'v. \ J
1962 OKT.-NOV. XXI
Fm!**		Bf ff./ .
		JSLJti
Pri križu se zbirajo Slovenci, doma in na tujem
Naslovna stran: Rojaki iz RatnoS Mejia so pri procesiji sv. Reknjegd Telesa postavili prav lep oltar
VESOLJNI CERKVENI ZBOR
Naša doba je velika doba v človeški zgodovini. Zadnji bani no prinesli nesluten napredek v znanosti in tehniki in silne spremembe v svetu. Mogli bi reči, da se je svet v zadnjih sto letih močneje spremenil kukor prej v desetih stoletjih. Na pohodu je prava revolucija misli in praktičnega življenja.
Jezusova Cerkev je nadnaravna po svojem izvoru in po svojih na-m-<'nih. Sestoji pa iz ljudi, ki so v vsakem roda otroci svojega rasa. V vsakem posameznem razdobju človeške zgodovine Cerkev živi in deluje v drugačnih okoliščinah, v kakršne jo jc postavila božja previdnost. Kristusova. Cerkev ni muzej starin, ampak nadaljevanje Kristusovega življenja skozi vse spremembe, ki jih preživlja človeštvo. Evangelij je tisti kvas (Mt iS, S3), ki deluje v vsakem času. Kristjani morajo biti po Učenikovih besedah sol zemlje (Mt 5, 13) v vsakem razdobju človeštva, tudi danes in t° po vsem sveUi: v Rimu, v Evropi, v Severni in Južni Ameriki, v Aziji, v Afriki in v Avstraliji.
Upamo, da bo 21. vesoljni cerkveni zbor 2. vatikanski imenovan —, ki se bo pričel v četrtek, 11. oktobra, na praznik božjega Materinstva pre-blažerte Device Marije, krepko oprt na temelje božjega razodetja in cerkvenega izročila in pod vrhovnim vodstvom svetega Duhu ter pod posebnim varstvom svetega Jožefa, zavetnika zbora, z odprtimi očmi gledajoč na svet, hi se poraja pred nami, dal nam katoličanom: svetemu očetu, škofom, duhovnikom in vernikom ter tudi vsemu svetu, jasne smernice, kako v današ-njih dneh izpolnimo nalogo, ki nam jo je Kristus odločil.
„Bodimo srečni in pogumni! Kristus, božji sin in naš odrešenik, nikakor ni odšel s tega sveta, ki ga je odrešil; tudi od njega ustanovljena Cerkev — edina, sveta, vesoljna in apostolska ni nikoli nehala biti nje-ffove skrivnostno telo, kateremu je On glava in s katerim je povezan vsak vernik kot njegov ud.“ Te besede svetega očeta Janeza XXIII. naj bodo tudi nam spodbuda, da z veselim srcem molimo in delamo ter trpimo za uspeh tega velikega dela v življenju Cerkve.
A. S.
Namen koncila — tako je dejal sveti olje Janez XXIII. — je obnoviti Cerkev v prvotni preprostosti in čistosti; zbrati se in zamisliti, da bi odkrili poteze njene mladosti in jo napraviti tako, da bo osvajala modernega človeka
Dosedanji vesoljni cerkveni zbori, ki jih naštevamo 20, so bili po svojem značaju in: pomenu različni. (Nekateri so dogmatični, ki so zavrnili in obsodili kako nevarno zmoto in proti njej proglasili pravo versko resnico. Drugi koncili so bili pretežno reformni, ki so nastopili proti razvadam in napakam ter obnovili, reformirali življenje v Cerkvi. Nekaj je bilo unionističnih koncilov, ki maj bi obnovili edinost med krščanski, mi skupinami in jih združiti v pravi Kristusovi Cerkvi; tako sta zlasti lion-ski koncil v 13. stol. in florentinski v 15. stoletju imela kot glavni namen zedinjenje vzhodnih ločenih, pravoslavnih kristjanov s katoliško Cerkvijo.
V katero teh skupin bo spadal po svojem značaju in pomenu novi, II. vatikanski koncil?
Kar danes o tem pišejo, seveda nima uradnega značaja, ampak je bolj izraz želja in ugibanj ter sklepanj iz splošnega verskega položaja v Cerkvi in iz nekaterih uradnih izjav.
Splošno mislijo!, da novi cerkveni zbor po svojem značaju in pomenu ne bo spadal v nobeno označenih skupin, čeprav bo na svoj način vseboval posebnosti vseh.
Na osnovi papeževih izjav ob napovedi koncila, dne 25. januarja 1959 se je mnogo omenjalo, da bo to predvsem
koncil za zedinjenje kristjanov. Pa je 7n,a*u iz uradnih cerkvenih krogov pri-0 Pojasnilo,, da to ne bo v tem smislu, ot sta bila lionski in florentinski kon-c'l. čeprav inaj novi koncil res služi 'enui namenu, vsaj posredno: po refor. mi Cerkve v sebi, bodo odstranjene "vire in bolj uglajena pot k zedinjenju, 'i si ga želimo, in bo tako Cerkev že * 8v°jim značajem uspešneje privablja -a k sebi ločene kristjane, zlasti pra-'°*lavne in protestante. V tem smislu Pozneje označuje pomen tega koncila lUiii papež sam ( v avg. 1959. pri nagovoru na voditelje ital. KA).
Velikih, nevairnih zmot in herezij ' Cerkvi danes tudi ni, da bi posebej •Pora! protj njim nastopiti novi cerkve-n* zbor. Seveda more koncil slovesno Povzeti in proglasiti nauk, ki je proti Udobnim zmotam že bil dan. Prav tako Se najfhrž n<> bo posvečal razpravljanju
0	doktrinarnih teoloških vprašanjih in ^Oglašanju novih dogem, ki k njim vo-
današnjfi teološki razvoj. Tako se j'd*. da ne bo njegov glavni namen dolnje verskega nauka, kar bi mu dalo ‘ei'ač<ij‘ dogmatičnega koncila.
Podobno verjetno tudi ne bo nasto-j'®* Proti določenim razvadam in napa-,ani. da bi bil v tem pomenu reformni koncil
Vendar bi novi koncil utegnil imeti _ Po nekem splošnem javnem mnenju, ,l v Cerkvi nastaja, naj bi imel zna-c®j nekega v posebnem pomenu refor-•hlnega koncila. Ne mislimo na posa-. e^ne delne reforme v smislu prejetjih koncilov, ampak neko splošnejšo 'Z1 Kloblj0 reformo, po kateri bi se Cer-. v celoti prilagodila za uspešnejšo JZvršitev velikega poslanstva in nalog,
1	j'h ji nalaga naš čas in pogled na °d°čnost. Zakaj Cerkev je danes v po-
S,'bPem položaju, različnem od prej-SI,jih v zgodovini, in pred posebnimi
nalogami- Svet, ki nastaja, se obeta nov, različen od preteklih dveh tisočletij cerkvene zgodovine. Cerkev se bo iz svoje notranje narave potrebam časa prav gotovo pripagodila, da bo mogla uspešno vršiti svoje bistveno poslanstvo v svetu in človeštvu prav te dobe, kot imamo za to lepe primere tudi v preteklosti. Morda bodo prišli v zvezi s tem iz njenega nauka bolj do izraza in bodo bolj poudarjeni novi vidiki, ki so v preteklosti ostali kot zastrti in manj upoštevani.
Seveda se take reforme v Cerkvi ne dogajajo skokoma in nepričakovano. A danes je pričakovanje veliko in novi koncil utegne biti vsaj velik korak na tej poti.
NOVA PRILAGODITEV CERKVE
Kristus, učlovečeni Bog, je izraz neskončne božje ljubezni do človeka; učlovečena božja ljubezen. Bog je postal človek', človeku v vsem enak. razen v grehu.
Podobno velja tudi za Cerkev, ki je kot v svetil naprej živeči Kristus. V ljubezni do človetva se mu mora približati, priličiti, da ga prenovi za Boga.
Cerkev vedno nastopa v določeni obliki, kj ustreza času in določeni kulturi. A časi se spreminjajo in kulture so v svetu in zgodovini različne. Zato se Cerkev na določeno človeško obliko in na spremenljive prvine v sebi ne srno navezovati tako, da bi bila pri svojem poslanstvu ovirana- Vse to sc mora prilagajati zahtevam časa in značaju ter kulturi naroda in rase, kjer Cerkev dela. Danes so te načelne ugotovitve jasne ter se v teoriji veliko ponavljajo, ker čutimo njih aktualnost. To je že mnogo, čeprav ne vse. Kako se bodo ta načela danes v konkretnih pri-
merih izvedla v življenju po bodočih reformah Cerkve, še ne vidimo.
Primer iz; prve zgodovine Cerkve: Cerkev je rasla v judovskem življenjskem okolju in v početku talko tudi nujno imela v svoji Človeški obliki judovski značaj:	glede jezika, obredov)
načinov pobožnosti, verskih predpisov. Pa so že apostoli začutili te oblike kot oviro pri širjenju med pogani, ki jim je bila Cerkev tudi namenjena. Na apostolskem zboru 1. 50 se je že lirva Cerkev osvobodila človeških prvin, ki bi pogane odbijale, in si je privzela nove [oblikej da bi mog'la uspešno izvršiti poslanstvo med poganskimi narodi.
Zdi se, ,da smo danes v podobnem usodnem razdobju, ko se odloča usoda bodočega sveta in Cerkve, krščanstva v njem. Vesoljni koncil ima prav ta namen, da se Cerkev razgleda v svo jem času in položaju in ob velikih na-
logah, ki jo čakajo, in ukrene potrebno za osvojitev današnjega človeštva za Kristusa. V Cerkvi je danes čutiti posebno pripravljenost za globoke in široke reforme. Danes je med verniki posebno živa zavest, da Cerkev mora ostat' zvesta le Kristusu, da se pa ne sme navezovati na stare in morda zastarele človeške oblike, ki bi jo ovirale pri njenem bistvenem poslanstvu, kar bi pomenilo prav izdajstvo Kristusa- Glavni namen Cerkve je, da širi Kristusov evangelij, ne pa določeno človeško kulturo. Tudi' v disciplinarnih predpisi!'’ liturgiji, teoloških šolali, redovih, oblikah apostolata so možne reforme, k' bi se po njih Cerkev še bolj približal» modernemu človeku, narodom in kulti*" ram, ki naj jim prinese Kristusa.
V lem smislu si namen bodočega koncila zamišlja papež Janez XXIU" ko govori: „Namen koncila je obnoviti Cerkev v večji prvotni preprostosti '*’ čistosti; zbrati se in zamisliti, da hi odkrili poteze njene mladosti in jo napravili tako, da bo osvajala modernega človeka“ (nagovor pri sv. Petru v Kirn u, jpo bizantinsko-slovanski liturgiji !■	1959). Zaikaj „poslanstvo cerkven6
oblasti ni, da bi Cerkev ohranjala 'n čuvala kot nek muzej starin, ampak d» jo vodi po poti življenja“ (nagovor vaditeljem ital- KA, febr. 1959). „Na koncilu bomo z božjo pomočjo storili v»6’ kar j e v naših močeh, da se odst rani j° človeške ovire in svetli pokažemo Cerkev v njenem blesku ter potem povabimo vse ločene, pravoslavne iii protestante- kličoč: Poglejte bratje, to je Kristusova Cerkev; vse smo storili, d» bi ji bili zvesti, hi smo prosili Gospoda milosti, da bi Cerkev bila vedno taka» kot jo On želi imeti“ (nagovor voditeljem ital. KA, avg. 1959).
Dr. Franc Gnidovec
O CE A4
ßO RAZPRAVLJAL 2. VATIKANSKI KONCIL?
Katuie problenrje bo obravnaval bo. '°®* koncil? Zadnje informacije o tem, sc obravnavali na sejah Osrednje Mpravljalne komisije, nakazujejo, o ein bo razpravljal bodoči koncil. Pred-so naslednji:
I- PREDLOGI GLEDE NAUKA
Koncil naj bi ne proglas i novih ver-' skih resnic, razjasnil naj bi pa vsebino in meje škofovske oblasti. Cerkveni zbor bi morda določil naslednje:
i ■ škof vlada svojo cerkev z redno oblastjo in ne le kot papežev namestnik.
“• V kolikor so škofje člani zbora škofov, kateremu na čelu je papež, 11 v kolikor so nasledniki apostolskega zbora, kateremu V.a čelu je bil Peter, imajo posebno vesoljno Pravn0 oblast.
"• kako imajo škofje najvišjo pravno oblast.
4.	Izraziti jo morejo tudi zunaj cerkvenega zbora.
B)	Opredelil naj bi se točno pojem „čla-. na“ Cerkve. Naj bi bilo pojasnjeno, kakšne pravice in dolžnosti ima laik v Cerkvi.
C)	Določil naj bi se položaj Cerkve v družini narodov. Naj bi imeli pri določenju odnosov med Cerkvijo in državo krajevni škofje več besede.
11. PREDLOGI GLEDE CERKVENE DISCIPLINE
A)	RIMSKA KURIJA IN ŠKOFOVSTVO
1.	Pri določanju škofov in izvolitvi papeža naj bi sodelovalo več ljudk
2.	Škofje, župniki in redovni predstojniki naj hi se po sedemdesetem letu odpovedali svojemu mestu-
Ib Rimska kurija naj bi bila sestavljena iz članov različnih narodov, da bi bila iz nje razvidna vesoljnost Cerkve.
4.	Nunciji naj bi b;li zgblj predstavniki sv. stolice pred posameznimi vladami.
5.	Redovi in kongregacije naj bi ne imeli pravn'h izjem razen v notranjih zadevah njih samih.
6.	Spet naj bi se uvedlo ,.starešinstvo“ kot organizem za vodstvo škofij namesto kanonikov. Sestavljali bi ga duhovniki z različnih dušnopastrskih področij (župniki, univerzitetni profesorji vzgojitelji, asistenti apostolskih organizacij...) in laiki (zastopniki apostolskih organizacij, tehnični strokovnjaki, ,kot sociologi, ekonomi, politiki, znanstveniki).
7- škofje naj bi odločali o več stvareh o katerih odloča sedaj izključno rimska kurija:
a)	o prepovedi knjig in dovoljevanju branja. (Obenem naj bi bil indeks temeljito reformiran);
b)	o prilagojevanju liturgije krajevnim razmeram;
c)	o prilagojevanju splošnih navodil za vzgojo klera krajevnim in časovnim okoliščinam;
d)	o posegu v vodstvo redovnic, da bi se te čim bolj vključile v duš-nopastirsko delo;
e)	o provincialni in nacionalni koordinaciji škofov.
B)	KLER Formacija:
1.	Možnost malih semenišč z zunanjimi gojenci.
2.	Semenišča, ki so sedaj obenem vzgo-jevališča in učni zavodi, naj bi bila urejena p0 rimiskem sistemu cerkvenih kolegijev, priključenih učnim za.
vodom.
3- Študij po teh učnih zavodih naj bi se oziral na važnost pozitivnih vidikov teologije (sveto pismo, patri-st’ka, liturgija) in na pomen neka
torih ved v današnjem svetu (zgodovina, fizično-matematične veda).
1.	Svoboda rabe domačega jezika pr’ pouku.
5, Posebna pažnja na duševno uravnovešenost kandidatov.
Disciplina :
1 • Odprava talarja zlasti v javnosti.
2.	Spremenitev prelatske obleke in z°' nanjega bleska nekateri: cerkvenih dostojanstvenikov.
3.	Bolj uresničiti evangeljsko uboštv0 (revizija ekonomskega sistema za z;1 življenje klera, zlasti v kolikor je ta odvisen od vernikov; možnost ročnega dela).
4.	Urediti isocialno skrbstvo duhovn’kov (starost, bolezen...).
C)	REDOVNIKI
1.	Naj bi bilj res priče življenja Pv evangeliju, zlasti glede uboštva. (Ve' liko skupno bogastvo ni v skladu z
evangelijem).
2.	Harmoničen' človeški in evangeljski razvoj v formaciji redovnikov in rf' dovnic.
D)	LAIKI
1.	Mogl) bi tudi poročeni sprejeti dia konat. V odsotnosti duhovnika 1|* .mogli deliti nekatere zakramente (krst, morda obhajilo).
2.	Priznati laikom možnost in pravic6 kot članom Cerkve (pri vodstvu lastnih apostolskih organizacij. . .)
E)	DUŠNO PASTIRSTVO
1.	Sociološko-pastoralni vidik:
a)	Analiza dejstva razkristjanjerijtt in njega vzrokov.
b)	Decentralizacija v vodstvu Cerkv8 na različnih področjih oblasti-
c)	Večja prožnost prj premeščanj0 duhovnikov in redovnikov po kra-jevnih potrebah.
2.	Splošno zakramentalni vidik:
a) Zakramente vrednot’ti kot prava
znamenja vere v krščanskem življenju.
h) Zakramentom dajati njih občest-veni značaj (zlasti maša).
c)	Zlasti pri zakramentih, ki vpeljejo novega člana Cerkve v njeno življenje, uporabljati domač jezik.
d)	Temeljito pregledati obrede, ki so sedaj v rabi pri upravljanju zakramentov in pri maši. Krajevni škofje naj bi bili svobodnejši pri prilagovanju teli krajevnim razmeram-
e)	Glioboka preosnova posvetnega značaja nekaterih opravil in odprava različnih kategorij teh po ekonomskih merilih-
3.	1*08311162111 zakramenti:
a) Krst. Skrbna priprava pri krstu odraslih. Pri krstu otrok resno poroštvo za krščansko vzgojo kr-ščenca. Pri krstu naj bi duhovnik pridigal in krščeval0 naj bi se jih po več skupaj, h) Birma. Koncil naj bj jasno povedal o dolžnosti prejema birme, določil starost za prejem in pov-daril pripravo nanj. c) Evharistija. Obhajilo naj bi nikdar ne izgubilo svoje notranje povezanosti z mašo, tudi če se deli zunaj nje. Namen, za katerega
TT W \
se maša daruje, naj bi bil prvenstveno občestveni in ne za posameznike. Zakoni o večerni maši naj bi se ozirali na okoliščine kraja in občestva, za katero se daruje.
d) Spoved. Naj bi se uvedla neke vrste javna sprava spovedancev (n. pr. pred nedeljsko mašo). Naj se poudarijo bistveni deli spovedi: kesanje, obtožba in odveza in naj se točno ločijo od naukov pri spovedi. Pokora naj bi res odgovarjala teži grehov. Reformiran naj bi bil sistem cerkvenih kazni, c) Mašniško posvečenje. Odpraviti tiste nižje redove, ki že nimajo pravega smisla in poudariti tiste, ki imajo še resnično mesto v Cerkvi. Naj bi se mašniško posvečenje delilo v navzočnosti mnogih duhovnikov in vernikov.
f)	PosUednje maziljenje. Naj bi se preimenovalo v maziljenje bolnikov in naj bi se podeljevalo ras vsem težko bolnim in ne le umirajočim.
g)	Zakon. Naj se ponovno poudarijo zahteve za sklenitev krščanskega zakona (naj bi se bodoča zakonca pripravila za zakon pod verskim in človeškim vidikom; bolj bi moralo biti poudarjeno krščansko znamenje zakoncev in bolj se
zahtevati neka stopnja krščanskega življenja). Naj bi imela sklenitev zakona bolj dušnopastirski in občestveni značaj in ne posvetnega.
Razen teh predlogov je še mnogo drugih kot n. pr. struktura župnije, reforma liturg:čnega koledarja, prila-gojevanje obredov, pridiga in «kateheza, revizija in odprava kanoničnih kazni, zakonski zadržki itd.
B. R.
Ih-ičujoči razgovor, k' ga danes objavljamo, se je izvršil preteklo poletje v Združenih državah Severne Amerike. V njem sta izmenjala misli o bodočem vesoljnem cerkvenem zboru dr. Nelson, odličen protestantski pridigar, ki je dolgo vrsto let živel v Rimu, ter p. Stranski, redovnik kongregacije pavlistov, stalni član Tajništva za pospeševanje krščanskega edinstva v Rimu
Protestant in katoličan se pogovarjata o koncilu
Misli dr. Nelsona
m wj 1	
	
	4®v	!
	
Najprej je dr. Nelson odgovoril dr. Stranskiju na vprašanje, kakšen odmev je našlo med protestanti sklicanje novega vesoljnega zbora. Dejal je:
„Prva reakcija na sklicanje je bilo presenečenje; to se je umalcmlo globokemu zadovoljstvu, ki ga je spremljal preveč rožnat optimizem; nato je prišlo streznenje in nastalo je vprašanje: „Kaj smemo pričakovati m; nekatoličani od ■ omenjenega vesoljnega zbora?“ Z eno besedo: Sklicanje novega koncila nas je protestante napolnilo z zaupanjem, ki pa je seveda omejeno, saj vemo, da en sam koncil ne more z nekaj odloki potegniti črte cez preteklost.“
„Je b:l pa že res'čas,“ je nadaljeval dr. Nelson, „da je bil novi koncil sklican. Kajti prvi vatikanski cerkveni zbor, ki so ga razgnale italijanske čete, ni pokazal do ločenih kristjanov nobenega razumevanja. Zato smo veseli, da se je sv. oče Janez XXIII. spomnil tudi nas, k; tvorimo samostojne Kristusove cerkve. Zdi se mi, da sv. Duh vedno bolj pripravlja človeška srca na zedinjenje. To dokazujejo gibanja v protestantizmu in pravoslavju, da bi se vsaj ločene cerkve povezale med seboj. Tudi poživljeno proučavanje sv. pisma vedno bolj približuje katoličane in ostale kristjane.1
Seveda — je naprej razvijal misli <1''. Nelson — zedinjenje ni važno le za na,s kristjane, ki si želimo miru, vod-stva in rešenja. Je važno tudi za nekristjane, za te še posebej, kajti svet bo v Jezusa veroval le, če bo videl, da smo mi edini med seboj- To dejstvo so najbolj doumeli misijonarji, ki so prišli do spoznanja, da razdeljeno krščanstvo ne bo privlačno za one, ki prvič slišijo govoriti o Kristusu. Isto so ugotovili že 1-1910 udeleženci Mednarodnega misijonskega kongresa v Edinburgu na škotskem. Sprva so ugotavljali, da povzroča mnOg0 zgledovanja in pohujšanja v m sijonskih deželah različen način dela Protestantskih misijonarjev, toda protestantski škof Brent iz Edinburga je na vse to -modrovanje pribil:	„Ne
more biti drugače, ko je pa razcepljenost naših cerkva prvi vir vseh drugih needinosti jn temelj pohujšanja za nekristjane.“
Po tem razmišljanju 0 potrebi edinosti v krščanstvu se je pa dr. Nelson *otil zelo važnega problema: vloga laikov v življenju Cerkve. Po njegovem mnenju novi koncil tega problema ne no smel in tudi ne mogel obiti. Sam je °b izkušnjah, ki s; jih je pridobil pri delu v organ’zaciji „Združena krščanska mladina“ doumel, kako koristno utegne biti delo krščanskih laikov za božjo stvar, ne da bi pri tem kaj trpela avtoriteta Cerkve.
Dr. Nelson je tudi izrazil željo, da bi po koncilu imeli katoVčani več svobode, da razpravljajo in sodelujejo v Problemih, ki so skupni vsemu krščanstvu. Mnogi protestanti so namreč še danes prepričani, da se s katoličanom ne splača razpravljati, češ da ni svoboden in da je zelo omejen v možnosti, kaj popustiti od svojega mnenja v korist drugega, ki drugače misli kot on.
„Mi protestanti — je poudaril dr-
Nelson — srčno želimo, da bi po koncilu prišel do izraza duh medsebojnega spoštovanja, zaupanja in strpnosti med katoličani in nckatoličani, kajti le tak duh lahko ustvari potrebne pogoje za pozitivno razpravljanje in učinkovito sodelovanje.“
Pater Stranski odgovarja
„Omenili ste — gospod doktor —-da je treba temo, v katero je zavit današnji čas, na vsak način razsvetliti in da je treba vsak napor za krščansko zedinjenje, naj pride mi koder koli, pozdraviti in mu pomagati do uspeha. Prav sv. oče Janez XXIII. upa razsvetlit' omenjeno temo s koncilom, ki ga je sklical pred časom, če bo koncilu uspelo pojasniti nekatere nauke k atol. Cerkve, ki jih nekatoličani napačno pojmujejo; če bo vplival na bolj intenzivno duhovno življenje v članih Cerkve; če bo uspel v moderniziranju nekaterih stvari v zunanji disciplini Cerkve, sem gotov, da b0 postala podoba Cerkve za brate, k; so od nas ločeni, že bolj svetla in privlačna. Zdi se mi, da bo v danih razmerah to še najbolj uspešen prispevek Cerkve k stvari zedinjenja krščanskih cerkva, kajti če sem iskren, se mi zdi, da niti protestanti in pravoslavni z ene strani niti mi rimski katoličani z druge strani še nismo zreli za tak koncil, kjer bi se razpravljalo m prišlo do splošnega zedinjenja.“
„Naš koncil je v prvi vrsti hišna zadeva, zadeva katoliške Cerkve- Toda drži dejstvo, da ima ta koncil tudi odsek, ki se imenuje Tajništvo za pospeševanje krščanske edinosti. To Tajništvo si bo prizadevalo, da bodo teološke in pastoralne odločbe konrila izražene na način, ki bo ločenim kristjanom Cerkev prikazal v luči, kot Cerkev dejansko je. Poleg tega bo koncil razpravljal o mno-
gih nepopolnostih, ki jih je človeška slabost zasejala v življenju Cerkve in katerih se Cerkev zato želi oprati, da ho spet čista in brez madeža.“
V zvezi s trditvijo dr. Nelsona, da je za nekristjane največje pohujšanje krščanska razklanost, je p. Stranski v podkrepitev te ugotovitve s svoje strani navedel besede protestantskega škofa Newbigina, glavnega tajnika Mednarodnega misijonskega sveta:	„Ni se
čuditi dejstvu, da se kristjani prizadevajo za krščansko zedinjenje; bolj se moramo čuditi, da tako mirno prenašajo medsebojno razcepljenost."
Nato pa je p. Stranski dr. Nelsonu razložil stališče katob Cerkve glede povečane vloge laikov v njenem življenju. Dejal je:
„Gotovo imajo laik', ki so božji služabniki kot papež, škofje in duhovniki, posebno poslanstvo v delu Cerkve, ki ne obstoja le v tem, da duhovniku pomagajo, ampak da tudi samostojno kaj store za božje kraljestvo. O vsem tem bo razpravljanja na koncilu v treh odsekih: v teološkem, v komisiji za apostolat in pri našem Tajništvu za pospeševanje krščanske ed’inosti. Toda, naj koncil glede laikov odloči kar koli, se bomo morali vsi zavedati, da je treba na tem. področju prodirati počasi in previdno. Živimo še v dobi, ko se le bolj govor o vlogi laikov v Cerkvi, niso pa niti škofje z ene strani, niti laiki z druge strani še v stanu, da bi v praksi izvedli to, kar se imenuje laiški apostolat. Koncil bo o tem izdal le splošne smernice, kajt! vsaka rasa, vsak narod, vsaka škofija in župnija so nekaj svojskega in zahtevajo podrobnega razmišljanja, kako aplicirati splošne smernice na konkretne razmere, če bodo vsi katoličani doumeli, da je bodoči koncil poziv k splošni notranji prereditvi duš, smemo upati, da bodo koncilski odloki,
če jih bomo sprejeli z vero in ljubez- : nijo, mogočno vplivali na delavnost laikov v delu za Kristusovo resnico.“
„Naši laiki — je nadaljeval P- ; Stranski — na splošno še n so dovolj poučeni v verskih stvareh in zato nesposobni za razgovore z nekatoličani-Bodoči koncil bo našim laikom skušal približati zavest, da je za vsakega člana Cerkve častna dolžnost pričati vero pred svetom z besedo in dejanjem. Zelo pogosto usposobljen laik lahko veliko več pripomore k razjasnitvi pojmov v vzgoji, politiki in gospodarstvu kot pa . duhovnik. Le žal, da se mnogi čutijo tako nesigurne in mesto da bi sami odgovarjali na stavljena vprašanja, ljudi pošdjajo k nam, kot da hi samo mi duhovniki znali razložiti resnico.“
V zvezi z aktivnostjo laikov v okrilju Cerkve je p. Stranski tudi odgovoril dr. Nelsonu na trditev, da se neka-toličanu ne splača razpravljati s katoličanom, ker je le-ta vezan na to, kar mu Cerkev predpisuje in ne sme zato imeti svojega mnenja.
„Res je. božja resnica veže, in vsak katoličan, najsi bo papež ali laik veruje, da Kristus razodeva svoj nauk po svoji Cerkvi. ‘V tem smislu smo vsi, ki kaj verujemo, vezani po tem, kar verujemo. če bi kak protestant želel govorit' s katoličanom o zadevah vere, pa od katoličana zahteval, da se drži lastnega mnenja in ne mnenja Cerkve, bi tisti hip povzročil, da se katoličan spremeni v protestanta, kjer sme vsakdo imeti svoje mnenje in ga ne veže nobena cerkvena avtoriteta. Prav po tem, da katoličani sprejemajo avtoriteto Cerkve :n se ji vdano podvržejo, se ločijo od ostalih kristjanov.“
„Kar tiče sodelovanja med katoličani in nekatoličani, je Cerkev v nekem pogledu — je še naprej razvijal svoje misli p. Stranski — še vedno precej

',tjoga. Ne želi, da so katoličani člani ,tary Ciuha ali v svetovni organizaciji protestantskega pečata Združena krščanska mladina. Glede tega bo naj-k°Ue, da se odločitev prepusti cerkveni hierarhiji kraja, kjer se ta problem Pojavi. Toda z druge strani nudi današnje življenje nebroj prilik za skupne nastope, samo oči moramo imeti za to odprte. Vzemimo le misijonske pokra, jinc! Tam, organizirano brezboštvo pod v°dstvom iz Moskve vedno bolj predrzno dviga glavo; misijonske dežele doživljajo nacionalne, socialne in gospodarske pretrese; v nevarnosti so osnovna načela naravnega zakona in Krščanske vere. Kaj bolj umljivega, da C®* kristjani brez ozira, so ali ne ka-hčani, te vrednote trdno med seboj Povezani branijo in se zedinijo za sku-Pop nastop proti podtalnim silam teme.“ „Prav tako, koliko lepe prilike za Sodelovanje in plodovite razgovore nudijo kristjanom mednarodne organiza-c‘je kot n. pr. UNESCO. Tam. se da razpravljati o problemu rasizma, o pralni plači, o važnosti zakonske zveze, 0 dostojanstvu žene, o misijonskih šo-ah, o vseljevanju, 0 alkoholizmu in še htnogo podobnega “
„Potem so še zadeve, ki so že teološkega značaja in jih je pav tako tre-skupno razpravljati:	odnosi med
Cerkvijo in državo, verska nevednost, CaPačen način verske propagande, me-sani zakoni, skupno izdanje sv. pisma, osebno in socialno življenje duhovnikov 'n verskih predstavnikov. Prav tako ahko vsi kristjani skupno delujejo ob študiranju in naobračanju zadnje socialne okrožnice papeža Janeza XXIII. Mater in učiteljica.“
Naj se zgodi volja božja! Nazadnje je p. Stranski še podal Sv°je mnenje o Tajništvu za pospeše-' anJe krščanske edinosti, katerega stalen
član je on in od katerega pričakuje dr. Nelson, da bo gibalo za nove korake, ki naj približajo tako težko pričakovani trenutek splošne združitve vseh krščanskih cerkva.
„N; mi znano, ali bo to Tajništvo po končanem kcncilu še nadaljevalo s svojim delom. Toda že njegov obstoj priča, da skuša Cerkev do ločenih kristjanov zavzeti bolj strpno stališče kot v preteklosti. Žc ne gleda v nj:h nasprotnikov, ki jih je treba osvojiti, temveč kot brate, ki stavijo vprašanja in zaslužijo, da se jim odgovori. Jaz kot katoličan seveda trdno verujem, da je rimska katoliška Cerkev prava Kristusova Cerkev. Njena zgradba se ne more spremeniti. Toda, kot se je izrazil papež Janez XXIII., je naša dolžnost, da odstranimo vse tiste človeške ovire, zaradi katerih Cerkev ne pride do izraza taka, kot je v resnici- Kritične pripombe, ki so jih poslali nekatoličani na naše Tajništvo, nekatere pozitivne in druge negativne, so nam dale jasnejši pogled na te ovire. Sedanji sv. oče je nas katoličane naprosil, naj ne mirujemo toliko časa. dokler ne bomo iz svoje notranjosti iztrebili starega mišljenja, starih predsodkov in nekdanjega načina izražanja, ki je bil včasih le malo bratovski in poln visokosti in preziranja do drugih, kateri misl'jo drugače kot mi. Ustvariti moramo ozračje medsebojnega razumevanja, ki bo nudilo pogoje za bodočo združitev.“
„Seveda, ta združitev bo predvsem delo božje milosti. Ne vem, ali bo Bog ta čudež storil in kdaj ga bo storil. Eno pa vem: začeti moramo takoj, v ten? trenutku, in začeti prežeti s ponižnostj< in potrpljenjem. Prepričan sem, da tudi vi protestanti in vsi ostali bratje, ki ste od nas ločeni, gledate v bodočem koncilu prvi korak k temu- Zato molite *a nas!“	JOŽE JURAK
VREDNOST KONTEMPLATIV N E.
GA ŽIVLJENJA
Katoliška Cerkev se vedno veseli .svojih hčera in jih tudi podpira, ki so sv odločile za samostansko in kontem-plativno življenje. Popolna posvetitev življenja molitvi ima prednost pred ka-terim kolim di'ug'm apostolatom. Zato je potreba ,po kontemplativnih jrokli-cih tudi v naših dneh zelo velika. (Sv. oče Janez XXIII- v pismu vsem ženskim redovom 2. 7. 1962.)
KATOLIŠKA CERKEV SI VEDNO
PRIZADEVA ZA MIR
Vsak dan prinese vesele in žalostne dogodke. Z veliko zaskrbljenostjo sv. oče posluša klice iz dežele, kjer ni miru, kjer ni gospodarsko urejenega življenja, kjer se tvarne dobr ne no uporabljajo «a potrebe duha, ampak za uničenje, kjer se zanikajo človekove pravice. V tem težkem položaju sv. oče Izvršuje svoje poslanstvo: najprej moli in predvsem moli, potem uči, opozarja in tolaži. Zelo ga boli, da kljub vse. mu v tobkih deželah na svetu še ni miru in traja prelivanje krvi- (Sv. oče Janez XXIII. v radijski poslanici alžirskemu ljudstvu.)
VERA JE POTREBNA ZA
ŽIVLJENJE
Slabo je tu preskrbljeno za življenje« da študent, ki je končal svoje študije z odličnim poznanjem pozitvnih znanosti, manjka vse poznanje nnjp°-1 trebnejšega za življenje, to je Iloga-njegovih zapovedi, verskega življenja, ljubezni do bližnjega in premagovanja s»*.] mega sebe. Nihče naj ne misli, da je vera nasprotna znanosti ali pa obratno-Namen vsake znanosti je pokazati kako velik zaklad je vera, ker vsako odkritje ni nič drugega, kot izraz slave in pohvale Bogu, Stvarniku vesoljstva- :; Vsak, ki išče resnico mora poznat; božje zakone in postave ter živeti v strahu božjem. Tako bo resnično 'zvrševa* svoje poslanstvo v korist sebi in skup" nosti. (Sv. oče Janez XXIII. v nagovoru gojencem katoliškega vzgojnega zavoda iz Padove, cine 12. 6. 1962.)
VSI SMO PRIČEVALCI
GOSPODOVI
Vs; kristjani smo pričevalci, da je Kristus naš Gospod in učitelj, da se je žrtvoval za nas, šel v smrt, zmago" slavilo vstal od smrti, šel k Očetu, nam poslal svoje tolažilne učitelje ljubezni-
. ' Knil nas je na stopnjo otrok božjih, in odrešil za večno življenje. Zato mu •odinv) zvesti vse življenje in mu sledimo v izpolnjevanju božjih zapovedi. [Sv. oče Janez XXIII- v poslanici za košnje binkoštne praznike)
vsa nova odkritja so odkritja BOŽJE VSEMOGOČNOSTI IN VELIČASTVA
“cg je ukazal človeku, da posede *am]jo in j: gospoduje. Zato posebno n,*ajši rod z zanimanjem sledi vsake, ,ltlu znanstvenemu razvoju in raziska-'anju vsemirja. Ti podvigi bi mogli po-stati resnična bratska vez med narodi niirno sožitje in napredek, člove-. v’° poslanstvo je namreč to, da usmer-a energije stvarstva v dobrobit člo-skupnosti. Vsa ta prizadevanja 'e morejo biti nič drugega, kot poča-8titev Boga, Stvarnika in najvišjega z^konodajalca. (Sv. oče Janez XXIII. ' nagovoru v splošni avdienci 12- av-XUsta 1962.)
ODGOVORNOST ČASNIKARJA
Časnkar ima važno poganstvo jjri "dlikovanju javnega mnenja in lahko [e“ko dobrega stori na verskem po-r<'dju, če čitafeljem časopisa posreduje '‘djektivr.e novice in se trudi služiti 'e.snici. Mora znati 'zbirati in meriti 68ede, pravilno postavljati naslove, izdihati se vsake Senzacionalnosti ter si Prizadevati, da njegovo pisanje obstojnega stanja ne ho poslabšalo, ampak hetnagalo izboljšat". To je važno za od-"°se med posamezniki, predvsem pa zn 'Ped, aiodn<. odnose. Zavedati se mora 'v °.iega poslanstva in odgovornosti, ki ka nalaga ta, za našo dobo tako važen (Sv. oče Janez XXIII. v nago-
voru udeležencem kongresa izdajalcev časopisov 28- 5. 1962.)
ORGANSKA EDINOST V POTREBNI RAZLIČNOSTI
Župnija, ki jo osnovna celica verskega življenja in delovanja, je živa skupnost vernikov, v kateri se mora vsak zavedati svoje dolžnosti in se truditi za dobro celote. Župnik vodi župnijo, verniki mu pa morajo pomagati, ker so poklicani, da aktivno sodelujejo pri hierarhičnem apostolatu Cerkve. Učinkovitost vsega dela in prizadevanj je v organski edinosti vseh sil, ki priznava tudi vse potrebne raznolikosti. Ta edinost pa ima hrbtenico v župniku, ki orientira in vodi delo župnije, koordinira apostolsko delo različnih organizacij župnije. (Državni tajnik Cardinal Cicognani v imenu sv. očeta predsedniku III. narodnega župnijskega tedna Španije, 24. 4. 1962 )
VSAKO LETO 315.000 NOVIH KNJIG
Na svetu izdajo letno (1957) približno 315 000 novih naslovov knjig, od teh v Evropi 140.000 ali 45%; v Aziji 80.000; v Rusiji 64.000; v ZDA 18.000; v Južni Ameriki 9.000; v Afriki 3 000 in v Avstraliji 1000.
VZHOD SE PRIBLIŽUJE RIMU
Pravoslavni carigrajski patriarh Atenagoras I. je zavoljo krščanske edinosti pripravljen, da se udeleži II-vatikanskega zbora in „pride kot drugi k prvemu“, če bo imel zagotovilo, da bo „po njegovi roki segla druga roka“. Patriarh namerava poslati k papežu enega izmed svojih škofov kot stalnega zastopnika.
Misel na poslednje očiščevanje v vicah je sama na sebi težka in grenka. A tudi glede tega naj nas tolaži veral v božjo usmiljenje, kj nas tildi na drugem svetu ne bo zapustilo
BOG IN VERNE DUŠE
Mesec november je v sveti Cerkvi posvečen spominu vernih duš. šestnajstega novembra 'bomo obhajali že tretjo obletnico smrti našega blagega nadpa-
‘stirja, škofa Rožmana. Nepozabne no* odmevajo v duši besede iz njegove#® poslednjega pisma, pisanega v slutnji bližajoče sc smrti, kjer ponižno piavn „V vicah bom čakal na svde. je, če me Bog vsaj v vice milostno sprejme.“
Čeprav mi vsi uparr.o, da je usmiljeni Bog svojega zvestega služabnik® že sprejel v nebeško slavo, so vend®r omenjene besede nad vse pomenljive zil slehernega od nas- Verni kristjan je Pr' pravljen, da bo na potj v večno veselj6 moral skozi vice, da se tam dokončn0 očisti in posveti. In bomo Bogu v si neskončno hvaležni, da je ustvaril vice l1) nas vanje poslal, kjer je še po smrt* možno poplačati neporavnane dolgove-zakaj brez vic bi bil večini ljudi vstop v večno blaženost nebes nemogoč. Rečen0 je narr.reč v svetem pismu, da nič omadeževanega ne more vstopiti v nebešk0 kraljestvo. Je pa malo takih, ki bi pr°’ stopili prag večnosti popolnoma čisti' brez vsakega dolga napram božji pravici. O malih otrocih to lahko trdim0» ki umrjejo v krstni nedolžnosti, in 0 mučencih, ki so oprali vsvoje duše v km*’ božjega Jagnjeta ter s svojo- mučenišk0 smrtjo poplačali ves svoj dolg. Večin0 zveličanih ljudi pa čaka po sinrti očiščujoči ogenj vic.
Misel na to poslednje očiščevanje 1 vicah je sama na isebi težka in grenka-Ali tudi glede tega naj nas tolaži ver® v božje usmiljenje, ki nas tudi na dru'
Kem svetu ne bo zapustilo. V'ce je sicer ustvarila v prvi vrsti božja pravičnost, a nad vernimi dušami čujeta vedno tudi božja ljubezen in usmiljenje.
Razlog za obstoj vic
Bog je ustvaril vice zaradi naših grehov. Mislimo tu na male grehe, brez katerih je mal0 ljudi ob svoji smrt', in na posledice greha, ki tudi po odpuščen ju še v duši vstanejo: to so neurejena nagnjenja in posebno časne kazn', ki si jih zaslužimo z vsakim storjenim grehom, bodisi smrtnim, bodisi odpustljivim. To so naši dolgovi Pred božjo pravičnostjo, ki so razlog za obstoj vic.
To potrjuje nauk svete Cerkve, ki je na cerkvenem zboru v Florenci izpovedala: „Duše vernikov, ki skesani umr-jejo v božji ljubezni, pa v življenju niso zadostili za svoje grehe z vredn'mi sadovi pokore, se po smrti očiščujejo s kaznuni vic“. Isto versko resnico z vso resnostjo potrjuje tridentinski cer. kveni zbor, ki proti protestantom, kateri so tajili možnosti in potrebo očiščevanja na drugem svetu, češ, da je s kesanjem vse poravnano, slovesno proglaša : „Ako bi kdo trdil, da se vsake-nru skesanemu grešniku popolnoma odpustijo njegovi grehi in vise kazni zanje, tako da mu ne ostane noben dolg »lasne kazni, ki ga mora popolačati ali na tem svetu, ali po smrti v vicah, predno se mu odpre vstop v nebeško kraljestvo, naj bo izobčen.“ S temi slovesnimi izjavami sveta Cerkev ne zanika, da je v gotovih slučajih, radi izrednega kesanja in izrednih milosti možno, da se skesanemu grešniku odpustijo obenem z grehi tudi vse kazni zanje, kakor to lahko verujemo o desnem razbojniku, ampak uči, da s kepanjem in zakramentalno odvezo, samo |W> sebi in redno, z odpuščanjem gre-
hov še niso poravnane tudi časne kazni. Zato se tudi pri spovedi nalaga pokora, s katero naj bi Bogu za te posledice greha zadostili. Zato nas sveta Cerkev pripravljamo z vernim, čistim in spokornim življenjepi ter nam pri zadošče-neprestano opominja, naj se na smrt vanju za grehe tudi pomaga s svojo molitvijo, z daritvijo svete maše in z zakladi svetih odpustkov.
Vice iso torej odsev neskončne božje pravičnosti, ki naših prestopkov in žalitev ne more pustiti brez kazni. Vsak zločin, vsak greh mora Irti kaznovan; vsak zakon zahteva svojo sankc'jo. Kakor 'pri 'ljudeh, velja to -še posebno pri Bogu, ki je pravir vse pravice.
Zveličavni vpliv vic
Ker nam vice v prvi vrsti govore o božji pravičnosti, so zato močan nagib, da se v življenju bolj varujemo greha, ne samo smrtnega, ampak tudi malega. Misel na posmrtno očiščevanje v vicah nas spodbuja, da za svoje grehe in kazni že na zemlji radi zado-ščujemo, zlasti s ponižnim in vdanim prenašanjem dnevnih križev in težav, kar ima v božjih očeh posebno zado. sVlno vrednost. Vera v vice ohranja v nas živo misel na smrt, na sodbo, na večnost. Spomin na rajne, ki so odšli pred nami in morali zapustiti vse, nas uverja o minljivosti vsega posvetnega in usmerja naše misli in želje k Bogu, ki je naš končni in večni cilj. Kako zelo nas te misli prevzamejo vsako leto za Vse svete in Verne duše, ko dejansko, ali vsaj v duhu obiskujemo grobove svojih pokojnih. Ponižno veruje.' mo in upamo, da jih Bog v svojem usmiljenju ni zavrgel, ampak jih vsaj v vice milostno sprejel, kjer zdaj v ognju trpljenja odplačujejo svoje dolge, pa s hrepenenjem čakajo naše pomoči.
katero jim mi, po božji dobroti, v največ ji meri lahko naklanjamo. Ko jim želimo in prosimo večni mir in večno luč, se v naših srcih vzbuja sveta želja, da se enkrat z njimi združimo, najprej verjetno v vicah, končno pa v nebesih.
Tako nas vera v vice in naša duhovna vez z vernimi dušami resnično (napolnjujeta z zveličavnimi mislimi in željami in nam s tem pomagata pri prvem in najvežnejšem opravilu življenja, ki je: zveličanje duše.
Trpljenje vernih duš
Vice so delo božje pravičnosti, pa tudi božje usmiljene ljubezni; zato je v njih gotovo oboje: trpljenje in bolečina, pa tudi veselje in tolažba-
O trpljenju v vicah sveta Cerkev le to uči, da so muke, ki jih verne duše trpijo, očiščevalnega in zadostilnega značaja. Drugega glede tega v svojem nauku ne reče. Ničesar nc trdi o velikosti in trajanju teh muk, ker v svetem pismu in v izročilu o tem ni ničesar razodeto. Z gotovostjo uči to, da so muke v vicah začasne in, da bodo s sodnim dnem vice prenehale.
Sveti cerkveni očetje in bogoslovni učitelji več o tem govore. Kakor za pekel, razlikujejo tudi za vice dvojno vrsto kazni: kazen ločitve od Boga, ki jo največja in naj hujša, v peklu večna, v vicah začasna; in čutna kazen, ki je v peklu, po besedi samega Gospoda Jezusa, v plamenih večnega ognja, v vicah pa morda tudi v začasnem, očiščujočem ognju, česar pa nismo dolžni tako verovati, kakor glede ognja v peklu. Vprašujejo se dalje, ali so kazni v v vicah silnejše in hujše, kot bolečine tn stiske, ki jih more člevek na telesu in v duši prestati na tem svetu? Sveti Avguštin je mnenja, da je ogenj vic
hujš', kot vse, kar bi mogel človek na tem svetu prestati. Njemu sledi sveti Tomaž in z njim mnogi drugi. Tudi zasebna razodetja o vicah večinoma to potrjujejo, če pomislimo, da je življenje na onem. svetu drugačno kot na tem. so seveda tudi muke enostranskega očiščevanja druge vrste in drugega reda, kot tostransko trpljenje, in se med seboj ne dajo primerjati. V tem smislu je omenjeno strogo mnenje o trpljenju v vicah razumljivo. Vendar so drugi svetniki, kot sveti Bonaventura in sveti Frančišek Šaleški, ki se s tem strogim mnenjem ne strinjajo in menijo, da gotove muke v vicah ne samo ne presegajo, ampak niti ne dosegajo zemeljskih bolečin.
Na ta mnenja lahko rečemo: brez dvoma so v vicah lahko kazni, ki presegajo trpljenje tega sveta in so lahko tudi zelo dolgotrajne, ali nobenega dokaza ni, ki bi to potrdil kot splošno pravilo. Nasprotno lahko mislimo, da je v vicah mnogo duš, ki ne trpe več, ampak celo manj, kot se trpi na zemlji in ki njih muke niso dolgotrajne. Vse kar nas vera uči o božji dobroti, usmiljenju in ljubezni, nas potrjuje v prepričanju, da Bog tudi v večnosti ne kaznuje več in huje, kot je za očiščenje duš neobhodno potrebno. Cerkveni učenik sveti Robert Belarmin pravi: „Kar nekatere duše v vicah trpe, jc tako ma.
j°, da skoraj ni nič. Lahko se namreč £®sto zgodi, da ima duša ob smrti le nekaj malih napak, za katere mora zadostiti, in ni si mogoče misliti, da bi za to morala trpeti več in huje, kot vse, kar se mora trpeti na zemlji." Ved-n° imejmo pred očmi tolažilno resnico, da je Bog naš Stvarnik in Oče in to najboljši vseh očetov; prav'čen in dober °^e pa kaznuje le, kolikor mora in še l° s težkim srcem. Seveda pa je sama ločitev od Boga, četudi le začasna, nekaj tako bridkega, da si tega na tem Svetu, ko Boga ne moremo spoznati in °bčutiti, kakor ga verne duše, ne moremo predstavljati. Je kakor s:lna lakota in žeja po Begu, viru vse dobrote in vise blaženosti, ki duše v izgnanstvu vic razjeda in žge, da žalostne vzdihujejo po uri, ko ga bodo zagledale in se združile z nj"m. Mnogi bogoslovni učitelji mislijo, da utegne biti °Senj vic prav to silno, žgoče hrepenenje po Bogu, ki ga verne duše trpijo.
Veselje vernih duš
Ni pa v vicah le trpljenje in žalost, "tapak tudi veliko in resnično veselje, zaradi česar se vice nikdar ne morejo Primerjati s peklom, kjer je večni jok •n obupno škripanje z zobmi-
Sveta Katar na iz Genove piše v syoji razpravi o vicah, napisani na podžgi svojih razodetij: „Mislim, da za veseljem nebes, ni drugega veselja tako velikega, kot ga uživajo verne duše.“ Svet' Frančišek Šaleški potrjuje 'sto misel, ko pravi: „Veselje vernih duš je tako veliko, da ga ni veselja na ^vetu, ki hi se moglo z njim primeriti: zakaj tudi v vicah so verne duše v stalni zvezi z Bogom.“ Vzroki tega veselja so mnogoteri. Poglavitni trije zo naslednji: gotovo-1 večnega zveličanja, brez vsakega strahu, da bi ga
mogli še kdaj izgubiti; zavest, da jih njih trpljenje očiščuje in pripravlja za vstop v nebeško veselje in da z njim dzpolnujejo božjo voljo, ki jo nad vse ljubijo in se ji s popolno vdanostjo podrejajo.
Tako je torej stanje vernih duš nekaj čisto izrednega in posebnega: nepopisno vetselje, zruženo z nezreklji-vim trpljenjem, ne da bi si oboje med seboj nasprotovalo ali se uničilo. Edinstveno stanje in življenje, kot ga ni ne v nebesih ne na zemlji. Skrivnost večnosti, ki pa naj v naših srcih vzbuja preje zaupanje, kot strah in grozo. Blaženi p. Colombiere, spovednik in vse-tovalec isvete Marjete Marije, ljubljenke in zaupnice božjega Srca Jezusovega, je zapisal v zapiske svojih duhovnih vaj: „Nič se ne bojim vic- Seveda bi želel, da bi jih ne bil zaslužil, zakaj s tem sem žalil Boga, vendar, ko je že tako, se veselim, da bom tam mogel zadostiti božji pravičnosti, četudi z najtežjimi mukami in, če bi bil0 treba, tud'" do vesoljne sodbe. Vem, da so tam muke hude, a vem tudi, da so v slavo božjo in da duši ne -morejo vzeti njenega miru; da je tam popolna gotovost, da se nc bomo mogli božji volji nikoli več upreti in grešiti; da duša tam tudi kazen in bolečine ljub' in da potrpežljivo čaka, da je' zadoščenje dopolnjeno. Zato sem vernim dušam daroval vse svoje molitve in vsa svoja zadostilna dobra dela in še vse to, kar sc bo po moji ismrti za mojo dušo molilo in storilo, samo, da bo Bog v ne-bes'h slavljen po dušah, ki se rešijo in so zaslužile svojo srečo in slavo, večjo kot jaz. Seveda ne smemo odnehati s spokornim zadoščenjem za svoje grehe, ali to brez nemira in strahu. Ako pridemo v vice in morda tudi za dalj časa, to končno, v dobrem pomenu besede, ni tako veliko zlo.“
Sklepne misli
Verska resnica o vicah nam odkriva čudovito skladnost med neskončno božjo pravičnostjo in neskončno božjo dobroto, skladnost, ki je v tej popolnosti možna sam.o v Bogu, v katerem ni nobenega nasprotstva, nobene razlike.
Neskončno pravični Bog kaznuje v vicah naše grehe, obenem pa nas prav s temi kaznimi pripravlja za vstop v večno veselje. Kaj bi bilo, ko bi Bog vic ne bil ustvaril ? Kam naj bi šle duše, ki pridejo pred božjo sodbo v posvečujoči milosti, a za vstop v nebesa .še niso zadosti čiste ? Božja pravičnost in božja dobrota ista uredili stanje vic, kjer morejo pravične duše zadostiti za vse svoje še ne poravnane dolge in se v trpljenju očistiti zadnjih madežev.
Prav vice dajo Bogu tudi možnost, da se lahko usmili mnogih, tudi velikih, tudi največjih grešnikov, četudi s težkimi in dolgotrajnimi mukami morejo v vicah popraviti svoje zgrešeno življenje in zaslužiti večno srečo, ko ibi sicer morali biti večno pogubljeni. P. Faber glede tega piše: „Vice 130 kakor osmi zakrament, pretresljivi zakrament očiščujočega ognja, ki se z njim rešujejo oni, ki se v življenju niso hoteli poslužiti zveličavne moči sedmih zakramentov svete Cerkve. Bog je v svojem usmiljenju do grešnikov zamislil in ustvaril vice, da lahko množi sadove zveličavne Kristusove smrti in še v večnosti nadaljuje s svojo očetovsko dobroto, ki jo tolikim v smrtni uri izkaže. Ne da se prešteti števila grešnikov, ki se po vicah zveličajo.“
Zaupno torej lahko verujemo, da se božje usmiljenje nad vernimi dušami v vicah ne razodeva manj, kot se razodeva v nebesih in na zemlji. Verne duše, ki v vicah čakajo uro isvojega osvo-

Rakek na Notranjskem
bojen ja, se vsak trenutek svojega izgnanstva živo zavedajo, da je Bog pred vsem :n nad vsem drugim naš nebeški Oče, poln sočutja in ljubezni, usmiljen in blag. Zato sc gotovo v vicah ne slišijo le otožni spevi izgnanstva ih hrepenenja, ampak tudi vzdihi psalmistovi, polni hvaležnosti in zaupanja: „Slavite Gospoda, ker je dober, ker /vekomaj traja njegovo usmiljenje.. . Gospod, naš Bog, v tebe upamo. .. Milosrčen jo Gcspod 'n pravičen, naš Bog jo usmiljen . . . Pri Gospodu je usmiljenje in pri njem obilno odrešenje. In on bo Izraela rešil vseh njegovih pregreh...“
Alojzij Košmerlj
Kultura daje človeku z znanostjo razgled po svetu in pogled v vesoljstvo, z umetnostjo mu nudi čistih užitkov, s telesno kulturo mu oblikuje plemenito telesnost. A. USeničnik
kulturne
vrednote
H. PRIPOMBE K POSAMEZNIM PODROČJEM KULTURE
LEPOSLOVJE
odigralo veliko vlogo v osvešče-prcrodu našega naroda. Od Preje prejelo v dediščino hrepenenje lepoti, čut za obliko, potrebo po oejmem pregnetanju, pa tudi občutje ra ničnosti naše preteklosti in nevar-^sti našega položaja, že od Prešerna 'lapf(.j pa je v slovstv'u dobila besedo u<*i t.tuja učenost“ in ločitev duhov Se ie začela prav ob literaturi. Prišlo e lako daleč, da so sc iz nje razširjale Materialistične dogme. Ni pa zaradi te. Pravilen sklep: vprezimo Pegaza v in njegovim jezdecem predpiši-M°, kod in do kam naj kolovratijo; ali *>a c«Io korenita rešitev: zatrimo lite. 'Muro! Pravi izhod je: poglobitev re-Ri® zn osti. Tako bodo pisatelji zaje. Mfcli iz čistih virov, bralci pa bodo iz 0 črpali resnico in lepoto, ne da bi Podlegali morebitnim kužnim kalem v
delih. Izidor Cankar je imel prav, ko se je trudil za to, da dobimo katoličani moderno umetnosti, premalo pa je vztrajal na poglabljanju duhovnega življe. nja. Ni literarnega preroda, ki bi bil narodu v trajen blagoslov, brez verskega preroda. Na to so radi pozabljali tildi naši politični vodniki; ti pogosto podcenjujejo pomen umetniškega leposlovja in si neredko nakopljejo krivdo s tem, da hočejo iz pesnikov napraviti svoje hlapce, iz besedne umetnosti pa deklo politiki.
A resničnemu ustvarjalcu smo vsi dolžini pustiti svobodo in mu nuditi tudi druge pogoje za zidanje umetnostnega hrama; za pravega duha, ki mora v tej ^tavbi veti, smo odgovorni vsi — z zvestobo verskim načelom, z življenjem po veri ljubezni.
V sedanjem položaju slovenskega naroda je pomen svobodnega, kvalitetnega leposlovja velikanski. V njem se more in mora izraziti to, kar se v vseh nas — doma in po tujih zemljah — kopiči; iz njega naj počeno cvetovi,
Slovenski
pesnik
France
Prešeren
katerih zdravilni sokovi prodirajo iz osrčja .naše zemlje, katerih čudežne barve so se prelile iz globin naše usode. Domovina naša, vredna in potrebna si pesnika, ki *src milijon bo razvnel, 'uklonil jih tvoji oblasti, raznetil v dušah strasti bo plemenite, mlade, da rado-voljno zaklade najdražje p red te polože.“
ODltSKA UMETNOST
Neposredni stik igralcev z gledalci; iluzija resničnost; kot sredstvo za dosego globlje resničnosti; medsebojno kropljenje dejanja, govorice — na odru pride nioč, lepota, mnogostranost književnega jezika in njegov vpliv na notranje razpoloženje najbolj do veljave —, vidnih in slušnih učinkov, prostornih in časovnih elementov; vse to je od nekdaj dajalo gledališču največjo učinkovitost- Notranji pretres gledalcev z očiščenjem („katarzo“) je pri tragediji najbolj izrazit; prav tu ga je Aristotel dognal in označil v eni najbolj zna-
menitih, pa tudi skrivnostnih definic'1 v estetiki, v definiciji, ki ji iščejo dn* že nad 2000 let.
Povedano razloži izredni pomen — ugoden ali zli — gledališča za družbo za narod, za njegove nazore o BogUl življenju, človeku, skupnosti, za njegovo versko in moralno zavest. Gledali' šče je, pa. naj to tisti, ki ga vodijtt hočejo ali ne, „mnralična ustanova“,6) kot ga je označil Schiller v odgovor" na Rousseaujev napad. V naši kulturi1' zgodovini smo se tega premalo zavedali: v čilalniški dobj so dajali gledališču nalogo pospeševanj« družabnosti in urjenja v jeziku; od lastnega osrednjega gledališkega poslopja naprej P8 se je začela nepotrebna tekma med kvaliteto in blalgajno, (kot da bi za poln" dvorano morale bitj plehke ali cel" nravino slabe igre) in se vlekla še dobo med obema vojnama, proti konC" katere se je na odru vedno bolj šopir” kulturni boljševizem s svojo „moralo
Tu naj se dotaknem starega, po vendar še ne pokopanega argumenta uprizarjanje idejno ali moralno nagnitih del (isto modrovanje velja za lit*' raturo); to se je res zgodilo (ali; t" se res dogaja). Preiščimo ta material' stični recept;
1.	Ali je res vse, kar se zgodi „up®" snitve vredno“? Ali je vse, kar je realno |tud'i' razumno (kot j c zagotavlja' Hegel), in če ni. ali ni nekje meja. K! ne dovolj ujel, da bi nerazumnost vodila izdelavo drame ali romana? EP® je razkrivati si oči pred stvarnosti?' drugo je raziskovati jo z reprim6 **’'
6)	Naš Stritar podobno: „Gledališče b' moralo biti visoka .šola, kjer s*
človeku kaže v resničnih, živih podobah življenje, kakšno je in kakšno bi moral biti; kjer se nam razkriva čednost, krepost v vsej svoji lepoti, da jc morem čislati, ljub'ti, posnemati; kjer sc šiba, kar je smešnega, biča. kar je napačnega v zaničevanje, do nazega slečena, postavlja pred ljudstvo hudobija, grdobija, h-
navstvo.“ (Literarni pogovori, Zvon 1870.)
l>*mi sredstvi, prikazovati jo tam, ka-m°r ne spada. Nihče ne ugovarja te. I*0. da se seksologi ukvarjajo z zablo-^ami, da sj ^ javnih straniščih bele-•'io zapise m risbe razvnet- domišljije, »a preučujejo pornografsko literaturo, fevije, podobe. Znanost zanimajo ti po-"avi sami p» sebi, potem pa išče vzro-e in učinke in tako- daje družbi pomoč 84 varstvo proti temu razkrajanju-
2.	Patološki pojavi sami po sebi ni-s° v umetnosti izključeni, prenasičenost 8 ujimi pa skoro vedno načne srčiko (to onemogoča, da bj filmi kol «Caribijine noči“ ali „Dolce vita“ do-Ref?li resnično višino. Ivan Cankar je v »Hiši Marije Pomočnice“ s pristnim Umetniškim čutom iz patologije izdelal ,e okvi,
»en ju
»i*mi moramo videti ali vsaj čutiti . *l*no obzorja in višino neba — tako ‘Puhti smrad in se človeška revščina b°®tavi nekam v vesoljstvo, ne pa da 1 Ka sama tvorila.
r dogajanja in kontrast hrepe-p<> sreči, življenju, lepoti). Nad
2- To ni zgolj zahteva umetnosti, Uiarveč dolžnost <’o resnice. Resnica ^Vobv.ja, premeteni izrezki iz rfsnično-zlasti še pod umetno razsvetljavo', pa »tegnejo biti najhujša laž. Tak izrezek v umetni luči je n. pr. prikazovanje 'adcst rastja s stoterimi miki, ki ga r'c*iaj kancev grenkobe napravi še bolj b’ ivlačnega. Hordel lahko opišeš kot »lli na zemlji, izjemne primere bitij iz ffa okolja lahko obdaš z gloriolo '»Mannu“, „Dama s kamelijami“ (,.Tra. V;ala“). „La ho-heme“): prikazal si stva-ki se dogajajo, pa si s svojim pri-azom povedal resnico? Tudi Graham Jtoene je pokazal mladega moža v sti-u s to ustanovo — stvarno, brez mo-ralizira,nja, pa je vse skupaj nekaj žela 1 uzličnega od raja na zemlji. Kakšen Polom j<- prv0 zakor.olomstvo celo za
človeka, ki se ne meni dosti za versko življenje, je prepričljivo popisal Pasternak v „Doktorji! živagu“.
4. Zagovornik recepta „saj se je res zgodilo“ bo recept zagovarjal: „Ali ni bujno, da za oder (ali novelo) izločim določeno dogajanje iz daljše vrste du-ševno-telesnih dogajanj? Umetniško oblikovanje mora izbirati.“ To je tudi naše mnenje; a za tem, kako izbiraš, sloji svetovni nazor. Ta razsvetljuje ali pa moti umetnika v presoji umetnostne nuje izbiranja. Tu se pokale dejstvo, da jei človeška duša po naravi krščanska; Tudi umetnost je po naravi krščanska. Krščanski svetovni nazor se edini krije s stvarnostjo, z vso stvarnostjo. Kolikor je pri krščanskih umetnikih napak te vnste, kj jo zdaj obravnavamo, imajo vir ali v nedograjenosti njihovega svetovnega nazora ali v neskladnosti njihovega življenja z vero ali pa z njihovo majhno umetniško zmogljivostjo.
Neke dokončne jasnosti pa v tek vprašanjih ne more biti zaradi nei. črpnosti živi jenskih skrivnosti in zarau skrivnosti zla in njegove privlačnosti za našo naravo.
Pesnik
„ognja"
France
Balantu
Španski dramatik Calderön de la Baren
Da se krščanskemu umetniku in občinstvu ni bati resničnosti, dokazuje spet naša doba, v kateri so pisatelji Julien Brcen, Malegue, Bernanos, Mau-riac, Waugh, Graham Greene in med nami Jurčec in Simčič med najbolj drznimi, sredi sodobne problematike, daleč pred pisci dirigiranih literatur in ideologij, zgrajenih zgolj na temelju človeškega uma in z gradivom želja.
Kot primer idejno preozke drame naj navedem tu v bralni obliki izvedeno Sartrovo „Za zaprtimi vrati“. (Ob njej smo čutili, da bi bilo treba občinstvo nanjo pripraviti.) Je izraz dolo. čene filozofije, pojmovanja določenega kroga ljudi; deluje kot silovita obtožba sodobnega človeka, tudi kristjana; z enostransko osvetlitvijo more marsikomu podpreti zmotne nazore, iz inrzlote našega časa izvirajoče, o človeku sploh-
Zunaj domovine smo odrskega življenja vedno bolj potrebni. Ti življenje pa mora plati iz umetniško in idejno pomembnih del, ki naj pridejo na deske dobro pripravljena; prav tako dobro pripravljeni naj jih pridejo gledat občinstvo in kritiki.
Gledališko delovanje naj bi spodbudilo naše dramatsko talente:	koliko
Hnttvi vpije po oblikovanju, koliko idej čaka, da jim odrski liki dado besede!
Posebej opozorim naše pisce na potre-bo^ ki j<o čutimo po komediji — bodisi to sončni humor, ki poživlja utrujen» srca, ali pa posmehljiva satira, ki naj razkriva naše in naših očetov napak6 in majhnost, da ob njih podobah za' hrepenimo po značajnostj.
GLASBA
je za mnogo ljudi najkrajša pot <•” » lepotnega pretresa, pa naj gre z» • „absolutno“ glasbo (kj ostaja v s v e- j tu zvokov), za „programsko“ glasb» (ki skuša slikati razpoloženja, do- ^ godke, pogosto naslanjajoč se literarna motive), ali za glasbo, ki spremlja, ojačil je, ilustrira, razlag» besedilb, mu daje podlago in uteleša brnenje, odmeve, asociacije, ki jih vzbu-ja v duši (samospevi, zbori, kantat6» i opere). Celo ne prav spodbudno bes6' i dilo ali prizori izgube p ve žar j eni 1 glasbo svoj vonj po gnilobi: More P* stopiti glasba tudi v službo počutnosti» sentimentalnosti, draženja nagonov; mo-re se ponižati celo v sredstvo razbrzdane zabave. Take vrste glasbo, ki z umet n ostjo po večini nima nobene skupi'0' sti več, srečamo v kabaretu, varieteju» plesnem baru, „klubu“. Moremo pa i° čuti še iz zvočnikov, radijskih in televizijskih aparatov. Tudi v tej oblik'» torej izven počutno dražljivega okoli» sumljivih lokalov in brez sodelovanj» zaužitega alkohola, je taka glasba nrav mo kvarna: njene ritmične in zvoefl posebnosti (odštejem tu besedilo) 9° naperjene nrav v vznemirjanje nagono' in v priklicavanje senzualnega razpok' ženja|. Tam pa, kjer je nravna -nevarnost podobnih izvenumetnostnih izdelkov neznatna, škodujejo s svojo praznoto, vsiljivostjo (modne popevke, „šla' gerji‘1!,), kvarijo okusi, čut za lepoto vrednost. So kot jež v basni: s svoj0
navzočnostjo izženejo lisico (glasbeno »metnotsfc, umetnost sploh) ali ji ne do. v°*Uo vstopa, še tito zlo zvočnikov in vseh mogočih zvočnih aparatov z nji-^nvo „lahko glasbo“: preoblagaijo uše-n®! m trpinčijo živce.
KINO
-.navaja k dobremu ali slabemu za veči-110 Ijtidj z močnejšo učinkovitostjo kot abstraktno umovanje-“ (7) Tudi kino
— kol gledališče — moralična usta-Tl(,'"a, pa ,naj to hoče ali ne. To dejstvo je odtočno izpovedal eden najbolj na. žarjenih filmskih režiserjev sedanjosti |nKmar Bergman: „Edino* kar moremo ,n moramo obravnavati v dramatski obliki, so etične teme; vseeno če v ko-toediji ali tragediji- Vse inaše bivanje jr zgrajeno okrog tega dejstva: da so stvari!, ki so nam dovoljene, in stvari, k' so nam prepovedane. Iz tega izvirajoči zapletljaji polnijo vse naše življenje. Celo življenje smo v nepresta-'1ent stiku z njimi; prikazovati moramo Resničnost in v resničnosti resničnost ‘n v resničnosti moramo biti prikazani Inii“ (g)
Temu bi po pripombah h gledališču kazalo dodati morda le še besedo o ten-denčnosti (kar ni isto kot Bergmanova l,lisel, marveč je vsiljivo poučevanje, karanje in spodbudnost), in sicer le o tc>Klenčnosti k pravim idealom, saj ob-Rodba n. pr. komunistične tendenčnosti jp jasna sama po sebi. Tendenčnost navadno škoduje ne le dovršenosti umet-11'ne, ampak tudi mamcn'u, ki si ga je nadela. Je neko omalovaževanje gledal-
cev. Ko začutim, da me nekdo hoče učiti, pa še stvari, ki jih vem ali bi jih moral vedeti, in pod krinko umetnosti, se temu uprem- To, kar bi s tendenčnostjo neobremenjena umetnina dosegla v očiščevalnem pretresti, to si predstava fil. ina', pri katerem je hotela tendenca prav ta uspeh, ravno s tendenco onemogoči.
PLES
V besedo ples zajemamo dvoje: plesno umetnost (balet) in posebno obliko družabnosti. Ples v prvem pomenu lahko doseže najvišje stopnje umetnostne lestvice, saj je pri njem izrazilo celo človeško telo. V tej panogi so se v novejšem času posebno odlikovali Slovani (Pavlovai, Nižinski, Mašin, Lifar, Tuma. nova; Vidmarjeva, Mlakar). Bolj kot kje drugje je opaziti pri plesu, kako poudarjanje spolne dražljivosti razdere lepoto. Koreograf, plesalec in gledalci so postavljeni pred odločitev: ali umetnost — aili kaj drugega. Na splošno je „posluh“ (smisel, „razumevanje) za to panogo umetnosti teže najti kot po. sluh za glasbo in tudi teže kot smisel za likovne umetnosti. Ta „posluh“ pa bi se pri mnogih razvil — ko bi ga kdo razvijal.
Mnogo, mnogo bolj razširjena! kot smisel za balet pa je priljubljenost družabnega plesa- Ta je v davnini izšel iz obrednosti, torej podobno kot druge umetnostne panoge iz religioznih potreb človeške narave in družbe. Občestvenost je prevladala pri ljudskih plesih do da-nesi, z njo pa se je ohranila tudi težnja po izraznosti im lepotni čut. Sporedno z
7)	Pij XI. v okrožnici „Vigilanti cura“-
8)	Razgovor, ki ga je z Bergmanom imel Beugt Forslund; objavljen v švedski reviji „Chaplin“ maja 1. 1961. španski prevod v „Criteriu“ 24. maja 1!>62 (Štev. 1404).
'njimi so se v plemiških krogih razvili salonski plesi izbranih oblik in okusa. Velike vrednosti je bila spremna glasba, ki je postala temelj suiti in sonati. Plesalci so nastopali v raznoliko oblikovanih skupinah ali v parih drug poleg drugega. Valček je postavil telo ob telot vendar v začetku še s spoštovanjem dostojnosti in okusa. Potem pa se je tudi v plesu pričelo izražati nravno propadanje meščanske družbe; obe vojni sta polomili še zadnje pregraje. Za foxi, swingi itd. z jazzovsko „glasbo“, kjer so prenasičeni potomci zapadne civilizacije iskali čutne sproščenosti in pozabljenj», so se končno rodili rock and roli, twist in ja.ja, odvratni pojavi „novega valu", v katerih se mladostniški nagon po uveljavljanju in uporu in zmotno pojmovana iskrenost družita s tesnobnostjo atomske dobe, z begom v iracionalnost, pa tudi s pokvarjenostjo ljudi In organizacij, ki za „novim valom“ stoje- Ali so med temi plesalci člani elitnih komunističnih organizacij? Dvomim. Že pred vojno’ je bilo domai podobno: mladina, od katere je bilo pričakovati času odgovarjajočega trdega dela, se je zbirala ali okoli Katoliške akcije ali pa v komunističnih krožkih- Vendar je bilo tudi med mladimi ljudmi izven teh dveh žarišč najti precej zdrave upornosti proti modnim norostim; občutka časti, ki je odklanjal pokvarjeno uvoženo blago; teženja po pristnosti, iskanja rešitve v neoskrunjenih globinah duha in srca., Gotovo je vsega tega najti tudi med našo mladine sredi tujega pomehkuženega sveta. So zadostni napori naše skupnosti v tej smeri?
LIKOVNA UMETNOST
Itazlikovanja med umetninami in čušmarskimi izdelki je lu še manj kot v glasbi. In vendar Slovenci nismo med
najmanj nadarjenimi slikarji in kiparji. Pač pa je bilo premalo vzgoje in pouka o teh stvareh, zato je v mnogih okrnila sposobnost, s katero bj kot uživatelji v svetu prostornih umetnosti bistveno obogatili svoja doživet]"» lepote, doživetja skrivnosti narave in človeka, njunih mnogovrstnih stikov, božjih sledi v svetu-
Umetniška podoba v stanovanju bo že otroku tiho govorila; njena govorica bo z vsakim letom bolj čudovita. Boljša pa je prazna stena kot ne-vrednai plaža — da ne govorim o nemoralnih izdelkih —, ki kvari okus in ubija pripravljenost za večja doživetja. Greše tu tudi nekatere „svete podobe“, na katerih šušmar ali pa tovarniška produkcija ugafnjata naravnost sveto-skrustvo-
ZNANOST
Zapadno znanost so iz samovšečnost; začenjali buditi mimo večkratnih, a po. večini preslišanih klicev Cerkve znanilci novega, ne-krščamskegega človeka kot Nietzsche, socialni revolucionarji, veliki vzhodni pisci, zlasti Dostojevski, najbolj grmeče pa obe katastrofalni vojni.
Po i/.treznenju je bilo treba enostransko precenjevanje zapadne duhovne struje in nezanimanje za razvoj in vrednote vzhodne nadomestiti s prizadevanjem za objektivno sodbo. Ako podobo močno poenostavimo), sc nam položaj predstavi takole: obe struji izvirata iz grške filozofije.znamosti in obe je poglobilo in krstilo krščanstvo. Imata p11 obe že od početka drugačno usmerjenost. Zahodna struja je izšla iz silnega logika in sistematika Aristotela. Potem so ji uravnavali strugo Rimljani, ljudje mere in merjenja, nato pa še mrzli in trezni Semiti: Arabci in Judje.
J* tega gradiva je nastala čudovito urejena stavba Tomaževe teologije in filo-®öfije, še vedno združujoča vso zna», nosti. že v renesansi je ta enotnost *ačela razpadati. Vedno bolj se uveljavlja matematična metoda in prirodoslovne vede. Teologija zaostaja, filozofija *e z Descartesom preda racionalizmu in se kmalu razcepi v nasprotujoče si smeri. 19. stoletje veruje le še v tehnične panoge in biologijo in zaupa» v njihovo odrešeniško nalogo in moč. Te Vere in tega upanja 20'. stoltje nima veČ. Po vseh polomih se je spet treba zateči v metafiziko in eksistencializem Poskuša ustvariti sintezo z vzhodnim načinom gledanja in umovanja, zlasti izkoristiti njegove spoznavne prijeme.
Vzhodni duhovni tok je izšel iz Pia. tona. Ralzvijtil se je v grško-bizantin-•škem območju. Shizmatičuj , patriarh Potij — sodobnik sv. soluskih bratov — Pomeni za ureditev vzhodna teološko-filozofsko.znanstvene razlage sveta in človeka nekaj podobnega kot sv. To-Ptaž Akvinskj za zahodno. Ta struja je zajela s pravoslavjem vzhodne Slovane 'o ti so posebno v zadnjih dveh stoletjih njeni glavni zastopniki. Vzhodnjaki Iščejo in ohranjajo stik z dejanstvom, z bitjem tako, da zaposle vse duševne sposobnosti; ne le razum, marveč tudi intuicijo, srce, voljo, vrednostne sodbe. Patriarh slavjanofilov Hom jakov je učil: «živo znanje zahteva neprestano celot, nost in harmonijo v duši.“ Drugi voditelj tega rhskega gibanja Kirjejevski je nasproti takemu celotnostnemu spozna-vanju označil enostranost zahodnih misle-c°v in znanstvenikov. Le-ti po njegovem «dojemajo s posebnim čutom nravnost, z ‘h'Ugim lepoto, s tretjim koristnost; resnico zaznavajo z abstraktnim razu-m°m; nobena teh sposobnosti ne ve, kaj dela druga, dokler ne skonča svojega “Pravila... Aristotelski sistem je raz-
trgal enotno povezavo duhovnih sil, izpulil je vse ideale iz prsti nravnostne. ga in lepotnega, predela in jih presadil v predel razuma, kjer imajo vrednost le še abstraktne spoznave. („Ruska kritika Evrope." (9) Zgodilo pa se j« končno — pomenljiva vzporednica prelomu na zapadli, ko se ta iz brezna racionalistične utilitarnosti in tehnokracije ozira za rešitev v preteklost in na vzhod —, da je boljševizem pahnil Ruse v vzdušje, ki je podobno razsvetljenstvu 18. stol., nadvladi tehnike in ateizmu 19. stoletja na zapadu-
Tako prihaja na obeh straneh do novih sintez, v katerih! - imajo (režimi vloge laboratorijskih tehnikov, ki ne vedo, kakšne mešanice bodo po naročilu in dopuščanju vodstva — božje Previdnosti — zvarili, kakšen bo končno razvoj
9)	Še obširnejšo kritiko racionalistične evropske (t. j. zahodne) kulture je Kirjejevski podal v spisu „O značaju evropske vzgoje“ 1. 1852. Tu piše med drugim: „Stoletna ledena analiza je porušila vse temelje, na katerih je stala evropska kultura od početkov svojega razvoja, tako da so ji lastna osnovna načela (to je krščanstvo) postala tuja... Zdi se, da ji je bila lastna prav ta analiza.... to avtonomno razumevanje, rta logična dejavnost, izolirana od vseh drugih energij človeškega spoznavanja. Zahodni človek razkosava svoje življenje v ločena teženja: v enem kotu njegovega srca bije versko čustvo..., v drugem, zase, umske energije.. ., v spet drugem nagnenjc k čutnim nasladam itd. Razum se zlahka pre-obliči v um,ovalno spretnost, srčno čustvo v slepo strast, lepota v sanje, resnica v mnenje; to, kar je bistveno, v izgovor domišljiji, čednost v samozadovoljstvo; nasploh pa postane neka teatralnost neločljiva spremljevalka življenja.. . in sanjavost služi za notranjo masko."
kemičnega, postopka in njega končni učinki.
Slovenci smo vsaj stoletja hodili z zapadnim tokom. Zgodaj smo zašli v poseben položaj: na vrhu smo imelj nekaj ljudi s teološko in filozofsko izo. brazbo, medtem ko gojiteljev množečih ee drugih znanstvenih panog ni bilo. V 19. stoletju se je začel nalpor, da ujameimo Evropo tudi v tem. Napor je dal na splošno lepe uspehe — dasi smo se na svetovno ravan zgodaj povzpeli le v slavistiki —, prinesel pa tudi bridke rezultate med laičnim izobraženst-vom. Ker je pozitivizem odrekal teologiji, v srednjem veku še po pravici kraljici ved“, pai tudi filozofiji znanstveni značaj, so se izobraženci prezirljivo odvrnili od njiju in tako mnogi izgubili vero, skoro vsi pa ostali ravno v najvažnejših vprašanjih o človeku, družbi, državi nevedni, trsi v vetrili mnenj, voditelji brez jasnih idej in brez določenega, trdnega hotenja.
Razpoke, naistale med izobraženst-vom in ljudstvom, mi zadelalo niti prenovitveno gibanje konec prejšnjega in v začetku tega stoletja. Kljub Mahničevemu intelektualizmu se je vse oprlo zgolj na kmeta (Organizacija politike, socialnega in gospodarskega življenja, prosvete). Celo potem, ko smo dobili lastno univerzo, smo katoličani kljub Korošcu, Pšeničniku, Ehrlichu precej zanemarili prevažno dolžnost: vzgojiti katoliškemu narodu katoliško inteligenco in tej inteligenci nuditi trden temelj v bogoslovni znanosti in solidni filozofiji. Dr. Odar je to krivdo strnil v 5 točk: Na ustanovitev ljubljanske univerze nismo bili zadosti pripravljeni. Naš; izobraženci so bili zvečine premalo vzgo-
jeni za katoliške znanstvenike. Nismo sistematično pripravljali katoliških kandidatov za univerzitetne stolice. Nekaterih katoliških krogov se je lotila apatija da slovenske univerze in to brezbrižnost so prenesli tudi na znanstveno delo. Needinoet in razcepljenost slovenske katoliške inteligence. (10)
Te izkušnje ne smejo biti zaman. Imamo docente po ameriških in evropskih univerzah in drugih ustanovah, imamo diplomirance in akademike. To so po večini katoliški izobraženci in torej vedo, da se izpopolnjevanje verskih in filozofskih temeljev nikdar me sme zaključiti, če naj bo celotna duhovna in moralna stavba kos vsem osebnim, življenjskim in poklicnim težavam in zahtevam- Kar se pa izpopolnjevanja v stroki tiče, jim je v ušesih Pijai XII-poziv izpred 20 let: „Vztrajno uresničevanje načela, da je življenje posvetiti resnici; neutrudna služba znanosti; boj za osvojitev vedno bolj dovršenega znanja in njega sistematična primena rastočim potrebam im zalhtevam življenja — ne le tvarnega in gospodarskega, marveč tudi nravnega in verskega —: vse to je poslanstvo, ki se mu vodilni razredi ne morejo odtegniti brez nepopravljive škode za državo in Ijud-stvo.“(ll) To velja tudi za tiste, ki se posvečajo prirodoslovnim in tehničnim vedam, niže postavljenim od duhovnih (humanističnih), pa danes še vedno v oapredj'u zanimanja. Tudi te morajo biti v stiku z verskim im: nravnim življenjem, v njega vsaj posredni službi, .zalkaj v duhu je človekova in narodova veličina^ in usoda.
Prof. Alojzij Geržinič
11) V govoru zborovalcem. Italijanskega društva za napredek znanosti (2. oktobra 1942)’.
10)	Slovenski katoličani in znanost, Vrednote I (1951, str. 8—11).
SLOMSEK
O
FILOTEJI
Preljube duše Kristusove!
,,Bodite popolni, kakor je popoln va.š Oče v nebesih!“ nas usmiljeni Je-8us opom.inja, nam pobožnost priporoča, bo Bogu se ravnati nam veli.
Dosti imamo že pobožnih bukev, sta-rih in novih, ki nas pobožno živeti učijo, toda večji del so spisane za mla-ljudi ter kažejo takorekoč le prve stopinje proti nebesom. Za odraščene Pobožne duše nam v slovenski besedi bukev primanjkuje, ki bi jih k višji Pobožnosti vodile.
Odraščeni ljudje zelo radi pobožno Siveti odlašajo ter se jim zgodi kot malopridnemu drevju, ki v vigredi (spomladi) lepi cveti, ob času poletne vro-*iuo oslabi in nobenega sadja ne pri-oese. Nekateri mož, ki je v svojih mla-'1'h letih prav goreče Bogu služil, sc ohladil ves posveten. Marsikatera žena je v pobožnosti zelo oslabela, med-tem ko je kot dekVca vsa Bogu vdana 'n pobožna bila. Iz žlahtnega cvetja Vladih dni sadu čednosti pri moških *0 ženah ni — in to je žalost, ker Je-zus govori: „Drevo, ki dobrega sadu P» prinese, bo posekano in v ogenj vrženo." — Lepe bukve Filoteja naj bodo torcj posebno odraščenim kristjanom
izročene, kateri se za nebeško kraljestvo in njegovo pravico brigajo.
Imenitne in nikoli dosti prebrane bukve pobožnosti so Tomaža Kempčana Hoja za Kristusom. Naredijo dušo bogaboječo in bogaboječnost je začetek krščanske modrosti. Bogaboječnost pa me zakoplje, iz katerih si pomagati ne znajo. Takim dušam je Filoteja prav ljubezniva prijateljica in svetovalka; jih iz bogaboječnosti nevarnega strahu v presrečno ljubezen božjo pelja in pokaže, kako človek vsakega stanu, tudi meniten in premožen, lahko pobožno živi, ne posvetno, naj si je ravno na svetu. — Oh, kako je tega potreba!
Pobožna duša hodi na zemlji vedno pred Bogom, in Bog ji daje tudi v posvetni bridkosti okušati nebeške sladkosti: Brez pobožnosti bi bile tudi nebesa le pekel.
Ne dajte se motiti torej, ljube duše, od posvetne modrosti, ki vam pobožnost rada ostudi. Kakor živ plamen človeku obličje razsvetli, tako spremeni prava pobožnost kristjana, da je ljub Bogu in vsem pravičnim ljudem: „Pobožnost je za vse dobra", pravi sveti Pavel, „ker ima obljubo sedanjega in prihodnjega življenja." In to je prava modrost.
Dolgo dolgo so že želeli skrbni dušni pastirji, posebno po pridni spovedniki prelepe bukve svetega Frančiška Salezija, katerim, je Filoteja ime, bogoljubnim dušam v roke dati. Sedaj so nam jih dober prijatelj poslovenili. Hvalo jim dajmo za to! Najboljša hvala pa bo, da bukve skrbno ber°mo, se po ljubeznivih naukih ravnamo, pa tud' molimo drug za drugega.
Tako bo tudi Slovenec in vsaka Slovenka živa Filoteja, to se reče „duša, ki Boga ljubi.“ „In kdor mene ljubi, govori Jezus, tega tudi jaz ljubim, pa tudi moj Oče ga ljubi, 'n bova k njemu prišla in pri njem prebivala. Amen.“
Anton Slomšek, vuzeniški fajmošter, 1842.
Knjiga „Filoteja“, 310 strani, vezana in „Hoja za Kristusom“, 369 strani, vezana. sta naprodaj za mal denar pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu in v naši Dušnopastirski pisarni v Buenos Airesu. Ju toplo priporočamo!
ANEKDOTE O PAPEŽU JANEZU XXIII.
Kaplanček Janez	.
Ko je bil še otrok, so m.u doma rekli:	„Kaplanček Janez.“ Janez zato,
ker so tam vsakemu fantku, če ni b i kaj posebnega, rekli kar Janez. (Kakor pri nfli? Kranjski Janez) Kaplanček pa zato, ker je bil zmeraj pri župniku in
mu pomagal, kjer je mogel. Morda je malo vzroka tudi tukaj, da si je privzel ime Janez.
Zmeraj bodi dober
Ko se je poslavljal z Španije, je rekel škofu iz San Sebast jana: „Zmeraj bodi dober. Dobrota odpre vsa vriv ta in vsa srca. Sam iz svoje skušnje lahko rečem, da mi je dobrota pomagala rešit; največje in najbolj zamotane težave“
Beseda padalcem
Francoskim padalcem je rekel: „N« bi rad, fantje, da bi sedaj, ko znate padati z neba, pozabil, kako se gori pride.“
Ni mu bilo nerodno
Ko ga je načelnik protokola francoske vlade vprašal, če mu je kaj nerod" no, ko imajo žene diplomatov pri uradnih sprejemih precej izrezano obleko, je 'rekel: „Nič. Saj jih ne gledam ’p tudi to sem opazil, da tudi drugi gledajo samo mene.“
Diplomat
Njegov diplomatski ugled je bil tako velik, da ga je, čeprav je bil v Tur-čij:, obiskal minister von Papen, da mu je izročil važne tajne dokumente, kjer se dokazuje, da nemški narod ni bil kriv nacističnih grozodejstev.
Rad bi bil svet
'Rekel je tudi: „Okrog :n okrog sebe slišim: „Svetost, sveti oče. Kar strah me je, ker vem, koliko sem, svet. Pomagajte mi s svojimi molitvami, jaz vam samo to rečem, z gotovostjo, da hi prav rad bil svet “
Praznik vseh svetnikov budi v nas sveto hrepenenje po'večni združitvi s tistimi našimi brati, ki so v božji milosti odšli od nas v nebesa, a na nas svoje prijatelje niso pozabili
Praznik vseh svetnikov
Počasi sc bliža, konec cerkvenega leta. Velikonočno veselje se vedno bolj umika resnim opominom zadnjih po-hinkoštn h nedelj. Njih evangelij nas uamreč resn0 o-pozarjajo, naj mislimo Ua konec svojega življenja, ko bomo morali dati odgovor Bogu za vse, kar smo v življenju delal'. Opominjajo nas, naj dajemo Bogu, kar je božjega, pa tudi ljudem, kar jim gre in da bomo ua nebeško ženitnino le tedaj gotovo Prišli, če bomo imeli ob smrtni uri svatovsko obleko posvečujoče milosti. Ako tu brez nje prišli pred večnega Sodnika, bi nas vrgel v temo, kjer je jok in škripanje z zobmi. Vse nedelje proti koncu cerkvenega leta nas s svojo res-Uostjo spodbujajo, naj premišljujemo Poslednje reči, da si bomo zagotovili ^ečno večnost.
Praznik Vseh svetnikov pa pretrga to resnost. Naša srca in duše spominja na nebesa na t'sti „dom nad zvezdami, kjer bivajo vsi blaženi presrečni bratje iu sestre, ki so ločili se iz zemlje“ v svatovski obleki posvečujoče milosti. Rešeni vsega zla in gorja v družbi božje Matere in angelov gledajo Boga. Va_ tujo nas, naj se prizadevamo, da bomo tudi mi za njimi prišli v tisti dom, kjer na'm bo Bog obrisal vse solze iz oči in kjer ne bo nobenega trpljenja in žalo-Vanja, nobene žalosti in bridkosti, am. Pak b0 večna, popolna sreča napajala Paša srca-
Praznik Vseh svetnikov budi v nas sveto hrepenenje po večni združitvi 6 tistimi našmi brati in sestrami, ki so posvetili svoje življenje, ker so na zemlji radi, dobro in vztrajno molili, z vsem srcem, z vso dušo Boga ljubili, goreče Marijo, božjo in svojo Mater, Kraljico vseh mučencev in svetnikov častili in ise z božjo pomočjo odločno in junaško bojevali proti vsem sovražnikom zveličanja. Zato se zdaj v nebesih radujejo večne zmage in z angeli slave troedinega Boga.
Zgodovina praznika
Zgodovina praznika Vseh svetnikov še danes ni popolnoma jasna. Zelo verjetno, da je njegov začetek že v rimskih katakombah. Prvi kristjani so tam v majhn h kapelah častili apostole in mučence. Prešinjala jih je živa vera v Kristusovo vstajenje. Ta velika resnica jim je vlivala upanje, da bodo tudi oni s Kristusom po smrti vstali in z nj‘m večno živeli. Poslušali so liste svetega Pavla o Kristusovem skrivnostnem telesu, k; ga dopolnjuje nepregledno število zveličanih. Med njimi se posebno odlikujejo mučenci, katerih telesa so zmleli zobovj levov, ali pa so jih preganjalci obdali $ slamo in polili s smolo, potem pa so jih zažgali, da so ponoči razsvetljevali vrtove, kjer so se rimski cesarji razuzdano zabavali. Zgledi mučencev 00 prve kristjane osvajali
in jih vabili, da so jih posnemali in se njihovi prošnji priporočali.
Pogani so oskrunjali svoja telesa z grehi in zločini. Krščanska vera pa je sprejela nauk svetega Pavla, da je naše telo tempelj, svetišče Svetega Duha, bivališče duše, ki je božja podoba. Zato je vedno telesa vseh kristjanov, zlasti mučencev, zelo spoštovala, četudi se telo večkrat upira postavi duha, je vendar orodje, s katerim 'zvršuje človek dobra dela, zaslužna za nebesa. Mučenci so v svojih telesih poveličevali Boga in trpeli za Jezusa. Zato je Cerkev prepovedala, telesa mrličev sežigati ali jih kako drugače nespoštljivo uničevati. Določila je tudi posenni obred, po katerem s prošnjo in molitvijo polaga trupla svojih vernikov v zemljo, kjer polagoma na naraven način razpadejo.
Da bi ise prvi kristjani še bolj živo spominjali mučencev, so jim začeli kmalu v katakombah postavljat; spomenike z značilnimi napisi: Sveti Neži so polož li v naročje ovčico z okrvavljeno volno; sveti Ceciliji varuje devi-štvo angel tako, da jo obdaja z lilijami in belimi vrtnicami; Lucija drži na krožniku svoje oči, katere so ji mučitelji iztaknili; svetega Boštjana prebadajo puščice; sveti Lavvencij leži na raižmju nad žerjavico. Tako so sveti mučenci nazorno učil; s svojimi zgledi kristjane, kako naj se bojujejo, da bodo dosegli venec zmage in večne slave.
Živi zgledi mučencev so tako vplivali na prve kristjane, da so jih začeli skupno častiti. Grob mučenca so ob vsaki obletnici njegove smrti in njegovega rojstva okrasili s cveticami "n posuli z dišavami. Tisto noč pred njegovo obletnico iso imeli vigilijo, pri kateri so peli njemu posvečene pesmi in ga slavili s posebnimi prošnjami. Končali
so vigilijo s skupnim sestankom, pri katerem so včasih zmerno pili pijačo, največkrat pa 'meli na čast mučencu, ki so ga posebno častili, nagrobno pojedino. Tako s0 gojili bratsko ljubezen in podpirali tudi uboge. Poleg grobov mučencev, v katere so imeli posebno zaupanje, so pozneje pripravili grobove tudi zase, nanje pa položili posebne plošče, na katere so napisali prošnjo, naj mučenec, prosj zanje, ko bodo prišli pred božjo sodbo.
Vendar do 4. stoletja še niso imeli pravega bogoslužja, posvečenega vsem mučencem. Sveti Efrem in sveti Ata-naz j pa že poročata v svojih spisih, da so vzhodne cerkve praznovale spomin vseh svetih mučencev 13. maja-Sveti Janez Kvizostom nam je ohranil poročilo, da je antijohij-ska cerkev ta spomin obhajala na binkoštno osmino-Verske skupine bizantinskega obreda še danes na ta dan praznujejo sponvn vseh mučencev.
Papež Bonifacij FV. (G08—615) je cerkveno bogoslužje v spomin vsem. mučencem z Vzhoda prenesel v Rim. Hotel je izpeljati bogoslužno preureditev svetega Gregorija Velikega. Posrečilo se mu je namreč, da je dobil od cesarja Focasa poganski tempelj „Panteon". Spremenil ga je v cerkev in jo -posvetil Mariji Devic; in vsem mučencem- To je bil prvi poganski tempelj, ki je bil spremenjen v krščansko svetišče. „Panteon" je sezidal Mark Vespaz jan Agri" •pa leta 25. pred Kristusom v čast poganskemu bogu Jupitru. Pozneje so v ta tempelj nastavili še mnogo kipov drugih božanstev. Zato so ga imenovali „tempelj kipov".
Papež Bonifacij IV. je zbral vse ostanke mučencev, ki so bili pokopani v katakombah. V slovesni procesiji, med katero so peli zmagoslavne pesmi v slavo -mučencem, so jih prepeljali v
to svetišče in jih izpostavili javnemu češčenju. Vendar tudi zdaj o prazniku Vseh svetnikov še ne moremo govoriti. Ker so spise Beda častitljivega napačno razlagali, so dolgo nvslili, da ga je ta papež vpeljal in zanj določil prvi november. Toda papež Bonifacij IV. je le vpeljal praznik vseh. mučencev in določil, naj se obhaja 13. maja.
Obenem s češčenjem mučencev je v srcih vernikov vedno bolj rasblo hrepenenje po prazniku vseh svetnikov, ne samo mučencev, ampak tudi spoznaval-cev ;n učenikov, devic in puščavnikov, ki so bili že tedaj sprejeti v kanon (tihi del svete n\aiše) in „so šli pred nami v večnost z znamenjem vere in spijo upanje miru“.
Toda divjanje nasprotnikov češčenja svet'h podob je preprečilo uresničenje te vzvišene želje. Papež Gregorij III. (781—741) je 1. novembra 731 sklical cerkveni zbor in na grobu svetega Petra v Vatikanu "zobčil iz Cerkve vse tiste, ki so prezirali pobožno navado svete Cerkve, odstranjali, r'azb'jali ali °skru:n j ali podobe našega Gospoda Jezusa, njegove brezmadežne Matere, vedno Device, apostolov in svetnikov.
V zadoščenje za skrunjenje svetih podob je dal v cerkvi svetega Petra v Kirnu postaviti posebno kapelo v čast in spomin vseh svetnikov. Benedikt n-ska redovna družina je imela v njej vsak dan posebno koralno 'bogoslužje in se spominjala posebno tistih svetnikov, ki so jih že prej proslavljale posamezne cerkve.
Vendar je še preteklo prej 100 let, Preden je Cerkev vpeljala praznik Vseh svetnlcov. šele papež Gregorij IV-(827—844) je na ponovno prošnjo vladarja Ludovika Pobožnega in škofov v Galiji določil, naj se praznik Vseh svet-
nikov obhaja 1. novembra. Papež Sikst IV. pa mu je dodal osmino in ga obdari) z mnogimi odpustki.
Bogoslužje praznika Vseh svetnikov
Opira se na razodetje svetega Janeza, ki je v svojem zamaknjenju na otoku Patmu gledal veliko množico, ki je nihče ni nvogel prešteti, iz vseh narodov in rodov in ljudstev in jezikov. Stali so pred prestolom in Jagnjetom, oblečeni v bela oblačila in s palmami v rokah. In k isali so z močnim glasom: „Zveličanje našemu Bogu, k; sedi na prestolu, ;n Jagnjetu!“
Med to nepregledno množico pa niso samo tisti, 'ki jih je Cerkev proglasila za svetnike, ampak tudi vsi tisti pravični, ki so umrli v milosti in potem, ko so se v vicah očistili vseh madežev, dosegli večno blaženost. To so svetniki, katerih imena ne poznamo, toda kljub temu tako na zemlji krepostno živeli, da so zdaj srečni pri Bogu.
Pilat je na veliki petek zjutraj vpra-|&al Jezusa, če je res judovski kralj. Jezus mu je odgovoril: „Tako je, kralj eem.“ Že prej pa je izjavil, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Sveti Pavel piše v prvem pismu Korinčanom, da mora Kristus kraljevati, dokler si ne bo podvrgel vseh svojih sovražnikov in dosegel popolne zmage nad njimi, šele tedaj 'bo izročil Bogu Očetu svoje kraljestvo in bo konec njegovega kraljevanja na zemlji. Kristus je Glava skrivnostnega telesa, svete Cerkve- Dopolnjujejo ga sveti udje, ki jih je gledal sveti Janez v množici zveličanih v nebesih.
Praznik Vseh svetnikov je zato tako prisrčen, ker nam budi upanje, da so med tistimi, ki v nebesih slave božje Jagnje tudi ljudi naše krvi, naši rojaki in član! naših družin: naši očetje in matere, naši bratje in sestre, hčere in sinovi. Z nami so v življenju deb'lj radosti in bridkosti, vesele in žalostne dni. Umrli so v božji ljubezni. Zato se zdaj radujejo večne zmage.
Mj svetnike, ki so se izredno odlikovali v kreposti, blagrujemo in občudujemo. Vendar se nam zdi, da so tako visoko nad! nami, da jih ne moremo posnemati. Prvi kristjani pa se niso bali '"zrednih žrtev, ki jih je zahtevalo od njih sveto življenje. Posebno so se odlikovali v krščanski ljubezni. Bili so enega srca in enega duha. Združevali sta jih med seboj molitev in Kristuso-
va daritev. Delili so svoje imetje z ubogimi in zanje velikodušno skrbeli. Vestno so spolnjevali svoje venske in po-klcne dolžnosti. Zato jih je sveti Pavel upravičeno imenoval svete.
Ko je Konstantinov mir zagotovil sveti Cerkvi svobodo, se je krščanstvo izredno hitro širilo. Postalo je uradna vera. Mnogo ljudi tedaj ni sprejelo kr-'ščanstva iz prepričanja, ampak zato, da so laže prišli do dobrih državnih služb. Ti kristjani niso imeli v sebi nobene prave želje, posnemati Kristusa v odpovedi jn ljubezni do križa, ampak so hrepeneli le po zakladih tega sveta-Pravo krščanstvo in krepostno življenje sta začela hirati. Zato je imela Cerkev prav, da je od svojih svetnikov zahtevala, da so se morali odlikovati v krščanski kreposti.
Do svetosti vodijo različne poti. Pu-■ščavniki so iskali samote, da so se mogli tam mirno pogovarjati s svojim Bogom in se z ostro pokoro utrjevati za boj proti sovražnikom zveličanja. Ko so krivoverci začeli napadati Cerkev, ker je proglasila več novih verskih resnic, ki so bile skrite v razodetju, so nastopili novi svetniki, ki so jo branili. Gojili so premišljevanje in bogoslovno znanost. Med temi se posebno odlikujejo sveti Avguštin, svet'" Albert Veliki in sveti Tomaž Akvinski.
Svete device so z vonjavo svojih čistih duš odstranjale gnusobo in gnilobo tega sveta. Med njimi posebno slo-vč: sveta Klara, Matilda Velika in Terezija Avilska.
Sveti Dominik se je bojeval .proti tedanjemu razkošju, teženju po bogastvu in izžemanju preprostih ljudi z oznanjevanjem evangeljske ljubezni. Sveti Ignacij Lojoiski pa je s svojimi „duhovnimi vajami“ tedanjim ljudem pokazal pot do prave duhovne prereditve in razkrinkaval delo luteranske
Jezersko, kraj ob vznožju zasneženih Karavank
reforme, ki je bila sad človeške prevzetnost-', nepokorščine in mesenih strasti. Tako so svetniki v vseh stoletjih rešeni s svojimi živim.; zgledi ljudi duhovne in telesne bede in jih vnemali za globoko krščansko življenje.
Toda vojske in prevrati zadnjih ča-®ov so povzročil; v notranjosti mnogih ljudi veliko duhovno icrizo. Izgubil so hrepenenje po višjih dobrinah. Začeli *o dvomiti, da bi bilo v modernih časih ®e mogoče sveto, pošteno živeti Junaki zgledi svetnikov prejšnjih stoletij niso več vplivali nanje. Potreboval; so novega, bolj privlačnega zgleda.
Bog ga jim je dal v sveti Tereziji deteta Jezusa iz Lisieuxa. Znala je bi-zvesta Bogu v majhnih, preprostih, vsakdanjih rečeh. Razveseljevala je Je. *usa z malenkostmi. V njenem življenju ni bl0 nič izrednega, nič takega, kar hj vzbujalo pozornost. Zato je bila njena redovna predstojnica v zadregi, je sestavljala govor ob njen; smrti-
Njena veličina je bila v ponižni ljubezni do Boga, do duš in do Cerkve. Zato b' bila rada duhovnik, misijonar in mučenec. Ljubila je trpljenje in križ, ljubila tudi žrtve in z njimi reševala duše. Tako je ta svetnica s svojim živim zgledom ljudem modernih časov pokazala svojo „malo“ pot do svetosti.
Duhovnik na praznik Vseh svetnikov pri darovanjskem spevu moli besede, ki so vzete iz svetopisemske knjige Modrosti: „Gospod, duše pravičnih so v tvoji roki, muka hudobnih se jih ne dotakne. Očem nespametnih se ja zdelo, da so umrli, oni pa so v miru.“ Danes naše misli vasujejo pri vseh tistih, s katerimi smo v družini skupaj živeli, skupaj molili, jedli, delali in trpeli, pa se že radujejo večnega miru. Radi bi se jim pridružili in z njimi peli v družb; božje Matere, angelov in svetnikov večno pesem 'božjemu Jagnjetu.
Priredil Gregor Mali
RECEPTI ZA DUŠO:
•	Če hočeš imeti stalno nadzorstvo nad seboj, napravj kakor trgovec, ki vsak dan pregleda svojo iblagajtno. Zato opravi vsak večer izpraševanje vesti.
•	To izpraševanje je
dvojno:	posebno in
splošno.
•	Posebno izpraševanje se bo nanašalo na kako posebno napako, ki si jo zapazil na sebi •n jo hočeš odpraviti. Zjutraj skleni, da se boš tiste napake posebno izogibal, zvečer pa poglej in preštej poraze ali pomanklji-vosti.
mladinski! anketa
SPOLNA VZGOJA
Ali imaš odgovornost do dekleta, s katerim se misliš poročiti?
a) „Da, tem večjo“ (55%); b) „Za enkrat .še ne", „Kot študent na to ne mislim“ (30%); c) Ni odgovorilo (15%).
Tako odgovori pod a) kakor oni pod b) so vse hvale vredni; rad pa bi pojasnil onim pod točko b) le to, da ni nujno, da bi moral imeti človek že izbrano dekle, da se zave odgovornosti. Odgovornost do bodoče družice in družine se prične pred izbiro. Res je, da si zdaj še mlad in ni primemo, da bi po zgledu, ki ga dajeta ulica in okolje, imel že „punco“, vendar poštenje, ki ga imaš pravico zahtevati, si tudi dolžan nuditi. Vzgajaš se, in v kar se boš vzgojil, to boš dajal kasneje svoji družini.
•	Splošno izpraševanje se nanaša na vsa dejanja enega dneva.
•	Izpraševanje vesti o-pravljaj kot kristjan, ki stremi po lastni popolnosti, da bi postal čimbolj podoben Kristusu in čimbolj všeč Bogu.
•	Načrt za izpraševanje
vesti : 1
1- Počastitev Boga in zahvala za prejete dobrote.
2.	Prošnja za milosti, da bi odkril svoje napake.
3.	Izpraševanje o dejanjih, ki si jih čez dan napravil (tudi misli, želje, besede itd.).
Odgovornost do tvoje bodoče žene, otrok, do tvoje bodoče družine leže na te, ne ko so poročiš, temveč v trenutku, ko spoznaš, da se boš nekoč poročil z dru-8cm, ki ti ga bo izbral Bog. Od tega trenutka dalje si dolžan pripravljati se na svoj bodoči stan, prav kakor se pripravljaš na poklic, in, še bolj.
Vendar naj priznam, resnici na ljubo, da vprašanje morda res ni bilo dovolj jasno. In pa — prav zavest, '*a ste še premlad1, da bi mislili na zakon, je dokaz, (la se zavedate resnosti problema in potemtakem tudi °dgovomosti do njih - •.
Si že bral kako knjigoi, ki razpravlja o spolnih
Problemih?
Da (70%); Ne (30%).
Eden, ki ni bral še nobene podobne knjige, pristav-,....ker so prepovedane za našo starost.“
Mar so res? Mislim, da bi bila naloga mladinskih organizacij in njih duhovnih vodij razmisliti problem 'n poučiti... Kajti verjetno je med našo mladino še veČ fantičev, ki mslijo kakor naš anketar. Ne vedo, 11 u je za vsako starost napisanih precej dobrih in primernih knjig, in da govoriti o spolnih problemih ni Rrdo 'n pohujšljivo, da pa je na žalost res, da je večina knjig, ki jih prodajajo r.a stojnicah pod imenom. »Spolna vzgoja“ nič drugega kakor pornografija in brozga. Ni lahko ločiti za mladega fanta dobrega od zlega in zato, res ni tvoja krivda, če ne poznaš za svo-ja leta pr'mernih, vzgojnih in poučnih knjig. Prosi po mladinskem sestanku gospoda duhovnega vodjo in ti bo gotovo svetoval pravilno knjigo, bodisi slovensko ali špansko...
Katere knjige si prebral?
»TVi y Ella“, »Pomladni viharji“, „Juventud moder-na y Castidad“, ,,Ti in ona“, „.Značaj“ so naslovi knjig, bi se ponavljajo v večih odgovorih-
Eden pravi, da se naslova ne spomni... drugi, da prebira knjige in „znanstvene revije", dva ne odgovorita na vprašanje.
Sj se kdaj posvetoval o teh problemih s starš?, to-variši, vzgojitelji, duhovnikom?
4.	Kesanje.
5.	Trden sklep.
• Pravilno in resno izpraševanje vesti bo rodilo bogate sadove: koristno nadzorstvo nad tvojo dušo, pravo spoznanje samega sebe in jamstvo za dobro o-pravljene spovedi.
RECEPTI ZA TELO
Delo v šoli naj bo še tako napeto, je nepopolno. Navadno ga izpopolni zasebni študij.
Prj tem te čakajo tri različna opravila:
L. osebna vaja v obliki nalog;
2.	osvojitev snovi, ki jo je razložil profesor;
3.	osebno raziskavanje po izvenšolskih knjigah.
Pri učenju naj ti pomaga ta-le program: najprej delo; pri delu načrt; ^rj načrtu vztrajnost.
Najprej delo: po kratki molitvi začni takoj z učenjem. Pri delu re» delaj. Določi si čas, kdaj mora biti delo končano. Delaj urno, a dobro!
Pri delu načrt: .na papir si zapiši kratek spored nalog in učenja. Najprej težje, potem lažje predmete. Delaj, kar delaš, in to delaj dobro-če kako stvar delaš, pri njej tudi ostani, dokler je
me končaš. Med delom se zatopi v knjige ali zvezke in pusti vse drugo-
Pri načrtu vztrajnost: da bo načrt dobro obrodil vse učinke, mora preiti v navado. To si pridobimo le z vztrajnim ponavljanjem. Ko se boš navezal na stalen načrt, bo tvoje delo hitro in dobro. V ljudski šoli, v srednji šoli, na univerzi in v vsem življenju bo plodovitost tvojega dela podesetorjena, če se boš vztrajno držal dobro izbranega načrta.
NAŠE KRŠČANSTVO?
Ali je današnji svet res krščanski? Poglejmo v gledališče! V Buenos Airesu, v New Yorku, v Londonu, v Parizu in drugje. Nekdo je dejal: „Gledališče je zrcalo človeške družbe.“ Res je v
a) S tovariši, vzgojitelji in duhovnikom (40%); b) Samo z duhovnikom (30%); c) Z vzgojiteljem (ne s starši, niti z duhovnikom) (15%); d) S starši in duhovnikom (15%).
Odgovori bodo dal, misliti staršem... Od kod tako malo zaupanja do staršev? Starši, če vaši otroci ne hodijo po slabih poteh in se bore za pošteno življenje, v koliko je to vaša zasluga ?
Zanimivo bi bilo brati mnenje kakega očeta ali matere o tehle odgovorih. Je nezaupanje med otroci in starši na področju spolnosti nujno, je mar posledica razmer... ?
Anketa je končana.
Načela je precej vprašanj. Nekatera bolj, druga manj zanimiva, ena bolj, druga manj aktualna. Upajmo, da so vzbudila nemir ;n zanimanje. Morda je res, kakor je napisal „Abiturijent“ v svojem pismu, da... „kamen ni bil zalučan v pravo smer“. Morda bi bilo treba anketo zastaviti na drugačen način. Vendar, na vas je zdaj ,ali bo z „Mladinsko anketo“ vsega konec ah pa boste s svojimi mnenji, pismi in dopisi spremenili svojo stran v resnično „Mladinsko tribuno“, kjer bomo obravnavali probleme, ki vas žulijo, pogumno in odkrito. Naj končam z nekaj odstavki „Ab turijentove-ga pisma", ki so vredni objave:
„...Dejstvo je, da je mladina v ogromni večini zelo slabo poučena o spolnih problemih. Vam ni morda pokazala tega že Anketa? Slovenci smo na tem področju še posebej slabo poučeni. To sem. opazil na sestankih, ki jih je v ta namen priredila srednješolska organizacija. Danes pa gotovo sami opažate, da je neizogibno potrebna solidna vzgoja o spolu, če hočemo ostati zdrav narod.
Pojdite v kino, primite za knjigo sodobnega pisatelja, poglejte v časopis ali revijo- Vse je poplavljeno z napačnim pojmovanjem življenja, ki izvira iz materialistične vzgoje. . .
Danes se polaga več važnosti na uživanje spola kakor na duhovne dobrine, ki jih mora človek gojit1.. Kako naj preprečimo slab vpliv na nas? Zakaj ne zrušimo napačnih pojmov...?
Vendar ni samo v tem snov za debato. Vsa naša skupnost je živa... pred vrati imamo celo vrsto pekočih problemov... Mnogo se dela, a še več se opušča. Vsi govorimo o problemih mladme, ki se izgublja, problemih domov, slovenskih šol. . . Zakaj nihče ne piše 0 tem?
...Zdi se, da mladi prehajamo preveč pod vpliv mase. Zavedam0 se, da smo v toku, a je bolj lagodno, da nas vleče tok, kakor da bi morali sami veslati. Zdi ae mi, da je med nam: premalo revolucionarjev... Morda boste rekli, da ni zdravo zaletavati se v steno, a mislim, da je vseeno bolje kakor indiferentnost.. .“
Prav imaš, Abiturijent. Primi za pero in načni nov, 'keleč problem!
Zbral žarko
Razgovor med materjo
IN OTROKI
Potem ko si svojemu otroku razložila versko resnico 0 Bogu in o stvarjenju sveta, mu pojasni še resnico o a(>gelih. Saj! so otroci za to resnico tako zelo dovzetni 'n zgodbice o angelih takoi radi poslušajo-
Otrok moj, danes ti bom pripovedovala zelo lepe reči; govorila bova 0 angelu varuhu. Le pridno poslušaj!
Še preden je Bog ustvaril človeka, je ustvaril angele v nebesih. Angeli so ustvarjeni duhovi, ki nimajo l-elesal Njihovo prebivališče so sveta nebesa, kjer Boga venomer častijo in molijo. Kadar pa hoče Bog ljudem kaj posebnega sporočiti, pošlje na zemljo angele, da eporoče ljudem božjo voljo. Ker so angeli duhovij, prihitijo na zemljo v trenutku in ne potrebujejo pri tem nobenega letala. Bog jim samo naroči in oni so že na zemlji. Ker pribite kakor izpod oblakov, jih slikamo in »podabljamo s perutmi kakor ptičke. V resnici pa sc. Veda nimajo peruti, saj tudi telesa nimajo. Ko pa pridejo k ljudem, si privzamejo človeško podobe, da jih morejo ljudje videti in slišati.
gledališču veliko plemenitega, toda vseeno; Sramota in groza 1 Ali je današnji človek rea tak; kakor ga prikazuje gledališče? Ali so torej samo otroci pred šestim letom „čisti v srcu“ in le slaboumni pošteni?
Smo v resnici in dejansko kristjani? Poglejmo, kaj vzdigne in navduši množice! Ni dolgo tega, ko je pred nekim nemškim sodiščem stal mlad dijak iz višjega gimnazijskega razreda-Sodili so ga zaradi dolge vrste tistih grehov, o katerih pravi sv. Pavel, da bi se med kristjani ne bi smeli omenjati. In kaj je množica napravila? Kot v znak priznanja so ga naravnost obsuli s cvetjem in pokladali vence pred fanta, ki se je do ušes pogreznil v močvirje nečistosti in ne. nravnosti.
NASVETI ZA
GOSPODINJO
1.	Danes je šivalni stroj za vsako hišo skoraj nepogrešljiv pripomoček- Splača se odpovedati kaki manj potrebni pritiklini in si nabaviti res soliden šivalni stroj.
2.	Bolje je preprečiti kot zdraviti... Zavaruj zato svojo obleko in pe-
rilo, da ga ne bo napadel molj, vlaga in pdb.
3.	Šivanka se pri vbadanju v debelejše in gostejše blago ne bo zlomila, če jo prej vbodeš v kos mila.
4.	škarje lahko nabru_ etš tudi ob vrat steklenice, kot da bi ga hotela prerezati.
5- Z rabljeno volno boš pletla kot z novo, če jo z mokrimi rokami navi-ješ na leseno tuljavo in jo posušiš na soncu. Tako bo zginila vsa nagr-bančenost.
ANGELI VARUHI
Angelov je brez števila. Nekaterim angelom je P# Bog poveril posebno poslanstvo, da 'varujejo ljudi n» zemlji; Ti angeli se imenujejo zato angeli varuhi. Brž ko pride kak otročiček na svet, takoj mu pošlje Bog angela iz nebes, da spremlja otrokal skozi življenje in ga varuje na njegovih potih.
Tudi ti, otrok moj; imaš pri sebi takega angela varuha; kj te spremlja povsod, kjer koli hodi^. če s» igraš v hiši ali na vrtu, je alngel varuh pri tebi; in ko te zvečer položim v posteljico, je angel varuh vso noč pri tebi, da te ni strah in da se ti ponoči kaj hudega ne zgodi. Zato se moramo svojemu angelu varuhu radi priporočati za njegovo varstvo- Natočila te bom sedaj, kako se moli molitvica k angelu varuhu. Le poslušaj !— No, kmalu jo boš znal. Odslej bova molila to molitvico vsako jutro, ko se boš zbudil, in vsak večer, preden boš šel spat.
VEDNO PROTI SEVERU
Na vojaških ladjah zlasti pazijo na to, da postavijo kompas na pravo mesto in ga dobro izolirajo. Sicer je nevarno, da ga železo, iz katerega je ladja narejena, odvrne od severnega tečaja.
SLIKE O ANGELU VARUHU
Ko pripoveduješ otroku o angelu varuhu, mu pokaži kako sliko angela varuha. V družini, kjer so otroci, slika angela varuha ne sme manjkati. Slika bo otrokom stalen opomin, naj’ se radi priporočajo v varstvo svojemu angelu varuhu-
Najbolj navadne so štiri slike o angelu varuhu. Prva slika predstavlja otročička v zibelki, ki sladko spava, nad zibelko se pa sklanja angel varuh, ki ga varuje. — Druga! slika predstavlja otroka; ki gre čez ozko brv nad deročo reko ali pa gre mimo strmega prepada-Angel vauh ga spremlja ob strani in ga čuva s svoj® roko, da otrok ne bi padel v reko ali v prepad. — Tretja slika predstavlja otroka, ki gre preko polja. Mimo njega se vije velika strupena kača. Angel varuh varno vodi otroka, in ga branj pred kačo. — četrta slika pa predstavlja amgela varuha, letečega proti svetim nebesom, v objiemu ima pa otročička, ki je pravkar izdihnil svojo nedolžno dušo. Angel varuh jo nese pred božji prestol.
ZGLEDI
Da si bo otrok, še bolj vtisnil v dušo in spomin sliko o angelu varuhu, mu povej kak lep zgled, če ne veš
drugega^ mu pripoveduj poučno zgodbo o mladem
Tobiju.
Stari Tobija je poslal svojega sina na tuje, da re. ‘irja ondi neki dolg. Dal mu je lepa navodila, kako naj "odi. Med drugim mu je tudi svetoval, naj1 si poišče dobrega prijatelja, ki ga bo spremljal na dolgi in ne-Tarni potit „Hodi srečno,“ mu reče ob slovesu, «Go. 8Dod naj bo s teboj in njegov angel naj1 te spremlja!“
Na poti se pridruži mlademu Tobiju lep mladenič. kl se mu ponudi za spremljevalca. Tobija njegovo po-11 Udbo sprejime, ker je sijala mladeniču sama iskrenost
Plemenitost z obraza. Pot je bila dolga. Ko si je Tobija umival v reki trudne noge, ga je hotela zgra. biti velika nevarna riba. Neznani spremljevalec mu je *ešil življenje. Tudi vso nadaljnjo pot je bil ta skrivnostni mladenič mlademu Tobiju izkušen svetovalec.
Ko sta se po dolgih mesecih vrnila na Tobijev dom, *e Je dal ta skrivnostni spremljevalec spoznati. Razo-’k* je, da je nadangel Rafael, ki ga je Bog poslal mlademu Tobiju za varuha in vodnika na poti v tujino. Nato je spet izginil.
Tudi dogodek iz življenja sv- Frančiška Regis je telo prepričljiv in poučen. Nekega dne je Frančišek na jndju trdno zaspal. V spanju je imel čudne sanje, ob *aterih je svetnik nezavestno vstal in hodil okrog, ne da bi se bil prebudil. Tu; ga nenadoma zgrabi nekai ro-**• on se pa zbudi. Z grozo zapazi, da se je v blodit j ih *aujah približal bregu globoke reke. Še nekaj korakov,
bi bil padel v globoko deročo reko. Ko se je zave. d®!, mu je bilo takoj jasno, da je bil njegov angel va-ki ga jie prijel za roko in mu rešil življenje, zakaj ysc naokrog ni bilo videti nobenega človeka. Pokleknil *e in se prisrčno zahvalil svojem'u angelu varuhu za čudežno rešitev.
Ob takih zgledih bo otrok spoznal skrivnostno delo-v*bje angela varuha. Nenehno nam govori, navdihuje ^ dobrim dejanjem, svari pa pred slabimi. Če njegov Klas poslušamo, jle angel varuh vesel; če ga pa ne Ubogamo; angel varuh žalostno joka. Glej, otrok moj, resno položi na srce, da tvoj angel varuh ne bo *tn*l nikdar vzroka jokati nad teboj 1
V tem smislu lahko tudi življenje primerja, mo ladji. Um je kot kompas te ladje — življenja. Tudi na um morejo vplivati škodljive nagonske sile in zapeljati življenje — ladjo, na kriva pota- Zato je treba tudi um izolirati od škodljivih vplivov, ki ga skušajo odvrniti od stalne, zanesljive točke. Ta točka, ta severni tečaj, je deset božjih zapovedi, ki nam kažejo varno pot med čermi in nevarnostmi na morju življenja.
LEPO ŽIVLJENJE, LEPA SMRT
Star, izkušen zdravnik je pripovedoval: ,,V petdesetih letih dela sem videl umirati na tisoče ljudi. Nekateri so umirali s pravo živalsko otopelostjo in brezbrižnostjo; drugi so se v silni jezi še z zadnjimi močmi na vse kriplje otepali smrti; samo ene vrste ljudje so mirno in spokojno čakali zadnjega diha, kot da bi imeli svoje oči že uprte v „onostransko glorijo“, ti so bili:	globoko verni
katoličani."
V dvajsetem stoletju so vladali doslej ljubljansko škofija oziroma nadškofijo trije pastirji: Ljudski Anton Jeglič, mučeniški Gregorij Rožman in njegov naslednik Anton Vovki, ki je po dolgem času spet prvi ljubljanski nadškof
ZADNJI TRIJE LJUBLJANSKI ŠKOFJE
I)r. Anton Bonaventura Jeglič (1898-1930) je bil pred imenovanjem za ljubljanskega škofa pomožni škof pri dr. Stadlerju v Sarajevu. Ime Bonaventura s' je že novomašnik prisvojil v tretjem redu. Poznal je svojega ožjega rojaka dr. Pogačarja, poznal tudi Stadlerjevega prijatelja Missio. Ob prihodu v Ljubljano je pač mislil, da je šel Mi-ssia pri svoji odločni poziciji v slovenskem kulturnom boju morda predaleč in da bi se z naklonjenostjo na vse strani dalo ostrost kulturnega boja ublažiti. Toda, že v enem, dveh letih je uvidel brezpomembnost vsakega popuščanja in nato odločno, prav borbeno nadaljeval Missijevo- stališče proti vsakemu polovičarstvu. Nadaljeval je Missijevo zahtevo po duhovniški disciplini, njegovo pospeševanje Marijinih družb in katoliških društev. Marijine družbe so se pod Jegličem silno dvignile, v druga društva je bil kar zaverovan, posebno v mladinska, orlovska-Saj je znano, da je neki župnik, ki še ni imel Orla v fari, naprosil fante v sosednji župniji, da so prišli v krojih k njemu k škofovemu sprejemu ob vi-zitac'ji. Vizitacije je zelo vestno opravljal; od župnikov je zahteval, kar so že njegovi predniki odredili in še sam dodajal novodobna navodila. Z velikim elanom je vodil katoliške shode leta 1900, 1906, 1913 in 1923. V načelne de-
bate je lad sam imciativno posegal-Udeležil se je tudi orlovskega tabora v Mariboru 1. 1927. Tam sem pri dijaških zborovanjih sam doživel, kako se je razprav vestno udeleževal in debatiral tudi o navideznih malenkostih. Še bolj kot njegovi predniki je dajal važnost škofijskim sinodam, vpeljal je P°' leg dotedanjih pobožnosti dnevno že-ščenje sv. Rešnjega Telesa, pospeševal duhovne vaje, duhovniške konference itd. V vseh pojavih je hotel biti doma, zlasti v religioznih in kulturnih poja-v'h. Vsako slovensko knjigo je proučil-Znan je njegov poseg v Cankarjevo Erotiko, njegovo stališče do Prešernovega spomenika; sam se je hotel prepričat; o „čudežih“ Vodiške Johance, kar mu je nakopalo včasih norčevanje, če ne celo grde napade na nasprotni strani.
Kmalu po nastopu svojega mesta se je pričel škof Jeglič pečati z mdslij0 •ustanovit5 slovensko gimnazijo z' internatom kot nekako boljše malo semenišče, poleg katerega naj bi ljubljansko •Alojzevišče še naprej obstojalo. Ves narod je njegovo zamisel podprl, dasi je podjetje terjalo ogromnih stroškov, ki so se krili zlasti iz škofijskih gozdov v Gornjem gradu. Nasprotniki so se v to ustanovo divje zaganjali, najsi je bilo v narodnostnem pogledu — takrat še n; bilo nobene druge samo slo-
'enake gimnazije — epohalnega pome-na- Vkljub težkočam je Jeglič uspel, ^»skrbeti je bilo treba za profesorski kader, sestavljen iz duhovnikov in za slovanske učne knjige, ki jih dotlej ni bilo. Samo z naravnost trmasto Jegli-čevo voljo je bilo moč to doseči. Ob prevratku je bilo naravnost odrešilno, da je takrat pri nas slovenizirano šol-«tvo že imelo slovenske učne knjige
iz škofove zaloge.
Jeglič je bil tudi politik; politiko je smatral za resen in važen del vsega katoliškega pokreta. V dnevno politiko n' dosti posegal, tozadevno je bil izrazit demokrat, še dosti bolj kot Missia. Pač pa je bil nekakšen razsodnik v Pöli.txnih zadevah; pri manjših odlo. čitvah sta se vedno obe struji podvrgli nJegovi razsodbi. Hujši je bil načelen sPor med dr. Šušteršičem in mlajšimi Pristaši, zlasti inteligenti, ki so se zavzemali za dr. Kreka. Jeglič si je dosti Prizadeval za pomirjenje. Ker pa dr. Šušteršič ni bil dostopen za nobeno popuščanje, se je Jeglič z vso odločnostjo *zjavil za Kreka. Bolelo je škofa zelo, da se je del duhovščine še naprej oklepal dr. Šušteršiča, ki je bil zdaj prodnik SLS izven stranke. V važnih slu-
Nadšlcof
Anton
Bonaventura
Jeglič
čajih je pa posegel tudi v izrecno politične akcije. Najvažnejša je njegova izjava za majniško deklaracijo, ki je šele s to izjavo postala pravi program stranke in pričetek vsesplošnega narodovega navdušenja. Proti pomislekom zaradi prevlade pravoslavja in sožitjem s polumesecem je njegova izjava izredno plodovito učinkovala, saj je kot bivši sarajevski pomožnj škof oboje od blizu poznal. Jeglič je dobil zaradi tega naslov jugoslovanskega Mercierja. V veliko uteho mu je bilo, da je cesar Karel ob prevratu pripadn:ke nasledstvenih držav odvezal prisege, njemu dane. Za škofa značilna je njegova pot v Pa. riz k Wilsonu, kamor je vodil deputa-cijo najvidnejših Slovencev, da bi rešil, kar bi se pri mirovnih pogodbah šc rešiti dalo. V prvih letih Jugoslavije se je obseg njegove škofije zaradi laške grabežljivosti začasno precej zmanjšal. Kot nesporen razsodnik je nastopal škof tudi pri drugih katoliških organizacijah, tako med akademiki (križarj") in delavci.
Če sem omenil, da so gornjegrajski gozdovi kril; doberšen del izdatkov za šentviške zavode, je pa Jeglič podpiral iz istih virov tudi slabo stoječe zadruge in celo privatnike, dokler ga ni pri tej dobroti zavrl stolni kapitelj.
Pri vsem tem javnem delovanju je pa Jeglič ogromno pisal. Ne samo pastirskih pisem in škof-jskega lista, am. pak tudi obširne knjige, ki so šle v deset in desettisočih izvodih med slovenski narod. Omenim samo redne izdaje Mohorjeve družbe, knjige „Mesija“ in „Na noge v sveti boj“, potem pa še razne aktualne brošure. Za neke brošure- o čistosti zakonskega življenja so bili nekateri naziranja, naj bi jih raje signiral kakšen zdravmk, toda Je-
glič je bil mnenja, da bodo bolj zalegle, če jih bo podpisal avtor, škof sam.
Njegova pobožnost je bila goreča. V ljubljanski stolnici, še bolj pa na deželi ob vizitacijah, je presedel dolge ure, včasih cele moči, v spovednicah. Z veliko pobožnostjo je opravljal posebne pobožnosti, kronanje brezjanske in le-montske Marije, posvečenje zvonov, cerkva in oltarjev. Mnogo je premolil, spet dolge ure in noči, pred Najsvetejšim. V teh molitvah je dobival navdih za svoje ogromno delo.
K0 je šel 1. 1930 v pokoj, star 80 let, ga je sveti oče imenoval za nadškofa. Prvi čas umirovljenja je preživel v Gornjem gradu, poznejši čas pa v samostanu v Stični. Tudi njegov pokoj je bila nepretrgana molitev, a tudi javnemu delu se ni mogel odtegniti. Tik pred smrtjo je na zboru slovenskih fantov v Celju povedal z govorniškega odra svojo preroško oporoko.
Umrl je 2. julija po celjskem zborovanju 1. 1937 za kapjo. Pokopal ga jo papeški nuncij ob asistenci vseh jugoslovanskih škofov. Množice pogrebcev so bile nepregledne. Zlasti je bil impozanten sprevod duhovnikov v ko. retljih; niso prišli samo vsi s Kranjskega, ampak številni tudi od drugod-Pogrebci so imeli zavest, da pokopavajo svetnika.
Mučeniški Rožman
Pri izberi svojega naslednika je imel škof Jeglič srečno roko. Korošec dr. Gregorij Rožman je postal 1. 1929 Jegličev koadjutor s pravico nasledstva in je bil ljubljanski škof potem od leta 1930 do 1. 1959, izvršujoč redne škofijske posle le do 1. 1945. Prej je bil profesor cerkvenega prava v Celovcu in na novo ustanovljeni ljubljanski uni.
Skof
Gregorij
Rožman
verzi, škof Rožman je z veliko vdanostjo sledil navodilom papeža Pija XL o katoPški akciji. Dočim Jegliču katoliška akcija nj potnenila z ozirom na njegovo prakso katoliškega pokreta nič posebno novega, je hotel Rožman katoliško akcijo izvesti v škofiji strogo po papeževih direktivah. Po prednikih vpeljane pobožnosti in discipline je vestno nadaljeval; uvedel še pobožnosti prvih petkov in sobot. Sploh je papeževo iniciativo povsod zelo cenil; zato se je pa tud' sam obračal na sv. očeta v važnih stvareh. Tako je interveniral v Vatikanu zaradi preganjanja Slovencev pod Italijani, nastop, ki bi zaslužil še podrobno ocenitev.
Po Jegliču je nadaljeval veliko čaščenje Matere Božje, širi! je posebno molitve k fatimslri Mariji. Prav tako je po Jegliču prevzel ljubezen do iz' seljencev in je kot škof obiskal, kot že prej Jeglič, ameriške Slovence. Gorenjec Jeglič je ljubil visoke gore, Korošec Rožman prav tako. Skrbel je, da so se v najbolj obiskanih planinskih postojankah brale redne nedeljske sv. maše.
Sijajni verski manifestaciji sta bili pod Rožmanom ljubljanski evharistični
*n kongres Kristusa Kralja. Pozidal je novo' semenišče in ga posvetil škofu Baragi, za čigar beatifikacijo se je zelo zavzemal.
V' poVtiko se v mirnih časih ni vme. ^avnl; popolnoma je zaupal politično delo velikemu dr. Korošcu. Ko pa je Prišel v Slovenijo okupator, se je škof Božman zdrznil. Demokratične Slovence ~~ sam je bil morda še večji demokrat kot Jeglič — je pozival k treznosti in na m.ah so voditelji vseh strank spoznali, da je on najpripravnejša osebnost za vodstvo poVtičnega dela. Zvest spet papeževemu svarilu pred komu. oizmom je z vs0 avtoritativnostjo svaril Slovence pred komunistično nevarnostjo. V takratni vsenarodni stiski je
Nadškof Anton Vovk
globoko odjeknila njegova velika spokorna procesija.
Grožnje komunistov proti .njemu so bile tako hude, da ga je stolni kapitelj pregovoril, naj se pred njimi umakne v svobodni zapadni svet. Doma so ga vseeno v odsotnosti obsodili na 18 let prisilnega dela.
V	izgnanstvu je med izseljenci vršil pravi apostolat. Zelo mu je bila pri srcu teološka fakulteta z malim semeniščem v Adrogueju. Umrl je 1. 1959 v Clevelandu in je pokopan pri slovenskih oo. frančiškanih v Lemontu.
Nadškof Vovk
Škof Anton Vovk (1959 — ) je doma v Vrbi v brezniški fari. Kaplano-val je v Metliki in Tržiču, kjer je tudi župnikoval. L. 1940 je postal kanonik v Ljubljani in nato še ravnatelj bogoslovja. Po odhodu škofa Rožmana je bil 1.	1946 imenovan za pomožnega
škofa in odtlej upravljal kot tak ljubljansko škofijo, prej pa že kot generalni Vikar. Po Božmanovi smrti je postal reden ljubljanski škof.
V	čas njegovega škofovanja pade petstoletnica ljubljanske škofije. On je trideseti ljubljanski škof. Povprečna doba škofovanja ljubljanskih škofov znaša torej pičlih 17 let.
Sv. oče Janez XXIII. je ob petstoletnici ljubljanske škofije povzdignil leto v nadškofijo. Prvi sedanji nadškof je baš msgr. Anton Vovk. Ne vemo dosti o njegovem delovanju; vsekakor je zelo težavno, kajti škofija ni bila še nikoli v tako težkih razmerah kot prav sedaj. Proti protestantizmu in jo-žefinizmu so se škofje lahko borili ali so se borili drugi dobri ljudje. Zdaj zahteva vodstvo škofije od ordinarija gotovo dosti previdnosti in samozata-jevanja. Kdor pa je prevzvišenega metropolita že prej poznal, mu mora za-
Kako je bilo na
izseljenskem
romanju
Dne 2. avgusta 1959. je rajni Pij XII. v Castelgandolfo pri Rimu podpisal apostolsko konstitucijo „Exul Farni li a“, ki ureja dušno pastirstvo za izseljence in begunce. V proslavo te obletnice so organizirali romanje vseh izseljenskih in begunskih -skupin po svetu za čas od 3- do 7. avgusta.
V petek popoldne in zvečer so prišli posebni vlaki iz Evrope; z njimi so prihajali tudi Slovenc; iz najrazličnejših držav v lastnih skupinah. Iz držav preko morja, pa iso prišli romarji z ladjami že začetkom tedna.
upati in z . velikim veseljem slišimo, kako priznava sv. oče Vovkove zasluge.
Obseg škofije se je s prestavitvijo jugoslovansko — italijanske meje spet povečal in morda bodo v doglednem mirnejšem času potrebne nove škofijske razmejitve. Mnogo visokovrednega, kar so ustvarili Vovkovi predniki, je moralo po sili razmer sicer v zatišje, a upamo, da se bo njegovo vladanje ob petstoletnici škofije izteklo v večjo božjo čast in da mu bo dal nebeški Oče vse preizkušnje srečno prestati.
Marijan Marolt

Pričetek slovesnosti
Slovesnosti so se začele v soboto 4-avgusta v cerkvi Marije Snežne, kjer je ob 8,30 opravil sv. maso tajnik kon-zistoriane kongregacije, v katero področje spada izseljensko vprašanje, kardinal Karel Confalonieri. Zbralo se je vsaj 5000 romarjev, ki so med mašo peli Slavo, Vero m Svet iz Angelske maše. Za napisi so se zbrale posamezne narodnostne skupine. V govoru po evangeliju je kardinal govoril o skrbi Cerkve za izseljence, pokazal tudi na Jezusa kot begunca, žrtev preganjanja, sočustoval s tistimi, ki so že dolgo let ločeni od svojcev ter j h pozival, naj ostanejo zvesti veri in krščanskemu življenju ter v apostolatu tudi drugim v tej zvestobi pomagajo. Slovenci smo se . za sv. mašo zbrali pred cerkvijo, nekateri pa so zaradi .poznega prihoda vlakov prišli k naši skupini kar naravnost v cerkev. Po dolgih letih smo se pozdravili znanci iz begunskih taborišč ali celo že od doma. Skupino je vodil dr. Pavel Robič, slovenski zastopnik v Vrhovnem izseljenskem svetu pri konzi-storialn; kongregaciji. Svoje skupine so pripeljali sledeči izseljensk; misijonarji: g. Kunstelj Ignacij iz Anglije, gg. Ig-
n*cij Čretnik, Stanko Kavalar in Ciril Lavrič iz Francije, gg. Vinko Žakelj ter Franc Kokel iz Belgije in Holandske, gg. Ciril Turk 'in dr. Felc iz Nemčije, gg. Anton Miklavčič in Janez Hafner iz Avstrije, Argentino pa sta zastopala gg. Anton Orehar in Stanko Skrbc. Iz Koroške so prišli pevci „Gallusa“ pod vodstvom dr. Vrbinca, ki je y°dil zbor v odsotnosti g. dr. Cigana • ^ nedeljo zjutraj so se pridružili s Koroške salezijanca gg. Alojzij Luskar in Silvo MiheVč, iz Severne Amerike dr. Andrej Farkaš, iz Kanade salezijanec
S.	Ceglar ter istotako salezijanski duhovnik g. Urbanek iz Španije, če omenim še malo skupino Slovencev v Rimu, je bil res zbran v malem ves slo-venski narod v tujini. Manjkala je samo Avstralija.
Pri svetem očetu
V nedeljo 5. avgusta zjutraj smo se romtarji zbrali v cerkv; sv. Petra, kjer je ob 7,30 maševal kardinal Pavel Ma-rella, dekan bazilike sv. Petra, nekdanji nuncij v Franciji. Med mašo so romarji peli, nekatere dele pa so v več jezikih razlagali zaradi lažje spremljave. Po sv. maši ob 8,30 pa so prinesli v bazdiko sv. očeta Janeza XXIII, ki so ga romarji sprejeli z navdušenim 'Ploskanjem. Ko se je papež vsedel na prestol ob oltarju sv- Petra, ga je pozdravil kardinal .Confalonieri ter mu Predstavil zastopnike 25 milijonov izseljencev in beguncev vsega sveta. Nato je sv. oče v skoro polurnem govoru pokazal skrb Cerkve za izseljenec do sedaj, in se ozrl v bodočnost, ko je omenil veliki problem emigracije, v katero gredo konkretne osebe, stopajoč v novo domovino kjer najdejo delo in sredstva za življenje. Vsa modrost naj ustvari znosno življenje teh izseljencev, ki se bodo vključ li v življenje dežele ter
pomagali k njenemu napredku. Vsi krogi naj stojijo ob strani, da se življenje čim lepše uredi in tako vključitev v novo deželo izvrši brez nasilja. Posebej bodo izseljenski misijonarji pod vodstvom krajevnih škofov, ki naj izvedejo določbe sv. Stolice, skrbeli za versko moralno življenje izseljencev. Nazadnje je pokazal še vprašanje preseljevanja v istih deželah, ko ljudje iščejo kruha in je treba stalnega sodelovanja med župnijami, odkoder ljudje odhajajo in tist'mi, kamor se naseljujejo, da v pravi gostoljubnosti res najdejo nov dom, ki jim :bo opora za njihovo stanovitnost v krščanskem življenju. Ko je poklical varstvo sv. Družine na vse izseljence, je podelil .svoj blagoslov navzočim, njihovim svojcem in vsem, ki skrbijo za blagor izseljencev.
Dar Slovencev sv. očetu
Po govoru je sv. oče odšel k posameznim narodnostnim skupinam, kjer so mu zastopzvki izročili simbolične darove. Slovenci smo mu izročili po treh zastopnicah v narodnih nošah kelih ter dve steklenici mašnega vina, slovenski cekar, nageljne, rožmarin in roženkravt.
Popoldne ob .pet h smo se pa Slovenci zbrali v argentinski cerkvi na trgu Buenos Aires. Tam so bile litanije, katere so ljudje peli; pri oltarju pa je bil p. dr. Anton Prešeren D. J. Po l tanijah je 'bila v cerkveni dvorani prijazna pozdravna akademija. Na začetku je dr- Robič pozdravil rojake iz vsega .sveta, katere kot goste sprejemajo rojaki iz Rima, nato pa je g. Kunstelj iz Anglije govoril o pomenu „Exul Famil'a“ za izseljenca. Povzel je okrožnico v kratkem navodilu matere, ko blagoslavlja odhajajočega otroka v svet: „Pa na Boga ne pozabi!“ Za tem je koroški zbor „Gallus“ zapel nekaj slovenskih pesmi, za kar smo mu bili zelo
hvaležni. Razdelile so se spominske podobice Marije z Brezij, ki je imela natisnjeno molitev izseljencev k Materi božji, kakor jo je sestavil Pij XII. Prav tako so razdelili Islovensko besedilo desete postaje križevega pota, ki ga je zvečer molil slovenski zastopnik ter govor kard. Ferrettija, ki ga je imel naslednji dan. Na tej prireditvi smo pozdravili nekatere slovenske duhovnike, ki živijo in delajo v Rimu: poleg p. Prešerna še g. Marka Kranjca in monsignorje doktorje Jezernika, Beleja in Bavdaša, več šolskih sester in drugh redovnikov in redovnic, čeprav je bilo prijetno kramljati, smo se morali kmalu posloviti, ker je bil za zvečer ob devetih določen sv. križev pot v Koloseju. Ganljivo je bilo: na sredi Koloseji, kraja, kjer je najbrže umrlo na tisoče krščanskih mučencev v prvih stoletjih, se je dvigal velik križ, ogrnjen z belim prtom, ob katerem so stali zastopniki posameznih narodov, ki so vsak v svojem jeziku molili premišljevanja za posamezne postaje križevega pota. -Slovenci smo imeli določeno deseto postajo; pred nami so bili med drugimi Kitajci, Slovaki, Poljaki. Vsa množ:ca je pri vsaki postaji po latinsko molila Oče naš in Zdravo Marijo. Ko go bile končane tr.olitve vseh postaj, so navzoči dvignili goreče sveče, ki so jih ves čas med križevim potom držali v rokah in zapeli: Kristus kraljuj, Kristus zmaguj.. . Nadškof mons. Carpi-no, prisednik konzistorijalne kongregacije, je vsem navzočim podelil blagoslov. Med petjem. Vere jc množica počasi zapustila Kolosej.
Ponedeljek, 6. avgusta
V ponedeljek, 6. avgusta, je bila ob 8 v baziliki sv. Pavla sv- maša za molčečo Cerkev, ki jo je opravil kard. J. Ferretti, nekdanji prisednik konzisto-
rialne kongregacije, ko je bil Pij XII. podpisal kostitucijo ,,Exul fam'lia“. Po evangeliju je imel sledečo pridigo: ,.Vesel sem, da morem biti z vam.i izseljenci, kateri imate vsak svojega Heroda in Egipet, kjer morate živeti, a imate tudi Jezusa, ki vas .s svojim angeiom varuhom. ščiti. Posebej se spomnimo danes ■s to sv. mašo Cerkve molka, ki ni Cerkev smrti, ampak življenja. Prav cerkev sv- Pavla, ki je pisal tako rad o Cerkvi kot skrivnostnem telesu Kristusovem, kjer 'vsi udje trpijo, če trpi eden. Za mučenci nekdanjih stoletij imamo trpine sedanjega časa. Tudi kdor je begunec zaradi Kristusa, mu bo povrnjeno. Prav tako je dragocena smrt tistih, katero hočejo nasilniki zamolčati. Molčeča Cerkev moli tudi takrat, kadar molči. Kristjan moli za vse, tudi za preganjalce. Sv. Klemen piše kristjanom. v Korintu, naj molijo za oblastnike, ki naj jim da Bog zdravje in trdnost, da -bodo izvrševali oblast, ne da bi komu delali krivico. Vsi kristjani morajo moliti vztrajno za tiste, katerim ni dano svobodno izpovedovati katoliške vere; kristjani po vsem svetu pa tudi molijo za sv. Cerkev in njenega poglavarja. Sv. oče na vigilijo cerkvenega zbora roti k molitvi. Kako dragocena je molitev molčeče Cerkve, ki prihaja iz velike bridkosti, v belih oblačilih s palmami v rokah..
Popoldne je bila določena zaključna prireditev kot skupna proslava desetletnice „Exul familia“ v športni palači pri Milvijskem mostu; zbralo se je okrog1 5.000 ljudi. Bilo je pet kardinalov (Oonfalonieri, Marella, Pizzardo, Aga-gianian), 14 škofov in rimski župan. Ogromna dvorana je bila bolj za točke, ki se vidijo, kot za one, ki se sVšijo. Zvočne naprave so slabo delovale, tako da skoro nismo slišali govorov kard. Confalonierija, rimskega -župana prof.
Škof Anton Martin Slomšek, katerega stoletnico smrti letos obhajamo, raste, dokler ne zraste iz njega svetnik, kj ga bomo častili nai oltarjih
SLOVENSKI FRANČIŠEK ŠALEŠKI
Mož radodarnosti
Ni pa bil njih namen, da bi si zaklade zTvrali s tem, kar so sebi pritrdi z zatajevanjem in uboštvom, tem-7* da bi toliko več premogli za čaist ”°zjo in zveličanje duš — bili so mož Radodarnosti- Za Boga in za blagor duš s° dal; in so darovali vse, kar so imeli kolikor so imeli, tako da jim je pogosto ostalo le še za potrebo. Večkrat 6e je prigodilo, da jih je kateri od njih duhovnikov prosil za pomoč v kak do-ker namen, ali odgovorili so:	„Zdaj
Van> nimam kaj dati, pa opomnite me drugikrat, kadar zopet dobim kak de-Včasih so obljubili večji znesek, ha lc nekoliko dali ter rekli: „Za zdaj morem več dati, pa opomnite me za Ostalo o pravem času, da ne pozabim.“ ^časih tisti, ki je prejel dobroto, še ^jih imena ni smel vedeti. Tako bere-710 v nekem listu iz leta 1847: „Pla-dujte za gospoda J. 100 goldinarjev in hm pišite, da dobrotnik noče biti imenovan.“
M«,,,,,	..
^lauco Della Porta; predsednika mednarodnega katol. izseljenskega odbora dames Norrisa in škofa msgr. Baldelli-Ja, predsednika Papeške dobrodelne organizacije- Posamezne narodnostne sku-hin.e so nastopile večinoma s folklorni, hii plesi, zelo lepo Slovaki in Litvanci, Slovenci in Italijani pa 9 petjem, škoda, da se je vse zelo slabo slišalo zaradi slabih zvočnih naprav Lepo je bilo vi-
Ta radodarnost pa pri njih ni bila le naravna mehkost in darežljivost, ampak prepričanje, da je dolžnost škofova, kakor sv. Pavel piše: „škof mora biti radodaren (pr. Tit 1, 7). Zato so nevredne berače ostro imeli in cestna beračija jim je bila prav v dušo zoprna. Zoper to beračijo so pogosto celo pridigovali in ljudi opominjevali, naj bodo dobrotljivi do domačih ubožcev, bolj ko morejo, pa naj ne zapravljajo iSvojih darov pri beračih, katerih potreb in vrednosti ne poznajo. Nekoč so po taki pridigi silno žaljiv list prejeli, v katerem jim jo neznani cestni potepin žugal hudo maščevanje, ako Bi še enkrat drznejo pridigovati zoper berače. Njih domači kaplan je bil miloščiniar za skrivne berače boljših stanov, njih stara teta pa miloščinarica za cestne berače. Njej je b;la dvojna miloščina predpisana. Večji Znesek je smela dati čedno oblečenim beračem, manjšega pa umazanim in raztrganim- Seveda so jih taki ljudje, ki hočejo le lenobo pa-
deti slovensko skupino v narodnih nošah, ki je z veliko rdečo marelo prišla na oder. Pevci „Gallusa“ iz Koroške so zapeli „žabe“ in „Završke fante“. Dobri dve uri je trajala prireditev. In s tem je bil zaključen uradni program romanja. Prva slovenska skupina je odšla že v torek zjutraj v Anglijo, druge pa naslednji dan.
ANTON OREHAR
sti in na stroške drugih dobro živet1, potem okoli ogovarjali, da so trdosrčni, neusmiljeni, lakomni. Vedeli so to, a So molče prenašali.
Vzrok takega obnašanja je bil namreč ta; prvič, da n'so s svojimi dari hoteli množiti cestne beračije, drugič pa, ker so vedeli, da irr,a do škofovega premoženja cela škofija pravico in da so duhovne- potrebe po škofiji prvi in n a/j višji cilj in konec (namen) radodarnosti škofove. In zares, kar to zadeva, njih radodarnost nj imela ne konca ne kraja, če je šlo za popravilo in lepšanje cerkva, za povzdignjenje Službe božje, za duhovne vaje 'n misijone, za izrejo dobrih duhovnov ali učiteljev, za tisk in širjenje dobrih -knjig: takrat jih ni bilo treba šele prositi za pomoč, ampak so jo sarm ponudili — pogosto celo vsilili. Resnica je, kar je nekdo po njih smrti zapisal v nekem dunajskem časniku: „Oni so postali čudodelnik, zakaj zdelo se je, kakor da bi r,e pičli
dohodki lavantinskega -škofijstVa množili sami od sebe, tako mnoga so bila dela, ki so jih Anton Martin storili v zveličanje svoj'h ovčic.“ Ta skrivnost se da le takrat razumeti, ako pomislimo, da so sami -sebi malo dovolili i” hoteli ubožno živeti in umreti- Kar so želel5, so tudi dosegli Bogu v čast in v blagor škofije. Ubožno so živeli, ubožno so umirli, kakor ubožec so hoteli biti tudi pokopan, česar nas bo njih oporoka prepričala. Tako so posnemali svojega birmanskega patrona sv. Martina, o katerem Cerkev poje: „Martin, tukaj ubog in ponižen, bog.lt v nebesa gre."
Mož neutrudne delavnosti
Kakor sv. Frančišek so bili tudi oni mož neutrudne delavnosti. V pridigi pri njih pogrebu je bilo rečeno, da jih ni nikdo kdaj videl brez dela; in to je popolna resnica. Praznovanja niso poznali in počitek so si dali le glede na svojo bolehnost; še celo, ako so se sprehajali, so s seboj nos i; papir in svinčnik, da bi si d obre misli zaznamovali, ki so jih imeli o tej ali oni reči. Večji del svojih lep h pisem so osnovali na svojih -samotnih sprehodih- Ako jim je bil dan za delo prekratek, so noč dostavili in s' spanje pritrgovali. še ko so bili nadžupnik v Vuzenici, so kaplani pogostokrat videli še ob enajstih luč v njih sobi in ob treh čez polnoči so že zopet vstali in pisali. Le tako ,se da tud' razumeti, kako so moglj v tistih kratkih letih spisati toliko obširnih knj'g. To neutrudljivo delavnost so ohranili tudi kakor škof. Eden njih strežajev je pravil, da mu je bilo najtežje povelje, zbujati jih zjutraj ob štirih, potem ko jih je slišal še pozno ponoči delati, šele po tisti hudi bolezni leta 1851 so počitek podaljšali do petih zjutraj.
DR. FILIP ŽAKELJ
(Konce prihodnjič)
Quo
vadiš?
180.
Cesar je bil res vzel Pro v voke ^er povzdignil oči. Ko je vstal, je v dvorani vise onemelo. Vsi so sedeli ka-*t0v okameneli. Samo Terpnos in Diode'', ki bi morala cesarja spremljati, sta kimala z glavami ter čakala prvega ^lasu od njega. Tedaj pa so se v pred-dVorju zaslišali nagli koraki.
181. X
„Ali boni dospel v mesto in še videl požar, če takoj odrinem,?“
„Gospod,“ je odgovoril konzul in vil voke, „nad mestom se vali morje plamenov. Dim duši prebivalce, ljudje omedlevajo ali od obupa skačejo v ogenj... Rim gine, gospodar!“
183.
Nastopila je mrtvaška tišina. Nihče se ni ganil, nihče ni črhnij besede. Tedaj pa je Vinicij planil kakor ponorel, strgal togo s sebe, v sami tuniki zdrvel iz palače ter vpil:
„Vae misero mihi — joj meni nesrečniku!“
Neron pa je povzdignil roke ter zamaknjeno zaklical:
„Gorje ti, slavno mesto Prijamovo!“
184.
Vinicij je komaj utegnil veleti nekaj sužnjem, naj jezdijo za nj'm, potem je planil na konja ter v temni noči podil proti Rimu. Golo glavo je pritisnil konju na vrat ter dirjal v sami tuniki in
Zagrinjalo, ki je zapiralo vhod, se odstrlo in v dvorano sta planila ce-oproščenec Faon in konzul Le-vsa upehana in prestrašena. Neron je naježil obrvi in vsi 60 se '‘Krožili pred njegovo jezo.
Faon je pokleknil predenj in drhte tačep
, »Odpusti, božanstveni cesar! V Rimu Je požar! Večina mesta je v plamenu!“
182.
, Na to novico so vsi planili s sede-z<2v. Na vseh obrazih je bilo brati presenečenje, grozo in skrb.
Cesar pa je odložil liro ter slovesno dejal;
»Bogovi me ljubijo! Videl bom go-r<^e mesto, da bom lahko končal spev
" Troji.“
Obrnil se je h konzulu in ga vprašal:
Hrjev
«anij,
kar na slepo. Zdelo se mu je, da mu za hrbtom. jezd: nesreča sama in mu vpije na ušesa: „Rim gori!“ Jezdec in konj sta v jasni mesečim bila podobna prikazni iz .sanj, ko sta letela mimo vil in temnih c'pres.
185-
Ko je pri mestu Ardeji premenjaval konja, je od Rima pridrvel jezdec in švignil mimo njega. Med topotom kopi!, je Vinici j razločil samo besedi: „Rim gine“. Ta vzklik mu je v duši obudil vse grozote gorečega mesta. Zazdelo se m,u je, da je mesto začelo goreti najbrž za Tibero, tam, kjer je stanovala Ligija. Polotil se ga je obup-Saj se ni mogla rešiti! Pri njej je sicer Ursus, a kaj bo koristila njegova moč, če pa je vse mesto le morje plamenov! Domislil se je zadnjih pogovorov na dvoru in cesarjevih želja, da bi videl goreče mesto. Da, Neron je dal zažgati Rim! On, nihče drugi! In če ga je dal zažgati, ali ni morda tudi zapovedal, naj ljudstvo pokoljejo, da se ne bi začelo upirati ?
186.
Drvel je naprej in njegov obup in žalost sta bila vedno hujša. Ko je zagledal v dalji žar gorečega mesta nad griči, je istegnil roke k nebu, posejali e m.u z zvezdami, ter začel prosili:
„Ne kličem vas bogov', ki vam svetišča zdaj gore, marveč Tebe, ki edini znaš biti usmiljen. Ti edini razumeš človeško boleč im, ker si sam trpel, da bi ljudi učil trpljenja in usmiljenja, če «i tak, kakor učita Peter in Pavel, tedaj mi reši Ligijo. Vzemi jo v naročje ter jo odnesi iz plamenov. Ti to moreš! In če nočeš storiti zaradi mene, stori zavoljo nje, ki te ljubi in zaupa vate!“
Ko je v mestu Ariciji, na pol poti
do Rima, jezdil mimo Merkurijeveg8 svetišča, stoječega v gozdiču, je p°d stebriščem že zapazil prve gruče begun-1 cev iz gorečega mesta. Cesta je bil8’ polna bežečih ljudi, ki so si svetili 8 plamenicami. Okoli sebe je slišal klic®: „Rim gori! R'm je morje plamenov! Bogovi, rešite mesto!“
188.
Pred krčmo, kjer so ga čakali njeg<yV1 sužnji, .-e mu je konj spotaknil in sedel na zadnje noge. Proti njemu je prijezdil oddelek desetih pretorijanceV’ Vin cij jih je začel spraševati, kateP del mesta gori. Poveljnik ga je vprašal kdo je, da zahteva odgovora.
„Vinicij, vojaški tribun in d vor ja11' Odgovori, če ti je življenje drago!“
„Požar, gospod je zadivjal v H‘-sC' nih kol'bah okoli Velikega cirkusa. so poslali nas iz Rima, je gorela ie sredina mesta- Predelov za Tibero ogeni še ni zajel, a kdo ve, kaj je zdaj. '/,a'
r<tdi dima in ognja se živa duša ne mono rešiti.“
189.
Ko je Vin cij odjahal naprej, je kmalu pridrvel do ped Albanskih gora. Visok hrib, pod katerim so v ravnmi tekli oboki rimskih vodovodov, mu je zastiral pogled proti mestu.
„Z vrha bom v'del Rim in ves požar,“ si je dejal Vinicij in pognal konja prot; vrhu.
Ko je dospel tja, je osupnil pred strašnim prizorom, ki se je prikazal njegovim očem.
190.
Vsa ravan je bila pokrita z d m.om, kakor z ogromnim, čisto pri tleh ležečim oblakom, v katerem so tonili vo-
dovodi, hiše, drevesa- Na koncu oblaka pa je na gričih gorelo mesto.
191.
Požar ni imel oblike stebra ali zuib-ija, temveč je bj podoben dolgemu žarečemu traku. Nad trakom se je dvigal val dima, čisto črn, le ob spodnjem robu rdeč in krvavo se bliščeč. Iztezal se je in se krčil in prelival kakor kača. Ta strahotni val je plameneči trak včasih čisto pokril, včasih pa je trak od spodaj ožaril ‘n pozlatil temni oblak. Oblak in trak sta se raztezala od enega konca obzorja do drugega.
192-
Ko je Vinicij gledal to strahotno sliko pred sabo, ga je v začetku pograbil še strašnejšj obup, da je Ligija izgubljena, A ko je stal vrh hriba in premišljeval, se je polagoma domislil, da je i» varuje samo Ursus in njegova sila, temveč tudi apostol Peter, božji odposlanec. Peter je vedel bodoče reči, torej je vedel tudi za požar —, kako bi mu bil potem mogel dejati, da. se njemu in Ligiji ne bo skrivil niti las? Ta rnsel mu je vlila tolažbe, poguma in novega upanja.
Ko je odjezdil dalje, se je le s težavo rinil po cesti, koder je mrgolelo beguncev na konjih, mezgih, vozeh in peš. Kričali so in kleli bogove, se tepli za prostore pod drevjem in stebrišči-Trume dVjih pastirjev iz Kampanije so prišle v mesto past zijala ali krast ter so zmedo šo večale.
193.
Ko je dospel na Apijsko cesto, je iz gneče in prerivanja na cesti videl zdaj mesto kakor na dlani pred sabo. Objemal ga je strahotni požar, jz katerega je žehtela silovita vročina.
Tu je srečal senatorja Junija, ki mu je povedal, da gori plemiška četrt in Karine, kjer je bila Vinicijeva hiša, da pa do Zatiberja ogenj še ni mogel pro^ dreti. Zaupal mu je tudi, da ni bilo dovoljeno gasiti ali kaj reševati. Ljudje vpijejo, da je bil požar zapovedan.
104.
Pri svetišču boga Marsa, tik pred mestom, so se ljudje pobijali za prostor. Vlomili so v svetišče ter se gnetli celo po večjih grobnicah. Pobegli sužnji in gladijatorji so pretepali in ropali meščane- Sodrga, ki so jo sestavljali Azijci, Afrikanci, Grki, Tračani, Germani jn Briti, je divje in rauzdano razsajala. Sredi te valoveče gneče bo se bleščale čelade pretorijancev, ki so imeli a pobesnelo sodrgo prave bitke, da bi varovali bežeče meščane.
195.
Vinicij je videl, da zaradi vročine in gneče ne b0 mogel tod v mesto,
temveč da bo moral o kol; njega priti za Tibero. Ker je bil brez orožja, je pokl'cal stotnika, ki je z oddelkom pretorijancev branil (svetišče- Prevzel je sam poveljstvo nad oddelkom ter začel z njim razganjati množico ter -si delati pot skoznjo. A ljudje se niso hoteli umikati. Grozili so vojakom in cesarju-Prizori, ki jih je Vinicij videl spotoma, so ga do kraja prepričali, da je Rim res dal zažgati Neron sam.
196.
Predel za Tibero še ni gorel, toda dim, kj ga je gnal veter od drugod, je Ibil neznosen. Ljudje so v trumah bežali. Ko je Vnicij prijezdil že blizu L'-nove hiše, sta se na cesti srečali dve množici, ki je vsaka bežala na svojo stran. Začeli sta se bojevati za pot. Pretorijanci so zaostal' in Vinicij je bil sam. sredi gneče- Ljudje so v njem spoznali dvorjana in so mu začeli divjo grcrziti. Nekdo je s kijem treščil nje-
Ko ve ga konja po glavi, da je zdivjal *'('r začel drveti kar čez ljudi.
Ko ni megel zarad' gneče več jahati, Jp skočil s konja ter se peš rinil dalje. Nazadnje je skozi dim zagledal cipre-se na Linovem vrtu. Hiše naokoli so vse gorele, samo Linov dom je bil še nedotaknjen. Vrata so bila zaprta, toda Vinici j je sun'1 vanje ter jih odri-•dl. Hiša je bila prazna in tudi glasu ni bilo slišati v njej- Le od daleč je zdaj zadonelo otožno rjovenje divjih zveri, kakor tist: večer, ko je Ligijo po-. slednjič videl.
v 1!>8.
Planil je v Ligijino sobico, pa ni Prvi trenutek zagledal nikogar. Bilo je tem.no. Edino luč je dajala svetilka, ki Je gorela pred križem. Ko se je razgledal, je na postelji našel „capitum“: obleko, ki so jo ženske nosile prav spodaj. Pritisnil si jo je na ustnice, si jo v'i'gel čez ramo in iskal naprej. Vse je bilo prazno, Očitno so se Ursus, Ligi-Ja in Lin rešili. Treba jih bo iskati Pied množicami .za mestnimi vrati!
199.
Bil je zadnji čas, da je stekel iz hiše, zakaj ogenj je že segal tudi po njej. Bežel je po gorečih cestah, ogenj Pa ga je preganjal bolj in 'bolj. V ustih je imel okus po sajah in smoli, v grlu Ka je žgalo-, kri mu je silila v glavo. 1'unika se mu je na več krajih vnela, Pa se ni zmenil za to. Tekel je naprej-Zadušilo hi ga bilo, da ni imel Ligijine obleke, ki si jo je pritiskal na usta-Opotekal se je kakor pijan.Pričakoval Je> da ho zdaj zdaj padel v morje plamenov.
Primorske vesti
GORIŠKI NADŠKOE NA OBISKU
V KATOLIŠKEM DOMU
Goriškim Slovencem, ho ostala nedelja 8. julija v neizbrisnem spominu. To je bil dan prvega uradnega srečanja s svojim škofom msgr. Andrejem Pangra. ziem. Prih teli so Slovenci iz mesta in iz podeželja in napolnili prostorno dvorano Katoliškega doma. Ob vhodu v dvorano je prevzvišenega pozdravil msgr. Alojzij Novak, starosta goriških duhovnikov. Poudaril je, kako je Katoliški dom namenjen predvsem naši mladini, da smo narodna manjšina v Ita liji priznana od najvišjih oblasti m da je naša vdanost Cerkvi že tradicija, ki prehaja iz roda v rod.
Viharno ploskanje je nato pozdravi lo prihod nadškofa v dvorano. Tu so mu deklice izrekle dobrodošlico in mu izročile šopek cvetja. Združeni pevski zbori so mu pod taktirko č. g. Stanka Jerici-ja zapeli slovesen „Ecce Sacerdos Magnus“. Sledil je govor msgr. Močnika v italijanščini in slovenščini v katerem je prevzvišenega seznanil z našo zgodovino in našimi razmerami ter prikazal pomen škofove službe in težke naloge nadpastirjev. Sledil je obsežen pevski program, v katerem so nastopili pevski zbori iz mesta in dežele. Po govoru dr. Martma Krannerja, ki je goriškega nad škofa pozdravil v imenu katoliških lau kov in izobražencev ter povdaril nenehno borbo Slovencev za obstoj v tem obmejnem pasu, je stopil na oder sam goriški nadškof Pangrazio. Pozdravil ga je tako mogočen aplavz in tako prisrčno navdušenje, da je bil nadškof globoko ganjen, še njegov govor je občinstvo neprestano prekinjalo z navdu-
šenimi aplavzi. Gospod nadškof je izrazil svoje zadovoljstvo nad tako prisrčnim sprejemom ter izrekel pohvalo nad Katoliškim domom, ki je sad modrosti in preudarnosti. Povedal je tudi, kako mu je silno žal, da ne more še govoriti v slovenščini, a da bo prihodnjič slovenske vernike nagovoril v njihovem jeziku, ker se je že začel učiti slovenščine. Zanj manjšine ne obstojajo, je še povdaril, kajt; vsi predstavljajo enak delež z ostalimi. Mogočna pesem, Marija skoz življenje, ki so jo «kupno s pevci peli vsi udeleženci, je zaključila prisrčno, domače slavje in zapustila v vseh najlepše vtise in najlepše upanje, da nam bo novi škof vedno dober in pravičen oče.
ZASTOPNIKI KAT. ORGANIZACIJ
PRI NADŠKOFU
V petek 6. julija je goriški nadškof Pangrazio sprejel v avdienco številno predstavništvo slov. kat. organizacij iz Gorce in okolice. Zastopane so bile sledeče organizacije: Katoliška prosvetna zveza, SKPD iz Gorice, Pevme in števerjana, Marijina družba, Fantovska Mar. kongregacija, SKAD, Aipostolstvo molitve, dekliški krožki in cerkveni pev. zbori iz Podgore, štandreža in Doberdoba ter športno društvo Olimpija. Predstavnik organizacij je v imenu vseh nagovoril nadškofa in izrazil vdanost in pripravljenost vseh za čim tesnejše sodelovanje s cerkveno oblastjo. Nadškof se je od svoje strani zahvalil in povedal nekaj misli, ki naj bodo vodilo pri delu kat. organizacij, zlasti še med mladino.
SKUPNO ROMANJE V ASSISI
Tržaški in goriški Slovenci so letos poromali v Assisi, v kraje, kjer je živel «v. Frančišek. Med potjo so si ogledali še Raveno, republiko S. Marino,
Rimini, nazaj grede pa Sieno in Flo-. renco. Povsod jih je spremljala slovenska pesem, molitev in dobra volja, ki je mnogo pripomogla k dobrem.u uspehu letošnjega romanja. Potovali so s tremi avtobusi, ker se ni priglasilo zadostno število romarjev za skupni vlak. , Romanje so vodili slov. tržaški duhovniki.
OBČNI ZBOR ZVEZE SLOV. KAT. PROSVETE
Po sm.vti prof. M. Fileja je tudi v Zvezi nastala vrzel, saj je bil vse od ustanov:tve on njen predsednik. Zato je bil sklican občni zbor, na katerem s» odborniki podali pregled številnega dela izvršenega v troh letih obstoja. Msgr. Močnik je nato v lepem, govoru povdaril, kako je potrebno, da ohranjamo tradicije na kat. podlagi in bodril k složnost’, miru, ljubezni in razumevanju-Po razrešnici staremu odboru so sledile volitve novega. Predložena lista je bila sprejeta. Za novega predsednika Zveze je bil izvoljen č. g. dr. Kazimir Humar-
STOLETNICA ROJANSKE IN BAZOVIŠKE CERKVE

Letos obhajata dve zelo ugledni fari tržaške okolice stoletnico obstoja farne cerkve; to sta rojanska in bazoviška fara. V rojanski cerkvi se je v sto letih trudilo kar 22 duhovnikov. Sedaj je duša vsega vezskega in kulturnega življenja v rojanski fari č. g. kaplan Stanko Zorko, ki je z velikimi težavami in ž"lavo vztrajnostjo dozidal lansko leto krasen Marijin dom. Nič manj agilen ipa je bazoviški g. župnik Marijan Živec, ki je pred desetletjem sezidal lepo farno dvorano v katerj se stalno vrstijo prireditve in kino predstave-Stoletnico so v Bazovici lepo prazno vali z zaključno procesijo po vasi.


OD
DOMA
LETOŠNJI NOVOMAŠNIKI
. Na praznik sv. Petra in Pavla so biH v ljubljanski in mariborski sto!. ^ci posvečeni v mašnike naslednji diakoni:
Iz jugoslovanskega dela goričke nadškofije: Klemenčič Drago, župnija Što-™l1až; štekar Franc, Kojsko
Iz ljubljanske nadškofiie:	Kiaštrun
Junije!, Preddvor; Merzelj Ciril, Prim-$kovo; Mežan Adolf, Trebnje; Sporn pavel, .Sv. Jakob v Ljubljani; Šuštarič J°že, Sem.ič; Voljč Janez, Vrhnika; Zu-Panc Marijan, Rovte; Žagar Janez, Sta-ra Loka.
Iz mariborske škofije: Fakin Anton, Majšperk; Rozman Marijan, Gotovlje; ®lpoš Jože, Pertoča-
Iz dela tržasko-koperske škofije v Sloveniji in slovenskega dela reške šk<* lije: Požar Anton, Hrušica; Prelc Franc, Rodik; Ravbar Bojan, Dutovlje; Valente Rafael, Trnovo-Iilirska Bistrica.
Ilirska kapucinska provinca: Jauk Bernard, Sv. Jurij v Prekmurju; Kun. Äek Joahim, iZabukovje nad ,Sevnico; Recek Gabrijel, Sv. Jurij v Prekmurju.
Molimo za naše novomašnike in pro-
simo Boga, naj blagoslavlja njihovo delo v Gospodovem, vinogradu!
LJUBLJANA — MISIJONSKO MESTO
Ljubljanski m'sijon je končan. Kdor bi ljubljanske župnike vprašal, ali so z uspehom zadovoljni, bi dobil najbrž odgovor: Še kar. Ui'pch je tak, kakor je uspeh misijonov večjih mest dandanes sploh- Seveda b; bil lahko večji. Pravi uspehi so seveda skriti v dušah in ti se ne dajo meriti,
Na misijon smo se dolgo, skoro eno celo leto pripravljali. Načrtno so bili misijoni najprej v daljtv, nato v bližnji okolici Ljubljane. Načelo , je bilo: misijon mora biti povsod, kamor sega vpliv mesta. Ti mis joni v okolici so obrodili velike sadove. Mnogo župnij se je duhovno prenovilo in prebudilo. Ker so pa uspehi misijona v prvi vrsti odvisni od božje milosti, je bilo treba ljubljanski misijon pripravljati z vztrajno in gorečo molitvijo. Duhovniki, redovniki in redovnice mesta so že od zgodnje lanske jeseni stanovitno moVli za uspeh misijona. Tudi bolniki so bil; naproše-n$, naj darujejo svoje trpljenje in svojo zapuščenost za mision.
/ adventom smo začeli javne molitve za misijon. Po vsaki pridigi in pri vsak; maiii ' • Ti; • ijah smo skupno molili prelepo Slomškovo molitev, naj bi Bog ganil srca vseh: tisti, ki ga ljubijo, naj bi ga še bolj ljubili, drugi pa naj bi se mu zopet priblžali. Spovedno se je začela načrtna otroška misijonska akcija. Otroci so prinašali svoj „duhovni denar“, svoja dobra dela in svoje žrtve, pri mladinski maši na oltar. Po številnih ljubljanskih župnijah so otroci zelo veliko pripomogli, da je misijon v nj:h župnijah uspel. Tudi odrasli šo nabrali in darovali zatajevanja za misijon. Za uspeh misijona je bilo opravljanih nešteto maš, molitvenih ur in drugih pobožnost', v čemer so posamezne župnije pokazale iznajdljivost in pestrost. S prvo predpostno nedeljo so se začele po vseh župnijskih cerkvah pridige o namenu misijona in o misijonarjih. Tako so bila tla pripravljena-
Dne 5. aprila zvečer je 30 misijonarjev začelo z misijonsk'mi govori. Istočasno zjutraj ob pol devetih in zvečer ob šestih ter polosmih, je bil v vseh cerkvah govor z isto vsebino. Spored govorov je bil načrtno pretehtan in Ljubljani prilagojen. SestavTi so ga najbolj izkušeni misijonarji vzajemno. Razen teh skupnih govorov so bili v vsaki župniji po krajevnih potrebah še različni priložnostni govori, posebej pa za mladino. Ker so bila vabila na misijon razposlana po vsej nadškof ji, raz danih je bilo skupaj 47.000, so k ljubljanskemu misijonu prihajali verniki z vse dežele: od Novega mesta in Kočevja, iz gorenjskega kota in Primorske pa celo iz Prekmurja- Tako je b"l to dejansko misijon za vso deželo. Vpliv Ljubljane tako sega po vsej Sloveniji.
Misijon je trajal deset dni. V vsaki župniji je bil dvakrat stanovski govor
za žene in dvakrat za dekleta, po en-krat pa za može in fante. Kritična toč' ka vsakega misijona je obisk mož i11 fantov pri stanovskem govoru. V cerkvah ljubljanskega centra in v dveh župnijah na periferiji je bila udeležba mož in fantov zelo velika. Po sedanjih olajšavah glede posta pred obhajilom so vsj šc isti večer po opravljeni misijonski spovedi lahko prejeli obhajilo. Otro' '• ci so se zbTali vsak dan, dopoldan in popoldan, kakor so bili prosti. Bolehni in onem,ogli so imeli posebno pobožnost-Prav tako je bila zase pobožnost za ] otročičke, ki so prejeli poseben blago- ; slov. Sklepna pobožnost je bila kar po vseh župnijah tako obiskana, da so ver-n:ki morali stati tudi pred vrati.
Tn rezultati ? Misijoni v mestih da' nos nikjer ne zajamejo vseh, ki so še verni. Tako je bilo tudi v Ljubljani-Dejstva so takale: v Ljubljani stanujejo verni in neverni ljudje. Med ver-n:mi je presegajoč odstotek brezbrižnih-To so taki, ki se cerkveno poroče, dajo otroke krstiti in do birme k verouku in hočejo imeti cerkven pogreb; ne spadajo pa niti med nedeljnike niti med velikonočmke niti ne poznajo več družinske molitve. Med praktičnimi verni' ki je pa klena elita, ki je ni malo. Tako je Ljubljana kakor evropska mesta vobče pravzaprav misijonska dežela, potrebna mnogih oznanjevalcev evangelija. Dušni pastirji, ki bodo dajali odgovor tudi za ovce, ki so se oddaljile od Kristusove črede, so v Ljubljani postavljeni pred iste probleme, o katerih bo razpravljal prihodnji vesoljni zbor: kako prinesti veselo oznanilo brezbrižnemu človeku našega časa-
V času ljubljanskega misijona je bilo razdeljenih 80.000 obhajil.
In za naprej ? 'V vsaki župniji je treba imeti krog vernikov, ki za p°-
rebe župnije veliko moli. Božje kraljc-jitv° se zida z milostjo, ki jo je treba 'Prositi in s trpljenjem tako rekoč izsiliti.
Da bo misijon obrodil trajne uspe-e> ho prihodnje leto cvetni teden po vfeh ljubljanskih župnijah ponovitev mi" Sljona.
D Poročila gen. v'k. dr. J. Pogačnika
IZ ljbljanske NADŠKOFIJE
v Osebne spremembe: Anton Gornik, 2uPnik in dekan v Šmartnem j>ri Litiji, 6 hil imeoovan za častnega kanonika stolnega kapitlja v Ljubljani; Peter , ajtiik, bivši dekan in župnik v Kočev. J*1! sedaj župni uprav, v Kropi, in Vik-°r'jan Demšar, bivši dekan in župnik Ribnici, sedaj župni uprav, v Komen-’’ sta dobila častni naslov „dccanus e,t,eritus“; Janko Prezelj, žup. uprav.
zdravljenju, je bil imenovan za žup. Prav. župnije Sv. Katarina; Jakob Sa-upok- duhovnik zagrebške nadškofije, se je naseVl v šmartinu pri ^anju.
IZ MARIBORSKE ŠKOFIJE
Dekanijski liturgični svetovalci. Ma-levi breg: dr. Vinko Frangeš, °_ni kanonik in župnik vikar; Dravsko h°lje; Ivan Voda, župnijski uprav, v t’ Janžu na Dravskem polju; Kozje: Piko Kolman, prodekan in župnijski aPrav. v Kozjem; Rogatec: Štefan Zver, ^tipnijski uprav, v Žetalah; Slovenske I °njice: Štefan Kušar, župnik na Keb-Jui Stari trg: Jože Škorjance, nadžup-- v Šmartnem pri Slovenj Gradcu; aleška dolina: Friderik Kolšek, kaplan V 'tratnem pri Velenju-p Dne 20. 5. 1962 je umrl v Dobovi i«nc Molan, upokojeni župnik od Sv. °lfenka na Kogu, star 70 let. Naj po-čiva v miru!
NOVEMBER
Splošni molitveni namen:	Molimo,
da bi vrhovni škof-papež po daru posebne pomoči Svetega Duha predsedoval vesoljnemu zboru z vso možno modrostjo in pogumom.
Molitvena zveza za slovensko domovino: Mesec november je posvečen vernim dušam v vicah. Ko se bomo spominjali naših dragih pokojnih, ne pozabimo vseh onih tisočev Slovencev, ki so izgub'li življenje med in po zadnji vojni. Z molitvijo, s svetimi mašami in s pokoro jim moremo pomagati; duše v vicah pa bodo pr; Bogu posredovale za nas in za našo domovino.
Misijonski molitveni namen: Molimo,
da bi socialni nauk in akcija Cerkve mogla rešiti nerazvite dežele pred nevarnostjo brezbožnega materialima.
V LOURDES SMO POROMALI
V nedeljo, lf. avgusta — med Vnebovzetjem. Dev.ce Marije in praznikom brezmadežnega Srca Marijinega — smo Slovenci Velikega Buenos Airesa poromali v Lourdes — argentinski Lurd, kjer kraljuje lurška Marija.
Romarski dan je bil izredno lep. Čeprav je uradno itu zima, je bila prava pomlad. Zbralo se je veliko rojakov; po splošni sodbi več kot prejšnja leta; računajo, da jih Je bilo nad poldrug tisoč.
Romarska pobožnost se je pričela na vrtu ob lurški votlini- lm.eli smo najprej sv. rožni venec s petjem Marijinih pesmi. Po rožnem vencu je bila procesija z Marijinim kipom, ki so ga nosili slovenski fantje. Za križem, dolgo vrsto mož in fantov, narodnimi nošami deklet, fantov in otrok so stopali duhovniki in bogoslovc', zatem pa slovenske redovnice in dekleta ter žene.
Po procesiji je stopil na prižmico č. g. župnik France Novak. V prepričevalni besedah je vse navdušil k zvestobi do Cerkve, duhovnikov in Bogu-Ob petih popoldne je bila skupna sv. maša s petjem, ki ,ga je ves čas romanja
Med nami v Argentini
vodil č. g. Jože Jurak. Maševal pa j” g. dr. Alojzij Starc.
S pesmijo „Marija, skoz’ življenj6“ smo se poslovili od lurške Marije 6 sklepom, da se bomo tretjo nedeljo y avgustu leta 1963 zopet zbrali.
DESETI SOCIALNI DAN
Slovenci v Argentini smo letos ime*’ že 10. socialni dan. Bil je v nedelj0-12. avgusta, v Slovenski hiši v BuenO-4 Airesu.
Tema socialnega dne je bila: Star' in mladi. Po sveti maši udeležencev, k' jo je daroval č- g. župnik Gregor Malije g- Avgust Horvat, predsednik stalnih socialnih dni pričel s program°n> V predsedstvo so bili izvoljeni: dr. Leopold Eiletz, gdč. Metka Železnikar in Stane žužek. Na sporedu so bila tri predavanja: dr. Ignacij Lenček je S°; voril o temi: „Staro in novo“, — nekaj načelnih misij o tradiciji in napredka-Dr- Tine Debeljak je obdelal vprašanj* pod zgodovinskim vidikom. Mark0 Kremžar pa je nakazal, kako je stairmi in mladimi danes, med nami, v tujini.
Vsa trj predavanja so udeleženci med katerimi je bilo precej mladine, 1 veseljem pozdravili. Po razgovoru s° bili sprejeti sledeči sklepi.
RESOLUCIJE 10. SOCIALNEGA DNE
Na 10. socialnem dnevu, ki je bil v nedeljo, 12. avgusta v Slovenski hi-81
v Buenos Airesu in katerega tema je bila: „Stari in mladi“, so bile sprejete sledeče resolucije:
1.	Življenje v družbi se stalno ob-navlja, eni prihajajo, se rodijo, drugi odhajajo, umirajo. V vsakem trenutku in vedno so prisotne tri generacije, to je mladost, zrelost in starost.
2.	Sodelovanje generacij vsake človeške skupnosti je neobhodno potrebno. Brez njega ni urejenega življenja, zaželenega napredka in socialnega miru. Zato je dolžnost vsake in vseh gene-racij, da to sodelovanje iščejo in ga
uresničijo.
3.	V vsakem življenju je sodelovanje generacij večkrat težko. Različnost okolja in dobe, v kateri se je vzgajala vsaka izmed njih, jim je vtisnila močne Posledice, ki se izražajo v mišljenju, dejanjih in vrednotenju in pojmovanju življenja in družbe na splošno. Zato sodelovanje zahteva obojestranskih žrtev, potrpljenja in odpuščanja.
4.	Starejši generaciji morata mlajši izročiti narodna in verska izročila, tradicijo, delo in ustvaritve preteklosti. Truditi se morata za urejeno življenje v družbi in take socialne, gospodarske, kulturne in nravne življenske pogoje, da sc bo mladi rod lahko času in potrebam primerno vzgojil pripravil za ü vljenje in bo obenem tudi čimbolj zavarovan pred težavami bodočnosti. Potrpeti morata z revolucionarnostjo, nestrpnostjo in nepočakanostjo mladih, učiti jih z zgledom delavoljnosti ter uravnavati mladostne sile in idealizem k idealom in ustvaritvam trajne vrednosti.
5.	Mlajša generacija mora spoštovat; starejše, ker iz tega izhaja lastne sreča bodočnosti. Sprejeti mora preteklosti in na njen'h zdravih temeljih graditi novo. Staro je treba spoštovati in 'zpopolnjevati z novimi izsledki- Zave-
dat; se mora, da je poznanje preteklosti predpogoj za nove ustvaritve. Staro se vedno preliva v novo. Kdor ne gradi na starem, ostane na stopnji primitivcev in ne more napredovati. Izročeno dediščino je treba izpopolniti, po stavitj na raven sodobnosti ter se pripraviti s čutom odgovornosti na čas, ko bo treba vse duševno, nravno in tvarno bogastvo izročiti poznejšim rodovom.
6.	Treba se je izogibati borbe. Zgodovina nas uči in tudi naša daljna in 'bVžnja preteklost nam pokažeta, da je borba med generacijami škodljiva. Kot r vseh težavah je tudi tukaj treba iskati moči in solidarnosti s pomočjo vere, ki je najmočnejša življenska vez, skupen zaklad vseh tistih, ki hočejo hoditi po poti, ki vodi k Očetu človeštva.
7- Sodelovanje generacij v slovenski izseljenski skupnotsi je še posebej izrednega pomena. Tega se moramo vsi in vsak zavedati in po tem uravnavati postopanje in udejstvovanje.
8.	Starejši generaciji morata posre dovati narodnost, vero, izročilo, zgodovino in kulturo mlajšim rodovom. Ve lik greh imajo vsi tisti, ki to dolžnost zanemarjajo. Mladini je treba nuditi možnost in priložnost, da se -bo lahko s tem seznanila in tudi sprejela. Treba je pripraviti take pogoje in okoliščine, da bo to mogoče sedaj in v bodoče. Temu naj služijo organizacije, domovi, tiskana in govorjena beseda-
9.	Mladi rod, ki raste in se vzgaja v tujini se mora zavedati, da mora svoje znanje in poznanje življenja -graditi na temeljih, iz -katerih je vzklilo njihovo življenje, to je slovenskih. Zato mora sprejeti in poznati besedo, kulturo in vero svojih očetov , jo ohraniti, dopolniti, ker le to pomaga k ustvaritvi trdnih temeljev za poznanje kulture in vrednot družbe, v kateri živi. Tako se
bodo vzgojili v uravnovešene osebnosti in uveljavili v tujem svetu, v ponos sebi in narodu, iz katerega so izšli. Tudi sami morajo sodelovati, pomagati in prispevati k izpopolnitvi ter ohranitvi ustanov, ki jih nudi narodna skupnost.
GOJENCI ROZMANOVEGA ZAVODA
SO NASTOPILI
Mod rojaki je že pravilo: „Kadar Adrogue nastopi, je lepo, zato tudi lepa udeležba.“
V' nedeljo, 26. avgusta, so zopet nastopili gojenci škofovega zavoda, 35 po številu, v dvorani Presvetih Src, na trgu Irlands, ne daleč od Slovenske hiše.
■Po uvodni recitaciji je bilo še šest prizorov, kater h motto je bil: „Preljubo veselje, oj kje si doma?“ Med posameznimi prizori je bilo branje Slomškovih Drobtinic-
Da je prireditev izvrstno uspela imajo največ zaslug: dr. Branko Rozman. prefekt gojencev; prof. Alojzij Gerž'nič; ga. Iva Vivodova; g. Niko Jeločnik ter sedanji in bivši gojenci.
S to prireditvijo je Rožmanov zavod proslavil stoletnico smrti Antona Martina Slomška in desetletnico svojega obstoja.
SLOVENSKI SREDNJEŠOLSKI TEČAJ
Poleg osnovno,šol&k;h tečajev, v katerih je po Argentini okrog 700 slovenskih otrok, imamo v Slovenski hiši v Buenos Airesu še slovenski srednješolski tečaj, katerega obiskujejo naši srednješolci in srednješolke. Tečaj jo vsako drugo soboto od 15,30 do 17,30-Obiskuje ga okrog 50 dijakinj in dijakov. Razdeljeni so v dva oddelka: višje-in nižjega. V višjem poučujejo: verouk g. direktor Anton Orehar (v času nrkothpst' ga je nadomeščal rektor semenišča dr. Franc Gnidovec), slovenščino prof. Geržinič, zgodovino g. Jur-
Tri zaobljube
POVEST IZ SLOVENIJE
SPISAL JANEZ JALEN
„Sem bil ukazal - zakuriti. Stara kri je hladna, mlada pa prevečkrat pr* vroča. Sem sani. to zagrešil. In sedaj premišljujem, kako bi popravil.“
„Oh, ne bodite no. Kar je bilo, je bilo. Kdo bi nazaj mislil,“ je zamahnil Pdtlalin z roko.
„Veš, Janez, čeprav s; trden gospodar in imaš že za možilo zrela' dekletai jih pa kljub precejšnji doti, ki sc jim obeta, ne boš lahk0 oddal. Vedo povedati, da niso nič kaj prikupne. Kdor bo katero vzel, bo vzel le bolj doto kakor ženo.“ Janez je malo zardel in ni vedel kaj reč;. Iz zadrege ga je rešila Lenka, ki je prihitela iz kuhinje.
„Očal Ne vstajajte! Malo še poležite. Že jaz postrežem uglednemu gospodarju Petelinu z Rodin.“
„Od kod me poznaš?“
„Izpod Brosca.“
„Tok, ti si tista —?“
„Katera ?“
-m
če c "n g. Marko Kremžar, slovenski zemljepis pa g. Avgust Horvat. V nižjem pa se ukvarjajo z dijaško mladino: g. direktor Orehar (nad. dr. Gnidovec, verouk; g. Tine Duh st. slovenščino; g. Tine Debeljak ml. zgodovino in g. Jože Poznič, zemljepis.
„Ki se je zavoljo nje izgubil Markov Klemen in Ruskem.“
„Tudi meni bi bolj prav hodilo, če bi sc ne bil.“
„Tako —je široko zazijal ščeti-nastih las Janez Petelin. Zvrnil je v naglici požirek .brinjevca, plačal in od-•Irdral naprej proti Kranju.
Pod noč se je speti oglasil. Tokrat Je pa vrivezal konja k rampi, ga odel a kocem in prisedel k staremu Roku-Prav tisti čas, kakor Petelinu na ljubo, ril bilo nobenega gosta. Naročil je p«l"č vina, ki mu ga je stari Rok sam. natočil. Lenka je bila na polju, ko je zadnje čase ostala sama za vse. Petelin je natočil in iz spoštovanja 'Oapil Roku. Stiarček je iz vljudnosti res srknil požirek v na.
„Le pijte,“ je silil .Janez-„Naka. Saj veš, da mi ga ne manjka. Se mi pijača kar nič več ne prileže, «ajši mi povej kaj novega.“
„Kakor nalašč,“ je Petelinu srce poskočilo. „Pri nas na Brezn'ci je nova cerkev, že ogrodje stavijo na obok.“
„Ta novica je pa tako stara, da sc je plesen loteva. Saj se skoraj bokala ne sp'je pri nas, da bi pogovor ne nanesel na kritiške in rodinske puntarje. Saj jih razumem, glavtneže. Toliko «previdnosti bi pa vendar le morali 'metli, da spada farna cerkev na sredo •are, ne pa v kakšen zagon. Imenitnost vasi gor ali dol! Cerkev na sredo fare!“ Rokove besede so Petelina kakor božale. Zatrdno je bil prepričan, da ima najmanj še stotake v žepu. Tako se Kospodu Saleziju za vselej prikupi. In ■le spust i vodo na svoj mlin.
„Vidite, Rok, Brodarjev oča! Tudi •iaz tako mislim. Farno cerkev na sredo fare. Pa jim ne morem dopovedati, Puntarjem.“
Rok se je naslonil in začel debelo
gledati Petelina. Ta je pa prijazno nadaljeval:
„Cerkev na sredo fare. Že prav precej denarja sem dal zanjo in upam, da boste vi, ki nikogar nimate, da bi mu zapustili, vsaj nekaj stotakov primaknili. Kar meni jih dajte. Ne bom nikomur povedal, še nocoj jih izročim go-spodu Salez'ju. In Krničani in Rodine! se bodo še ustavljali pred vašo krčmo.“
Poštenemu Roku je začelo kar sape zmanjkovati. Zabobnal je s prsti po mizi in se začudil:
„Ti, ti, ti Petelin tako govoriš, ti ki veljaš za glavnega puntarja. Sedaj mi je šele jasno. Že več let te nikoli ni bilo k nam. Prej sem še razumel, ko je krčma pešala. Odkar je pa Lenka pri hiš) — veš, pri nas smo zmerom odkrito govorili. S puntarji in fajmo-štrovimi. Oboji so nam enako dobrodošli gostje. So se sporekli med sabo, stepi1 pa ne nikoli, čeprav so večkrat postali od poltenega vina precej vroči.“
Petelin ni vedel kaj odgovoriti. Zato je pa pičil kakor najbolj razjezen sršen In se začel posmehovati:
„Odkar je Lenka pri hiši — brhka Ljubenčanka?“
„Kaj misliš s tem reči?“ se je nagli'1 na mizo opešan] Rok.
„Da si star prašeč,“ je zasikal Petelin.
Rok se je kakor za minuto pomladil. Vstal je, se zravnal, prijel bokal, ga treščil Petlelinu v glavo, da se je razletel in se mu je pri priči pocedila kri čez obraz. Pokazal je s prstom proti vratom in zakrčal: „Ven! Svinja hinavska, puntarska.“
Ne, to je pa bilo za potuhnjenega Petelina le preveč. Zakadil se je v Roka, ga zgrabil za shujšani goltanec in zasikal: „Ti že pokažem puntarskega hinavca, prekldtii hudič stari.“
Roku se je zatemnilo pred očmi. Trdno je bil uverjen, da je prišla zanj zadnja ura. Pa je kar naenkrat Petelinova roka odnehala, za njegovo glavo je pa zažarel Lenkin obraz. — Kako je bila lepa v svoji togoti, se je kasneje moral Rok večkrat ispomniti. Zasikala je kakor raztogotena kuna, pri. jela Petelina, ga potisnila iz hiše v vežo in ga sunila čez hišni prag.
„Hudiča! Baba in pol,“ se je oglasilo s ceste. Žirovčani, ki so se pravkar pripeljali s sejma v Kranju, so koj sprevideli, za kaj gre. Petelinu, puntarju, so privoščili, kar so mu mogli, česar niti skriti niso skušali. Glasno so zahrumeli v krčmo pri Brodarju in naročili kar dva bokala vina. Lenka je šla v klet po pijačo. Med tem so se pa gostje čudili.
Kdo bi si mislil, da so brhkota, po. gum in moč vse tri kot prijateljice lahko v is'tiem krilu doma. In kakor bi bili tega veseli, so si natočili in zapeli:
Furmani po cest peljajo, konjči v štalci rezgetajo, čas je konjče futrati, ti pa kramljaš pri ljubici.
In bi peli in pili pri lepi in korajžni Ljubenčanki ne samo d0 belega dne. še dlje, če bi jih ne bil torek zgodaj klical na delo.
Luna je pa prej vzšla, preden so pognali vsak svoj par konj. So ise lahko malo dlje zadržali, ko se pri Žabarju pod Bnoscem niso namerjali nič ustaviti. Ni bilo več tam brhke točajke Lenke. Koj drugi dan, v torek, so pa žirovničani daleč na okrog hiteli raznašati, kako je pri Brodarju na Bistrici lepa točajka Lenka vrgla velikega puntarja Petelina z Rodin kakor mačka čez prag. Vsa fara, predvsem, vse zgornje vasi, so mu privoščile in se smejale. še izmed puntarjev kar 'skoraj vsi.
Tudi gospod Salezij se je naskrivaj hahljal. Prijel je za ponujeno mu priložnost in Janeza pregovoril, da je šel očitn0 P° skodlje v Dolino. Za Petelinom jih je izmed puntarjev še nekaj zapreglo. Največ jih je pripeljal na svojem težkem parizarju, s katerim niti v Tamar ni mogel — drugi so mu jih morali pripeljati do cesarske ceste — Marka iz Krnic, gospodar Boštjan.
In nova cerkev je rastla in do svetega Avguština do vrha zrastla, s stolpom vred.
Dvaindvajseto poglavje STARČEK RAZMIŠLJA
Stari Brodar Rok je od dne do dne bolj pešal. Največ je polegal pri peči. Za peč je že težko zlezel. Okrog hiše je mogel pogledati samo še s palico, pa še takrat se je pomikal počasi kakor megla brez vdflra. In vedno zamišljen. Nekako zadovoljno je pogledoval za Lenko, ki je kar naprej hitela za delom. Bila je pravzaprav za vse sama. Stari hlapec Joža in opešana dekla Mica sta bila večkrat bolj v na-potje pri delu kakor pa k pridu. Pa kdo bi ju postavljal na stare dni na cesto, če sta skoraj vse življenje pre-garala pri hiši.
Lenka je vse to izprevidela in se raje sama gnala, kakor pa da bi opešanim trem starčkom grenila zadnje ure življenja. Svetovali so ji že, naj se poroči ali naj vsaj službo spremeni, ko pri takem garanju prehitro sama vene. Tudi sama utegne biti na stara leta drug'm v nadlego.
Pa je Lenka izprevidela, da tako ne more iti več, če noče, da še sama pade pod bremenom dela. In se je odločila.
Zvečer, ko je postavila opešanemu
gospodarju Roku k peči na klop gkle-, lc° Pšeničnega soka, je za hip prisedla * nJ"emu.
»IOče Rok!“
»Kaj bi rad, deklič? Kar reci.“
»Ne zmorem sama več “
»Že davno vidim, pa ne vem, kako bi —7»
Rok se je popraskal za ušesom.
»Kaj, ko bi jaz našo Lojzko pripe-Jala k hiši ? Saj jo poznate. Za težko ®0 še ni, pa bi vendarle za marsikaj Zvrnila.«
»Ježeš. Sama sveta Katarina, ki je a Pravi um in pravo pamet, ti je dala 0 misel. Kar pripelji ga, dcklička, in naš naj bo.“
»No, prav,“ je spet odhitela Lenka ?a delom. 3(jari Rok je sok iz skledice ar polizal, saj se je znebil težke skrbi.
y nedeljo po nauku je pa mama res Pripeljala Lojzko. Otrok je kaj izpod gledal neobritega starčka Roka. . 0 ji je hotela mama dopovedati, da
zanaprej Rok kakor njen ata, Lenka
kakor nje mama, je šlo otroku na °k. Ko dekletce ni hotelo reči ne bev ® tnev, je pa postala m.ama kar huda: »čakaj pa nobene ne zineš? Govori vendar! Saj doma žlobudraš, da smo te Vcasih vsi siti. Vsaj oča pozdravi in r°ko mu daj.“
»Dober dan, stric,“ je segla Lojzka *toku v roko. Vsi so se nasmejali. Naj-°lj temu, da Lojzka ni hotela priznati *a ata.
Stari Rok je pa Lojzko pobožal po J*011 in jo pohvalil: ,,Prav, Lojzka, čeladi sem bil tudi jaz oče, celo trem °tl,okom. Tonček in Minka sta še kot Angelčka poldtiela v nebesa. Marjanca j® Pa odrasla, da je bila že velika ka-°r vaša Lenka, pa jo je Bog tudi po-
itlical k seb;, tako da sem ostal čisto sam. Boš pa ti moja. Al; ne?“
„Bom, stric.“
Čez teden dni sta bila Lojzka in Rok taka prijatelja, da drug brez drugega kar strpe’tji nista mogla. Saj je pa tudi otrok do zadnjega kotička napolnil s svojim žvrgolenjem za druži. n0 že umirajočo h;šo. Bila je pa Lojzka tako podobna Lenki, da nobena hči materi ne more biti bolj. In so res dva, trije, ki niso razmer poznali, vprašali, če je veseli žvrgolevček točajkin otrok.
„Res, res,“ je Joželjnu, ki bi moral vedeti, kako je pri hiši, pritrdil starec: „Res, Lenkin in moj.“
„Tega pa ne verjamem,“ se je začudil vozar.
,,še čuda. Cikast si dovolj.“ In je pojasnil Rok: „Kdaj pa je še otrok otroka imel —?“ Rok sam je bil pa res nezakonski otrok. Mama, ki ga je še v plenicah prenašala po bohinjskih planinah, mu je umrla, ko je komaj odrasel. Odšel je v svet s trebuhom za kruhom in se poroč’1 z Brodarjevo Špe-
lo.	Res ni bila lepa, pa tudi zdrava ne in še nekaj let starejša, pa jo je vseeno vzel, čeprav je'ona ostala do smrti gospodar, sam pa je kakor pred poroko pripregal po podbreškem klancu navzgor. Razumela sta se pa kar dobro. škoda, da so jima vsi otroci pomrli in sedaj nima nikogar svojega, da bi mu zapuštfil domačijo.
In je razmišljal sem in je razmišljal tja in dal čez nekaj dni poklicati može in je napravil testament. Tiste dni po malem šmarnu je pa lepo z Bogom spravljen umrl. Zapeljali so ga v Naklo in pokopali v prekopani grob njegove žene Špele. Ob grobu ni nihče drug jokal kakor Lenka in Lojzka. Jože in Mica sta ostala doma, ko nista več zmogla uro hoje.
KJE J E KAJ
Vesoljni cerkveni zbor	577
Značaj 11. vatikanskega koncila	578
0 čem bo razpravljal	
2. vatikanski koncil	581
Protestant in katoličan	
se pogovarjata o koncilu	584
Glas iz Rima	588
Bog in verne duše	690
Kulturne vrednote	694
Slomšek 0 Fi löte ji	603
Anekdote o papežu Janezu XXIII.	604
Praznik vseh svetnikov	605
Misli za vsak dan	610
Mlad’nska anketa: spolna vzgoja	610
Razgovor med materjo in otroki	613
Kako je bilo na	
izseljenskem romanju	620
Slovenski Frančišek Šaleški	623
Quo vadiš	625
Primorske vesti	629
Od doma	631
Molitveni namen	633
Med nami v Airgentmi	634
Tri zaobljube	634
Zadnji trije ljubljanski škofje	616
LETO XXIX	št. 10-11	OKT.-NOV. 1962
rOVEftJ 10 NIKI
A rgentina:
Dušnopastirska pisarna. Hamön Falcön 4168, Buenos Aires
Brazilija:
Marija Mestnik,
C. Postal 7068,
Slto Paulu,
Brasil
U. S. A.:
Rev. Julij Slapšak,
1547 Kast 80th Street, Cleveland, Ohio
Kanada:
Ivan Marii,
131 A Treeview Drive
Toronto 14
Ontario
Trst:
Marijina družbo,
Via Risorta 3.
Trieste, Italia

Italija:
Zora Plščanc,
Riva Pinzzut ta 18, Gorizia
Avstrija:
Naročnino poilljajte Mohorjevi družbi v Celovec.
Celoletna naročnina za AJ' gentino in države, ki nanjo mejijo (razen Uruguay8' 400 pesov.
za ZDA in Kanado 5 dolarjev;
za Avstrijo 95 šilingov. za Italijo 2.000 lir; drugod
protivrednost dolarja
Bdi tor responsable:	. Antonio Orehar, Ramön Falcön
4161. Bi. Aires. Registro de la Prop. Intelectual Nt 574.991. Tiska tiskarna Vilko S.R.L. Kstados Unidos 426, Bs. Aires
xivl j «Mf c
la vida « Sf*« rltvrt^
Branjevke nekdaj v beli Ljubljani