Leto VIII. V Celji, dne 9. decembra 1898.T Štev. 49. Uhaja vsaki petek v tednu. — Dopisi naj se izvolijo poSiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserat* se plačuje 50 kr. temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 10 kr. za vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno ineeriranje primerni popust. — Naročnina za celo leto 3 gld., pol leta 1 gld. 50 kr, za četrt leta 80 kr., katera naj se poSilja: Upravništvu „Domovine" v Celji. Goriški poslanci in učiteljsko prašanje ali politični položaj na Goriškem. Položaj obmejnih Slovencev bil je od nekdaj težaven in je danes neznosen. Nemci in Lahi diže se ne le znanega „načela" : „ Varovati je zadnje posestno stanje", ampak prilastujejo si »pravico": »gospodariti na£ Slovani in jih zatirati". Jezikovne naredbe na Češkem so mo tenje one posesti in kratenje one „pravice"; od tod revolucija Nemcev, njih fizična in moralna obstrukcija, ker se duhovit in močen češki na rod more takim krivičnim načelom vspešno upirati. Drugače je pri nas Jugoslovanih; obmejni olovenci m Hrvati se moramo boriti proti takim načelom z Italijani in Nemci, katerim stoji vlada in birokracija na strani. Brezobzirnost njih je že tolika, da z lastno močjo Slovenci sila težko vzdržujemo narodne meje, dočim se niti nadejati ne moremo, nazaj pridobiti, kar so nanrr si loma in z zvijačo odvzeli. V Primorju se je posrečilo v zadnjih šestih letih izvrstnima političnima društvima »Slogi" in »Edinosti" ter odličnim prvoboriteljem privesti narod v edinstvo in prepričati ga, da je v dejanski večini in da vlada mora računati s tako večino. Ali ta formalna zavest ostane mrtva fraza, ako se ne aktivira, kadar razmere zahtevajo. Britke skušnje imamo že iz časa ognjevitega boja med klerikalno in narodno stranko na Kranjskem, kateri je bil zanešen tudi na Goriško, in katerega posledke še danes občutimo vsi ob mejni Slovani. Uničena je ta zavest in prepričanje do vzajemnega postopanja, kakor hitro se zaseje nezadovoljnost in prepir v narod. In žalibog, ta okuženi veter že v drugič piha iz Kranjskega v naše Primorje! Res je, da za nas bodi »bela Ljubljana" stolica, kar je Rim vesoljni cerkvi; ali iz iste morajo prihajati le dobri nasveti in pomoč obmejnim Slovencem, katerim je naloga vzdrževati narodno mejo! Brezvspešno je to prizadevanje, ako se ne moremo zanašati na edinost in vzajemnost naroda. Prepir naš, in sosebno danes v tem kritičnem položaju, izkoiiščajo naši nasprotniki in — vlada sama. Kaj že niso pisali liberalni in narodni italijanski listi o abstinenci naših poslancev in prašanju našega učiteljstva na Primorskem? Že se raznaša vest o razpustu goriškega deželnega zbora! Kdo bo tepen? Utelešenje »Jugoslovanske zveze" zadobiio je malenkosten, za Jugoslovane le splošen vspeh. Posledic v naših pokrajinah ne vidimo; ravno v Primorski, kjer se je pogojno zahtevala premem ba sistema, premenila se ie le vladajoča oseba, katera sedaj bolj zahrbtno postopa proti Slovanom, kakor je postopal očitno Rmaldini, — vlada še vedno stavi pogubni sistem. Abstinenca goriških poslancev, katera je, kakor tržaški in istrski poslanci, računala na pre-membo vladnega sistema, obstala je, ker se ona ni zvršila ter je vzrok ostal, zaradi katerega so naši poslanci izstopili iz deželnega zbora. Dandanes se gre za narodno gospodarstvo. V Primorju imajo gospodarstvo v rokah Italijani, kateri izkoriščajo to priliko že preočitno in sramotno na škodo Slovanov. Vlada, katera se ne zmeni za naše opravičene zahteve, je proti nam; napuh in požrešnost Italijanov pa raste. Goriški poslanci uvidevajo to predobro; zato se drže, opirajo se na edinost naroda, ki je zavladalo po srečno zatrtem boju med klerikalno in narodno stranko na Goriškem, rA sredstva absti nence zoper ono krivično in požrešno izko riščanje. Kaj se ni vse dovolilo Furlaniji, kjer še vedno stoče »kolon" pod trdo roko par furlanskih veleposestnikov; koliko sto in sto tisoč je že steklo po Soči iz naših Juljskih planin in iz državnih blagajn na korist teh furlanskih ma-gnatov v Furlanijo in zlasti v tržaško ravan; — ne da bi se niti najmanje poskrbelo za toliko zahtevano urejenje soške struge med Kobaridom in Tolminom in nekaterih lijakov, kjer vsaka povodenj razdira komunikacije, razdira pašnike, iz katerih bi po ureditvi struj nastali lepi travniki in rodovitne njive! Lepe svote za železnice po klaverni Furlaniji in mogočni Vipavski dolini dovolili so se zajedno; ali Furlanska vživa že par let, vipavska železnica pa se še graditi ni začela, ker je prvi vlada takoj priskočila na pomoč, a Vipavce je prepustila svoji osodi! Hočem govoriti ša o ljudskih šolah, kar je že svetovno-znano, in o učiteljskih razmerah? Takih neznosnih razmer se pač že zaveda naše ljudstvo, katero je poleg tega prezirano popolnoma od politično upravnih in tudi sodnij-skih oblastev, postalo slednjič že mučenik zaradi svojega dinastiškega čustva in patrijotizma ! Ni čuda, da je naše ljudstvo na Goriškem vsled tega do vrha razburjeno: nedvomno mu je biti zločinec zaradi dinastiškega čustva, in zakaj da mora trpeti tako vnebovpijoče krivice! Ni čuda, da se mu poraja misel, da že spada pItalijo, da mu tiče ona osoda, katera je zadela beneške Slovence. Goriški poslanci, ki ne vidijo v ničemer več odpomoči za odpravo neznosnega gospodarsko političnega položaja Slovencev na goriškem, — oprijeli so se in drže se še z vso opravič LISTEK. Doma in na tujem. Poučna povest za narod. Poljski spisal Felicijan Pintowski. Poslovenil Po dravski. Drugi dan sta Katrica in Marica sedeli v Antonovi sobi ter prebirali grah. Nista se mnogo pogovarjali pri tem delu, kajti Marica je bila po včerajšnjem razgovoru z očetom močno žalostna in ker žalost jedne osebe razžalosti tudi drugo, torej je bila tudi Katrica otožna. Anton se je delal, kakor bi čakal, kedaj deklici končata delo. Vrtil se je okrog hiše, lotil se raznih opravkov, toda česar koli se je poprijel, ni mu šlo izpod rok, tako, da je vrgel delo iz rok ter se poprijel drugega, vendar je bilo oči-vidno, da ni mislil na to, kar dela, marveč da so mu neke druge nemirne misli rojile po glavi. Postal je nekoliko tu; nekoliko tam, pa zavr-tivši se, šel v sobo k deklicama. V sobi je vse pozorno ogledal, se nekoliko -zamislil in potem vzel iz skrinje polo belega papirja ter odšel. Deklici se nista mnogo zmenili za Antona. Ta čez nekoliko časa zopet vstopi v sobo ter reče deklicama: »Marica mi včeraj ni hotela verjeti, ko sem ji dejal, da ima Janko neko grdo lastnost. Evo, danes jo prepričam, da sem govoril resnico. Po glejta, kako bom položil semkaj v škrinjo denar, na kar pošljem sem Janka, da vama pomaga. Ko jaz odidem, odidite tudi vedve za nekaj časa ter pustite Janka samega, pa se prepričate, ko zagleda škrinjo odprto, da ne opusti vzeti iž nje denar, česar sem se sam prepričal že večkrat." »Oh, moj oče", reče Marica vsa zarudela, „kako morete ziniti kaj takega pred Katrico, kajti ako to ni res, vam bo menda vendar britko, da ste Janka tako očrnili." »Daj Bog, da se ne bi uresničila moja slutnja", reče Anton potuhnjeno, » toda jaz poznam ljudi ter se navadno ne motim." »Motite se, motite, cče! Jaz sem vam porok, da je Janko pošten mladenič ter se ne dotakne ni vaše ni čegave druge lastnine." »Čemu to poroštvo, saj se čez kratko sami prepričamo", odvrne Anton ter pred deklicama vloži desetak v pol pole papirja, zaviha robove, kakor pri pismu ter obrnivši se k skrinji, dvigne pokrov in spusti vanjo — toda ne papir z de-setakom, marveč drugi prazen, kateri je imel že poprej pripravljen pod obleko, onega z dese-takom pa gibčno skrije pod telovnik. Deklici te zamene nista niti opazili. Anton odide in čez trenutek pozneje zopet odpre vrata ter spusti v sobo Janka, govoreč: »Pomagaj jima, da boste prej gotovi; a le urni bodite, kajti danes je najugodnejši čas za setev. Jaz pa pojdem med tem pogledat na polje, ali bo hlapec danes zoral njivo ali ne? Janko, prišedši v sobo, se jame veselo šaliti in smejati, toda otožni deklici mu nista odgovarjali. Čez nekaj časa poprosita Janka, češ, naj sam urno dalje prebira ter ne gre nikamor, sami pa smukneta včn ter zdirjata čez vrt, tako, da je Janko mogel videti skozi okno, da sta šli k sosedu. Janko je bil nekoliko začuden, čemu je Marica danes tako otožna, toda ni si niti domislil, kaj vse ga še čaka. Ko deklici odideta, je globoko vzdihnil ter ne vstavši z mesta, zamišljen torkljal grah po rešetu. Čez četrt ure- se vrneta deklici in čez pol ure odpre Anton vrata ter zakliče: »Janko, pojdi ti na polje ter poglej, kaj se tam godi, ker jaz moram takoj v občinsko pisarno". Janko odide, Anton pa stopi v sobo ter reče: »Poglejte deklici v škrinjo, pa se prepričamo, kdo ima prav." Marica vsa razvneta plane k škrinji pograbi papir in drzno zroč očetu v oči, ga razvije, toda v papirju ni bilo desetaka ... Na to ga spusti iz rok ter nezavestna pade na tla. nostjo edinega sredstva abstinence, dobro vedoč, da mora počiti, — na slabše ne, ker slabše biti ne more! V takem odločilnem trenotku usiljuje se z vnanjim vplivom iz naše stolice goriškim poslancem rešitev učiteljskega prašanja! O ironija!! Neverno, komu to pripisati, — ali preziranju naših gospodarsko političnih razmer na Goriškem in zlcbnosti ali pa popolnemu nepoznanju istih in brezpotrebnemu vtikanju. Ravno sedaj, v tem odločilnem trenotku,. ko se narod zaveda z abstinenco svojih poslancev ogromnih žrtev, ka tere je doprinesel na svojo škodo laški brezob zirnosti in neskončni požrešnosti, — naj se opusti edino sredstvo proti nezmernim zahtevam naših nasprotnikov in krivičnemu postopanju vladnih krogov ter naj se reši učiteljsko prašanje z vstopom poslancev v deželni zbor! Pereče je res učiteljsko prašanje na Goriškem, in pri poznati moramo, da je gmotno na boljem navadni dninar od učitelja; mi smo se tudi zanimali za nujno rešitev istega. Ali zakaj se zahteva to ravno sedaj v kritičnem položaju, ko se grč na prvem mestu za pravično rešitev narodnega gospodarstva v deželi in premembo vladnega sistema? Res je, da je učiteljstvo eden prvih faktorjev, od katerih prihaja ljudstvu narodna vzgoja in zaveda, — da že zaradi tega moramo podpirati in skrbeti za to, da se njega gmotno stanje zboljša. Ali zbira sredstev v dosego tega je vsled načina, kako naj se reši glavno pra šanje, danes omejena, — in zlasti še z ozirom na to, da bi bila vsaka samostojna rešitev uči teljskega prašanja brez posredovanja vlade povsem brezvspešna. Ako vlada noče storiti pra vičnega koraka, — poslanci niso krivi. Ravno poslanci so zadnje desetletje večkrat poskusili in posebno pa tekoče leto, pravično rešiti isto s pomočjo vlade; ali ta se za to ni hotela brigati, in se tudi dane8 več ne br ga, kakor ne za lanski sneg! In sedaj se naj poslanci brezpo gojno vrnejo v deželni zbor in vpognejo svoj tilnik. Ako so torej naši goriški poslanci hrabro ostali pri započeti abstinenci, — menimo da s tem ne delajo krivice učiteljatvu, pač pa da delajo na premembo vladnega sistema in po stopanja ter dosledno na zboljšanje narodnega gospodarstva v deželi, v katerem je zapopadeno itak učiteljsko prašanje. Ako se jih pa moralno prisili stopiti v deželni zbor brezpogojno, potem bi tako onemoglost Lahi, ljubljenci vlade, izkoristili do cela in bi Slovenci za par desetletij padli nazaj ter bi se nikdar več vspešno ne mogli poslužiti sredstva abstinence. Ako se že trpi od turških časov sem, pa naj se še danes trpi do skrajnosti! Zdi se nam neumesten in zel<5 nevaren prepir, zasejan iz naše stolice v narodno časopisje od strani nekaterih učiteljev, ki niso uvi deli posledic istega. Ta prepir, ki se glasno in javno širi v do skrajnosti trpinčenem našem narodu na Goriškem, izkoriščajo Lahi in vlada, ki sporazumno delajo na to, da bi se deželni zbor razpustil tedaj, ko je ta prepir segel v srce že itak prerazburjenemu narodu. Obžalujemo ta prepir, opevan slastno od laških in vladnih organov, ter izrekamo nado, da ostane neomahljiv, kakor trden hrast naš pomilovanja vredni goriški narod v zavednosti svojih pravic, tičočih mu na podlagi državnih osnovnih in deželnih zakonov, ter da vzajemno prepusti rešitev go spodarskega in političnega položaja v tem resnem in odločilnem trenotku prosti volji svojih previdnih, odločnih in neomahljivih poslancev in voditeljev! V to ime jim Bog pomagaj! Dr. Gulin. Naše društveno življenje in njega cilj. Ko smo Slovenci v Avstriji jeli prosteje dihati, jeli smo se tudi duševno gibati. In v tisti dobi — od 1848. leta sem, — jela so se pri nas ustanavljati tudi raznovrstna društva. In kolikor bolj se je svoboda širila, toliko bolj je raslo število društev — s tem številom pa tudi — pi-lenje našega jezika. Pred vsem pričelo se je naše tedaj zanemarjeno društveno življenje množiti in krepiti, tako, da se je Slovenec opravičeno z nekakim pogumom svetu predstavljal kot član izobraženega in nadarjenega naroda, ki ima svoje deblo v širnem Slovanstvu. Po 1848 letu tedaj pričela so se ustanavljati v Slovencih društva. Med temi omeniti nam je pred vsem naših čitalnic, bralnih ter pevskih društev, čez nekaj let na to tudi telovadnih društev (v 1860. letu) in naposled dramatičnih društev. Z jedno besedo: pod vladanjem cesarja Franca Jožefa I. zbudili smo se stoprav avstrij ski Slovenci iz lene zaspanosti ter jeli težiti po i kulturnem napredku najprej v ožjem okviru, potem pa se oprijemati vedno širšega oblega, kakor so nam baš razmere dopuščale. Iti v tistej dobi napredovala je tudi naša literatura Da ni zagrizeni nemški in vladni birokra-tizem v tistih časih samovoljno skušal dušiti in omejevati našega duševnega gibanja — gorje kdor je bil takrat državni uradnik in odkrit Slovenec! — kazal bi bil barometer našega dru štvenega gibanja, narodne probuje in napredka za 20 let godnejše stanje, tako pa smo se gibali bolj tlačansko, hitro sicer, pa vendar pod moro oholega vladnega in nemškega zmaja. Prestah smo tudi te — turške jarme. Slovenska narodna društva dobila so oporo v preprostem narodu, in — uvažujoč, da treba narodu omike, napredka in poduka, organizovala so se ta društva z gotovim programom (pravili), ki so obsegali razne, kraju in času primerne oddelke. V tem smislu skrbela so narodna dtu- Anton postane zbegan, ker mu je bilo žal deklice in ker se je prepričal, kako močno se je njegova hči že navezala na Janka, da jo je to obdolženje moglo pretresti tako močno, da je omedlela. Vendar ta omedlevica ni trajaia dolgo. Marica, zdramivši se, jela je britko jokati, da dalje časa ni bilo mogoče je potolažiti. Komaj je Anton zapazd Maričine solze, minila ga je bojazen, da bi mu utegnila hčerka zboleti in mislil si je: »Je pač ženska kakor so druge. Ičjoče se, pa je kcnec, jaz pa, kar sem storil, sem že storil, ker sedaj sem porok, da ga več ne pogleda. DiUgače bi imel še dokaj truda ž njo, ker je trda in uporna po naravi. Žrtvoval sem Jankovo poštenje v svoj prid, toda nisem mogel drugače, kajti kaj si naj počnem s tako revnim zetom? Marica še lahko dobi poleg moža Se kak:h dvajset oralov zemljišča in če se to združi z mojim, neslo bo take dohodke, kakor jih ima gospod župnik, ali kak uradnik v mestu." Tako premišljujoč odide Anton iz hiše ter se napoti na polje, da bi srečal vračajočega se Janka ter ga ne pustil sedaj k Marici. Med tem, kakor bi treščilo vanj, se odpro vrata Jožkove koče in razjarjena Jožefova ga obsuje s točo kletvic. »Ti lopov! Ti kajon! Kot Ž d bi imel biti rojen. Ali ste že čuli ljudje, kaj je učinil ta ropar?! Imetje nama je pobral, moža zaslepil, pa še ob stanovanje naju pripravi, kakor je Bog v nebesih! ..." Anton je pospešil korake ter ni mislil se oglasiti, niti se ogledati, tako grozno se je bal Jožefove. — Čemu tega sam ni vedel, toda gotovo radi tega, ker Jožefova mu je zmerom na domeščala glas njegove vesti, katerega nikdar ni poslušal, s katerim se ni hotel posvetovati in katerega nihče ne more zadušiti v sebi, dasiravno se ga boji. * * * Gosp& Jožefova ni od moža zvedela tega, kar se je zgodilo na semnju in pri beležniku, ker mož ja molčal ter se tolažil s tem, da mora priti tema, torej čemu naj bi pravil ženi o oni pogodbi, ki bi jo bržkone britko zadela, kajti znano je, da ženske takih stvari ne razumejo. R«s, da je bilo zoperno to molčanje, ker bi bil rad govord neprenehoma o bodoči sreči, toda boječ se, da ne bi povedal premnogo, moral je biti tih. Gospž Jožefova je zvedela to od drugih ljudi, ti pa zopet od nekoga in ta nekdo je izvedel to od Ž.da v mestu, a ta Zid, nu, ta Zid je vedel vse, kar se je godilo v okolici. štva za zabavo, poduk in društveno življenje in po tem tiru delovala — brez strankarske strasti, cepljenja moči in egoizma — v prid slovenski stvari, — slov. narodu, ki je po teh društvih mnogo napredoval in se tudi mnogo učil in olikal. Pa vsi ti uspehi so se dosegli brez odurnega po litikovanja. Od tistega časa je že marsikatero izmed naših narodnih društev praznovalo svojo 20, 25, 30 in še višjo — letnico, in vsak je bil vesel take dobe. Dandanes je prišlo v nas društveno življenje s tira in vrgli so ga ž njega nezdravi odnošaji ter politični smrad, ki je v nas Slovencih okužil narodno telo in kri! In s tem je tudi narod okužen. Mnogo društev je zgrešijo v sedanji dobi svoj namen. Sovražnikovo gibanje pa naj bi nam dalo povod organizovati se z nova v slogi in delu, ter baš ob petdeset letnici cesarjevi pričeti tako resno delati za narod in prosveto kot v začetku vladanja ca-carja Franca Jožefa I Nemška domišljavost. Zadnjih pet let sem pojavila se je vsled politične zmedenosti v naši državi v glavah nemškonacijonalnih »reprezentantov" taka domišljavost in samooblastnost, da se opazovalcu teh razmer kar gnusi, te ljudi še nadalje upoštevati. Domišljavost in samooblastnost sta smešni lastnosti in čim višje stoje osebe v življenji, katerih se je ta »kolera" lotila, tem bolj j h je pobijati, pobijati zlasti tedaj, kadar nastopajo v političnem življenji proti državnim ali pa interesom druzih narodov v eni in isti državi. In domišljavi in samooblastni so, ali vsaj hočejo biti — poslanci zagrizenega nemškonacijonalnega kalibra. In zato so smešni. Ko bi ne bili nam Slovanom vsled tega škodljivi, bi niti računati ne bilo treba ž njimi. A kakor sta domišljava n. pr. Wolf in Sčhonerer, tako so domišljavi in samooblastni tudi drugi poslanci radikalne in nemško-nacijonalna stranke, in s temi je treba vladi kot nam Slovanom v Avstriji drugače — pometati. Ker pri sedanjih razmerah vsled rogoviljenja te nemško nacijonalne klike brezdvomno tudi volilci Walfa in Schoaererja ničesar ne dosežejo, se da sklepati, da se bodo dotični volilni okraji kmalu zdramili iz sanj in omotice, v katera sta jih sunila imenovana dva politična klovna. In če ostane večina trdna, ne bosta le ta dva za svoje volilce v parlamentu ničesar dosegla in poleg nju tudi ostala nemško nacijonalna tropa ne. Ta klika se bo kmalu ubila in oslabela v svojo, kakor tudi škodo volilcev. Te in take trenotke morajo naši poslanci pred očmi imeti, računati ž njimi, in uporabiti jih v prid interesom — slovenske stvari. Nam Slovencem se še vedno odveč slabo godi pod Thunovo vlado, nego bi se smelo. Kar nam vlada spolni, so le stari njeni dolgovi od prejšnih let, — komaj obresti skupnega dolga! Če ne pritisnemo zdaj nanjo z aut-aut, zdaj, ko Ko je gospž Jožefova izvedela o tej pogodbi, odprle so se ji nakrat oči. Prvokrat v svojem življenju jela je premišljevati svoje gmotno stanjje. Silila je moža, naj ji pove resnico, in videč, da stvar stoji slabo, zelo slabo, je prvokrat v svojem življenju oštela moža, vzela mu ostali denar, spravna ga v Skrinjo ter rekla, da odslej bo ona gospodar pri hiši. In res je jela ona zapovedovati, oštevši moža in takoj na to Antona, kar se je obema močno prileglo. Na glasno ozmerjanje Jožefove pritekla je iz hiše Katrica ter radovedna, čemu se huduje, stekla k razjarjeni sosedi, da jo vpraša po vzroku te jeze. Gospž, Jožefova je želela, da bi ves svet zvedel o Antonovem pobalinstvu, torej ji je tudi takoj povedala o pogodbi, katera ju gotovo ugonobi oba, ker Anton je bil zvit in neusmiljen človek. Naposled je dodala: »Sosedje so vendar dolžni drug drugemu pomagati, bodisi s svetom, z delom ali z denarji, toda pomagati pošteno, ne pa tako, kakor to dela Anton, ki na videzno pomaga, a ob enim želi bližnjemu škodo. Ako svetuje, zdi se ti, da ti je prijatelj, a vendar ima pri tem zmerom le svoj dobiček pred očmi. O! sleparski so sedaj ljudje, da nikomur ni mogoče več verjeti", je dostavila. « nas potrebuje, potem smo slovenskemu narodu — sami grobokopi, in pa smo vredni, da nas zavrže in da nas vlada in Nemci štejejo med politikarje — koristolovco. Ko so zadnjič načelniki klubov večine for-mulovali zahteve slovenskih strank m jih pred ložili grofu Thunu v izpolnitev, so to listi sicjr priobčili, kaj pa bo Thun od teh zahtev izpoln i, ni vedel povedati živ krst! S takim manevriranjem ne dobimo nobene postojanke za slov. narod. Koliko točk našega programa bi vlada lahko izpolnila administrativnim potom, do ka terega nima ni parlament ni nemško nac jonalni politični banditje nobene moči In koliko bi vlada zdaj s pomočjo desnica lahko nam v korist izvela, če bi slovenska delegacija energično in neprenehoma zahtevala — dejanj od nje! — Dozdaj še ne vidimo — nič! V Trstu sedi še Goes, v Gradec pride „Kiibeck št. 2", v Ljub ljani in Celovcu imamo samooblastna načelnika političnej upravi in nižje doli pod tami toliko slovenske pravice uničujočih elementov, da sploh ni več o slabeji osodi govoriti kakor jo ima naš narod zdaj. Vlada je še vedno v kri^i gledč nagodbe z Ogrsko. Ali se ta trenutek ne da izkoristiti tudi nekoliko za interese našega naroda ? Pač, poskusiti je treba. Interesi slovenskega naroda ne se žejo samo do kranjskih mej, so še veliko večji zunaj teh mej! Zato je treba zdaj porabiti pr liko, nemški samooblastnosti in domišljavosti spodbiti noge, vladi pa povedati, da nemoremo in nečemo več čakati na ostanke za vrati, ko so se vsi drugi v Avstriji že do sitega — najedli! Celjske novice* (Cesarjev jubilej) Proslavljenje toli po membnega praznika se je začelo tudi v Celju že v predvečer, t. j. v četrtek dne 1. t m. Mesto je bilo vse v zastavah, pri čem moramo omeniti, da se ni izvesila nobena frankfurtarska, nego so prevladale cesarske barve. Ob 7, uri zvečer je bilo mesto žarno razsvetljeno; najlepša je bila iluminacija na »Narodnem domu", v veliki vo jašnici in okrožnem sodišču, pa tudi druga javna poslopja ter hiše meščanov niso zaostale. Temno je ostalo le pri par občinskih svetovalcih, kakor dr. Schurbiju, dr. Jesenkotu, dr. Stepischnegu ter posameznih Wolfovcih, kakor je n. pr. naduti krta čar Sager po domače Žagar itd. Veteranski zbor priredil je bakljado z godbo po mestu. Drugi dan, dne 2 decembra t. 1. vršile so se v obeh cerkvah slovesne maše za vojaštvo, dijaštvo in ljudske šole ter za razne korporacije in društva. Po maši so se vršile primerne slovesnosti z nagovori v vojašnici, po vseh šolah in skupnih uradih Mesto je ostalo ves dan v praznični obleki, ker so se vsaj popoludne ustavila za ta dan vsa podjetja in poslovanja. (Odlikovanje so dobili v Celju) povodom vladarjevega jubileja naslednji gg: Dr. J. Sernec, namestnik dež. glavarja, odvetnik itd : red želeine krone 3. vrste; Peter Končnik, gimnazijski ravnatelj in Lovr. Ulčar, deželnosodni svetnik: vi teški križec Franc Jožefovega reda; Kari Traun, trgovec, je dobil naslov cesarskega svetnika; dr. And. Keppa, okr. zdravnik, ter I?, Mlaker, nad-davkar v Celju, sta dobila zlate zaslužne križce s krono. (Za „Spodnje-štajerski jubilejski zaklad") so nadalje vplačali: si. posojilnica v Šoštanju 300 kron; g. L. Baš, c. kr. notar v Celju 30 kron: preč. g. Anton Hajšek, kanonik v Slov. Bistrici 30 kron; g. A. Kupljen, c. kr. notar v Črnomlju še 20 kron, (prej že 25. jul. 1896 30 kron in 14 feb. 1897 30 kron;) g. Jož. Mešiček, naduči telj v Sevnici 10 kron. (Miklavžev večer.) Vrlo naše pevsko dru štvo priredilo je nam, oziroma nedolžni naši mladini, prelep večer, pristni slovanski običaj: Miklavžev prihod in obdarovanje otrok. Stariši in gojitelji pripeljali so seboj koprnečo deco, ve lika dvorana bila je ta večer pravcati otroški vrtec. Pred nastopom Miklavža odpel je mešan zbor precizno obe pesmi programa, burka „Kro-jač Fips" je morala izostati zarad nepričakova nih zaprek. Saj pa je bil za otroško nestrpnost že skrajni čas, da se je spustil iz oblakov toli zaželjeni sv. Miklavž (gosp. dr. Karlovšek) ter v spremstvu dveh dražestnih angeljčkov (gospici Miklavčeva in Žimniakova) stopil med nje, učeč in svareč, a angeljčka delila sta bogate nagrade. Pomemben govor Miklavža pri nastopu, čarobna oprava njegova ter obeh angeljčkov, vse to na pravilo je utis iznenadenja cel<5 na nas odrasle, za otroke pa je bil ta večer naravnost kos raj ske blaženosti. Hvala prirediteljem! („Žaba" iz Rotovške ulice) ne more prebo leti grozovitega udarca, katerega je dobila njena golazen s tem, da so se napravili na novem poštnem poslopji pri posameznih oddelkih poleg nemških tudi slovenski napisi, dasi so izmed slednjih nekateri tako popačeni, da mora biti sram vsacega šolarčka, ki se začne slovnice učiti, ako dela v svojih nalogah take — naravnost rečeno — umetne, menda nalašč iztuhtane slov-niške pomote. Vsled tega pa se zaletava kakor kako razdraženo psiče v trgovinskega ministra, kateri je baje to zločinstvo zakrivil, da smo dobili celjski Slovenci tudi mrvico pravice v obliki teh skromnih in povrh spakedranih poštnih napisov. „Žaba" prav širokoustno žuga gospodu ministru, da ga bode, če se ne poboljša in ne pošlje več uradnikov v Celje, podučila o njegovih dolžnostih, da mogoče, da, ga pusti tudi morebiti takoj odstaviti in postavi na njega mesto kako celjsko kapaciteto n. p. svojo nemčursko po- kveko. Najbolj jih jezi razven dvojezičnih napi sov oni poštni „rogec" nad vrati, ter zahtevajo najbrže zraven svojih treh zvezd, tudi vsaj — dva „rogeca". Na pošti je baje premalo uradnikov in slug, tako, da morajo stranke včasih predolgo čakati. Mogoče je, da je to res, tod i vzrok temu, da morajo stranke čakati, ne tiči v tem, ker je premalo uradnikov, nego vzrok tiči čisto nekje drugje. Tudi v tem oziru lahko poslužimo torej gospodu trgovskemu ministru, da odstrani ta nedostatek. V to svrho naj odpravi 03 a> o >o 02 O O TJ Clž to fl • PH C/3 m fl ce M •F* i« S-c <& 03 m S C Vinko Čamernik sil kamnoseška in podobarska obrt Ji! v Ljubljani •S?1 nasproti mestne elektrarne. Priporoča se častiti duhovščini v izvršitev ■S: umetnih in kamnoseških del kakor: altarjev, £: prižnic, obhajilnili miz, krstnih in kropilnih ^ i kamnov priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih grobnih spomenikov iz raznih marmorjev in granitov. Izvršuje kompletne rodbinske rakve in spomenike. -ij Strugarnica marmorja^ z električno silo. Obrise in proračune na zahtevanje zastonj in iranko! Dežniki za ženske in možke. Iz klota, komad po .... gld. 150, 1 65, 1 80, 2 —. Iz pol svile in volne, komad po gld. 2 50, 2 80, 3 —, 3 Iz same svile, komad po . . gld. 3 80, 4'—, 4 50, 5-—. 5 50, 6 50, 7 50. Peter Kostič Oelje, Glavni 12?g- štev. 2_ Prodaja vina. Sejmi. Dne 13 v Žalcu, pri Sv. Duhu na Stari gori, pri Sv. Petru pod Sv. Gorami, v Jurkloštru, Ljutomeru, Studenicah; dne 15. na Slatini * % ^ Imam v kleti pristno istrsko črno ^ ^ in belo vino od 18 do 30 kr litr, kakor ^ ^ i žganje, izvrstni tropinoveo 60 do 80 litr ^ . Nadalje imam blizu 100 m. centov ru jg dečega istrijanskega brinja za kuhati W žganje. Dalje fiao olje po nizki ceni. ^ Mali vzorčki se zaradi zgube časa ne + pošiljajo. J A. M. Fujman ^ (312) 6—3 Dignano-Istra. Čisto novo! »Obravnava proti anarhistu Luigi Luccheniju, morilcu Nj. Veličanstva cesarice avstrijske, kraljice ogerske. Natančni in zelo obširni popis umora." Ta zelo zanimiva kniižica dobiti je pri Drag-. Hribar-ju v Celji po 20 kr. komad, po pošm 23 kr. (3:u) 3—3 I Svoji k svojim Edini spodnještajerski narodni sladčičar v (lNarodnem domu" v Celji. Naznanjam slav. občinstvu ter narodnim rodbinam, da imam največjo zalogo vsakovrstnih Miklavževih daril ter najkrasnejša darila za božič in božična drevesca po najnižjih cenah. — Razen tega točim najboljše likerje po primerni ceni. Imam veliko zalogo čaja in čokolade. Izde'jujem vsake vrste slad-čice in torte za gostije in druge veselice. — Zunanja naročila se točno in hitro izvršijo. Priporoča se pod geslom: ,Svoji k: svojim" (322) 3-3 Iv. Vrečko, sladčičar. Najnovejše stroje za pridelovanje živinske krme, kakor: C stroje za rezanje zmesi, rez-nice za repo in krompir, mline za drobljenje in mečkanj e, za parjenje živinske piče, prene-sljive štedilne kotlene peči z emajliranim ali z neemajliranim vložnim kotlom, za seno in slamo, na ročno gonjo, stoječe in vozeče, trijere stroje izbiralnice, izdeluje in razpošilja z jamstvom izvanrednega dela, pri najizvrstnejšem in najbolj pripo-znanem izdelovanju Ph. Mayfahrt & Comp. c. kr. izrecno priv. tovarna za kmetijske stroje, Hvalnica za železo in parna kovačija H) u. n. s j , XX- Taborstrasse Odlikovana z nad 400timi zlatimi in srebrnimi svetinjami. Ilustrovani katalogi z mnogimi priznalnimi pismi brezplačno — Iščejo so zastopniki in preprodajalci. stoječe ali vozeče, za kuhanje in patjenje živinske krme, krompirja, za mnoge kmetijske in domače potrebe i. t. d , dalje stroje za turšico luščiti (robkalnice), čistilne mline za žito, stiskalnice „THE GRESHAM" zavarovalna družba za življenje v Londonu. Filljala za Avstrijo: Dunaj, I. Gizelastrasse 1., družbeni hiši. Filljala za Ogrsko: Budimpešta. Frana-Jožefa trg ') in 6, v družbeni hiši. Aktiva družbe 31. dee. 1897 K. 159,947.578'— Letni zavarovalni dohodki z obrestmi do 31. dec. 1897 „ 28,823.375"— Med letom 1897 je bilo od družbe izdanih 7468 polic v znesku.......„ 67,331.352,— Prospekti in cene, po katerih se ravna družba pri izdavanji polic in prijavni ohrazci dobe se brezplačno pri generalnemu zastopu v Ljubljani, pri Gvidonu Zeschko-tu v vili nasproti »Narodnemu domu«. (319) 12—1 Vožnje karte in tovorni listi (160) 42 Ameriko. jfel__ mm & Kralj: belgijski poštni parnik R d Sfar Lini« iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Ko ncesijovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno koncesijovana potovalna pisarna E. Sehmarda v Ljubljani, Marje Terezije cesta št. 4, (pritličje na levo). um 1111 llllllllllllHllllllIMilllEBgKBB) Slov. skladni in stenski koledar # 1899 mi i H priporoča Drag. Hribar v Celji. Skladni koledar velja 60 kr. s pošto 5 kr. več. Stenski koledar velja 25 kr. s pošto 3 kr. več. Dobi se tudi pratika na debelo in drobno. ■ ■■■■■MlflllllllllllllllMli IDragi "bralci „Domovlne" I Svoji k svojim I Anton P. Kolenc trgovec v Celji v „Narodnem domu" in „pri kroni". Priporočam častiti duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega špecerijskega blaga po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno. Proti božičnim praznikom kupim vsako množino pitanih kapunov. Gospodinje, glejte torej, da bodete začele pravočasno pitati, lepši ko bodo, dražji jih bodem plačal — Nadalje kupujem vsake vrste deželnih pridelkov, kakor: oves, pšenico, rž, ječmen, ajdo, proso, konoplje, laneno seme. Ob času vsake vrste sadje, tudi divji kostanj vsake množine, sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah. Vzamem tudi še fižol vsake vrste in vsako množino, kakor tudi jajca in kuretino. Kupim tudi suhe gobe, orehe, suhe in sveže hruške, želod itd , vse po najvišjih cenah. — Častitim gg. duhovnikom naznanjem, da imam vsakovrstne pristno čebelno-voščene sveče v zalogi. (293) 52—9 Z velespoštovanjem Anton P. Kolenc ,3?ri dobrem pastirju.' If/^s m m S \m\\ Dragotin Hribar Rotovška -ulica 1 Trgovina knjig, papirja, pisalnega in na debelo in drobno Celje IRotovšlca "ulica 1 priporoča g, trgovcem in slavnemu občinstvu sledeče predmete za Božič: podobice za jaslice, barvani papir na eno in obe strani, zlati in srebrni papir, gladki in prešani, zlato peno, šumeče zlato, svilnati papir v vsih barvah, peresa za cvetlice, (Blumenblatter), cvetje (Blumenbotzel;, žice (Blumendraht), barva za mah (Moosfarbe). Nadalje priporočam svojo veliko zalogo voščilnih kart in voščilnih pisem, papirnate vreče, ovitni papir, peresa, svinčnike, peresnike, kanceliski, pismeni in konceptni papir, molitvenike, denarnice, kamenčke, tablice, črnilo, zavitke, radirke, ter sploh vse v to stroko spadajoče stvari, po nizkih cenah. Krasna darila za Božič in Novo leto, kakor: fine kasete za poezije in slike Vse po nizkih c->nah. Il«l3>ll I I I I gr Vse stroje za poljedelstvo. "Vnovič znižane cenel Trijeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori, zboljšani sestav Vermorelov. Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav, (te stiskalnico imajo skoro ono tlačilno moč kakor hidravlične (vodovodne) preše. Slamoreznice jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi IG. HELLEf^ na Dunaju H2 Praterstrasse 49. Zastopniki se iščejo. — Pred ponarejanjem se je treba varovati. (41) 22 Lepa kobila 7 let stara, 14 pesti visoka, brez vsake napake, se takoj proda. Kje, pove uredništvo tega lista. (337)1 Trgovma Dragotina Hribarja v Celji sprejema v naročevanje različne pečate 12 kavčuka in mesinga, nadalje vignete za pisma in steklenice, po najnižjih cenah. Spoštovani gospod Zahvaljujem Vas, ker ste mi poslali tako izvrstno zdravilo proti kašlju in prsoboli. Porabil sem jedno steklenico trpotčevega soka, pa sta mi kašelj in prsobol skoro prenehala. Pošljite mi takoj še 3 steklenice Vašega izvrstnega trpotčevega soka ter zraven tudi 2 zavoja čaja proti kašlju. Z velespoštovanjem Vaš hvaležni Jakob Snppan. V Divači, dne 19. vinotoka 1897. Trpotčev sok (Spitzwegerich-Saft), kateri deluje tako izvrstno zoper kašelj, prsobol, hripo, težkemu dihanju pa tudi za stare bolečine, dobiva se vedno svež v lekarni k Zrinjskomu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Naj vsakdo pazi na varstveno znamko, ker le oni trpotčev sok je iz nu>je lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikole Subiča Zrinjskega, bana hrvatskega Cena steklenici trpotčevega snka z natančnim navodilom o vporabi je 75 krajcarjev. Zraven trpotčevega soka je tudi dobro rabiti gorski čaj proti kašlju. Cena jednemu zavoju gorskega čaja proti kašlju z natančnim navodilom je 35 kr. Prvo kakor drugo se pošilja vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar v naprej, naj priloži za vozni list in za zabojček 20 kr. Lekarna k. Zrinj sito nem. H BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Cenjeni gospod lekarnar! Pred kratkem časom sem si naročil od Vas jedno steklenico krepilnih švedskih kapljic, one so meni in mojim znancem tako dobro pomagale, da se Vam moram za to dobro zdravilo najtopleje zahvaliti. Blagovolite mi za moje znance še poslati tri steklenice po 80 kr. po poštnem povzetju. S spoštovanjem Vid Zanič Modruš, dne 26. maja 1898. Prave krepilne švedske kapljice delujejo izvrstno proti vsem želodčevim boleznim, pospešujejo prebavljenje, čistijo kri, krepčajo želodec. Po teh kapljicah se izgube vse bolezni v želodcu in črevah ter se dobi dober tek. Paziti je treba na varstveno znamko, ker le one krepilne švedske kapljice so iz mojejekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikole Šubida Zrinskega, bana hrvatskega. Cena jedni steklenici krepilnih švedskih kapljic z natančnim navodilom je 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar v naprej, naj priračuni za vozni list in zabojček 20 kr. Lekarna k Zrinskomu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Naročila, ki znašajo 5 gld. in več pošiljajo se poštnine prosto. Vrlo spoštovani gospod! Moja žena je ležala tri mesece vsled trganja po udih in kostoboli. Ko pa je začela rabiti Vaše „mazilo proti kostoboli"' ustala je že po treh dneh, a danes pa, hvala Bogu, hodi. Zahvaljujoč se Vam na tem izvan^ednem mazilu ostajam pokoren sluga Bartol Xjisičlsi- V Strmcu pri Stubici, dne 22. travna 1898. Mazilo proti kostoboli (Fluid) je vrlo dobro zdravilo proti trganju v kosteh, revmatizmu, bolečinam v križu, proti prehlajenju, pri prepihu itd. Mazilo krepi izmučene žile, ter pomaga starim, ki trpijo na slabosti v nogah. Vsaka steklenica mora biti previdena z varstveno znamko, t. j. s sliko Nikole Šubida Zrinjskega, bana hrvatskega, ker samo ono mazilo je iz moje lekarne, koje nosi to varstveno znamko na steklenici. Cena jedni steklenici mazila proti kostoboli z natančnim navodilom je 75 kr. Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar v naprej, naj priračuni za vozni list in zabojček 20 kr. Lekarna k Zrinjskomu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20.