Iz dela konstrukcijskih  birojev v ,,Djuri  Djakoviću"
Tovama >Djuro Djaikovič« i*z Slavon-skega Broda spada v vrsto tisttfi naših industrijskih kolektivov. ki imajo dobro orgasmzairano lastono ipirojtiktamteko kon-sfcrukcijsko službo. Gledc na nači.n proiz-vodnje (iproizvodnja po kosu na podlagi naročiil) je v >Djim Djakovicu« pet kon-strutkeijskih birojev, koliikor je tudi te-meljnih prafevodn.ih obratov; strojni za spdošne stroje, loikoraoti vski, vagonski, za
železne konstr>ukciije in za kotle. Razea tega obstajaita še dva pomožna biroja — za konstruktiranje orodja, ki ga uporab-Ijajo za broizv<xlnjo v tovarni, in za ka-pMalno graditev. lii-roji delajo samostojno, nekatere s+vari pa delajo v sodelovamju z drugiini organizacijami (naročniki. z do uiačinii in iuj.imi kooperaniti ali z ustrez-nimi uištituti in ustaeovaini.)
Kotli za ogrevanje stanovanjskih blokov in manjših tovarn
V koostrukcijskih biirojih tovarne iDju-ro Djakovič« so doslej izdelali več pro-jektov za proizvodnjo novih strojev. Tako st> saimosiojno izdelali tip »dampforja« (posebncga prevoznega srodslva za ze-meijska dela v gradbcuištvu n-a podlagi kiperjtv). Ta stroj je bil izdelan izključ-no iz domaeega materiala z molurjem, ki ga je izdelal reški iTorpedo«. Izključno iz domačega materiala in po načrtih, iz-delanih v birojih podjetja, so izdelali tu-di 40-tonski električni bager z žlico. Na podlagi načrtov larstnih konstrukcijskih birojev bodo začeli letos tudi proizvod-njo kotocevnih kotlov 1, 200.000 do mili-jon 800.000 ktlo-kalorij na uro. Ti kotli so posebno primerni za ogrevanje stano-vanjskih biokov in manjših tovrarn. Tak kotel bodo izdclali za tovarno mila »Niikola Djurkovic* v Kotorjn. Koiel bo mogoče kuriti kombinirano — z rjavi.m premogom in z oljčniTtii tropinami, ki jvh sicer v procej velikih količinah zavržejo ali pa samo delno izkoristi.jo. Tudi za dru-ge kotle te konstrukcije lx>do lahiko up<v rabljali za kurjenje raKen premoga tudi razne odpadke tako, da boclo zna,tno ce-nejJi kaikoj dosedainjn, podobnih koo-stnikcij.
Po lastnili načrtih izdelujejo v tovanni >Djuro Djakovicc tudi energetske kotle za proizvodnjo edektrične enorgije, ki d»-jejo 25 do 52 ton pare na uro. Tudi ti kotli so zelo praktični za manjše tovar-ne. Poseben uspch konstTukcij&kih biro-jev in delavcev, pomeni parna lokomoitiva brez ognja. Ta mancvrska lokonjptiva služi za delo v zaprtili prostorih in pod-jetjih, kjer je zaradi isker nevamost po-žara in ©ksploz-ije (miini, rudniki, kemič-ne tovarne in smodnišnice Hd.).
Lokomotive izdelu jcjo po naslednjem na-čclu: na podslavku knkomotive je vgrajen velik, dobro izoliram kotel. Vodo v kotln ogrevajo s paro iz tako imcfnovane sta-bilne kptlovske instalacije (poscben kotel — elektritna centrala), ki je ločena od lokomoiive. Paro dovajajo v rez^rvoar lokomotive skozi polnilni ventil. Ko se voda v kotlu ogreje do določene ,iempe-ratuTC, se lokomotiva loči od stabikie in-stalacije in dela nefco dobo (pač po zmog-ljivosti rezervoarja) samostojno. Lokoiuo-tiva Iahko dcla po napolnitvi samostojno pribli/.no 5 do 6 ur io laliko opravlja v tem času tudi težjo manevrsko služ.bo, sa-ma pa se lah.ko premuka tudi pod priti-skom pare v kotlu le dveh atmosfer.
Konstrukcijiski biiroji opravljajo popol-noraa samostojno vsa projektiran ja v ;e-klu, samostojno pa izdelujejo tudi vse na-črte za vagome im tramvaije.
Konstrukcijski biroji so razen ieh na-črtov izdelali v sodelovanju z Zelezni-škiim inštitutom teknično dokumentacijo za obnovo lokomotiT serije 38. Doslej so za Jugoslovanske železnice obnovili 10 takih lokomotiv, ki so pokazale mnogo lK>ljše ekspdoatacijske pogoje kakor ori-ginaili. V sodelovanju z neko tujo tvrdko bodo v birojih »Djure Djakovičat iz.de-lali tudi kotle s kontrol>nimi napravami za novo sladkorno tovaTao v Bitolju im novo cemcntarno v Umagu. jDjuro Dja-kovic« bo razen tega na podlagi lastnih načriov obnovil naiprave v nefkaterih dru-gih sladkornib. tovarnah.
V lokomotivskein obratu izdelujejo po svojih načrtih in z uvoženimi motorjd diz-love lokomotive do 400 KM. Daslej so iz-delali približno 80 dizlovili lokomotiv raz-ličnih zmogJjiTosti, tovarna pa je nedavno prevzela na licitaciji izdclavo 19 dizlovih lokomotiv po 400 KM za Jugoslovanske želeiznsce. Te lokomotive bo mog^oče upo-rabljati tudi za prevoz.
Uspehi konstruktorjev in deldvnega 'ko-
lclttiva »Djuro D/akovic« so toliiko večji, ker so njihove cene pogosto agodnejše od inozemskih, običajno pa ne presegajo >sve-tovne cene«. Kupci so razen tega zadovolj-ni tudi s kakovostjo. Uprava podjetja je v zadnjem času dohila več pisem, v katerih izražajo kupci svoje mncnje o izdelkih te tovarne iz Slavonskega Broda. Naj nave-demo nekaj izvlečkov iz teh pisem.
>Od vašega podjetja smo kapili 18 par-aii. lokomotiv serije 62 in eno dizlovo lo-komoidvo 100 KM. Omenjena lokomotiva se je izkaizala kot zelo dobra in ekonomična za naše podjetje«, je rečeno v pismu iz ze-niške železarne.
Pismo solarne >Bajo Sekulič« v Ulcitiju pravi: >Od kar pri nas stalno uporablja-mo vaio dizilovo lokomotivo, nismo opa-zili nobenih pomanjkljivosti. Z njenirn de-lom smo nasprotno popolnoma zadovoljni in nimamo noibeniih pripomb.c
Železniško gradbeno podjotje št. 8 y Beo-gradu prav tako zelo ugodno ocenjuje diz-love lokomolive, ki so jih izdelali v »Djuri Djakoviču«: »Lx>komotiva je v našcm pod-jetju od 28. januarja 1956. V tera času je po naših ugotovitvah pokazala naslednje reznMate:
a)  kot   lahka   Hiotorna   Iokomotiva   ima vse odlične prcdnosti  in   je konstruktivno dobro   rešena.   To   velja   tudi   za  estetsko stran;    •
b)  pogonski niotor z menjalcem prav ta-ko ustreza, alasti zaradi zelo dobre kako-vosti, kar omogoča  stroju, da sigurno de-lnje« atd.
Podobno ocenjujejo kupci tudi druge iz-delke.
Grganizacija birojev
Kcm®tr.uikciJ6ki blvoji so argamdzir&iu ka-kor vsi drugi' oddelki v podjetju. Delo "vo-dijo šefi, kd so neposTedno podrejeni teh-ničnemu in glavnerau direiktorju. Z ongani ddavskoga samoupravljaaja so biroji v sti-kih po upravi podjetja. Kar se tiče rednih del, iraajo šefi birojev in njihovi sodelavci stalne stiike in se pri vsakem delra dogo-varjajo z obratovod-ji (proizvodniih obra-tov). Vodje iu sodelavci birojev so v stal-liem stiku tudi z nakupno prodajnim od-delkom podjetja.
Vsako naročilo, prošnjo ali predlog, ki ga dobi nakupno prodajmi oddelck (razeif če gre za dela, ki jih podjetje že opTavlja, to je za že obvladano proitzvodiijo) pošlje oddelek šefu biroja, ki ga s svojim sode-lavci prouči. Ob proučevanju naročila ali predloga za novo delo skličejo sestanek s s-trokovnjaki iz proizvodmje in materialne-ga oddclka (zaradi proučitve tnožnosti gle-de materiala, pri čemer upoštevajo tudi dele, ki jih moramo uvoziti, in analizo lastne cene). Kolikor je delo uigodno, izde-
dajo v biroju osnutek, ki obsega roke do-bave, predračunsko ceno, temeline tehnič-ne podatke Md. in pa pošljejo investitorju. Podobno ravnajo tndi z zamislimi ta pred-logi sodelavoev birojev.
Tak naičin in organizacija dela se je vz-kazal za dobrega in redko se zgodi, da morajo kakšen predlog ali načrt izdelati večkrat, aJi da ga morajo zelo spreminjati.
Kar se tiče samih birojev, so rnnenja, da je s stališča podjetja obstoj bdrojev več-vrstno koristen in ekonomičen. Predvs^m je izdelava tehnične dokumentacije mnogo ce-nejša, kakor če bi jo izdelovali izven pod-jetja. Razen tega lnhko delo razdelijo po pomembnosti tako, da za posamezna nujna dela ni treba čakafci. Kolikor ugotovijo med delom kakšne telvnične pomanjklji-vo-sti načrta, je mogoče naglo posredovanje in posvetovanje s- konstruktorji ter *tro-kovnjaki iz proizvodnje itd. Vse to pa za-gotavlja boljšc dolo jn bolj eitonomično po-slovanje podjetja, a večinoma tudi tesnejše poslovne odDose s kupca.-                B. Š.