PuJtnlna plažans v tfolovln! LETO X. _V Ljubljani, dne 5. aprila 1937._ Stev 14.__Posamezna Številka 1 Din Posamezna ,,.v* ^O JSED E£JS KI ka t Din mesečno, Telefon 1». 2050 ia če .e sprejema Ust _______ ^ _ ___ ^ 29%. _ L »t izha- ^^^ dtr^ AŠ&^k TRT % TBT^ -1 .^fch H M m B J B /\/ M m _ 25 Din, četrtletna Ljubljana Cene in se- CTfflf J fl^HhBHV ^^^^^^ Telefon itev 2992 ratoin po dogovoru ^^(HBBP^ * Predsednik Beneš - naš dragi gost Danes bo Belgrad v imenu Jugoslavije slovesno sprejel vladarja bratske države Belgrad, 4. aprila, m. Za prihod predsednika isl. republike g. dr. Edvarda Beneša se tukaj zaključujejo zadnje priprave. 2e danes je skoraj vso mesto okrašeno z našimi inačsl. zastavami. Lepo so okrašeno tudi tribuno na Aleksandrovi cesti, kjer lxi delilo vseh vrst orožja belgrajske posadke. Na Aleksandrovi cesti so postavili tri velike tribune, in sicer v sredini dvorsko, na obeh straneh pa tribuni kr. vlade in diplomatskega zbora. Predsednik g. dr. Beneš jc odpotoval s soprogo in spremstvom danes popoldne iz Prage. V Belgrad prispe s posebnim vlakom jutri ob 10. dopoldne. Na železniški postaji mu bo prirejen nadvse slovesen sprejem kot predsedniku bratske in zavezniške države. Na postaji bo postavljena častna čela gardistov z godbo na čelu. Prvi bo pozdravil g. dr. Beneša Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle z Nj. Vis. kneginjo Olgo. nato pa celokupna vlada, diplomatski zbor in zastopniki vseh civilnih iu vojaških oblasti ter kulturna in narodnoobramlma društva. Od železniške postaje do dvora, kjer bo ves čas svojega bivanja v Belgradu stanoval dr. Beneš. bo tvorila špalir šolska mladina na levi strani ulice, vojaštvo pa na desni strani. Po prihodu gosp. dr. Beneša v stari dvor bo ob 11. na Aleksandrovi eesti velika revija čet belgrajske posadke. Prihod v Belgrad in vse svečanosti celega dneva bodo prenašalo vse tri radijske postaje. KroSta pričakuje predsednika na državni meji Belgrad, 4 aprila m. Csl. zunanji minister dr. Krolta, ki je snoči prisostvoval simfoničnemu kon ccrtu bolgarske glasbe, se je davi odpeljal s svojim spremstvom na I ruško goro in je med drugim obiskal samostan Krušedol. Od tu se je vrnil v Sremske Karlovce ter obiskal patriarha Varnavo. Popoldne se je odpeljal v Novi Sad, kjer je nocoj priredil njemu na čast namestnik bana g. Naiič slavnostno večerjo. Po večerji se je g. dr. Krofta s svojim spremstvom od]>eljal na jugoslovansko-madiarsko mejo, kjer bo pričakoval prihod dr. Beneša. Predsedniku Bene"u se je peljalo nasproti do državne meje naslednje spremstvo, ki je določeno, da ostane pri njem za časa njegovega bivanja v Jugoslaviji: Prometni minister dr. Spaho kot zastopnik vlade, divizijski general Simovič, ki je poveljnik vsega jugoslovanskega letalstva, jvoslanik Mihajlovič. ki je predsedniku osebno dodeljen. Nadalje se nahajajo v spremstvu še kraliev adjutant general Colak Antič, poleni dva ordonančna častnika, en legacijski svetnik iz zunanjega ministrstva v Belgradu in dva tajnika h istega ministrstva Od češkoslovaške strani pn so odpotovali na državno mejo legacijski svetnik dr Fiša in vojaški ataše polkovnik Maly. V Suholiei ni predviden noben uradni sprejem zaradi rane jutranje ure. Tudi v Novem Sadu in v Zemuuu izostanejo iz istih raz- logov uradni sprejemi, vendar imajo zastopniki oblasti nalog, da se zberejo na kolodvoru in j>o-zdravijo predsednika. Izdan je bil nalog, da morajo biti vse postaje na progi od državne meje do Belgrada ovenčane v pozdrav visokemu gostu. Na belgrajskem kolodvoru bo predsednik sprejet od kneza namestnika, obeh namestnikov, vseh članov vlade, vse generalitete, predsednikov parlamenta in senata ter diplomatskega zbora. Vsa češkoslovaška kolonija 1k> zbrana na kolodvoru in 1h> trosila cvetje na j>ot predsedniški dvojici Praški listi o obisku dr. Beneša Praga, 4. aprila. A A. Češkoslovaški listi se tudi danes obširno bavijo z rezultati belgrajske konference Male zveze. V podrobnosti analizirajo njen komunike. Listi poudarjajo, tla je Mala zveza trdna in hkrati gibčna. Posebno opozarjajo nn izjave. ki jih je dal o priliki belgrajske knnteronro jugoslovanski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič in po katerem pomeni m konferenca nov korak nasproti konsolidaciji poln-taja v Evropi in utrditvi miru. Lisli nadalje poročajo tudi o bližnjem polo-vanju češkoslovaškega predsednika republike dr. Beneša v Belgrad. S tem njegovim obiskom se bodo utrdile zveze med vsemi tremi državami Male iveze. Obenem objavljajo listi celo serijo slik ,ki kažejo prirodne lepote Jugoslavije. Obširno razpravljajo o političnih, intelektualnih iu naravnih vezeh Jugoslavije in Češkoslovaške. Nazadnje objavljajo poročila o intenzivnih pripruvah za veličastni sprejem predsednika dr. Beneša. voditelja prijateljske in zavezniške države v Belgradu. Predsednik Beneš izhaja iz male kmetske rodbine in se je rodil leta 1884 v Kožlanih pri Kralo-vicah v zapadnem delu Češkoslovaške. Pri študiju so mnogo pomagali bratje in strici, ki so na vsak način hoteli, da pride nadarjeni deček v šole. Gim- nazijo je napravil v Pragi, nakar Je obiskoval filozofijo na praški univerzi, kjer je prvič prišel v stik z Masarjkom. Začelo se je prijateljstvo, ki odslej nikdar ui odpovedalo in traja do današnjega dne. Po enein letu je Beneš odšel v Pariz, kjer jo študiral politične nauke ter napravil doktorat na pravni fakulteti v Dijonu. Iz Dijona se je vrnil v Prago, kjer je napravil še doktorat iz filozofije. Naslednje leto je jioMtal profesor na [iraški trgovski akademiji, kjer je ostal do leta 1012, ko je |>rišel za docenta na karlovsko univerzo. Vse do svetovne vojne se je Beneš trdno držal Masarvka in njegove stranke in ko je Masaryk leta 1914 odpotoval v inozemstvo, je potoval Beneš ž njim. Odšla *ta v Ženevo, potem v Pariz, kjer se je med vojno Beneš stalno naselil. Organiziral jc propagando za osvoboditev Cehov in Slovakov in za ustanovitev češkoslovaške države. Najznamenitejša je bila njegova leta 1916 napisana knjiga: »Razrušite Avstrijo<, ki je povedala, kaj Slovani hočejo od zaveznikov. Leta 1919 se je kot [>rvi zunanji minister nove Češkoslovaške vrnil nazaj v Prago, vodil je mirovno delegacijo s toliko spretnostjo, da je dosegel za svojo državo uspehe, ki jih ni nikdo pričakoval. Od takrat j>a do njegove izvolitve za predsednika republike in naslednika Masarykovega leta 1935 je bil nejtrestano zunanji minister svoje države iu dosegel svetovni ugled kot državnik velikega kova, nedosegljive spretnosti in neujtogljive vztrajnosti. Bil je takorekoč tvorni duh Zveze narodov in voditelj Male zveze, najbolj goreči zagovornik tesnega sodelovanja s Francijo. Vprav njegovi spretnosti in ria-iekovidnosti se ima njegova domovina zahvaliti, da je njeno ime s pohvalo znano po vsem svetu in da je država vsestransko trdno zavarovana, tako da se ji ni treba bati nobenih groženj in nobenih nevarnosti. Z Jugoslavijo vežejo češkoslovaškega predsednika topli stiki krvnega bratstva, dolgotrajnega srčnega in umskega sodelovanja in osebna prijateljstva z najvišjimi predstavniki jugoslovanske države. Jugoslavija mu bo priredila sprejem, ki bo vredno za vso bodoče ča«e zabeležil čustva, ki Jih jugoslovanska država in njeni narodi gojijo do tega velikega prijatelja. Še odmevi belgrajske konference Ka] je Hod ž a dosegel na Dunaju Munchen. 4. aprila TG. »Miinchener Neuste Nacluichten« poročajo iz Prage, da vlada v vseh političnih krogih veliko zanimanje za uspehe, ki jih je dosegel predsednik vlade dr. Ilodža začasa svo jega velikonočnega bivanja na Semmeringu, kjer je imel priložnost večkrat govoriti z avstrijskim zveznim kanclerjem. Podrobnosti o njegovih razgovorih ni^o znane. Znano je samo to, da je dr. Ilodža našel sedaj pri avstrijskem zveznemu kanclerju za svoje znane pedonavske načrte mnogo vec razumevanja, kot poprej. Tako na Dunaju kakor v Pragi računajo baje v najkrajšem času z vladnimi spremembami v Bud;mt>ešti, kjer bi prišel bolj v ospredje Tibor von Eckhardt, ki vživa pn praski vladi več zaunanja, kot drugi madjarski državniki. Ta želia je tem večja, ker so iz Budimpešte prišla poročila, da se madjarski zunanji minister Kanya ne bo jx)dal na nobeno jx>tovanie v inozemstvo, kot so to nekateri listi hoteli vedeti v zvezi z jugoslo-vansko-italijanskim sporazumom. Italija želi biti dobra s Češkoslovaško Rim. 4. aprila. TG. Iz uradnih virov poročajo, da jc prišlo ua pododboru mednarodne parlamentarne konference, ki zaseda v Rimu, in ki se liavi z vprašanjem sklenitve krajevnih gospodarskih pogodi) med posameznimi državami, do senzacionalnega sklepa. Pododbor je namreč soglasno sklenil, da priporoči krajevni sporazum med vsemi šeste-rimi podonavskimi državami, na podlagi katerega bi si imenovane države druga drugi priznale pravico do izjemnih ugodnosti v pngledu trgovine. Pogodba naj bi bila tako splošnega značaja, da bi se ji pozneje mogle priključiti tudi druge države, kot na primerPoljska. Nemčija in Italija. Značilno jo tudi, da je italijanski zunanji minister grof Ciano odgovoril češkoslovaškemu poslaniku. ki sc jc prišel k njemu priložiti, da nekateri listi njegovo domovino grdo napadajo, da bo vlada ukrenila vse potrebno da v italijanskem tisku vsi napadi proti Češkoslovaški nehajo Razume se. da mora tudi češkoslovaška vlada poskrbeti, da so njen tisk ne bo spustil v napade proti Italiji. Rimska vlada je prepričana, da tudi v Pragi žele prijateljskih odnošaie> meri obema državama z islo vnemo, kot jih žele v Rimu. V Parizu govore o podonavski federaciji Pariz. 4. aprila. AA »Libertč« izraža v svojem današnjem komentarju veliko zadovoljstvo o i tali-jansko-jugoslovanskeni sporazumu, ki ga primerja poljsko-netnški pogodbi Kakor je ta pogodba vsaj začasno uredila vprašanje poljskega koridorja, lako je pričakovati, da bo italijansko jugoslovanski pogodbi Evropa vsaj za nekaj časa brez skrbi glede razvoja odnošajev na Jadranu Kljub trenutnim napakam ljudske fronte, pravi list, v s|>ora-zuniu vendarle ni mogoče najti nobene osti, ki bi bila naperjena proli Franciji. Mi Iv se lahko rado-vali na tem sporazumom in obžalovali, da sami pri njem nismo sodelovali. Nadalje pravi list: Knez Pavle, ki se je pokazal kol izkušen in zmeren voditelj naroda, in katerega modra, stabilna in miroljubna politika služi miru v srednji Evropi, že s tem pa tudi našim interesom, ki ne gredo za ničemer drugim. Tudi Francija in Italija se bo sta morali končno zares sporazumeti. Kar pa se tiče A v s t r i j e ln se našel najboljši izhod v neke vrste podonavski federaciji Prav zaradi končne ureditve srednjeevropskega vprašanja je francosko-italijansko prijateljstvo že nujno potrebno. Praga. 4 aprila, m. Danes dopoldne je umrl znani češki literarni kritik in književnik I rantišek ^alda. Svoj zadnji članek je napisal za češkoslovaško prilogo v »Slovencu« Materinski dan v Belgradu Prisrčna akademija slovenskega Prosvetnega društva Belgrad, 4. aprila. Da^es popoldne je tukajšnje Prosvetno društvo pnredilo v dvorani poleg katoliške cerkve v Krunski ulici prisrčno akademijo za proslavo materinskega dne. Dvorana je bila polna slovenskega občinstva, ki je prihitelo z vseh strani Belgrada. da prisostvuje tej ljubki svečanosti in zaživi občestvo naše slovenske skupnosti v Belgradu. Prireditev ie uvedel dr. Bizjak, predsednik društva, z lepim govorom, v katerem je poudarjal krščanski nazor o materinstvu in objasnil, kako naravno in nadnaravno je v krščanstvu utemeljeno spoštovanje do mater. Opisal je vse trpljenje, ki je z materinstvom združeno, in iz tega izvajal naše dolžnosti do matere, zlasti pa dolžnosti nas Slovencev do materine besede. Dvorana je napeto sledila njegovemu govoru in videti jc bilo, da 60 njegove jedrnate besede vsem segle globoko v srce. Pevski zbor je nato pod vodstvom g. prof. rp i l ur s hi it. predsednik vlade aprila v Belgradu Pariz, 4. aprila, c. Turški ministrski predsednik Izmet Ineni pride dne 11. aprila v Belgrad. Spremljal ga bo zunanji minister Tevtik Ruždi Aras z visokim uradništvom v turškem zunanjem ministrstvu. Turški predsednik vlade vrača drju Stojadinoviču njegov obisk v Ankari. Trdi se pa tudi, da spada ta obisk v vrsto obiskov in konferenc, ki so se zadnji čas vršile v Belgradu. Turški predsednik vlade se vrne v Ankaro, kamor dopotuje dne 16. aprila romunski predsednik vlade Tatarescu in bo tam ostal več dni. Lindbergh v Zagrebu Na potu iz Egipta nazaj v Anglijo Zagreb, 4. aprila, b. Polkovnik Lindbergh ie odletel s svojo ženo na povratku iz Egipta v Atenah davi ob 9.25. Zagrebško letališče je dobilo obvestilo, da je Lindbergh preletel Skoplje ob 14.20, in da ga v Zagrebu pričakujejo lahko mnogo preje, kakor se je prvotno mislilo. Ob 3.23 se je pojavilo na severni strani Zagreba športno letalo so takoj potegnili v hangar, kjer je izstopila bilo jasno, da je to Lindberghovo letalo. Letalo je napravilo nad zagrebškim letališčem dva kroga in se hitro spustilo ter pristalo. Okrog 100 ljudi je pozdravilo Lindbergha in njegovo soprogo z mahanjem. Točno ob 3.23 je Lindbergh izstopil iz svojega letala, prisrčno pozdravljen od funkcionarjev zagrebškega letališča. Lindberghovo letalo so takoj potegnili v hangar, kjer je istopila iz njega tudi njegova soproga. Čeprav je policija zaprla takoj vse vhode v hangar, se je časnikarjem končno vendarle posrečilo, da Lindbergha fotografirajo in da z njim spregovorijo par besed. Kmalu nato je Lindbergh s soprogo v spremstvu višjih letalskih častnikov zapustil hangar ter od- šel v zgradbo letališča. Tu se ie zadržal le par minut ter se je nato vsedel v avtomobil ter odpeljal v stanovanjsko hišo častnikov blizu letališča, kjer je obiskal poveljnika letalske brigade, polkovnika Radoviča. Tu se jc Lindbergh olirep-čal ter se je dclj časa zadržal v razgovoru s polkovnikom Radovičem. Zagrebški Acroklub je nameraval nocoj prirediti na čast Lindborghu svečan banket, za katerega pa se ie Lindbergh zahvalil in utemeljil svoj izostanek s tem, da je zelo utrujen in da se jutri odpelje naprej na Dunaj, Lindbergh je priletel v Zagreb s svojim letalom »Havviland Moth« z motorjem »Gij>sy«, ki razvija 220 konjskih sil. Motor razvija povprečno brzino 300 km na uro. Prihod g. Lindbergha in njegove soproge v Zagreb ie povzročil razumljivo senzacijo. Po okrepčilu ie odšel g. Lindbergh s soprogo v družbi polkovnika Radoviča v hotel • Esplanadc«, kjer je bil rezerviran za Lindbergha apartement. Lingbergh je prosil, naj ga puatijo na miru, ker sc mora 6počiti. Tomaža Ulage zapel nekaj slovenskih pesmi med katerimi je bila zlasti všeč pesem »Oi h:šica očetova« in »Gor čez izaro«. Zboru se vidi da ie že zelo lepo napredoval. Dr. Faganel je recitiral iz Cankarjevih spisov »Skodelico kave«. Recitaciia je bila globoko zamišljena tn jo ic tudi občinstvo popolnoma doumelo Kot zadnja točka ie bil na sporedu kratek prisrčen igrokaz, ki ie kazal težko borbo revne matere za družino. Na sporedu ie bilo še nekaj ljubkih deklamacij otrok, ki so tako povečale domače občutie. ki je ves čas vladalo v dvorani. Vmesni kratek odmor te lepo izpopolnil tukajšnji tamburaški zbor Prosvetnega društva, čigar člani 6o večinoma akademiki Vsa prireditev je eilno lepo potekla in moramo zanjo vsem prirediteliem samo čestitati. Zopet se je enkrat povezala in utrdila vez med našimi Slovcnci, ki so tako raztepeni, a so se vendar zbrali tako številno na pomembno in lepo prireditev. Dve slovenski poroki v Belgradu Belgrad. 4. aprila, m. V tukajšnji katoliški cerkvi sta se danes |ioročila dva slovenska para. Prvi se je j>oročil Slovenec, tojiniški poročnik Stanislav V u k o v i č, z Desanko Mihajlovič; za njim pa geodetski kapetan II raz. Kazimir I! e I t r a m z gdč. Levo P a v 1 c t i č. hčerko dr. Avguština Pavletifa, višjega inšpektorja trgovinskega ministrstva. Priči stn bila mladima paroma, ki ju jo ob prihodu v cerkev jiozdravila velika množica Slovencev iz posameznih ministrstev in mnogo častnikov, svetnik notranjega ministrstva g. Stanko Masič Ier ženinov brat inž. Vladislav lieltram. šef gozdne uprave v Vrbanji. Mlada para ie (»oročil vojaški duhovnik g. Ivo Kotnik. Na koru je zaigral nekoliko slovenskih melodij g. profesor Tomaž Ulaga. Jagoda odstavljen Pariz, 4 aprila. AA. (Ilavas) Iz. Mookve poročajo, da je bil odstavljen ruski komisar za pošto in telegraf Jagoda, ker so oblasti ugotovile, da ni zagrešil le zlorab, nego tudi neka druga kazenska dejanja, ki v ostalem niso bila v zvezi z njegovimi funkcijami. Avstrijski general blati svojo vojsko Dunaj, 4 aprila. AA. Nemalo jiozornosti jo vzbudilo |k)ročilo »Weltb!alta< o razgovorih ti|>oko-Jenega avstrijskega generala Alfreda Krausa s Hitlerjem in Gdringom. Po inozemskih informacijah je Kratiš obvestil oba državnika o položaju avstrijske vojske in iu malone prepričal, da hi Re avstrijska vojska nič kaj ne upirala, če lit nemška armada v padla v Avstrijo. List pravi v svoji pripombi k temu poročilu, ria je zveza bivših avstrijskih oficirjev, ki jo vodi zvezni kancelar dr. Srhusehnigg. že desaruirala generala Krausa in zahtevala, naj ves avstrijski narod na primeren način odgovori na tako blatenje njegove oborožene sile. Joie Premrov: Vehka noč med Slovenci v Nemčiji Gelsenkirchen, 2. aprila 1937. Kako velikega pomena je obisk domačega duhovnika za veliko noč med našimi rojaki v tujini, sem občutil lani, ko sem ohiskoval naše izseljence po Porenju in Vestfaliji, dodobra pa sem se prepričal letos, ko s prijateljem Jankom obiskujeva že deset dni našo kri, ki je skoro pozabljena od domovine in počasi hira po zapuščenih rudarskih revirjih z&padne Nemčije. Naši izseljenci so veseli najinega obiska. Radostnih src prepevajo lepe velikonočne pesmi povsod, kjer bijejo dobra slovenska srca. Nepobitna resnica je, da vsak čovek najrajši časti Boga v domačem jeziku. Velika noč v Nemčiji je za naš okus bolj pusta. Se bolj pusto pa jo je naredilo vreme, ki je zdaj precej muhasto. Za veliko noč smo dobili dež in sneg, ki je pa prav kmalu zginil. Sedaj se nam spet smehlja sonce. Šele v tujini zna človek prav ceniti in ljubiti svojo rodno zemljo in topli domači krov. Tujina je mrzla in odbijajoča. Še zvonovi pojo tuje in tudi v cerkvi se ne more človek tako prisrčno pogovarjati z Bogom, kakor v domači farni cerkvi. — Kljub temu je bila za nas velika noč lepa, ker smo jo poživili z lepo slovensko besedo in pesmijo, katero so še Nemci radi poslušali. Toplo mi jc bilo pri srcu, ko sem zrl po različnih cerkvah slovenske obraze, ki so se odzvali klicu iz domovine. — Še bolj ginjen pa sem bil, ko sem opazil, da so se iz marsikaterega očesa vsule solze po licih. Prisrčni pozdravi iz domovine, zlasti prevzvišenega škofa g. dr. Gr. Rožmana in bana g. dr. M. Natlačena, so bili temu krivi. V zavesti, da se jih domovina še vedno spominja in skrbi zanje, po svojih predstavnikih, bodo naši rojaki še bolj tesno povezani z rodno zemljo. Večina Slovencev biva tu gori že trideset let in še celo več. Vsi oni, in teh je ogromna večina, ki so ostali zvesti Bogu, so tudi dobri in zavedni Maribor, 3. aprila. Predvojni Maribor je imel na gradbenem uradu slabe inženjerje. V gornji Sodni ulici se jim je pripetila napaka, ki še sedaj močno kazi mesto. Sodno ulico so izpeljali v Aleksandrovo cesto lako, da je nastala med ulico in Paltaufovo hišo na vogalu Aleksandrove—Sodne okoli 50 metrov dolga in jedva 4.75 ni široka parcela, s katero niso vedeli kaj početi. Da bo spaka še grša, je posestnik Paltauf postavil ob parceli v tri nadstropja visoko segajoč požarni zid. Tako imamo še danes sredi mesta ob najprometnejših in najlepših ulicah skvarjen prostor. Zasadili so ga z drevjem, kar je pa le deloma zabrisalo grd pogled. Predlagali so že, naj bi se postavili vzdolž parcele prodajni pavilijon, pa tudi s tem ne bi bilo po-magano. Šele ing. arh. Saša Dev je prišel s čisto svojevrstnim načrtom, ki je praktično izvedljiv ter bo uresničen še letos. Na tem prostoru se iio postavila »palača«, kakor jih je malo. Segala bo od Aleksandrove ceste vzdolž Sodne ulice do projektirane nove Pogačnikove hiše, ki se bo letos zgradila polog palače Delavske zbornice. Nova zgradba bo dolpra kakih 30 metrov, visoka tri nadstropja, široka pa samo 4.75 m. Devov načrt je res zanimiv. Kot že omenjeno, bi bilo poslopje trinadstropno. Zidauo bi bilo v Mariborski drobiž Maribor, 4. aprila. SSK Maraton. Sestanek veeh članic damske sekcije v ponedeljek ob 6. v kluliovi pisarni. — Seja tehničnega odbora v ponedeljek ob 19. v klu-bovi pisarni. Plazovi rušijo ceste. Zaradi deževja se neprestano nadaljujejo zemeljski vsadi in plazovi, ki so napravili v mariborski okolici že veliko škode. Zlasti neprijetno je tam, kjer taki plazovi zasujejo cesto. Tako je zasulo cesto Št. Ilj—Velka kar 14 plazov, tako da je po njej vsak promet za več dni onemogočen. Na cesti Sv. Lennrt—Ščavnica—Cmu-rek pa je morala oblast prepovedali promet, ker obstoja nevarnost, da plazovje zasuje na eksponi-ranih točkah cesto. Nesreča zaradi neprevidne vožnje se je pripetila pred hotelom Meran. Železničar Postružnik se je pripeljal na kolesu od kolodvora po nepravilni strani, ki je določena samo za dovoz. Mestni avtobus, ki je takrat privozil na kolodvor, ga je zadel in podrl na tla ter je dobil Postružnik pri tem lažje poškodbe. Avtobus pa je zaradi naglega zaviranja na spolzki cesti zaneslo, da je udaril pred hotelom v osebni avto znamke Merccdes, ki ie bil last potnika Goljevška iz Ljubljane. Posnelo je na avtomobilu oba blatnika na levi strani ter je vozilo precej poškodovano. V mestnem parku — zopet roparski napad. V teku dveh dni se je pripetil sedaj že drugi napad v mestnem parku. Snoči se je vračal slikarski vajenec Silvester Gril iz mesta v Ribniško selo, kjer stanuje pri starših. Ko je prišel nn konec parka v bližino Orovičeve trafike, je skočil proti njemu nepoznan človek ter ga skušal s klicem idenar ee.ni ali pa smrt', zagrabiti. Fantu pa se je posrečilo, da Slovenci. Skoro v vsaki koloniji sem slišal te-le besede: »Da sem ostal zvest domovini, se imam zahvaliti Bogu in moji materi, kateri sem ob slovesu obljubil, da se bom tudi v tujini zvesto oklepal Boga in domovine.« Resnična je zato trditev: Zaveden katoličan je tudi dober narodnjak. Naši rojaki ic vedno ljubijo domovino in hrepene po njej. Letos jih bo tudi iz Nemčije precej pohitelo v domovino na prcJslavo 10 letnice Rafaelove družbe, ki jo bomo obhajali 22. avgusta na Brezjah in v Ljubljani. — Ob tem obisku se bo njihova ljubezen do Matere božje in do domovine še bolj poživila in poglobila. Veliko je grešila domovina, ker se za te raztresene ude našega narodnega telesa ni bolj zanimala. Mladina je že skoro zapisana narodni smrti. Še bi se dalo veliko rešiti, če bi ji domovina poslala vsaj še pet dobrih učnih moči. Predvsem pa si žele naši rojaki slovenskega duhovnika; kjerkoli sem se do zdaj mudil med Slovenci, je bilo prvo vprašanje, kdaj bodo dobili iz domovine stalnega duhovnika. Ko sem jim povedal, da pride kmalu, so se jira zaiskrile oči in bili so zelo veseli. Neobhodno potrebno je, da bi čimprej dobili ne samo enega, ampak štiri stalne slovenske duhovnike, ker je teritorij precej obsežen in tudi število Slovencev je veliko, če pomislimo, da še zdaj biva po Vestfaliji in Porenju do 50.000 ljudi slovenske krvi. Naši ljudje so v veliki nevarnosti, da se nam zgube versko in narodno. Veliko je že zamujenega, vendar se da še veliko rešiti, če bo pomoč iz domovine takoj prišla. Naši rojaki v Nemčiji se javno zahvaljujejo za pozdrave in za očetovsko naklonjenost našemu nadpastirju g. dr. Gregoriju Rozmanu, prav tako pa tudi g. banu dr. Marku Natlačena, ki ima vedno odprto srce zapotrebe naših dragih rojakov v tujini. V imenu Slovencev v Nemčiji pošiljam vsem v domovini prisrčne pozdrave. skeletnem sistemu z dvema stopnjiščema. Srednji del zgradbe bi v prvem nadstropju molel nekoliko iz stavbne črte na hodnik, obe krili pa bi bili v stavbni orli. V pritličju bi bili izzidani samo obe krili, srednji trakt pa ne. Tu bi se nahajal prazen prostor, zasajen z umetnim nasadom, ker bi lepoto in originalnost slavbe precej povzdignilo. Zadoščeno bi pn bilo tudi zakonu, ki zahteva pri vsaki stavbi 30% prostora za dvorišče. To nezazidano pritličje bi bilo neke vrste -dvorišče*. Iz njega bi vodili obe stopnjišči. V pritličju kril hi bili po dve dvosobni pisarni. V nadstropjih pa bi se prišlo s stopnic najprej do dveh dvesobnih pisarn v obeh krilih, v nadaljni etaži pa bi bili v srednjem traktu po dve trisobni pisarni. V višjih etažah bi bili v obeh krilih po dve stanovanji za samce, v levem dvesobni, v desnem enosobni, v srednjem delu pa dve pelsobni stanovanji, ki sta zopet čisto svojevrstni. V spodnji etaži je predviden dnevni prostor s kuhinjo in pritiklinami, v prvem nadstropju stanovanja pa tri spalnice. Streha poslopja bi bila ravna. Poslopje bo podkletno. To zanimivo zgradbo namerava postaviti posebna zadruga »Mariborski dom«. Gradbeni stroški so proračunani na 1 milijon Din. Zadruga je že zaprosila občino za prodajo te parcele ter bo takoj vložila prošnjo za gradbeno dovoljenje, tako da bi bilo poslopje še letos gotovo. se je izvil ter je pobegnil proti domu. Danes je na policiji opisal napadalca kot moškega srednjih let in srednje postave, oblečenega v črne hlače, rjav jopič in sivo čepico. Policija je nekega osumljenca aretirala. Za 40.000 Din loja ukradenega. Mesarski mojster Zaf Jožef na Pobrežju je zadnje čase opažal, da mu nekdo krade loj v večjih količinah. Prijavil je stvar orožnikom, ki so aretirali njegovega čre-varskega pomočnika Alojza Gepa, ki je te tatvine priznal. Pravil je, da jc po dvakrat do trikrat na teden kradel loj ter ga je vsakokrat odnesel po 8 do 10 kg. Pravi, da je odnesel skupaj nad 1000 kg loja. Prodajal ga je neki posestnici na Pobrežju po 2 Din za kg, pri tatvinah pa mu je pomagal hlapec in sorodnik te poseeitnice Jožef H6dl. Oba sta avstrijska državljana in dejanje priznata. Orožniki so ju aretirali ter oddali sodišču. Zaf pravi, da trpi skupno nad 40.000 Din škode. Občni zbor mariborskih čevljarjev Maribor, 4. aprila. Danes dopoldne je imelo Združenje čevljarjev v Mariboru svoj občni zbor v Gambrinovi dvorani. Bil je zelo dobro obiskan, pa tudi na moč živahen, kakor menda še nobeno dosedanje čevljarsko zborovanje. Izpolnjen je bil namreč skoraj izključno z osebnimi debatami, napadi in zagovori. Vodil ga je predsednik Krajccv, ki je uvodoma pozdravil obrtnozadrnžnega nadzornika Založnika, svetnika zbornice TOI Sojča in tajnika Okrožnega odbora Bencdrja Podal je nato poslovno poročilo. Združenje je imelo lani 240 članov. Obrt je odjavilo 15, prijavilo 14, ne izvršuje je pa 7 članov. Pomočnikov i je bilo koncem leta prijavljenih 126, vajencev pa 59. Poročal je nato o trenju, ki je nastalo v Zdru- ženju ter je privedlo do demisije uprave, ki je odstopila 21. februarja. Zhornica TOI je nato odredila revezijo poslovanja združenja. Pri tem poročilu je potem prišlo do zgoraj omenjenih razburljivih debat, ki bodo najbrže imele odmev pri sodišču. Blagajnik Sulic je nato poročal, da je imelo Združenje Din 19.746 prejemkov ter 17.599 izdatkov, premoženje pa znaša 12.408 Din. Proračun predvideva 25.750 Din prejemkov in istotoliko izdatkov. V imenu nadzorstva je predlagal potem raz-rešnico odboru Prosenjak. Pri tajnih volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Krajcer, za podpredsednika g. Grašič; odborniki pa so gg. Babič, Dovša, Godec, Ilrovat, Mihalek, Huber, Novak Jurij, Mesarič, Žnidaršič; v nadzorstvu pa so gg. Žohar, Graje, in Vošinek. Veličasten pogreb f Josipa Turka Ljubljana, 4. aprila. Slovo od pokojnega g. Josipa Turka, bivšega staroste gasilstva in bivšega ljubljanskega podžupana. se je danes popoldne razvilo v impozantno manifestacijo moči slovenskega gasilstva in pa v dokaz najširše popularnosti, ki jo ie bil pokojnik v Ljubljani med prebivalstvom deležen. Pokojnikovo truplo je bilo položeno v dvorano Tabora pod črn baldahin. Ves čas, ko je ležal na mrtvaškem odru, so hodile kropit pokojnika velike množice prebivalstva, gasilcev, pristašev sokolskega gibanja in drugih. V knjigo sožalja so se vpisali številni prijatelji pokojnika m razni predstavniki. Žalni sprevod je bil danes ob 3 pojxildne izpred dvorane Tabora, po Vidovdanski cesti, Ko-menskega in Dalmatinovi ulici, po Miklošičevi cesti. mimo migistrata, po Poljanski cesti nazaj do Tabora ter dalje jx> Srnartinski cesti do pokopališča. Sprevod je bil eden največjih, kar jih je videla Ljubljana. Cerkvene obrede je pred Taborom opravil gasilski kurat kanonik g. dr Oj>eka. ki so mu asistirali šenljieterski žu|>nik g. Košmerlj in oba gg. kaplana. Po cerkvenih obredih 60 se z govori poslovili od pokojnika v imenu sokolskega Tabora ing. Bevc, v imenu političnih prijateljev minister v p. dr. Kramer in v imenu mestne občine od častnega meščana in dogoletnega delavca v občinski upravi podžupan dr. Ravnihar. Združeni ljubljanski pevci pa so zapeli žalostinko »Usliši nas, Gospod«. Na čelu sprevoda je šla sokolska konjenica, nato sokolska godba in formacije sokolskih oddelkov s svojimi zastavami. Sledila je ogromna revija gasilcev iz vseh žup Slovenije. Gasilskih zastav je bilo v sprevodu 49, vštevši prapor ljubljanske prostovoljne čete tik pred krsto, štirje gasilci so nesli vsa pokojnikova odlikovanja, med temi eden najstarejših ljubljanskih gasilcev g. Breskvar najvišje odlikovanje. Krsto je vleklo šest konj. Med venci, ki so jih nesli v sprevodu, omenjamo predvsem venec češkoslovaške gasilske zveze, katere častni član je bil jiokojni, vence vsedržavne gasilske zveze, Gasilske zajednice za Slovenijo, ljubljanske gasilske žujie, prostovoljne gasilske čete Ljubljana-mesto, katere dolgoletni predsednik in nazadnje častni predsednik je bil pokojnik, mestne občine ljubljanske, raznih gasilskih organizacij, sokolskih organizacij, številnih prijateljev itd. Za užaloščenimi sorodniki so šli v prvi vrsti zastopnik g. bana načelnik upravnega oddelka dr. Hubad, zastopnik vojske general Popadič, mestni župan dr. Adlešič s podžupanom dr. Ravnihariem in mnogimi občinskimi svetniki, zastopnik vsedržavne gasilske zveze ing. Šel, ves odbor Gasilske zajednioe za Slovenijo s starosto dr. Kodretom na čelu in odbornikoma, mestnim poveljnikom jiolk. Živanovičem ter inspek. torjem banske uprave dr. Logarjem, dalje starešine vseh gasilskih žup, zastopniki raznih sokolskih organizacij, predsednik Zbornice za TOI g. Jelačin. predstavniki obrtniških društev ter številni ujrledni ljubljanski meščani. V sprevodu je poleg sokolske igrala žalostinke tudi godba >-S!oga«. Sprevod je bil tako dolg, da so bili pivi pogrebci že pri Mestnem domu, ko se je zadnji del sprevoda razvijal še pred Taborom. Udeležba gasilstva pri pogrebu Udeležba gasilstva je bila jx> župah naslednja: Ljubljana—okolica 480 uniformiranih, Litija 43. Laško 44. Kranj SO, Kočevje 14, Kamnik 250, Brežice 40. Ljubljana—mesto 139 in še 54 s periferije, Novo mesto 16. Ptuj 30. Maribor 19, Celje 53. Škof j a Loka 53. Radovljica 64, Lotratec 36 in Slo-venjgradec 2, vsega skupaj torej 1423 gasilcev. Narasle vode Zaradi tajaiočega se snega so močno narastle vse vode v ljubljanski okolici, vendar pa doslej še nikjer ni nevarnosti za jiovodenj, ker se sneg laja |K)časi. Na Barju je Ljubljanica ponekod prestopila bregove. Sava je narastla za približno 170 cm nad normalo, samo danes pa se je dvignila za 14 cm. Zborovanje naših živinorejcev Ljubljana, 4. aprila. Marljiva Zveza selekcijskih organizacij^ za si-vorjavo dolenjsko govedo je imela danes že svoj tretji redni letni občni zbor v prostorih Kmetijske družbe. Občnega zbora se je udeležilo izredno lej>o število naših živinorejcev, povečini z Dolenjskega, pa tudi iz ljubljanske okolice. Zvezno zborovanje je otvoril načelnik g. Šteh iz Dobrepolj, ki je v svojem poročilu navajal: Napravili smo velik korak naprej iu sjtopolnili organizacijo selekcije sivorjave govedi. Tako zveza kakor člani so pokazali vso fiožrtvovalnost in živinorejsko zavednost. Glavni cilj zvoze je, da s sistematičnim odbiranjem najboljšega (»temenskega blaga doseže enotnost živine, kar naj nudi čim večji gospodarski donos. Iz selekcijskega poročila dosedanjega tajnika inž. Jelačina je razvidno, da je imela zveza 37 organizacij s 1574 kravami. Najboljše uspehe sta dosegli organizaciji v Velikih Laščah in v Dobre-jioljah, najbolj molzne krave jia trije posestniki na Vrhniki, v Dolenji vasi in Starem trgu. Ker dosedanji tajnik inž. Jelačin odhaja, jc bil na njegovo mesto izvoljen inž. Muk. Zvezni uvonec kot časlno odlikovanje te organizacije je dobila organizacija na Vrhniki. Po raznih poročilih se jc razvila zelo živahna debata o načinu, kako izboljšati kakovost govedi in jo obvarovati pred boleznimi, zlasti pa, kako čim bolj povečati njeno donosnost. Zastopnik banske uprave, referent inž. Oblak je opravičil odsotnost načelnika kmetijskega oddelka, nato pa je razvijal nekatere važne misli o organizaciji živinoreje, zlasti o poenotenju pasem, o organizaciji mlekarstva, o zatiranju raznih živinskih bolezni in podobno. Obljubil jo vso podporo banske uprave Letos pride najbrž odfioslanec ministrstva na živinski plemenski sejem v Velikih Laščah kupovat plemenske bikce. Zato je zborovanje sklenilo, da se ta |>lemenski sejem predstavi od 14. na 29. aprila. Zborovanje' je pokazalo veliko discipliniranost in zadružno zavest vseh članov, k čemur jim je zastopnik bansko uprave prav prisrčno čestital. Ban boter dvanajstemu otroku Ljubljana, 4. aprila. 30. marca je povila v ženski bolnišnici v Ljubljani Marija Capuder, žeua kočarja iz Rafolč st. 21, v občini Lukovica, svojega dvanajstega otroka, ki je zdrava in krepka punčka. Zaprosila je g. bana dr. Marka Natlačena in njegovo go.spo, da bi botrovala pri krstu njenemu dvanajstemu otroku. Davi se je pripeljal ob 11 g. ban s soprogo v žensko bolnišnico, kjer ga je ob navzočnosti zdravnikov in zdravniškega osebja pozdravil šef pri-marij dr. Zalokar. Potem je kurat splošne bolnišnice g. Ignacij Slana opravil krslni obred in je dobil otrok ime Matilda Antonija. Po opravljenem obredu je g. ban s soprogo obiskal še mater, ki ima še vseh drugih enajst otrok v starosti od 22. do 3. leta zdravili in živih. Med temi je 5 fantov in 7 deklet. G. ban je izročil materi, kalere družina ima bolehnega očeta, preccjšen dar. V spremstvu priniarija sta si nato g. ban in soproga ogledala žensko bolnišnico. Občni zbor gasilske župe Krško Krško, 4. aprila. Danes je bil tukaj redni letni občni zbor župe Krško. Lista zavednih slovenskih gasilcev z nosilcem g. Cernetom Francem je dobila 44 glasov, lista g. Vanič Franca iz Krškega pa je dobila 20 glasov. Roparski napad na poštarico Šmihel pri PKberku, 3. apr. V bližnji vasi Mellovi je bil včeraj ob devetih dopoldne izvršen roparski napad na poštno upra-viteljico gospodično Erno Porub«ky iz Kazaz pri Metlovi, ki je nesla od vlaka, ki prihaja iz Celovca, 2000 šilingov ter več poštnih nakaznic. Napadalec je izrabU ugoden čas, ker prvega vsakega meseca izplačuje večje vsote za državne upokojence in železničarje. Vedel je, da bo poštna upraviteljica nesla a kolodvora večjo vsoto denarja. Počakal je nanjo na poti med postajo in vasjo. Bil je maskiran. Ko je gospodična prišla e poštno torbo v rokah, jo je udaril a smrekovim kolom, ki si ga je v bližnjem gozdu urezal, da bi jo omamil. Udarec pa ni bil prehud in poltarica se je spustila a napadalcem v boj, med katerim ga je spoznala. V tem trenotku je napadalec iztrgal gospodični poštno torbo ter izginil v gozdu. Poštarica je hitela nazaj na postajo in naznanila napad. S postaje so takoj obvestili vse orožniške postaje v okolici. Ze pol ure po napadu eo orožniki prijeli roparskega napadalca ▼ osebi Poldeta Kuhlinga p. d. Slomnikovega iz Metlove, ki je bil na slabem glasu zaradi tihotapstva. Fant je po daljšem zasliševanju priznal zločin in pokazal orožnikom kraj, kjer je skril svoj plen. Orožniki so našli poštno torbico še nedotaknjeno in tako pošta ne trpi nobene škode. Prejšnji teden je bil izvršen napad na majhno šolarko, ki je šla skori Dobravo v Šmihel v šolo. Pot je tam zelo samotna. Zločinec je deklico oskrunil in nato izginil v gozdu. Orožnikom sc je posrečilo razuzdanega zločinca prijeti, nakar so ga izročili v zapore okrajnega sodišča v Pliberku. Ljubljanska kronika Čelo koncert. Drevi ob 20 bo ▼ veliki filhar-monični dvorani čelo-koncert Bogomirja Leskovica in Zore Zarnikove. Spored je naslednji: Beethoven: Sonata v g-molu, Bceval: Sonata r g-durtt, Rih. Strauss: Sonata * f-duru, De Falla: 2 špansM narodni, Skrjabin-Pjatogorski Etuda in Ljadov-Piatogorski: Ruski ples. Koncertanta Bogomir Le-skovic in Zora Zarnikova sta našemu občinstvu dobro znana. Bogomir Leskovic je odličen solo-čelist, Zora Zarnikova pa brez dvoma naša najboljša pianistka. Oba imata o svojih dosedanjih nastopih izredno laskave ocene. — Predprodaja vstopnic v knjigami Glasbene Matice. Vzgojni večeri za starše se prično danes, v ponedeljek, 5. L m. ob 20 na VI. deški osnovni šoli v Spodnji Šiški. Predavatelji bodo razpravljali v poljudni obliki vprašanja duševnega razvoja, telesne ra6ti, vzgoje in bodočnosti naše mladine. Predavanju bo sledil prost razgovor s Marši, ki jih težijo skrbi glede prirodnega razvoja in jjra-vilne vzgoje otrok. Vprašanja se bodo obravnavala v sledečem vrstnem redu: 1. ponedeljek, dne 5. apr.: O bodočnosti naše mladine (prof. Čopič Venčeslav); 2. torek, 6. apr.: Govorne težkoče mladine (strok, učitelj gluhonemnice Mazi Vilko); 3. sreda, 7. apr.: Duševni razvoj mladine (prof. Černej Anica); 4. četrtek, 8. apr.: Telesno-razvoj-ne težkoče in nevarnosti mladosti (zdravnik dr. M is Franta); 5. petek, 9 .apr.: Vzgojne težave rodbine in doma (prof. dr. Gogala Stanko); 6. sobota, 10 .apr.: Kaj vpliva na šolski uspeh in neuspeh (prof. dr. Ozvald Kari). Tečaj prireja »Pedagoško društvo v Ljubljani«. Starši ia prijatelji mladine iskreno vabljeni! Razstava arhitekture. V Jakopičevem paviljonu je razstavil svoja dela zagrebški arhitekt Juraj N e i d h a r d t. Ob otvoritvi je včeraj pojasnjeval pomen in posebnosti Neidhardtovih načrtov ing. arh. Sever. Med drugimi so temu prisostvovali predsednik Narodne galerije g. dr. Windischer, načelnik kulturnega oddelka na magistratu g. dr. Mole, predsednik Društva likovnih umetnikov g06p. G. A. Kos ter predstavnik arhitektov g. Spinčič. Razstava bo trajala do 11. t. m. Frančiškanska dvorana. Frančiškanska proeve-la ima v torek, 6. aprila, zelo zanimivo skioplično predavanje g. dr. p. Romana Tominca »Iz Ljubljane na olinijnjadoi'. Krasne slike in melodijozna glasba. Predprodaja kontrolnih listkov za sedeže po 2 Din v pisarni »Pax et bornimi v frančiškanski pasaži. Zborovanje rokodelskih mojstrov. Včeraj do-r>oldne so v Rokodelskem domu zborovali člani Društva rokodelskih mojstrov. Zborovanje je vodil predsednik g. Kopač, v imenu Zbornice za TOI pa se ga udeležil g. Merhar in v imenu mestne občjne g. Musar. Zborovanje je obravnavalo razno težnje in zahteve rokodelskih mojstrov. Nato je bil izvoljen nov odbor s predsednikom gosp. Musarjeni na čelu. Nastop zagrebške mladine t gledališču. V Ljubljano je v soboto prišla skupina mladinskega gledališča iz Zagreba, ki je včeraj igrala v opernem gledališču opereto »Pekov Miškoc. Opereta je dosegla največji uspeh, zlasti pa je ugajal nosilec glavno vloge. Gledališče je bilo nabito polno ljubljanskih otrok. Popoldne je skupina nastopila tudi v našem radijskem študiju. Zvečer pa se je vrnila v Zagreb. Ljubljansko prebivalstvo, zlasti pa otroci so jo spremili na kolodvor v velikem številu. V slovenskih krogih je bila izražena želja, da bi ti otroci nastopili Se v Celju in v Mariboru. Frizersko tekmovanje. Včeraj je bilo veliko frizersko tekmovanje, v katerem je nastopila cela skupina frizerjev iz vse banovine. Ob času našega poročila tekmovanje še traja iu sta bili doslej absol-virani komaj dve točki. Pariz. 4 .aprila. AA V velikem vojaškem taborišču v Chalons sur Marae je nastala eksplozija. Na meslu je bilo ubitih 6 vojakov. Večje število vojakov pa je bilo ranjenih. Med njimi pet zelo resna Dva od teb sta davi umrla. Zanimivo palačo bodo zgraditi AL/F/rw0>ti% Dolga bo nad 30 m, visoka tri 1/ i¥MUriUUrU nadstroPia, široka pa samo 4y2m .. . a Koroška utrakvistična šola Kočevski list »Gottscber Zcitung« sprašuje dalje: Kje so utrakvistične šole in koliko jih je? — Odgovor merodajnega mesta v Celovcu: Imamo «0 utrakv. šol. šolski vodje so načelno zmožni obeh deželnih jezikov. Večina na teb šolah zaposlenih učnih moči zna slovensko. Te učne moči poučujejo v spodnjih razredih, v višjih razredih poučujejo učitelji, ki nimajo izpita iz slovenščine. Kaj je resnica? Ves ustroj na koroški šoli, pn bodisi utrakvi-stični ali ne, je nemški. Vsi napisi zunaj in znotraj šole so nemški, šole nosijo napis: Volksschule (Ljudska šola). V resnici so to popolnoma proti-Ijudske šole, ker prezirajo, zanemarjajo in zaničujejo jezik slovenskega ljudstva, lz vseh teh šol vejo Slovencem strupen nemški duh Otrokom se v toh šolah ukazuje, da morajo nemško pozdravljali in da morajo tudi v pavzah nemško govoriti. Pogosto se zgodi, da so slovenski otroci kaznovani, če učitelj zve, da so koga slovensko pozdravili. V mnogih šolah vise nemško plebiscitne propagandne slike. Učitelji pravijo, da v svrho nazornega pouka. I)a, v svrho nazornega pouka, v gojitvi sovraštva do vsega, kar je slovensko in slovansko! Učitelji na koroških šolah, v katere pohaja slovenska deca, ne kažejo nikakega spoštovanja in ljubezni za jezik in narodnost slovenskih otrok, ki jih podučujejo. V resnici: to niso nikake šole, marveč zgolj potujčevalnice, ponemčevalnice slovenske dcc.e. Potujčiti slovensko deco na Koroškem — in s tem Slovence na Koroškem sploh — to je prvi in glavni cilj in namen koroških šol. Skoraj povsod so šole večrazredne, zelo pogosto tri- ali štirirazredne, ali pa vsaj dvorazredne. A zelo pogosto so v drugem razredu nastavljeni za učitelje trdi Nemci, ki ne znajo besede slovensko. Povsod je ie dragi razred popolnoma nemški, kjer slovenski otrok ne sliši več slovenske besede. — Otrokom se izposojujejo la čitanje samo nemške knjige. Kočevski list naivno vprašuje: Imajo nemški otroci v teh (utrakv.) šolah posebne nemške razrede? — Predvsem, koliko pa je teh pravih nemških otrok v slovenskem delu Koroške? Naravno je, da jo našemu narodu napravila nemška šola že ogromno, neprecenljivo škodo. Zastrupila je naš narod na Koroškem z narodno mlačnostjo ali naravnost nemškim mišljenjem. A kljub vsemu so to še vedno Slovenci in goljufija je, šteti nnrodno nezavedne ali z nemškim mišljenjem prepojene Slovence za Nemce! Nemškutar ni Nemec! In kdo je napravil Slovenca za neniškutarja? Nemci samit Predvsem s pomočjo ponemčevalne šole! — Nemški razredi na utrakv. šotah? Saj so drugi, tretji, četrti razredi na teh šolah popolnoma nemški! In tudi v prvem razredu začno slovenskega otroka že prvi dan pitati z nemščino, ko vstoj>i v šolo. Slovenski otrok se v koroški ponemčevalniei niti šteti ne nauči po slovensko! Vse računstvo je od prvega začetka samo nemško! Kako ciničen je torej odgovor merodajnogn nemškega mesta v Celovcu: Nemški otroci (na utra-kvističnih šolah) nimajo svojih nemških razredov, marveč obiskujejo kot slovenski otroci utrakvistične šole!! 0, ti ubogi nemški otroci na koroških utra-kvističnih šolah! 5. vprašanje kočevskega lista: koliko nemških otrok jc potrebno za ustanovitev nemškega razreda? priča, da Kočevarji prav uift ne poznajo ustroja koroške utrakv. šolo. Oni mislijo, da je to res kaka slovensko-nemška šola in no vedo, da je koroška utrakv. šola dejansko nemška šola. Zanimivo je vprašanje kočevskega lista: Ali je Slovenec tisti, ki se kot tak čuti in prizna, ali pa se določuje narodnost na podlagi imen, na pr.: Grafenauer, Einspieler? — Ce bi se na Koroškem določevala narodnost na podlagi imen, j>otem bi bil skoraj cel Celovec slovenski, na jolovico slovenski bi bil celo nemški Molita! ali pa nemški Lofentol! — Nemškutar pa, ki morebiti niti dobro nemško ne zna, pa ni Nemer, pa naj se tudi »čuti« za Nemca in naj se tudi lažnivo ■»priznava« za Nemca. Nemškutar je Slovenec, ne Nemec. Na Koroškem je prav lahko ločiti Slovenca od Nemca. Predvsem Slovenca na Koroškem že jezik razodeva, ker so na Koroškem redki Nemci, ki bi znali slovenski. Kdor na Knroškem slovenske govori, je Slovenec Izjem jc prav malow Primorske vesti Prisilno posojilo in Jugoslovani Z ukazom italijanske vlade z dne 5. oktobra 1036, št. 1745 (o katerem je »Ponedcljski Slovenec« Ze večkrat poročal) je bilo predpisano prisilno posojilo na vrednost vseh nepremičnin v Italiji. Polog tega pa je bil uveden še izredni davek na nepremičnine v višini 3 in pol pro mile za kritje tega posojila. Oblasti 60 sedaj ponovno razglasile, da morajo to posojilo odplačati vse osebe, človeške in pravne, ki imajo zemljišča in stavbe v Italiji. To posojilo morajo brez izjeme podpisati in plačati tudi tuji državljani, ki imajo v Italiji nepremičnine, to je zemljišča, hiše ali kakoršnekoli drugo 6tavbe. Jugoslovanski državljani morajo to posojilo podpisati na podlagi II. poglavja pogodbe o konzularni službi, ki določa, da morajo tuji državljani, ki so lastniki nepremičnin, nositi ista bremena, kakor domačini. Rok >a plačilo prvega obroka je bil izjemoma podaljšan do 31. marca. Drugi obrok »o bo vpisoval do 18. aprila. Italijanske oblasti so razglasile, da imajo nalog, da po 18. aprilu brez usmiljenja in takoj prodajo imetje vseh lastnikov nepremičnin, ki do tega dno ne bi odplačali obroka. Preureditev pomorskega prometa »LTtalia d'01treniare« objavlja daljši članek, ki kaže, da je preureditev vsega italijanskega (»morskega prometa sedaj končnoveljavno končana, da so posamezne pomorske paroplovue družbe sprejele enkoliko trdi zakon, ki izključuje vsako konkurenco med italijanskimi paroplovnimi družbami in da 6e sedaj z vnemo pripravljajo, da organizirajo plovbo vsaka na svojem, njej določenem prostoru. Kakor znano, je italijanski ministrski svet ze decembra lanskega leta določil naslednji ključ pri reorganizaciji trgovinske paroplovbe. Družba >Italia< s kapitalom .pol milijarde lir in 38 ladjami, ki imajo skupno tonažo 468.000 ton, je dobila v izkoriščevanje plovno proge za vso Severno, Srednjo in Južno Ameriko. Družba »Lloyd Trie-stinoc, ki zanima Jul. Krajino najbolj, razpolaga s kapitalom 300 milij. lir, ima 50 linijskih parmkov s skupno 413.000 tonami, ter je dobila v izključno izkoriščanje vso plovno progo v Azijo in Afriko od Sueškega prekopa dalje (in seveda tudi od Gibral-tarskih ožin naprej). Družba VTirrenia« s 150 milijoni kapitala in bi parniki, ki imajo 159.000 skupne tonaže, je bila usmerjena v vso zapadno Sredozemsko morje, ter na obale severne Evrope. Družba >Adriatica« končno s svojimi 150 milijoni kapitala in 39 linijskimi parobrodi, ki imajo skupno ldb.oou Ion, pa je dobila v izkoriščanje vzhodne obale Sredozemlja in Črno morje. Na tej podlagi so bile sedaj organizirane nove linije in sicer jih bo izhajalo iz Trsta 16, ki imajo večinoma vse v Masavi v Rdečem morju svojo osrednjo oporno luko. Masava bo postala nekak trgovinski center novega italijanskega imperija. Trst pričakuje od reorganizacije znaten dvig svojega prometa in napredek svojega gospodarstva. 200 jih je odpotovalo v Abesinijo Propaganda za izseljevanje v novo osvojeni imperij ima se ve javnih prostorih ali delijo med ljudstvo odnosno vise po gostilniških in hotelskih obratih in leže po čakalnicah javnih in zasebnih uradov, morajo biti izrecno od ministrstva potrjene, prodno smejo priti med javnost. Nekatere že obstoječe ilustrirane tiskovine so bile potegnjene iz prometa. Roparski vlom v cerkev očetov kapucinov v Gorici je povzročil po vsem mestu veliko razburjenje. Tolovaji so vlomili glavna vrata ler so se spravili nad nabiralnike, ki so po cerkvi jKietavljeni. V nabiralnikih, ki so jih e sirovo silo odprli, niso našli mnogo denarja, ker jih očetje kapucini vsak večer izpraznijo. Vendar pa so odnesli okrog 500 lir, poleg tega pa so razbili eno sobo in ukrali nekaj zlatih predmetov. Orožniki še niso prišli na sled tatovom, ki 60 zagrešili to bogoskrunstvo v cerkvi revnih kapucinov. 50 bogosloveev je sprejelo višje redove v soriški stolnici. Novoposvečenci pripadajo tako goriški kakor tržaški škofiji. Za enkrat ni bilo mogoče dobiti podatkov, kako se novoposvečenci delijo po svoji narodnostni pripadnosti. 150 jugoslovanskih turistov je bilo za velikonočne praznike javljenib, da hočejo obiskati Julijsko krajino. Oblasti so jugoslovanskim potnikom šle na roko. Vsi skoraj so prišli iz Ljubljane ter so obiskali bojna polja iz svetovne vojne ter se končno dalje časa zadrževali tudi v Postojni, kjer so si ogledali podzemeljske jame. Goriška j>otovalna agencija Kiti pa je nekako v kompenzacijo poslala v Slovenijo 133 potnikov, ki so si med velikonočnimi prazniki ogledali lepote sosedne pokrajine. Roparski vlom v cerkev sv. Rožnega venca v Tržiču je napravil mnogo škode. Tatovi so pokradli vse dragocene predmete s sobe Matere Božje in veliko število okrog čudodelnega oltarja razstavljenih daril hvaležnih vernikov, ki so bili uslišani. Tudi tukaj do sedaj preiskava ni mogla dognati nobenega krivca. Vlom v župnišče v Kaln pri Kanalu. Župnik Jožef Brežan je javil orožništvu. da so neznani zli-kovci udrli v njegovo stanovanje ter mu ukradli poleg kolesa in nekaj obleke tudi precejšnjo vsoto denarja, ki je last raznih župnih organizacij in ki ga je žujMiik shranjeval pri sebi. Tudi'cerkvenega Delavci v skrbi za svojo starost „Društvo za starostno preskrbo delavcev tvrdhe Hutter in dr." v Mariboru bo letos zgradilo 18 dvodružinskih vil J«.,.. ..*.,-. taflMKft,': Tvorničar g. Josip Hutter, solastnik tekstilne veleindustrije J. Hutter in drug v Mariboru je znan kot eden naših najbolj socialno čutečih pod-jotnikov. Delavec, ki dobi namestitev v njegovi tovarni, je preskrbljen. Dobiva mnogo boljšo plačo, kakor v drugih tovarnah, lansko leto pa je g. Hutter osnoval za svoje delavce še penzijski fond, da jih na ta način preskrbi za »taroet. Hut-terjev penzijski fond, ki se naziva »Društvo za starostno preskrbo delavcev tvrdke J. Hutter in drug«, razpolaga z milijonskimi vsotami. Delavci prispevajo majhen odstotek od svojih mesečnih prispevkov, istotoliko vsoto pa prispeva vanj tudi podjetje. Povrhu je g. Hutter ta fond takoj po ustanovitvi podprl z velikim zneskom in tako je omogočil, da začne že lete« z uresničenjem svojega programa. Lz sredstev fonda se bodo zidala delavska stanovanja, ki ostanejo Ust društva, najemnina pa se bo stekala nazaj v fond. Na ta način bo denar, ki ga bo delavstvo s pomočjo tovarne zbralo, najbolj varno in najbolj plodonosno naložen, tovarniški delavci pa bodo imeli poceni zdrava in udobna stanovanja. Društvo je kupilo leto« na Pobrežju med Čopovo in Jadransko ulico vzhodno od pobrežke šole velik kompleks, na katerem se bo začela letošnjo pomlad graditi stanovanjska kolonija Hutterjevih delavcev. Te dni je društvo predložilo načrte hišic, prav za prav vil, ki se bodo letos zgradile. Postavili bodo 18 dvostanovanjskih vil. Skupno bo na razpolago že to jesen 36 stanovanj. Vile bodo enonadstropnf Vsako stanovanje bo :-nelo svoj poseben vhod z veliko vežo in stopniščem, kuhinjo ter kopalnico v viaokem pritličju ter dvema stanovanjskim« sobama v prvem nadstropju. Vsako stanovanje bo imelo tudi svojo klet ter na podstrešju velik man sardni prostor, ki sc bo lahko izpremenil v sobo. K vsakemu stanovanju bo spadal tudi 700 kv» dratnih metrov velik vrt. Vsaka vila, ki jih bo gradila fvrdka inž. Kiffman, bo veljala z zemljiščem vred okoli 160.000 din. Društvo bo na ta način že letos investiralo v stanovanjske hiše okrog 3 milijone dinarjev. Na zemljišču, na katr rem »e bo kolonija gradila, je prostora za 100 takih vil. Kolonija dobi lasten vodovod in sicer sc bo zgradi! na zemljišču vodnjak, iz katerega bo črpala vodo električna črpalka. Seveda bodo ime la stanovanja tudi električno razsvetljavo. Za Po-brežjo bo nova kolonija velika pridobitev, saj bo število prebivalstva s tem preccj porastlo. G. Hutter se je odločil ra postavitev stanovanjske kolonije na Pobrežju, ker leži v bližini njegove tovarne, tako da delavci ne bodo imeli daleč na delo, ker je bilo zemljišče razmeroma poceni na prodaj in ker je zidanje precej olajšano in poce-njeno zaradi tega, ker 6C pridobiva gramoz na licu mesta ter ga ni treba dovažati Društvo bo zgradilo vsako leto po 18 takih hišic. FOTOAMATER Kako pospešujejo fotografijo drugod Ze pred desetletji je prednjačila Nemčija po vzorno izvedenih organizacijah fotoamaterjev, ki so se iz leta v leto izpopolnjevale iu združene v mogočno državno zvezo razvijale zelo živahno delavnost. Čeprav je bilo torej že po privatni iniciativi in privatnih organizacijah dobro poskrbljeno za koristno in načrtno delo v fotoamaterstvu, so bili v začetku lanskega leta uvedeni po državnem uradu za ljudsko izobrazbo tečaji za lotoamaterje, in sicer v treh skupinah: za začetnike, za naprednejše amaterje in za mojstersko skupino. Odziv je bil nenavadno visok: ene same takšne prireditve v Berlinu se je prav v početku udeležilo nad 1400 interesentov. Tekom leta zanimanje za tečaje ni padlo in se je obdržalo povprečno na isti višini, slične krožke iu tečaje pa so ustanovili tudi po drugih krajih države. Imenujejo jih delovne krožke za amatersko fotografijo in jih |>odpira državna uprava, pa tudi fotografska industrija in trgovina. Učne moči so izključno iz vrst amaterjev, ki so včlanjeni v državni fotoamaterski zvezi. Nemška državna uprava gotovo ni organizirala teh tečajev morda v zabavo nekaj desettisoč ljudi ter leži razlog samo v poznanju velike kulturne vrednosti za splošnost koristnega fotoamaterskega dela, če jc dirigirano v pravo smer, proč od gole zabave poedincev. To [»znanje ima gotovo svoj posebni poudarek v dejstvu, da je fotografija že davno uvedena v Nemčiji v nekatere šole; da imajo celo posebne strokovne šole; da je v državi nekaj milijonov amaterjev organiziranih v privatnih organizacijah in da je vse to nemški prosvetni upravi z ozirom na važnost fotografije kot znanosti in praktične vede še premalo; fotografija naj postane zaradi tega last najširših ljudskih plasti! Zato je delu privatnih organizacij priskočila na pomoč s svojo avtoriteto in realno podporo tudi prosvetna uprava. In pri nas? Fotoklubov je v vsej državi, da jih lahko seštejemo na prstih ene roke in zveze še dolgo ne bo, ker enostavno nimamo česa »povezati«. Vse delo je v rokah peščice delavcev, od katerih pa zahteva skrajno požrtvovalnost: od žlalite do raznih uradnih in poluradnih ustanov. Vsakemu naj podari amater nekaj svojega dela in denarja, oj) vsaki priliki in slavnosti se javno »vabijo amaterji, da brezplačno odstojiijo nekaj slik sjirevoda«. Po drugi strani pa jim razni prireditelji večinoma popolnoma protizakonito — tudi to bodi omenjeno — prepovedujejo snemanje na javnih, vsakemu dostopnih prostorih, ali pa samo pod pogojem, da odstopijo prirediteljem brezplačno po en primerek posnetkov, celo proti pologu kavcije! Tudi tak primer izsiljevanja sc je že zgodil v Ljubljani! Ne bi omenjal tega, če bi ne bile take prepovedi celoti v škodo in bi se na ta način ne izgubljali nešteti dragoceni posnetki važnih dogodkov za naše zbirke in muzeje, pa samo za to, da se okoristi nekdo s par sto dinarji za razglednice, ki bi jih brez prepovedi tudi lahko zaslužil, in prireditelj morda tudi s par sto dinarji. To so jojavi, ki bi se ne smeli več ponoviti. Zdi se, kot bi se ocenjevala pri nas fotografiia z igračkanjem, kajti drugače si ni mogoče razlagati pasivnosti merodajnih krogov, ki brez zanimanja prepuščajo vse delo na tem torišču samo privatni inicijativi. Ali ni značilno, da ni mogla dobiti do sedaj nobena mednarodna fotografska razstava v Jugoslaviji niti ugodnosti polovične vožnje, kaj šele drž. podporo?! Apiluost nemške prosvetne uprave na tem torišču jc prav koristen nauk in radi tega sem ga zabeležil. Morda bo vsaj malo pomagalo! denarja je bilo mnogo zraven. Tatovi so vlomili skozi glavna vrata opolnoči ter mirno oj>ravili svoj losel, ne dn bi jih bil kdo slišal. Požar je uničil hišo Marije Kovčič v Snvonji na Soči. Ogenj je izbruhnil iz neznanih vzrokov nn dvorišču ter so takoj razširil naokrog in uničil mnogo razne vrste delovnega orodja, nekaj kmetskih voz ter nad 14 stotov turščice. ki je hita tam shranjena. Skupna Skoda znaša tO.oOO lir. Orožništvo je izvedlo hitro preiskavo, nakar je na presenečenje vseh aretiralo Marijo, ker je našlo mnogo dokazov, dn je ona sama zažgala požar, da bi prišla (to visoke zavarovalnine. Letošnje novosti Fotografija je premlada iznajdba, da bi hodila samo po izhojenih, od naših prednikov uglajenih potih, in ne bi iskala še nadaljnjih razvojnih možnosti. Senzacionalnih izumov sicer ni pričakovati — če izvzamemo |>rob!cm barvne fotografije, ki sc vleče nerešen kot rdeča nit od samih počet kov fotografije do najnovejše dobe in še vedno čaka svojega mojstra. Je pa še polno drobnih, pa zato nič manj važnih problemov, ki se nanašajo večinoma vsi na izboljšanje negativnega in pozitivnega materiala in izpopolnjevanje snemalnih kamer. V tem oziru pa jadramo že v rafiniranost. Vsa pozornoRt v gradnji kamer je posvečena zadnja leta malemu in najmanjšemu formatu kamer ter bodo apiarati za snemanje < ploščami kmalu rariteta zlasti večji od 9-12 navzgor, saj jih tovarne na zalogo niti več ue izdelujejo. Sjoredno z razvojem kamer malega formata se razvija seveda tudi kakovost filma, kajti majhen snemalni format stavi nanj zlasti v pogledu zrna zelo velike zahteve, brezkompromisno glede barvne občutljivosti in povečane občutljivosti za svetlobo. Letos sc je tovarnam |x>srcčilo, pognati občutljivost emulzij do 21/10" DIN, ne da bi pri tem v večji meri trpela kakovost zrna, tako da te filme šc vedno lahko označujemo z drobnozrnatimi filmi. Se važnejši za lastnike malih kamer pa bodo novi drobnozrnati filmi z občutljivostjo 17/10" DIN ki imajo kljub visoki občutljivosti izredno fino zrno, d.i do 15-kratne povečave s prostim očesom sploh ni do-znavno. Prav tako važna pa je njihova lastnost, da dobimo z drobnozrnatimi razvijalci že pri kratkem razvijanju prav zadovoljivo briljanco v g ra-daciji. Znano je, da delujejo drobnozrnati razvijalci več ali manj izenačevalno in da je radi tega potrebno daljše razvijanje. Pri razvijanju filmov malih formatov jc nihal 'orej amater med dvema nevarnostim.!: če jc prekinil razvijanje predčasno, jc dobil v kontrastih premedle negative, dočim je z daljšim razvijanjem jadral v bolj grobo zrno — nedostatek, ki ga imajo več ali mattj vsi razvijalci. Novi film pomeni torej tudi v tein oziru precejšen napredek v fotografiji malega formata Tudi v barvni fotografiji smo stopili korak naprej, novi barvni filmi so popolnoma brez zrna, izboljšana pa je tudi reprodukcija barv. Za snemanje je uporabljiva običajna kamera in ni potrebna ne posebna optika, niti posebni filtri. ?.al izdelujejo tovarne takšne filme za =edaj le v najmanjših formatih: normalni in ozki amaterski kinofilm. Zanimanje zanj je med kmoamaterji in lastniki kamer malega formata seveda zelo veliko. Samo vprašanje denarnice — ko bi tega ne bilo, kajti film je zelo. zelo drag! Seveda se nam obetajo tudi posebni projektorji za ta film. V povečalnih papirjih bo tudi nekaj novosti. Do sedaj smo morali vsi, ki nismo imeli močno svetlobnih projektorjev, uporabljati za povečanje le brotnosrebrne piapirjc, ki pa znatno upadejo, ko se posušijo. Kloro-bromosrebrni papirji so v tem oziru boljši: dajo sočnej?e črnine, čistejše beline in večjo briljanco v gradaciji, ki jc tudi obsežnejša od gradacije bromosrebrnih papirjev. Da bodo ti papirji uporabni tudi pri povečanju s šibkejšimi po-vcčalniki. obetajo tovarne za letos zvišanje njihove občutljivosti pri ohranitvi vseh dosedanjih dobrih lastnosti. V kamerah ni posebnih novosti, če izvzamemo priročnejšo montažo prožil na okrovc kamer, s Kakršnimi so opremljeni sedaj tudi tipi cencjših malih formatov. V splošnem jc torej letos na fotografskem trgu !e malo novosti, vendar bodo nekatere prav prijetno iznenadile amaterje in jim odprle nove možnosti v njihovem delu. Naša društva Fotokluh Ljubljana. V torek, dne b. aprila predavanje prof. Janka Branca: O novih električnih svetilih V petek običajni sestanek. V soboto fotografski izprehod po Ljubljani, v nedeljo daljši izlet. Dogovor za izlet v petek Vabljeni so člani in prijatelji kluba. Širite katoliško časopisje! A^edel/sltj spori Gradjanski:Ljubljana 4:0 (2:0) Ljubljana, 4. aprila Velikansko zanimanje je vladalo za današnjo tekmo, ki je privabila rekordno šlevilo gledalcev na igrišče Primorja. Lahko se trdi, da je bilo na igrišču 4000 gledalcev med temi samo Hrvatov okrog 1500, ki so se pripeljali iz Zagreba s posebnim vlakom, z rednimi vlaki ter z avtobusi, ki so prišli navijat ter bodrit svoje miljence. Prihod Hrvatov - Sprevod po mestu Z jutranjim rednim vlakom se je pripeljalo v Ljubljano okrog 300 Zagrebčanov, večinoma študentov. Ob pol enajstih pa je pripeljal i>osebni vlak 800 udeležencev in tem so se pridružili še oni, ki so prišli zjutraj in vsi skupaj so se formirali pred glavnim kolodvorom, razvili so hrvatsko in višnjevo zastavo (simbol Uradjanskega) in krenili jio Miklošičevi cesti do Uniona, kjer so se razšli. Z avtobusi in drugimi rednimi vlaki je prišlo še okrog 400 Zagrebčanov, tako da je njih število naraslo na 1500. Med vse te udeležence so razdelili plave lepake, v katerih jim naročajo, kako naj bodrijo svoje igralce, da bodo zmagali. Poleg tega je imel vsak udeleženec malo višnjevo zastavico, nekaj pa je bilo precej velikih. Dolge kolone po cesti Več kakor eno uro pred pričetkoin tekme so 6e vile dolge in strnjene kolone ljudi po Dunajski cesti, tako da je bilo videti en sam val množic, ki so se premikale proti igrišču. Na igrišču samem pa se je nabralo še prej [tolno gledalcev, ljubljanskih in zagrebških, ki so 6e namestiti okrog in okrog igrišča. Hrvati so zasedli prostor levo od tribune ter ob Dunajski cesti, na desni strani tribune ter na severni in vzhodni strani so pa zavzeli svoja mesta simpatizerji Ljubljane, ki so imeli v rokah majhne Lelo-zelene zastave. Ze pri predtekmi je vladalo pravo borbeno razpoloženje tako da je človek dobil vtis, da danes med gledalci zopet ne bo reda Vendar se je danes obnašalo občinstvo — izvzeniši kakega poklicnega izzivača — zelo dostojno, tako da policija ni imela v tem oziru nobenega posla. Tudi tribuna je bila danes tako natrpana, da niti vsi novinarji niso mogli dobiti prostora. Polno ljudi je bilo tudi na vseh okoliških hi:ah in vse drevje je bilo zasedeno po mladini, ki se navdušuje za nogomet. Finančno je danes prav gotovo uspela prireditev nad pričakovanje prirediteljev, le žal da tega tudi s športnega stališča ne moremo trditi. To velja seveda le za Ljubljano, kajti mnogoštevilni obiskovalci so računali 1111 boljšo igro, kakor so nam jo pokazali danes naši fantje. Skoraj vsakdo je pa pričakoval tesnejše diference, če že Ljubljana ne zmaga, na kar je tudi marsikdo računal. Zatorej z današnjo igro Ljubljane nihče ni bil zadovoljen, kajti vse njene linije so bile slabe, najbolj pa seveda napad. Ljubljana je igrala slabo Tako slabega nogometa od Ljubljane prav gotovo ni nihče pričakoval in s tako igro jasno niso mogli doseči nobenega uspeha. Bili so slabi zlasti v podajanju, premalo borbeni in nesigurni v streljanju Najboljši mož je bil branilec Bertoncelj, ki je rešil marsikatero situacijo. Dobro je branil Logar, nekaj pozitivnega bi se dalo reči tudi o lialf-liniji in to bi bilo vse. Napad pa je razočaral. Ni bil prav nič povezan, podajal je visoko, da je imel nasprotnik lahko stališče pri odvzemanju žog in pa preveč se je posluževal igre dolgih pasov. Do strela ju redkokdaj prišel in še tedaj je najrajši poslal žogo nad prečko. Krivico bi pa 6eveda delali našim fantom, če ne bi omenili njihove velike požrtvovalnosti in volje do zmage. Vsi brez izjemo so se (Kitrudili, kar so se največ mogli, vendar spričo močnejšega nasprotnika niso mogli dosti opraviti. Bili so tudi počasnejši od njega in tudi taktično in tehnično so bili precej šibkejši. Gradjanski je s svojo enajstorico današnjo zmago popolnoma zaslužil. Bil je boljši kot celota in tudi v posameznih zasedbah je nadkriljeval domače. Igra taktično in tehnično prav zadovoljivo, ima dober start, je hiter ter zlasti v podajanju precizen. Povezan je zelo dobro najiad, ki je s 6vojo premišljeno in kombinacijsko igro opetovano ogrožal vrata domačih. Manjše hibe, ki jih je bilo opaziti, niso preveč motile njegovo igro, vendar pa je kljub njegovi današnji precej visoki zmagi nekoliko premalo pokazal, da bi zaslužil naslov državnega prvaka. Na igrišču so ae točno ob pol štirih pojavili najprej »purgerji«, ki so bili od svojih navijačev burno pozdravljeni. Za niimi je pa prišla Ljubljana, kateri so pa domači še bolj aplavdirali. Sodniku g. Skarpiju iz Benetk sta se predstavili moštvi v naslednjih postavah: Ljubljana: Logar, Jug. Bertonceli, Sočan, Pupo Boncelj—Janežič, Slapar, Lah, Bertoncelj II. in Zemljič. Gradjanski: Urh—Hiigel, Bivec—Kovačevič, Jazbinšek, Kokotovič—Medarič, Antolkovič, Lešnik, Djanič, Pleše. Zreb je odločil prvi udarce Gradjanskemu in igra se je začela ob veliki napetosti vseh navzočih. Ljubljana pride že takoj v drugi minuti pred gol Gradjanskega in ustvari nevarno situacijo, katero je rešil Lahov padec. Iz tega se je izcimil korner proti Gradjanskemu, ki pa ni upli-val na rezultat. V peti minuti 6e nevarno približa Gradjanski vratom domačih in Logar reši nevarnost, pri čemer ie seveda precej riskiral Takoj nato je bila nevarnost za Ljubljano še večja, ker je bil prazen gol, v katrega so streljali gostje, a se žoga k sreči odbije od prečke. Gradjanski deluje z V60 silo na to, da že takoj v začetku doseže vodstvo in pritiska domače v delenzivo. V deseti minuti diktira sodnik prosti strel proti Ljubljani, katerega so »purgarji« z dobrim trikom spremenili v gol. Namreč Kovačevič, mesto da bi streljal na gol, poda žogo Medariču in ta jo strelja iz 20 metenske daljave v gol v veliko presenečenje domačega vratarja in igralcev, ki 60 bili v njegovi bližini. V 17. minuti zopet Logar rešuje nevarno situacijo .ki jo je zagrešila domača obramba. V 21. minuti 6ledi korner proti Ljubljani, a brez uspeha. Ljubljana se še doslej v nobeni liniji ni znašla. V 23 .minuti zopet ostra bomba na gol Ljubljane, a k sreči zadana v prečko. V 24. in 27. minuti sledita dva kornerja proti Gradjanskemu, ki stanje nista spremenila. Kmalu za tem pošlje Medarič ostro bombo, ki smo jo že videli v golu, toda k sreči se odbije od gornje prečke navpično navzdol in Logar zadnii trenutek prepreči njen vhod v svetišče. V 44. minuti pošlje Medarič vsled krivde naše obrambe, ki je krila Logarja, žogo v mrežo. V zadnji minuti še en korner proti Gradjanskemu in prvi polčas se konča 2:0 za goste. Drugo polovico so olvorili domači. V 4. min. pa pošlje Pleše žogo v dohiačo mrežo. Odslei so tudi »purgarji« nekoliko popustili, ker so si bili svesti, da je to rezultat, ki jim bo prinesel sigurno dve točki. Vendar pa je bila igra še vedno v njihovih rokah in njihova premoč tako kakor preje in poslej dovoli vidna. Sledi serija kotov in sicer v 20 minuti proti Gradjanskemu, v 22. minuti proti Ljubljani, v 24. proti Gradjanskemu in v 26. minuti zopet proti Ljubljani. Korner diktiran dve minuti krsneje proti Liubljani pa je prinesel četrti in zadnji gol Gradjanskemu, ko ie Antolkovič iz gnječe pred golom streljal v prazna vrata. Igra se nato vrši brez posebnih zanimivosti v premoči Gradjanskega do konca. V 40. in 41 minuti sledita še dva kornerja proti Ljubljani. Sodnik g. Skarpi iz Benetk ie sodil prav dobro in zelo objektivno. Državne prvenstvene tekme v cross countryju v Celju Celje, 4. aprila. Letošnje tekmovanje za prvenstvo države v cross countryju je bilo danes v Celju. Tekmovanje se je pričelo ob 11 dopoldne na stadionu na Glaziji, kjer je bil start in cilj Kot moštvo so nastopili: Primorje iz Ljubljane. Concordia iz Zagreba, Železničar iz Maribora Maraton iz Maribora, v tekmovanju posameznikov pa so se udeležili tekem razen teh klubov še zastopniki Slavije iz Varaž-dina, Haška iz Zaška iz Zagreba. Ilirije iz Ljubljane in Bratsva iz Jesenic Jugoslavije iz Celja. Vseh tekmovalcev je bilo 54. Ves čas tekmovanja je rosil droben dež, ki je namočil teren tako. da se je tekmovanje vršilo v blatu. Tekme so se začele ob navzočnosti celjskega župana Mihelčiča. ki je bil pokrovitelj te prireditve. Proga je bila nekoliko skrajšana in se je tekmovalo v daljavi 7500 m. V tekmovanju posameznikov je bil prvi Krevs (Primorje) v času 25.01.2'5. Kot dosedanji naš prvak je bil tudi danes favorit. Njegov čas je zelo dober, posebno, če se vpoštevajo vse okoliščine, v katerih se je tekma vršila. Ze v začetku se je videlo, da bo zmagal v današnjem tekmovanju. V finishu so prišle do izraza vse njegove prednosti, zlasti pa njegova neverjetna vzdržljivost. Krevsov čas je za 38 sekunJ boljši od časa. ki ga je dosegel Adolf Starman, član SK Concor-die ki je v času 25:39 2/5, zasedel drugo mesto. Tretji jc bil Sindelar (Concordia) v času 25:43 1/5, četrti Grmovšek (Maraton) v času 25.51. peti Sra-kar F. (Concor.) 25:55 3'5, šesti Končan (Jugoslav.) 25:55 2'5 sedmi Cavič (Slavija) 25:55 3/5 osmii Sra-kar Ivan (Primorje) 26:12, deveti Krpan Milan (Primorje) 26:17 2/5 deseti Starman Rado (Ilirija) 26:17 3/5. Rezultat tekmovanja posameznikov je povzročil precejšnje iznenadenje. Mladi Oermovšek (Maraton) je dosegel proti pričakovanju odličen rezultat, medtem ko je Cavič (Slavija), ki bi se moral plasirati na eno izmed prvih treh mest. sfrčal na sedmo mesto Lep uspeh je dosegel tudi Končan (Jugoslavija). . Kot moštvo je zavzelo prvo mesto SK Prtmor-e. ki sc ima zahvaliti za to mesto ravno Krcvsu. ,