Listek. Kako se je ,,Gorenjčov Kozinc" knajpoval. Ortica iz raškega življeDJa. (Priob6il Stevo E . ..) Vi ste ga gotovo poznali. Poznal ga je pri nas vsakdo, da celo naia vaSka otročad ga ]6 dobro pozoala in vedela o niern Sudae dogodbe. Te dcgodbe so večiaoma jako zanimivo smeSne. Ker nikakor nimam upanja, da bi kedaj kdo aapisal o njem obsirea iivljeajepis, sem se jaz, da otmem pozabljivosti naSega vaSkega starosto, aameail, dobro yedofi, kako Ijubite, ceajeni mladi čitatelji, tako berilo, opisati vam en tak dogodek. Tine Goreajc, tako se je pisal. Kdo in kdaj so mu rekli »Koziac«, to mi ni znano in tudi ne bom preiskoval. Kar sem ga jaz poznal, so mu vedao rekli le »Goreničev Koziac« sicer pa itak ni sliSal, kako si mu rekel, ker cn je bil kakih dvajset let sem močno gluh. Pri svoji polusestri vdovi »e mn ni godilo slabo. Oa je gospodaril, oa ukazoval, kaj »e bo delalo danes ia ka| jutri; no, in vestea, nepristransk človek je moral priznati, da svoj posel dobro umeje. 0, priden je bil, ako je le tlobival vsak dan kaka dva polička boljSega, če pa tega ni bilo, potem pa seveda ai bilo aič ž ajim. Gorenjka pa je imela poleg čistega in nezadolžeaega posestva tudi velik vinograd, v koiera se je v dobrih letib pridelalo 20 do 30 vedrov dobrega viaa. Tje gori v Dibje ga je vsak daa vlekla neka skrivna moč, takole v jeteai, ko je moSt odkisal. »Eb, umreti bi morai, ko bi en daa ne mogel gori«, tako si je mislil. A prislo je enkrat, da cele tri dni ni mogel iti. Moj Bog, koliko je prestal v teh dnevih! Tista jesen je bila jako dezevaa. Sploh so trdile vaSke žeaice, da je jako nezdravo vreme. »Koziac« je s strahom opazoval, kako se je ta ali oni za aekaj dni moral vleči. Kaj, ko bi se tudi njega kaj prijelo; potem bi pa moral obesiti ključ na klin ob, to bi bilo grozno! Pa je ie tako na božjem sveta. Ce se človek boji bolezai, (.otem — pravijo — ga se raje zasači Tista aesrečaa irsflueaca ae ga je lotila in rad ali nerad je moral leči. »Bezgovega čaja in lipovega cvetja ti bom skuhala, potem pa le «egrej se, te bom z mrzlo vodo oblila po hrbta, to pomaga, jaz vera«, hitela je Mica vsa v strahu. »Kozinc« je ni razamel. »Kaj pravis? Po brbtu te bom polila! Uh, tega pa ne, tega pa za ves svet ne! Da bi le mogel zopet v Dobje, da bi se 8e eakrat pošteno napil, to bi m« zopet popravilo, le verjemi.« Četrti dan je že bilo, kar je bil bolan. Daaes mu je bilo že toliko bolje, da je Sel k okaa in gledal hlapce, ki so ravno pripeljali voz listja in ga za^eli spravljati v Supo. Zuaaj 4e bil lep dan. Scince ie časa neprimerao toplo sijalo in Iahne sapice so se poigravale z listjem, kar ga 3e ni potegnil veter z bližajih dreves. »Koziacu« je bilo tako aekako mehko pri srcu. »Nič, daaes pa pojdam, naj bo kar hoCe«, tako je sklenil ia pri tem je todi ostalo. Koj po kosilu j6 poiskal na peči staro, oguljeuo kučmo, katero je Š8 po rajaein Gorenjcu podedoval, in grčavo drenovo palico. V cekar pa je skrbao spravil dvahtersko »bariglico«, da bi ne prifial prazen z gore. »Pa ne hiti preveč!« je vpila Goreajka za njim, »da se ne pregreješ preveč!« »Nič se ne boj, Mica! Toplo solace mi bo dobro delo. V dobri uri dospeni gori in ko izpraznim dva kozarca, he, potem bom pa zopet zdrav. Pa ne tista voda, br ... voda še za v čevlje ni dobra. Ia pa tako lep dan, greh bi bilo doraa ostati.« Tako je premiSIjeval in pospeSil svoje korake. Sam nl vedel, kedaj je priSel do zidanice, tako je hitel. No, gori je bilo Se vse pri starem. Na sredi je Se atala debela miza, okrog pa Stirje stoli. Tam v kotu pa so oblastno stali trije polovBjaki. »Kozincu« se je arce amejalo, ko je natočil Bajboljšega. Povzdignil je kcpico in pogledal proti aolncu: Jej, to vam je bila zlata kapljiea! eh, kako gladko je tekla po grlu. Izpraznil je eno in natočil drugo. To je bilo Bjemu »kolofonium«! Zlato aolace se je 26 aagibalo za topolovfiki brib, ko se je spomail, da bo čas iti dom?v. Š8 en kozarec je aatočil za srečao pot, potem pa dobro pokrepčan varao stopical po atezi navzdol. Eako močaega se je čatil sedaj. >Pa pravijo da vino 8koduje, seveda tiati, ki ne vedo, kaj je dobro aa svetu«. Sam aeboj govoreč, je pri8el do potoka Grahovice, preko katere je, ravno mimo Bernikove kovačnice, držala orjaska brv. Malo više gori 8ta dva koleaa komaj čakala, da bi oče Bernik ajuatil vodo. Ravno ko je bil »Koziac« na brvi sta se začela ankati. Jej! kako je to lepo bilo. »Kozinc« je oatal aa brvi in gledal. Kolesa sta se vrtela in kaplje 80 Skropile na vae strani, da se je od spodaj gon delal mogočea alap, ki se je leakelal v mavričBih barvah zahajajočega solaca. Zamislil ae je aazaj v preteklo iivljeaje. Gledal je gori na Dobovec, kjer je Bekdaj svinje pasei, ej, koliko spominov ima iza teh let, Fcgledal je zopet na koleaa. »He, kako se to vrti, gori v Dobju je včasih bilo tudi tako«. Kadar je priSel tisti Karl z harmoniko in ko je bil on 8e mlad, takrat so se tudi včaaih zavrteli. Nocoj, po štirih dBevih, fiuti se zopet močnega in čvratega. NsjrajSi bi zavriskal od ves6lja. Kaj bi vam 8e nadalje pravil. Dre minuti pozaeje je kobacal po vaeh Stirih v potoku. V svoii navdaSeaoati se je prekrepko oasloail aa držaj in ta ae je zlomil, oa pa je telebnil v potok, ki sicer ni bil večji kod do gleiaja, a aedaj ko je Bernik cbe zatvcrnici odprl, do koleaa. Tiati daa je 8el Cerkljaaov Fraace v gozd drve sekat. Trudea 86 je zvečer vračal z dela. Tam na Beraikovi brvi je videl zlomIjen driaj. Takoj mu je sinila misel v glavo, da se je nekdo tukajle pošteno sknajpoval, da je bil to ravno »Kozinc«, tega seveda Bi vedel. »Kozibc« jo je pa tisti čas mabal gori po bregu, da ae ie kar kadilo za Bjim. Rad bi priSel bri domov, da bi ga aihče ae videl. A neareča, pravijo, ni nikoli brez nasledka. Že blizo doma ga je srečal Bradulov Fraacel, ki je v mlin neael. Začoden ae je ustavil: »Ho, ho, kaj pa »Kcziac«? kje ai pa bil?« »Kozinc« je Skrtnl z zobmi Cefi: >Sam vrag te je meada prinsael sedaj sem«, vede' je, da on bo ljudem vse*povedal, *eadar ee je še precej mo3ko odrezal: »Kaajpoval sem se«. »Ali *si ga videl?« vpraSal je potem Bradulov Cerkljanovega. Povedal mn je potem vae. To ata se smejala oba. »Lej« je Se pristavil Cerkljaaov, »pa se je vedao tako bal vode«. Doma je »Koziac« naročil domačemn fanta Toneta: »Brt pojdi, da vjaraeS cekar in klobuk.c In Toae ae je podvizal. Doli pri žagi na grabljab je našel oboja. Klobak 88 je pobosbo zibal na vrh vode, kot bi hotel reči: Jaz sem pa vendar 9e na vrhu ostal, dočim je morda moj lasmik v kaki jami. A ni bilo tako. »Koziac« je bil doma. Šel je zgodaj spat, nič ai botel povedati Mici kako ie bilo. Vendar so že tiati večer vedeli po vse\ vaai, kako se je »GorenSev Koziac« kaajpov-U. Od tedaj je Se hodil v Dobje, a mimo Bernika ai Sel aikoli več. No io vaSke ienice so trdile, da ]e bil poalej bolj zdrav. Iaflueaca ga ni več nadlegovala. Ti pa, cenjeni mladi čitatelj, če te kedaj zaaeae slučaj v uaSo ljubo Dolenjo vas, vprašaj po »Kozincu«, in ljudje ti bojo vedeli Se veliko ve<^ povedati o njem, kakor sem sedaj jaz povedal.  Deželni zbor stajerski. Gradec, 26. septem. Deželni zbor Sisjerdki se je sešel v pondeljek, dae 26. septetabra. Slovoa^fci poslaoci so se z nemškimi katoiiakimi poslanci in par veleposestaiki udežili sv. ma8e, kutero ja služil graski kaezo3kof dr. Šister ob 10. uri v stolni cerkvi. NemSkih narodnjakov in libersleev ni bilo t cerkvi. Letos so izostali tadi bnaerabiiadlerji od sv. raai?, ki so lani prisli v eerkev poiaožtavilno ia molili v cerkvi iz molitveaih bukvic. Meada so aemSki narodnjaki in bauerahiiadlerji pre^eS poparjeni, ker so pri zadajih volitvah doživel: grozeu poraz. Ob 11. uri se je pričela seja, katere sta se odeleževaia tudi obadva prevzviSena gospoda kneza in škofa. Poslanci raznih strank se se zbir&li okoli našega premilostljivega gospoda kaeza in Skofi, ter jim prisrčao častitali k najviSjemu odlikovaDju. Po obi^ajuih pozdravib cd straai deželaega poglavarja in cesarskega aamestaika so storili obljubo novo izvoljeai poslaaci: gg. dr. Ploj in RoS v sloveaskem jeziku. Največjo pozoraost je vzbudilo 8 noro izvoljeaih poslancev \z splosnje skapiae. MokraSa Rezel in sid dr. Schacherl sedita zravea Slovencev. Vlcžilo 86 je veS predlrgov. Izmed slo- Tenskžh poslancev je vložil predlog g. Robič za vpeljavo zavarovalnice proti tofiinim poSkodbam. Predlog gg. Ploja, Robiča in tovariSev za astanovitev zavarovalnice za živino. Prediog g. dr. Ploja za vpeljavo deželae kmefike stanovne zadruge. Iaterpelacija g. RoSkerja (slovenska) -ia cesarskega nameatnika radi počasaega uradovaaja pri političnih obla stiijah. Deželai glavar je izjavil, da mora to interpelacijo dati ro zapmeSenem tolmaču preložiti na nemS«i jezik; potem se bo v zbornici prečitala Škatsdal tako ravnanjo! V bodoči seji: v torek se bojo vrSile voiitve v fiaaačni, Sobki, dežalao kulturai, občiaski, peticijski in železničai odsck. Gradec, doe 27. sept. Porofiilo o toj aeji priobčimo prihodajič. Omeajamo le, da je Žičkar stavil predtog za podporo občinam v 86VBi8kem ia koz ianskem ckrsju., posl. RoSkar za podporo občinam v mariborskem, Sentleaarskem in sloveajebistriskem okraju.