejšnjega dne naši številni sorodniki: 2 brata in 4 sestre z njihovimi družinami. Ni mogoče popisati naših občutkov ob svidenju po 45 letih, saj sem jaz kot najstarejša odšla od doma, ko so bili ostali še skoraj vsi otroci, sedaj pa smo vsi že zreli za pokoj. Bili smo si novi in vendar smo vsi čutili, da nas vežejo sorodne vezi in smo se jokali od veselja. Bivanje doma nam je hitro minevalo z obiski zdaj pri enih, zdaj pri drugih, obiskali smo tudi eno sestro, ki živi na Jesenicah, bili n: Brezjah, si bežno ogledali Ljub Ijano, drugače pa nismo dosti potovali, ker so naše počitnice prehitro minevale. Pri Anici Sitarjevi smo imei izvrstno postrežbo in smo napravili tudi nekaj kopeli v Toplicah. V neposredni bližini našega stanovanja je farna cerkev Ane, ki sem jo še posebno rada obiskala v spominih na moja mlada leta. Razen zjutraj imajo mašo tudi vsak večer ob osmih, večkrat tudi s kratko pridigo in pride kar dosti ljudi v cerkev. Cerkev je še vedno skromna, kot je bila in je zelo potrebna popravil. Zadnji čas so obnovili glavni oltar, ki je prav ličen, a veliko je še potreb, ki čakajo. Predvsem krstni kamen, ki ga še nimajo in g. župnik vsako nedeljo prosi ljudi, naj pripomorejo s svojimi prispevki, da bi se mogla uresničiti ta njegova velika želja. Pa kaj, ko ljudje, po večini mali kmetje, nimajo primernih dohodkov, da bi mogli odrniti kako večjo vsoto! Ko sem po svojem povratku v Cleveland pravila to svojim prijateljem tu, so mi nasvetovali naj potom Ameriške Domovine naprosim sorojake, bivše farane in prijatelje Dolenjskih Toplic za prispevke. Radi tega pišem to in vas vse naprošam, da bi po svojih močeh prispevali v ta namen, to je za nabavo krstnega kamna za cerkev sv. Ane v Dol Toplicah. Lep spomenik si bomo postavili s tem v naši domači župni cerkvi in Bog tega daru iz ljubezni gotovo ne bo prezrl, Ako se hoče kdo odzvati tej prošnji, kar iz vsega srca upam, lahko pošlje svoj day naravnost g. župniku na naslov: Č. g. Roman Kavčič Dolenjske Toplice pri Novem mestu Slovenija — Jugoslavija. Mrs. Anna Markovich po spomnil padlih žrtev in pozival, naj se jih vsi spomnimo pri tej slovesni sveti maši, tako da smo res doumeli pomen romanja in zakaj smo se zbrali pri Mariji. Vsi tisti Slovenci in Slovenke, verni in dobri, ki so u-mrli in bili mučeni zaradi svojega verskega prepričanja, so bili v duhu z nami. Takoj po sveti maši smo se zbrali in skupno molili sv. Križev pot pri lepo razporejenih postajah po ljubkem gozdiču. Dolga vrsta nas je bila, vroče so bile molitve Križanemu: usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! Po Križevem potu pa nas je čakalo v romarski restavraciji izdatno kosilo. Vsi smo hvalili, kako lepo je bil obed pripravljen in hvaležni smo bili za te dobrote. Po kosilu smo med seboj malo pokramljali, si ogledali to in ono, kupili spominke za domače in nato odšli k petim litanijam. Zopet smo se zbrali v Marijini cerkvi kot ena sama, velika dru- Slovenski dan v Franku CLEVELAND, O. — Nedelja 29. septembra 1968 nam bo ostala v nepozabnem spominu, saj je bila ta nedelja pravi Slovenski dan za novo in staronaseljene clevelandske Slovence, ko smo poromali na prelepo božjo pot Frank, Ohio, in se spominjali padlih slovenskih žrtev in se spomnili vseh tistih, ki so v drugi svetovni vojski dali življenja za nas in za našo domovino. Collinwoodskim in St. Clair-skim Slovencem smo se pridružili tudi newburski Slovenci. Ob osmih zjutraj nas je avtobus odpeljal izpred cerkve sv. Lovrenca. Vožnja je bila krasna, sonce je prisijalo in toplo pozdravljalo slovenske romarje, ki so se peljali k Mariji, Tolažnici žalostnih. Z molitvijo in petjem Marijinih pesmi smo dospeli ob desetih dopoldne v Frank, Ohio, še malo pred drugimi romarji. Tudi tam je sijalo sonce, gozdiček ob cerkvi pa se je poigraval in šuštel s svojim jesenskim listjem. Takoj za nami so dospeli ostali avtobusi s številnimi slovenskimi romarji. Skupno smo odšli v cerkev, da pozdravimo Marijo. Zasedli smo cerkvene klopi in toliko nas je bilo, da so morali mnogi stati, nekateri mlajši pa so ljubeznivo odstopili prostore starejšim, kar jim je Marija gotovo v dobro štela. Mi newburški Slovenci smo bili vsi presrečni, da smo lahko prisostvovali tako lepemu cerkvenemu petju, kar se ne sliši velikokrat. Seveda smo se petju pridružili s svojimi glasovi, kot ie želelo vodstvo romanja, in Marija je bila našega gorečega petja gotovo vesela. Vsi newburski Slovenci smo iskreno hvaležni č. g. Faležu za prelepo pridigo. Poslušali bi ga bili še in še. Močno smo čutili, da je Marija Lar med nami, da sprejema naše molitve, naše pe- i. kjer se mi je zopet pridružil prvilka, 29. nov., zvečer pa do nede- spremljevalec, ki me je spremljal na vseh nadaljnjih potovanjih do odhoda iz Chicaga, v sredo, 18. sept., zvečer. Odtod sem poletel z letalom švicarske družbe Swissair naravnost v Zue-rih, s pristankom v Montrealu v Kanadi. Iz Zuericha sem se z jugoslovanskim letalom vrnil v Zagreb. Ves čas potovanja po Ameriki je bilo lepo sončno vreme, le dva dneva sta bila oblačna in zadnji dan je v Chicagu deževalo. Potovanje je bilo dokaj naporno, ker sem moral v kratkem času obiskati številne kraje, kjer v večjem številu prebivajo slovenski rojaki. Povsod so bili slovenski rojaki mojega obiska zelo veseli, kakor pred dvema letoma obiska ljubljanskega nadškofa. Zopet in zopet so naši rojaki izražali željo, da bi se obiski slovenskih škofov še ponavljali. Zlasti žele, da bi 1. 1970 prišli v Washington vsi slovenski škofje, če mogoče tudi v spremstvu slovenskih romarjev. Takrat bo žina. Zopet je bila glasna pesem namreč posvečena slovenska ka-in glasna molitev, vse je kipelo peia v največjem ameriškem k Mariji, ki nas je gledala z oltarja in kakor je č. g. Falež v svoji pridigi dejal: dokler ne boste postali kot otroci, ne boste srečni. Tu v tej cerkvici pa smo čutili, da smo otroci, Marijini o-troci, in da je ona med nami, ona naša Mati. Kakor vse lepo hitro mine, se je vse prehitro približal tudi čas našega odhoda. Kot nam je bilo nekoč težko posloviti se od zemeljske matere, tako težko ali še težje smo se poslovili od naše nebeške Matere Marije. Vsak bi bil rad z njo še malo pokramljal in ji potožil, toda zdelo se je, kot da je Marij k rekla: pojdi, otrok moj, v duhu bom vedno pri tebi, spremljala te bom na vseh tvojih potih. S to tolažbo v srcih smo z lahkoto in veseljem zasedli prostore v avtobusih. Mislili in želeli smo, da bi se prihodnje leto zopet lahko zbrali na tej ljubki in lepi božji poti. še en ppgled na lepi kraj, morda še en vzdih k Mariji in avtobusi so se začeli premikati po drevoredu proti velecesti. Vsem nam je bilo lepo pri srcih, da že dolgo ne tako! Newburški romarji smo bili na vožnji domov prav lepo razpoloženi, zopet smo molili in peli, dokler se ni avtobus ustavil pred cebkvijo sv. Lovrenca. Vsi smo želeli, da bi ostali zdravi do prihodnjega leta, da bomo zopet lahko romali k Mariji v Frank, Ohio. Majda Lužar in družina iarlborski škof o svojem obisku v imeriki m Kanadi CLEVELAND, O. — Ljubljanska Družina od 6. okt. 1.1. priobčuje novo pismo mariborskega škofa dr. M. Držečnika, ki v njem takole opisuje svoj nedavni obisk v Ameriki in Kanadi! “V četrtek, 19. septembra, sem se srečno vrnil v.domovino. Najprej pošiljam vsem čitateljem Družine in drugim rojakom iskren pozdrav. Obenem moram sporočiti številne pozdrave, ki so mi jih naročili rojaki v Ameriki za svoje sorodnike in znance. Ker ne morem tega naročila izvršiti posamično, vsakemu pose-oej, storim to skupno. Potovanje po Ameriki je srečno in lepo potekalo. Zasluga za to gre Jožefu Vargu, župniku pri Sv. Lovrencu v Clevelandu, ki je pripravil načrt za potovanje ter me od New Yorka tudi spremljal po Ameriki. Le iz Clevelanda v Kalifornijo, na skrajni zahod Amerike, v Los Angeles sem poletel sam. Ta polet je trajal 4 ure, to je pribl. 3500 km daleč. Toda tu sem dobil novega spremljevalca, Franka Horvata, župnika v Hotiwandi, nedaleč od Los Angelesa. Ta me je svetišču Marije Brezmadežne. Veselje ameriških rojakov je prihajalo posebno do izraza po končani božji službi. Takrat smo se zbrali verniki in duhovniki v cerkveni dvorani k družabni prireditvi ali vsaj 'k medsebojnemu razgovoru in seznanjanju. Vsaka župnijska cerkev ima namreč cerkveno dvorano, večinoma pod cerkvijo. Te dvorane so moderno opremljene, imajo oder za družabne prireditve in celo kuhinjo. Ob posebnih priložnostih namreč pripravijo proti majhni vstopnini tudi skromno kosilo ali večerjo za goste. Tedaj so nastopali pevski zbori s petjem slovenskih pesmi, mali harmonikarji in odrasli muzikanti, skupine z narodnimi plesi in podobno. Vmes so se vrstili pozdravni nagovori. Vsepovsod je vladalo prisrčno vzdušje tople domačnosti, veselo razpoloženje. Take prireditve so trajale do tri ure. Kadar je bilo zvečer, smo se navadno šele pozno s težkim srcem ločili. Imel sem občutek da smo v prvih časih krščanstva, ko so se kristjani shajali k tako imenovanim “agapam”, gostijam ljubezni. Ob takih prilikah se naši rojaki, ki žive navadno daleč raztreseni, bliže med seboj spoznavajo, utrjujejo medsebojno povezanost ter ljubezen do slovenskega jezika in stare domovine. Tako navadno imenujejo našo slovensko domovino. Zakaj Amerika jim je postala nova domovina. — Toliko za danes. O lepih, neizbrisnih vtisih, ki sem jih doživel ob posameznih obiskih, bom še poročal. M. Držečnik.” Ije, 1. decembra, opoldne v tukajšnjem škofijskem Domu du-;hovnih vaj posebne duhovne vaje za slovenske može in fante. Vodil jih bo rojak prof. dr. Jože Gole. Priglase za te vaje sprejemajo vsa clevelandska slovenska župnišča, t. j. pri Sv. Vidu, pri M. Vnebovzeti, pri Sv. Kristini v Euclidu in pri Sv. Lovrencu v Newburghu. Mimo tega se vsak lahko priglasi pri katerem izmed naslednjih slovenskih rojakov: pri Francetu Severju, 1064 Addison Rd., Cleveland, O. 44103, tel. 881-4982; pri Zdravku Novaku, 1084 E. 177 St., Clev., O. 44110, tel. 531-9494 ali pa pri Vincencu Povirku, 902 E. 207 St., tel. 531-9246. Oskrba za ves čas duhovnih vaj znaša $20. Vsak jo plača pri prihodu v Dom duhovnih vaj v petek, 29. nov., med 6. in 7. uro zvečer. — Slovenski možje in fantje imamo priložnost, da opravimo v tem domu duhovne vaje v svojem materinem jeziku samo vsako drugo leto. Letos imamo spet to priložnost. Poslužimo se je! France Sever smi in tudi naše vsakdanje te-' spremljal po Kaliforniji, nakar žave. sem se Spet vrnil v Cleveland, Bmšlvo $ajsva Isuena Jezusovega pri Sv, ¥!dis CLEVELAND, O. — Prihodnja nedelja, 13. oktobra, je nedelja skupnega sv. obhajila mož in fantov udov DNU. Po maši bodo imeli v dvorani pod cerkvijo zajtrk, po njem pa kratek društveni sestanek. Za nedeljo, 20. oktobra, pa pripravlja vidovsko DNU v šolski dvorani okusno domače slovensko kosilo. Kosilo bo na razpolago od 11. ure dop. pa do 2. ure pop. Cena kosilu za odrasle po $1.50, za mladino pod 12. letom pa po $1. — Nakaznice za kosilo dobite pri vseh udih. Društveni odbor prosi ob tej priložnosti zlasti vse žene, odnosno matere društvenih udov, da bi za to kosilo pripravile kaj pristno domačega za priboljšek k temu kosilu. Za vse jim že vnaprej prisrčen Bog plačaj. Kar bodo pripravile, naj prineso na dan kosila med 7. in 12. uro dopoldne v družabno sobo šolskega avditorija. Društvo NU naznanja vsem slovenskim možem in fantom v Clevelandu in v njegovi bližnji okolici, da bodo v dneh od pet- Nekaj o Sloveni]! STOCKTON, Calif. — Univerzitetni profesor*, kateri je kot turist v letošnjem poletju prepotoval razne evropske države, o-pisuje Slovenijo takole: Prirod-na lepota je pravi dar tej deželi, narod pa se odlikuje po svoji preprostosti in uslužnosti. Naužil sem se tople domačnosti, katero potrebuje vsak človek v tujem svetu. Glasbena kultura je na višku, kar sem doznal iz sporeda, predvajanega na simfoničnem koncertu v Ljubljani, na katerem so bili na sporedu tudi slovenski skladatelji. Drugi profesor na isti univerzi razklada svoje vtise potovanja s temi besedami: Med drugimi državami sena s® ustavil tudi v Češkoslovaški. 2e tri tedne pred vdorom ruske °' borožene sile sem bil opozorjeni da se umaknem iz te držav6’ Razlika pred zasedbo in po nj6J je velika. Veliko več svobode je obi' Vozil bilo v prvih dneh mojega ska, kaj malo jo je sedaj sem s svojim “campar-jem” Pre/ ko Madžarske in dobil jasno sl1' ko množičnega zadrževanja rl1 skih oboroženih divizij na ted1 ozemlju. Ljudstvo je domal3 preplašeno in nezaupljivo, čl0 voriti se sme samo v dobrob1 komunizma. V pogledih miru6! šega življenja in svobodneje6^ vel1' seb' izražanja je v Jugoslaviji ko boljše, v tem času še po no. Univerzitetni visokošolec °fl suje svoja potovanja: Velika razlika je med sever6111 in jugom v jugoslovanski drž3v Vse panoge dnevnega življ611-? so na severu vidne in stopaj0 ospredje. Jug je počasnejši U potreba čakati daljšo dobo, doseže vrh življenjske ravni, sem to opazil v drugih drža^3 ^ Tako sem na primer dobil v ke zemljevid v taki pomanjL1^ vosti, da sem mesto ozna66 nove asfaltirane ceste (v Bos0 ^ katera nai bi vodila v višino n 2« li- re, kamor sem bil namenjen, peljal z avtomobilom in pri^0 co v pravo grobišče kamenja imel precej neprilik, da sem ^ iz tega neugodnega položaja kopal. bj Dobro izvežbana armada, lahko samo trenutno zadrz3^ ruski napad. Sile Varšavsk0^ pakta imajo dobro orožje. JLl^t, slavij a ima pod orožjem tren ^ no visoko število vojaštva. Nj1^,, stvo je prestrašeno in pUP1"9^ Ijeno na obrambo. Ljudje sev in juga so ustrežljivi in dom . da ima društvo 84 rednih ^hiov in 12 podpornih. Omenil hapeljavo elektrike v pretek-111 letu, osnovanje mladinske- feline se Vale oči! RABITE OČALA— brnite se z zaupanjem Qii zanesljivo tvrdko z ^Igoletno izkušnjo fitOBE OPTIBfiL GO. Teiefon Mitchell 5-7174 1801 So. llth Street Milwaukee, Wis. 53204 TtJ J rr .-.'tlMTtmltt? “I am convinced the ultimate cost of electric heat isn’t any more than any other,” % SAYS MR. EARLE MONGER OF KENOSHA. 1 ll Still another customer’s experience that explodes i ridiculous claims that you have to be “made of money" to enjoy electric heat. “You don’t ever have to think about it. You expect it to last many years without maintenance and service cost of any kind,” said Mr. Munger. . Be guided by facts — not rumors or hearsay. " Better still .., find out for yourself. Cal! a Recommended Electric Heating Contractor for a free estimate. , Wisconsin electric power company mašo pri kapelici. Sv. maša je bila v slovenščini. Govor duhovnega vodje je poudarjal našo nalogo kot žive priče žrtev, ki so jih naši padli junaki doprinesli v borbi proti komunizmu. Kot misijonarji moramo izpričati pred svetom naročilo borcev za svobodo vere in domovine. Referent se je vsem zahvalil za sodelovanje, da so te skromne prireditve prinesle zaželjeni uspeh. Zelo kratko je bilo poročilo referenta za moško mladino. Pripravili so športni dan, ki je združen z drugim piknikom društva Triglav in sicer na tretjo nedeljo v avgustu. Marica Rozina je poročala kot referent za žensko mladino. Večina dela je bila priprava za športni dan. Veliko več ni bilo mogoče napraviti. Brez sodelovanja staršev ne gre. Karel Strmšek je poročal kot predsednik mladinskega odseka, da so imeli tri sestanke. Skušali so storiti, kar je bilo- v danih razmerah možno. Po poročilu mladinskega odseka se je razvila živahna debata o pomenu in namenu mladinskega odseka. Debata je prinesla zaključek, da je mladinski odsek zelo potreben, a dela naj po smernicah in pravilih društva Triglav. Ko gre za važne odločitve, naj se napravijo s predhodnim posvetovanjem odbora Triglav. Predsednik Janez Limoni je poročal, da je bilo večinoma že vse povedano prej, zato ne bo ponavljal stvari, ker bi se preveč zavleklo. Predlagal je nekaj sprememb pravil. Važna odločitev je bila ta, da so vsi z 18. letom starosti obvezni plačati članarino. S tem dobijo pravico biti voljeni in voliti. Imajo pet let za premislek, če želijo biti člani še naprej. Če v tem času ne plačajo članarine, nimajo pravice tako voliti kakor voljeni biti, a so še člani z ozirom na starše. Ko postanejo stari 23 let, je pa na njih ležeče, ali hočejo še naprej ostati člani ali ne. Če ne, zgubijo pravico do članstva in se morajo v slučaju, da se premisli' jo pozneje in želijo pristopiti, ravnati tako kot vsak nov član, ki želi pristopiti prvikrat. Duhovni vodja p. Klavdij je poudaril potrebo po delu za skupnost. Velikega pomena je, da smo se začeli zbirati okoli kapelice, ki je zares v okras Triglavskemu parku. S tem smo povedali vsem, da nismo samo Slovenci, ampak verni Slovenci. To nam bo tudi pomagalo, da bomo ohranili svojo bitnost in za obstanek in bodočnost društva. Nadzorni odbor je dal odboru razrešnico s pohvalo. Izbran je bil predsednik voliv-ne komisije in sicer Jože Ornik. Kot prisednika in števca glasov sta bila izbrana Karel Strmšek in John Mencak. Tony Strmšek je predložil listo novega odbora. Po kratki debati o tem in onem položaju je prišlo do soglasja. Ker ni bilo nobene druge liste in ker so kandidati na listi sprejeli svoje položaje, je bil izvoljen novi odbor brez težav. Novi odbor je sestavljen sledeče: Janez Limoni, predsednik; Ivan Bambič, podpredsednik; Frank Rozina, tajnik; Ivan Kunovar, blagajnik; Jože Ornik, gospodar; referent za mladino: za fante Karel Strmšek, za dekleta: Ivanka Modic; nadzorni odbor razsodišče ostane tako, kot bilo. Čestitamo! • Pri slučajnostih je prišlo. na vrsto, kaj storiti za bodočnost. Sklenjeno je bilo, da bo društvo nadaljevalo z začetim delom za moderna stranišča v parku, ki so zelo potrebna, posebno, odkar je park na razpolago za najem društvom, ki želijo tam imeti svoje piknike, kakor KSKJ ali Društvo Naj sv. Imena ali kako drugo slovensko društvo. Občni zbor je potekel v lepem redu brez velikih razburjanj, kar je vsekakor dobro znamenje. Kjer je dobra volja, je napredek zagotovljen. • ZADNJI PIKNIK. — Na tretjo nedeljo v oktobru bo slovensko društvo Triglav imelo letos svoj zadnji piknik. Spminjal naj bi na vinsko trgatev. Prijatelji in znanci vabljeni! Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo. Da muzike ne bo manjkalo, se samo po sebi razume. Ta piknik je nekako slovo od parka. Dnevi postajajo hladni in ni več tistega živahnega udejstvovanja zunaj, kakor je to poleti. Je le premrzlo. Vendar bi se člani društva še radi pogovorili do dobrega, pred-no se razidejo za zimo. Zato ta piknik. Torej v nedeljo, 20. oktobra, na svidenje v parku! U-pam, da bo tudi zame kak prostorček, da si privoščim čašico razgovora. ¥ Severu! irski poiifičgii nemiri na verski podlagi LONDONDERRY, Sev. Irska. — Irski otok ima dve državi: Irsko republiko, ki je od Anglije čisto neodvisna država, in Severno Irsko, ki je pa na pol odvisna od Londona. V svojih domačih zadevah je popolnoma samostojna, spada pa pod angleško suvereniteto. Severna Irska je versko mešana dežela, dve tretjini prebivalcev je prote-^tantovske vere, ena tretjina je katoliška. Protestantovska večina še ni prebolela delitve irskega otoka in zato nagaja katoliški manjšini, kjer le more. Med obema verskima skupinama vlada stalna napetost, ki jo še napihuje preveč subjektivna zakonodaja, ki katoliški manjšini jemlje politično in socijalno ravno-pravnost. Najboljši dokaz za to je drugo naj večje mesto na Severnem Irskem Londonderry. V mestu so katoličani v večini, saj jih je 66%. Zato pa imajo v mestnem svetu le tretjino mestnih svetnikov, kajti volivni zakon daje protestantom neupravičene privilegije. Pa se je pripetilo, da so katoličani hoteli prirediti parado, ki bi deloma šla tudi skozi mestne predele, kjer živijo protestantje. Policija je to prepovedala, katoliški meščani so se pa policijski prepovedi uprli. Parada se je zato spremenila v precej divje pretepanje med policijo in demonstranti. Nad 100 demonstrantov je bilo ranjenih, seveda tudi policaji niso vsi odnesli zdrave kože. Demonstracije so bile tako hude, da so razburile angleško javnost. Ministrski predsednik Wilson je prosil severno-irsko vlado za poročilo. Bo poskusil sodelovati pri pomiritvi v London derryju. ja le 13, 14 jih je že utonilo v brezpomebnosti. Ista usoda je doletela tudi 60 med 90 člani glavnega odbora. Tovariš št. 1 je še zmeraj Mao, drugo mesto pripada maršalu Lin Piao, na tretjem mestu je pa ministrski predsednik Ču En-laj. Nihče ne vidi in ne sliši tovariša Liu-Šao-Čija, ki naj bi bil še zmeraj predsednik republike in glavna tarča za napade Mao-ve skupine. Politični opazovalci so letos odnesli s proslave vtis, da se zmerna struja še dobro drži in da jo tekmeci še niso mogli zrniti iz Maove okolice. MI DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE Kitajska kulturna revolucija hudo mesarila med vodstvom KP HONG KONG. — O razvoju v Kitajski komunistični partiji se izve izredno malo, pa še to se in zmeraj ne da dokazati. Vidne so je le posledice partijskih zmed, tako na primer ob praznovanju obletnic. . Ko so' kitajski tovariši praznovali 19. obletnico rojstva rdeče republike, je svet lahko ug vil, da se je na slavnostni tribuni pokazalo od 27 članov politbiro- Ženske dobijo delo Ženske dobe delo Lahko delo v tovarni, polni čas, od 8. zjutraj do 4.30 pop. o dni tedensko. Prednost imajo tiste, ki govore nekoliko angleško. Oglasite se od 9. dop. do 1. pop. PERLA Embroidery Co. 1815 E. 23 St. med Payne in Chester Ave. (197) Ženske dobe delo za obratovanje produkcijskih strojev. Skušnja ni zahtevana. DIE CAST FINISHING CO. 2020 Lakeside telefon 696-6070 (199) Female Help Wanted Wanted — Female Machine Operator Clean light work. Overtime plus good benefits. Shop experience preferred. Apply in person. AMERICAN LAMOTITE CORP. 2914 E. 81 St. (200) Moški dobijo delo Moški dobe delo s skušnjo v naravnavanju tovarniških produkcijskih strojev. DIE CAST FINISHING CO. 2020 Lakeside telefon 696-6070 (199) POMOČ POTREBUJEJO Dobri delovni pogoji v moderni tovarni, odlične robne koristi. Vprašajte za Mr. M. Burr King, 382-6613—Ext. 276. THE AUSTIN COMPANY Steel Fabricating Div. 1245 E. 222 St. Euclid, Ohio 44117 (197) Delo dobi Slov. električno podjetje išče “Pick-Up” šoferja za polno zaposlitev. Za mladega možnost izu-čitve v električni stroki. Kličite: ELECTRIC MOTOR REPAIR, 3340 St. Clair Ave. tel. 881-5766. (196) MALI OGLASI V najem Lepo 5-sobno stanovanje zgoraj se odda starejšim zakoncema ali upokojencema v bližini Sv. Vida. Za pojasnila kličite RE 1-5513. (196) Rad bi kupil Hišo bi rad kupil za eno družino v Euclidu ali okolici, brez posredovalcev. Lahko plačam v gotovini. Kličite 731-5752. —(197) V najem 4 sobe, kopalnica, plinski fur-nez, zgorej, se odda mirnim ljudem. Poizve se na 1093 E. 64 St. Kličite 431-9672. -(197) Hiša naprodaj Lepa zidana s 3 spalnicami,' parna kurjava, aluminijasta okna, krasen gozdnat lot 100x260, na Highland Heightsu, $28.500. Kličite 531-6346. (199) jALU Y STOPtES ENKRAIKA -LETNA FLifi SUPPORT M0SE Samo enkrat v letu lahko prihranite 1.00 pri vsakem paru vaših priljubljenih Fling opornih nogavic. Samo Fling vam bodo popolnoma odgovarjale tako v velikosti noge kot v dolžini. Fling so edine oporne nogavice, ki imajo ovoj okoli roba, ki obdaja vaše noge za prijetno oporo. Sivkaste, drap in rjave. V sorazmernih merah. FLING'S ACTIVE SHEER regularly 5.95 Dejansko boža in sprošča utrujene noge kot masiranje. Za današnje dejavne ženske, ki morajo imeti zadnje v opori, najboljše v modnih tenkih. Kupite sedaj in prihranite 1.00 pri vsakem paru! FUNG'S SUPER WEAR 3«fS regularly 4.95 Trpežne oporne nogavice za modo upoštevajoče gospodinje in ženske v službi. Nogavice z največjo oporo in z obljubo dolge nošnje. Kupite sedaj in prihranite. Nogavice, v pritličju v mestu in v podružnicah. Order by Mail or Phone 241-3070; Lorain 233-6141; Elyria 322-6304. C- ! IZUM spisala METOD JENKO in VIKTOR HASSL Obrisal si je solzne oči in sočutno nadaljeval: “Dolga leta je bil na ladji, Vegeron’ prvi krmar, naposled ga je doletelo. Trčili so ob skalne čeri in vse s stenicami vred se je potopilo ... Kdor je živel nekaj časa na morju, ta ve, kaj se to pravi.” “Potem dobiva pokojnino najbrž od te družbe, ki je bila ladja ‘Vegeron’ njena last?” “Da, družba ji nakazuje pokojnino, ki z njo ne more ne živeti ne umreti. Prav smili se mi starka’’ ' , CHICAGO, ILL MALE HELP LIFT TRUCK MECHANIC Experienced to work for large industrial firm. Excellent benefits and training See Mr. PAUL BOUCHEZ Clark Equipment Co. 11033 S. Langley, Chicago, 111. An Equal Opportunity Employer _________________________(196) WOODWORKERS — OPPORTUNITY FOR EXPERIENCED MEN OR WILL TRAIN WITH EXPANDING CO. — 1st shift, many benefits. Musical instrument manufacturer. LUDWIG DRUM CO. 1728 N. Damen Ave. _________________________(198) DRIVERS — SEMI. Must be expd. in city, pickup and delivery and possess 111. Class E Lie. No age limit. Lasham Cartage Co.., 2331 S. Wood St. (197) Detektiv ga ni več nadlegoval. Kar je hotel zvedeti, je zvedel. Popil je in se odpravil k avtomobilu, nato naravnost k Simonu- ^fitiE Simon pa je postajal nestrpen. Dve uri je čakal detektiva. Simon je sicer opazil zadovoljni obraz, vendar je skočil radovedno k njemu: “Kaj ste zvedeli?” “Vse v redu,” je odvrnil detektiv, “opravil sem naglo. Iz žepa je potegnil beležnico in začel mirno brati: “Katarina Kraus je vdova po Frideriku, ki se je ponesrečil na Atlantiku na parniku ‘Vegeron’. Družba, ki je bil parnik nje last, ji izplačuje malenkostno mesečno pokojnino.” Pogledal je Simona in dodal: “Družbo boste pač lahko poiskali.” Predložil mu je račun 50 dolarjev in počakal. Simon je segel v žep in izročil detektivu šop bankovcev, bilo jih je precej več, kakor jih je detektiv zahteval. Za slovo se je prijazno zahvalil, se priporočil in vesel odšel. Nekaj časa je Simon strmel v list, ki so bili na njem podatki o Katarinini pokojnini, in nato sedel v naslonjač in se oddahnil. Malo se je odpočil, si prižgal cigaro, potem pa takoj telefoniral na pomorski urad, kjer so mu povedali, da je bil ponesrečeni parnik last paroplovne družbe “Atlantic & Co.” Sedaj je zvedel vse in začel sestavljati poročilo za zaupno sejo, na kateri bo moral miriti nestrpne CHICAGO, ILL MALE HELP PRODUCTION MACHINE OPERATORS We will train you for one of a variety of jobs on Lamp Making Machines. We have openings on the 1st shift — 7 A.M. to 3:30 P.M. and on the 2nd shift, 3:30 P.M. to 11 P.M. 10% night bonus paid to all workers on the night shift. We offer steady work at good pay and look at these benefits we provide at no cost to our neople! • MASTER MEDICAL BLUE CROSS AND BLUE SHIELD AND PROLONGED ILLNESS COVERAGE • SICKNESS AND ACCIDENT PAY. • GROUP LIFE INSURANCE. • 10% PAID HOLIDAYS • UP TO 5 WEEKS VACATION WITH PAY • PENSION AND SEVERANCE PAY PLAN. • OFF STREET PARKING. • CAFETERIA. Vacation is over. Shouldn’t you go to work — now! ■ Lodge No. 13, for the excellen accommodations that you have provided for our Convention-Without a doubt, this is the m°s beautiful Convention site tha our Society h‘as ever had t 6 pleasure to occupy. Thank yoU for a job well done. I would like to take this opj portunity to introduce a few 0 the outstanding people that are employed by the Society an who I respectfully refer to aS my associates and friends. Th^ are people who have the leader ship quality that radiates fr0111 them. They furnish the clea^ cut objectives, goals and Me^ which enables our Society ^ move ahead, to be of real ass' ^ tance and value to our menah61-ship. Mr. Hairy Lang. Harry is °1^ computer and systems manage He has developed for the H° ^ Family Society one of the m0^ sophisticated premium collect'^ programs ever used by any ' surance Society. He has a ® developed a unique claim ana j , sis program, direct mail gram, and is instrumental many of our ingenious new aP proaches in the Fraternal I"211 ance Field. Mr. Robert M. Kochevar, G611 eral Manager, Holy Family 13 ciety. Bob is responsible for payment of benefits to our nreir^ bership which exceeds One 1^ ^ lion Dollars a year. He develop'1’" o"1 a developed and is policies that are used by ^ Society, organized our Department, claim analysis ^ partment and on behalf of Society, has daily commun'^ tions with doctors, lawyers,^ surance commissioners and members. Mrs. Nancy Owen, Off’ g Supervisor. Nancy is in eha of the Home Office Persori\e all transactions on behalf of Society for stock and bond tra actions, payroll, bookkeep* 0 purchasing of supplies, etc. (To be continued) Sugar Demand j The U.S. consumes eight lion tons of sugar a year. ,iP FRIDAYS AT 5 POLKATOW? the best in Slovenian style i"1151 WZAK-FM Radio RE-ELECT EAR*. ^ JUDGE HOOVER COMMON PLEAS COUR Stephen Ritsey, Chi* 3333 Avalon, CleY«- x 0++t4M4+44******4******++*3***»********+++++++***++***+r* SAM'S DISCOUNT HARDWARE CO. 6812 St. Clair Avenue Tel.: EN 1-1635 New Shipment Of NEW CHARRED WINE BARRELS and in all sizes from 5 up to 50 gallons also WINE PRESSES at the lowest prices in town HOUSEPAINT for inside and outside 2.99 gal. TRIPLE XXX reg. 8.75 now only 6.75 100 lb. SCOTT TURF BUILDER reg. 5.45 now 4.49 WE GIVE AND REDEEM EAGLE STAMPS