80 VPLIV EPIDEMIJE COVID-19 NA PIVSKE NAVADE Sandra Radoš Krnel POVZETEK: Alkoholne pija e so razširjene po vsem svetu. Na odnos do pitja alkoholnih pija vplivajo razli ni dejavniki, kot so spol, starost, zdravstveno stanje, ekonomska situ - acija, življenjske navade, religija in kulturne norme. Zaradi vzrokov smrti, ki jih lahko nepo sredno pripišemo alkoholu, je v Sloveniji v obdobju 2013–2018 umrlo 5099 prebivalcev. V povpre ju to predstavlja 850 umrlih na leto oziroma približno 2,4 umrlih oseb na dan. Cilj evropske raziskave o alkoholu in covidu-19 je bil ugotoviti morebitne spremembe v pitju alkoholnih pija v prvih mesecih pandemije in povezave med pitjem ter morebitnimi finan nimi ali osebnimi stiskami, povezanimi s pandemijo COVID-19. Anketirance smo spraševali o spremembah v pogostosti pitja, koli ine alkoholnih pija , ki so jo popili, takrat, ko so pili, in pogostosti epizod tveganega opijanja. Skoraj v vseh državah je ocena spremembe v pitju pokazala, da se je pitje alkoholnih pija v pov - pre ju zmanjšalo, kar velja tudi za Slovenijo. Zmanjšanje je bilo sicer tako v Sloveniji kot tudi v drugih državah zelo majhno, kar je lahko posledica spremenjenih vzorcev pitja, saj je ocena sestavljena iz treh kazalnikov, ki kažejo tako na koli ino kot na na in pitja alkoholnih pija . Izjema sta bili le Irska in Združeno kraljestvo, kjer je pitje alkoholnih pija v povpre ju ostalo nespremenjeno oziroma se je pove alo. Ugotovitve kažejo, da sta lahko zmanjšana dostopnost alkohola in pove ana stiska vplivali na pitje alkoholnih pija , eprav kaže, da ima prvi dejavnik ve ji u inek, vsaj kar zadeva takojšnje rezultate. Klju na omejitev razi skave je, da je bil v raziskavo vklju en priložnostni in ne reprezentativni vzorec populacije. Spremljanje srednjero nih in dolgoro nih posledic bo klju nega pomena pri razumevanju, kako javnozdravstvena kriza vpliva na pitje alkoholnih pija . Za celovito oceno pitja alko holnih pija med pandemijo bomo za potrditev nakazanih rezultatov potrebovali še druge vire, kot so uradni podatki o porabi alkoholnih pija in anketne raziskave pivskih navad z reprezentativnim vzorcem. Klju ne besede: alkohol, pitje alkoholnih pija , COVID-19, pandemija 81 PORABA ALKOHOLA IN ZDRAVSTVENE POSLEDICE PITJA ALKOHOLNIH PIJA Alkoholne pija e so razširjene po vsem svetu, vendar ve ina svetovnega prebivalstva v zadnjih 12 mesecih ni pila alkoholnih pija . Na odnos do pitja alkoholnih pija vplivajo razli ni dejavniki, kot so spol, starost, zdrav - stveno stanje, ekonomska situacija, življenjske navade, religija in kulturne norme (1). Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je v letu 2018 zna - šala skupna letna poraba alkohola v svetu v povpre ju 6,2 l istega alko - hola na odraslega prebivalca, starega 15 let in ve , v Evropski regiji SZO pa je znašala skupna poraba alkohola v povpre ju 9,7 l istega alkohola. Na Sliki 1 je prikazana skupna poraba alkohola v litrih istega alkohola na prebivalca, starega 15 let in ve za leto 2018, in sicer za cel svet in po re - gijah SZO. V istem letu je bila v Sloveniji registrirana poraba 9,99 l istega alkohola na odraslega prebivalca (starega 15 let in ve ), ki bi ji bilo potre - bno prišteti še neregistrirano porabo. Podatka o ocenjeni neregistrirani porabi alkohola za leto 2018 nimamo, zadnji dostopen podatek je ocena SZO za leto 2016, ki je 1,8 l istega alkohola na odraslega prebivalca (sta - rega 15 let in ve ) (1). Zaradi vzrokov smrti, ki jih lahko neposredno pripišemo alkoholu (v nada - ljevanju ANP), je v Sloveniji v obdobju 2013–2018 umrlo 5099 prebivalcev (4090 moških in 1009 žensk). V povpre ju to predstavlja 850 umrlih na le - to oziroma približno 2,4 umrlih oseb na dan. Med umrlimi zaradi APN vzro - kov je bilo 4,1-krat ve moških kot žensk. Smrti zaradi ANP vzrokov so predstavljale 4,3 % vseh smrti v državi (7,0 % pri moških in 1,7 % pri ženskah). Skoraj polovica (49,9 %) vseh smrti, ki jih neposredno pripisu - jemo alkoholu, je bila posledica alkoholne bolezni jeter, sledile so duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola, ki so predstavljale dobro tretjino vseh primerov smrti. Skupaj sta tako oba navedena vzroka pred - stavljala 85,9 % vseh ANP smrti (2). e bi upoštevali tudi tiste smrti, pri katerih je alkohol pridružen vzrok, kot so na primer dolo ena rakava obolenja, nalezljive bolezni, nevropsihiatri ne bolezni, sr no-žilne bolezni 82 ter nenamerne in namerne poškodbe, je bilo breme umrljivosti zaradi alkohola še ve je (2, 3, 4). RAZISKAVA O PITJU ALKOHOLNIH PIJA MED EPIDEMIJO COVID-19 a V prvih mesecih leta 2020 se je akutni respiratorni sindrom zaradi koro - navirusa SARS-CoV-2 razširil po vsem svetu (pandemija COVID-19). Prvi primer v Sloveniji je bil potrjen 4. marca 2020, 12. marca pa je bila v Slove - niji razglašena epidemija. Sprejeti so bili številni ukrepi za zajezitev širjenja Slika 1. Skupna poraba alkohola v litrih istega alkohola na prebivalca, starega 15 let in ve , 2018, svet in po regijah SZO (1). a Klju ni izsledki iz raziskave: Kilian C., Rehm J., Allebeck P., Braddick F., Gual A., Barták M., Bloomfield K., Gil A., Neufeld M., O’Donnell A., Petruzelka B., Rogalewicz V., Schulte B., Manthey J. with the European Study Group on Alcohol Use and COVID-19 (ESAC) (under review). Alcohol Consumption during the COVID-19 Pandemic in Europe: A Large-Scale Cross-Sectional Study in 21 Countries. Addiction 2020. 83 epidemije bolezni COVID-19, za ela je veljati za asna prepoved zbiranja ljudi na javnih shodih in javnih prireditvah ter drugih dogodkih na javnih krajih, za asno je bil zaustavljen javni prevoz, za asno je bila prepoveda - na ponudba ter prodaja blaga in storitev in zaprle so se vse vzgojno -izo - braževalne ustanove – zaustavljeno je bilo celotno javno življenje v Slo - veniji, podobno kot v drugih evropskih državah (2). Ti ukrepi, kot so spre - membe v delovnem okolju, finan ne izgube, pove ana delovna obreme - nitev, povezana z oskrbo bolnih družinskih lanov ali otrok s potencialnimi posledicami za posameznikovo fizi no in duševno zdravje, so mo no vpli - vali tako na osebno kot na javno življenje (2, 3, 4). Pitje alkoholnih pija je opredeljeno kot pomemben dejavnik tveganja tako za fizi no kot duševno zdravje (2, 10). Po drugi strani je povišana raven duševne stiske, na primer med še trajajo o pandemijo COVID-19, povezana s spremembami pitja alkoholnih pija (2, 3, 4). Zato so raziskovalci in strokovnjaki s podro ja javnega zdravja svojo pozornost usmerili na spremembe v pitju alkoholnih pija . Razli ne raziskave o pitju alkoholnih pija med pandemijo COVID-19 kažejo, da je bilo ve posameznikov, ki so popili ve , kot pa tistih, ki so pili manj alkoholnih pija , zlasti med tistimi, ki pijejo pogosto ali prekomerno (12, 13, 2, 3). Avtorji ugotavljajo, da bi lahko pove ana izpostavljenost stresu zaradi spremenjenih okoliš in življenja povzro ila pove ano pitje alkoholnih pija , kar utemeljujejo s pozitivno po - vezavo med pove anjem pitja in zaznanim stresom (10). Ta hipoteti ni mehanizem razreševanja stiske je mogo e razložiti s tem, da se pitje alko - holnih pija smatra za (neprimerno) strategijo spopadanja s duševno stisko, ki izhaja iz medsebojnega vpliva socialne izolacije, negotovosti in finan nih težav (2, 3). Drug možni mehanizem, ki lahko vpliva na spremembe v pitju alkoholnih pija med pandemijo COVID-19, pa temelji na omejeni fizi ni in cenovni dostopnosti alkoholnih pija na eni strani zaradi zaprtja barov in gostiln, na drugi strani pa zaradi izgube prihodka v povezavi s pandemijo. Dokaze, ki podpirajo to hipotezo, lahko pridobimo iz raziskav o politikah nadzora nad alkoholom in gospodarskih kriz (2, 3). Namen raziskave, ki jo opisujemo, je bil ugotoviti, ali in v kakšni meri so zgoraj našteti mehanizmi vplivali na spremembo pivskih navad v izbranih evropskih državah. 84 METODOLOGIJA Osnovni podatki so bili pridobljeni iz prese ne spletne ankete European Alcohol and COVID-19, ki je bila izvedena med 24. aprilom in 22. julijem 2020 z namenom zbiranja informacij o spremembah v pitju alkoholnih pija med odraslimi prebivalci v Evropi (www.COVID19-and-alcohol.eu). Vpra - šalnik je bil prvotno razvit v angleš ini, nato je bil preveden v 20 evropskih jezikov, anketa pa je bila izvedena v 21 evropskih državah z uporabo razli - nih tehnik vzor enja. Udeleženci raziskave so odgovorili na vprašanja, ali se je v zadnjem me - secu spremenila: (I) pogostost pitja alkoholnih pija , (II) koli ina popitega alkohola ob eni priložnosti in (III) pogostost epizod tveganega opijanja (heavy episode drinking – HED), in sicer z možnimi odgovori pijem veliko redkeje/pijem veliko manj, pijem nekoliko redkeje/pijem nekoliko manj, ni sprememb, pijem nekoliko pogosteje/pijem nekoliko ve in pijem veliko pogosteje/pijem veliko ve . Tri spremenljivke smo združili, tako da smo dobili skupni rezultat spremem - be v pitju alkoholnih pija , prilagojen na obmo je od –1 do +1, pri emer negativne vrednosti pomenijo zmanjšanje, pozitivne vrednosti pa pove - anje pitja alkohola v zadnjem mesecu (glede na zadnjih 12 mesecev, kar je predstavljalo osnovno porabo). Ocena spremembe pitja je bila obravna - vana kot zvezna spremenljivka. Poleg tega so anketiranci odgovorili na vprašanja glede njihovega mese - nega neto dohodka, ali so v zadnjem mesecu doživeli finan no stisko zaradi sprememb v poslovnem ali finan nem stanju in ali so doživeli ose - bno stisko zaradi sprememb v njihovem vsakdanjem življenju. REZULTATI Popolni in veljavni odgovori (starost: od 18 do 98 let) so bili na voljo za 40.064 udeležencev raziskave, kar predstavlja 75,2 % tistih, ki so odgovo - rili na obrazec za soglasje k izvajanju ankete. Iz tega vzorca je bilo izlo e - 85 nih 3.789 anketirancev zaradi manjkajo ih informacij za klju ne spreme - nljivke. Od preostalih 36.275 anketirancev je 11,9 % (n = 4.311) odgovo - rilo, da se je v zadnjem letu, vklju no s pandemijo, vzdržalo pitja alkoholnih pija in so bili zato izklju eni iz analize. Kon ni analiti ni vzorec je vklju e - val 31.964 posameznikov. Pri raziskavi je šlo za priložnostni vzorec, med udeleženci je bilo ve žensk kot moških (69 % žensk), ve odraslih oseb srednjih let (35–54 let), teh je bilo 48,8 %, in ve udeležencev z višjo oz. visoko izobrazbo (70,9 %). Za prilagoditev vzorca ustrezni porazdelitvi pre - bivalstva posamezne države so bili podatki uteženi glede na spol, staro - stno skupino (18–34, 35–54, 55 let) in izobrazbo (osnovno, srednjo, višjo/ visokošolsko). V povpre ju je v raziskavi vsak peti udeleženec odgovoril, da se je znašel v znatni ali precejšnji finan ni stiski, povezani s pandemijo COVID-19 (21,1 %; 95 % IZ: 10,5; 22,8), ve kot polovica udeležencev raziskave pa je odgovorila, da doživlja stisko zaradi bistvenih sprememb v vsakdanjem življenju (53,8 %; 95 % IZ: 51,7; 55,6). Skupno, v vseh državah, je utežena ocena spremembe v pitju alkoholnih pija pokazala povpre no zmanjšanje za 0,14 (95 % IZ: –0,18, –0,10; p < 0,001). Povpre na ocena spremembe v pitju se je gibala med –0,37 (95 % IZ: –0,52, –0,22; p < 0,001) v Albaniji do +0,10 (95 % IZ: 0,03, 0,17; p = 0,004) v Združenem kraljestvu. Tudi v Sloveniji je ocena spremembe v pitju alkoholnih pija negativna –0.10 (95 % IZ: –0,16, –0,05; p < 0,001), kar kaže na zmanjšano pitje alkoholnih pija med epidemijo COVID-19 pri nas. Zmanjšanje je bilo sicer tako v Sloveniji kot tudi v drugih državah zelo majhno, kar je lahko posledica spremenjenih vzorcev pitja, saj je ocena sestavljena iz treh kazalnikov, ki kažejo tako na koli ino kot na na in pitja alkoholnih pija . Potrebna bo podrobnejša analiza stanja po posameznih skupinah prebivalcev, kar bo lahko razkrilo razlike med njimi, poleg tega pa bo rezultate potrebno preveriti z drugimi viri podatkov, kot so uradni podatki o porabi alkoholnih pija in anketne raziskave pivskih navad z reprezentativnim vzorcem. Poglobljene analize posameznih kazalcev pitja alkoholnih pija so pokaza - le, da se pogostost pitja ni bistveno spremenila v sedmih državah (Danska, 86 Francija, Nem ija, Irska, Poljska, Slovenija, Ukrajina), medtem ko je koli - ina popitih alkoholnih pija le v dveh državah ostala enaka (Nem ija in Irska). Pokazalo se je tudi, da se je pogostost epizod tveganega opijanja zmanjšala v vseh državah, razen v Združenem kraljestvu. Na Sliki 2 so prikazani rezultati raziskave glede posameznih indikatorjev o pitju alkohol - nih pija , in sicer pogostost pijta, koli ina popitega alkohola in število epi - zod tveganega opijanja. OMEJITVE RAZISKAVE V raziskavi je bil uporabljen priložnostni vzorec, kar lahko povzro a pri - • stranskost rezultatov, zato so bili za zmanjšanje tega vpliva rezultati v analizi uteženi glede na poznana odstopanja (spol, starost, izobrazba, pitje alkoholnih pija ), vendar se vpliva priložnostnega vzorca ne da v celoti izklju iti. Slika 2. Rezultati raziskave glede posameznih indikatorjev o pitju alkoholnih pija : pogostost pijta, koli ina popitega alkohola in število epizod tveganega opijanja (HED). 87 Za natan no oceno spremembe pivskih navad nam ne zadoš ajo po - • datki o spremembi pivskih navad za celoten vzorec, saj se pogosto ne razkrijejo vse razlike v pitju alkoholnih pija . Zato bo v podrobnejši analizi potrebno natan neje pogledati stanje po državah in posebnih, ranlji vejših skupinah prebivalcev (glede na višino prihodkov, starost, spol, zaposlitveni status, …). Trende pitja alkoholnih pija med pandemijo bo potrebno potrditi in • ko li insko ovrednotiti z drugimi viri podatkov, kot so uradni podatki o po rabi alkoholnih pija in anketne raziskave pivskih navad z repre - zen tativnim vzorcem. ZAKLJU EK Pitje alkoholnih pija je prepoznano kot pomemben dejavnik tveganja tako za fizi no kot duševno zdravje. Po drugi strani je povišana raven duševne stiske, na primer med trajajo o pandemijo COVID-19, povezana s spre - membami v pitju alkoholnih pija in vzorcih pitja. To so klju ni razlogi, za - radi katerih moramo biti posebej pozorni na spremembe v pitju alkoholnih pija v povezavi s stresnimi situacijami. Prepoznavanje ranljivih skupin, pri katerih obstaja ve je tveganje za pove anje pitja alkoholnih pija in so posledi no izpostavljeni povišanem tveganju za zdravstvene posledice zaradi pitja, zato zahtevajo posebno pozornost. ZAHVALA Raziskava temelji na delu skupine European Study Group on Alcohol use and COVID-19 (http://www.covid19-and-alcohol.eu/). Prispevki lanov te skupine so bili nepogrešljivi za uresni itev tega projekta (10). LITERATURA Global status report on alcohol and health 2018. Geneva: World Health Organization; 1. 2018. Licence: CC BY-NC-SA 3.0 IGO. 88 Global Health Observatory data repository. Alcohol. Data by WHO Region. 2. https:/apps.who.int/gho/data/view.main.1780 (pridobljeno 17. 8. 2020) Radoš Krnel S, Hovnik Keršmanc M, Jandl M, Kravanja M, Korošec A. Umrljivost 3. zaradi vzrokov smrti, ki jih neposredno pripisujemo alkoholu, v Sloveniji v obdobju 2013 – 2018. V: Radoš Krnel S, Hovnik Keršmanc M (ur.) Poraba alkohola in zdravstveni kazalniki rabe alkohola - trendi 2013-2018. Ljubljana, NIJZ 2020 (v pripravi). World Health Organization. Global status report on alcohol and health 2014. World 4. Health Organization: Geneva, 2014: 1-26. Rehm et al, 2009b povz. po Rehm J. The Risks Associated With Alcohol Use and 5. Alcoholism. Alcohol Research & Health , Volume 34, Issue Number 2. Dostopno na: http://pubs.niaaa.nih.gov/publications/arh342/135-143.htm. Alcohol Guidelines Review – Report from the Guidelines development group to the 6. UK Chief Medical Officers. London: Department of health, 2016. Dostopno na: https://www.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/ 545739/GDG_report-Jan2016.pdf. STA. Ukrepi za zajezitev širjenja epidemije bolezni COVID-19. 13. 5. 2020. Dostop 7. 12. 10. 2020 na: https://www.sta.si/v-srediscu/korona-protiukrepi The Lancet Gastroenterology & Hepatology. Drinking alone: COVID-19, lockdown, 8. and alcohol-related harm. Lancet Gastroenterol Hepatol. 2020 Jul;5(7):625. Rajkumar RP . COVID-19 and mental health: A review of the existing literature. Asian 9. J Psychiatry. 2020 Aug;52:102066. Kilian C, Rehm J, Allebeck P., Braddick, F, Gual A, Barták M, Bloomfield K, Gil A, 10. Neufeld M, O’Donnell A, Petruzelka B, Rogalewicz V, Schulte B, Manthey J, with the European Study Group on Alcohol Use and COVID-19 (ESAC) (under review). Alcohol Consumption during the COVID-19 Pandemic in Europe: A Large-Scale Cross-Sectional Study in 21 Countries. Addiction 2020. Rehm J, Gmel GE, Gmel G, Hasan OSM, Imtiaz S, Popova S, Probst C, Roerecke 11. M, Room R, Samokhvalov AV, Shield KD, Shuper PA. The relationship between different dimensions of alcohol use and the burden of disease - an update. Addiction. 2017;112(6):968–1001. Rolland B, Haesebaert F, Zante E, Benyamina A, Haesebaert J, Franck N. Global 12. Changes and Factors of Increase in Caloric/Salty Food Intake, Screen Use, and Substance Use During the Early COVID-19 Containment Phase in the General Population in France: Survey Study. JMIR Public Health Surveill. 2020; 6(3): e19630. Stanton R, To QG, Khalesi S, Williams SL, Alley SJ, Thwaite TL, et al. Depression, 13. Anxiety and Stress during COVID-19: Associations with Changes in Physical Activity, Sleep, Tobacco and Alcohol Use in Australian Adults. Int J Environ Res Public Health. 2020; 17(11). 89 Vanderbruggen N, Matthys F , Van Laere S, Zeeuws D, Santermans L, Van den 14. Ameele S et al. Self-Reported Alcohol, Tobacco, and Cannabis Use during COVID-19 Lockdown Measures: Results from a Web-Based Survey. Eur Addict Res 2020;1-7. doi: 10.1159/000510822. Georgiadou E, Hillemacher T, Muller A, Koopmann A, Lemenager T, Kiefer F. Alkohol 15. und Rauchen: Die COVID-19-Pandemie als idealer Nahrboden fur Suchte. Arzteblatt. 2020;117(25):1251–4. Daly M, Robinson E. Problem drinking before and during the COVID-19 crisis in US 16. and UK adults: Evidence from two population-based longitudinal studies. medRxiv [Internet]. 2020 [cited 2020 Jul 9]; Available from: http://medrxiv.org/lookup/doi/10.1101/2020.06.25.20139022 de Goeij MCM, Suhrcke M, Toffolutti V, van de Mheen D, Schoenmakers TM, Kunst 17. AE. How economic crises affect alcohol consumption and alcohol-related health problems: A realist systematic review. Soc Sci Med. 2015 Apr;131:131–46.22. Clay JM, Parker MO. Alcohol use and misuse during the COVID-19 pandemic: a 18. potential public health crisis? Lancet Public Health. 2020 May;5(5):e259. Chisholm D, Moro D, Bertram M, Pretorius C, Gmel G, Shield K, Rehm J. Are the 19. »best buys« for alcohol control still valid? An update on the comparative cost- effectiveness of alcohol control strategies at the global level. J Stud Alcohol Drugs. 2018;79(4):514–22. de Goeij MCM, Suhrcke M, Toffolutti V, van de Mheen D, Schoenmakers TM, Kunst 20. AE. How economic crises affect alcohol consumption and alcohol-related health problems: A realist systematic review. Soc Sci. Med. 2015 Apr;131:131–46.22