Grosuplje (centrala) sP 908 NflŠ KRAJ 1997
352(497.4 Dobre
INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE
Letnik 3, št. 7-8, julij-avgust 1997
etos praznujemo šesto obletnico slovenske samostojnosti - tega velikega in odločilnega dejanja v slovenski zgodovini, ko je narod pokazal toliko narodnopolitične zrelosti in modrosti, da je uspel izpeljati sanje mnogih rodov. Sest let je kratka doba v življenju neke države, a dovolj dolga, da se pokaže stopnja njene gospodarske in družbene razvitosti, njeni notranje politični vzgibi, trendi, stopnja demokratičnosti, politična kultura. Nedvomno je demokracija v novi državi pravno formalno dosežena, kar pa še ne pomeni, da je na vseh področjih dosegla zadostno stopnjo razvitosti in da imamo pravilne predstave o njej.
Pokazalo se je, da je proces spreminjanja mišljenja daljši od vseh drugih procesov v družbi. Tudi zalo se je tranzicija nagnila v prid silam kontinuitete. Radi bi imeli evropski življenjski in družbeni standard, vendar ostali pri prejšnji poliličnopravni kulturi in prejšnjih vzorcih razmišljanja.
V nas so ostale neke notranje zavore, nekakšna samocenzu-ra, ki se kaže v nekem prizanesljivem odnosu do vsega, kar izhaja iz prejšnjega vrednostnega sistema in odklonilnem odnosu do radikalnejših pogledov.
Ob šesti obletnici državnosti smo se spet znašli na nekem pomembnem razpotju. Pripravljamo se za vstop v Evropo.
V zadnjem trenutku, čeprav smo imeli za prilagajanje evropskim normam kar nekaj let časa. Pa smo se bolj oddaljevali kot približevali. Kljub temu ni vzroka za pretirani pesimizem. Je pa obletnica samostojnosti čas za ponovni razmislek o trenutku, ki ga živimo.
Iskrene čestitke ob dnevu državnosti!
Uredništvo
Vabljeni ste na prireditev ob dnevu državnosti, ki bo 24.6.1997, ob 20.30 pred stavbo občine Dobrepolje na Vidmu.
VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE DOBREPOLJE ČESTITAM OB SLOVENSKEM DRŽAVNEM PRAZNIKU - DNEVU DRŽAVNOSTI
Rodovi Slovencev so hrepeneli po svoji samostojni slovenski državi, dočakali smo jo mi po tisočletnem hlapčevanjn tujcem. Naj nam dnevni problemi ne Zameglijo veličine tega dogodka. Praznujmo ta praznik s ponosom veseljem in v prijateljstvu.
Vaš župan Anion Jakopič
Nedavno smo na mejah občine opazili štiri kozolce z napisom "občina DOBREPOLJE". Turistično društvo je izpolnilo eno od obljub. Idejna zasnova: Stane Škulj
Izdelava: Darko Meglen (več o tem v naslednji številki)
Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec avgusta, prispevke sprejemamo do 16. avgusta.
Program na str. 2
119970013,7/8
Varujmo slovensko premoženje
Z lastninjenjem družbenega premoženja in z vsemi družbe nimi spremembami so prišli tudi certifikati, delnice, obveznice in še vsemogoči vrednostni papirji, na katere povprečni Slovenec gleda malo posmehljivo in si z njimi ne zna kaj prida pomagati.
Čeprav so bile vse te stvari Slovencem že pred sto leti popolnoma znane in so z njimi znali ravnati, pa je pretekli sistem vse te stvari potisnil v pozabo. Tudi naša Kočevska proga se jc gradila z obveznicami in delnicami, ki so jih kupovali ljudje, ki so od nje pričakovali dobiček. Mnogim ljudem vsi ti papirji sedaj niso znani in se ne zavedajo, da pomenijo premoženje, prav tako kot vse druge vrste premoženja, na primer denar, zemlja, avtomobil ali hiša, ker ima vsak tak vrednostni papir nekje tudi realno premoženje. Z lastništvom certifikata smo postali lastniki še neopredeljenega družbenega premoženja. Ko pa se certifikat spremeni v delnico določenega podjetja, to pomeni, da je lastnik delnice solastnik podjetja do zneska na delnici in je s tem premoženjem upravičen upravljati in od njega prejeti dobiček. Torej to je premoženje, ki se ga da imeti, ga prodati ali zamenjati ali ga podedovati. Ko bodo vse zadeve okoli lastninjenja končane, bo seveda tudi trgavanje s temi papirji bolj realno in pravično.
V tem prehodnem obdobju pa je zlasti pomembno, da brezglavo ne prodajamo teh vrednostnih papirjev. Razno razni prekupčevalci nas dobesedno zasipljejo s ponudbami za poceni odkup certifikatov in delnic. Ne nasedajmo jim. Oni točno vedo, da bo cena delnicam narasla in bodo zelo dobro zaslužili. Pa še nekaj je na tem, kar je pomembnejše od tega prekupčevanja, nikoli ne vemo, kdo se dejansko skriva za tem kupcem. Kupuje namreč lahko eden za drugega in tako nikoli ne vemo, kdo bo postal lastik premoženja, ki ga ta papir predstavlja. Zlasti je pomembno, da ne pokupijo vsega slovenskega premoženja tujci. Še posebej pomembno za Slovenijo in zlasti slovensko kmetijstvo je, da tujci ne bodo pokupili naše predelovalne industri-
je. Gotovo ste že slišali, da so dobršen del delnic sladkorne tovarne v Ormožu odkupili tujci, ki jim bo interes, da se tovarn.i zapre, da ne bo delala konkurence njim. Na to tovarno pa je vezano že na tisoče kmetov, ki proizvajajo sladkorno peso in se lahko zgodi, da bodo še ti izgubili delo. Dejansko pa so sami prodali svoje delnice, ki so jih imeli preko zadrug. Zelo podobno in še bolj tragično pa se lahko zgodi na primer z Mcrcatorjem. Mnogo naših občanov je vložilo certifikate v Mercator. Če bi sedaj njegove delnice prodali tujcem, bi
lastniki Mercatorja postali tujci, ki bi v njem uveljavljali svoj interes, ki pa ne bo enak našemu. Ta dva primera navajam za bolj nazoren primer.
Kaj torej z delnicami? Trenutna situacija je takšna, da ni pametno pod ceno prodajati svojih delnic. S preveliko ponudbo jim namreč zbijamo ceno, drugič pa prehaja lastnina, nekontrolirano, v nam neznane roke, mnogokrat tudi v roke tujcev. Bolje je počakati, da se bo zaključilo lastninjenje in trg vrednostnih papirjev dokončno uredil. Tudi ni potrebno, da se delnic čimprej znebimo, morda bi bilo celo bolje, da bi jih še kupovali in s tem postajali lastniki podjetja, od katerega bi delnice kupili in s tem tudi njegovi soupravljal-ci in koristniki dobička.
Vsem občanom bi svetoval, da s prodajo delnic ne hitijo. Potrebno in pametno jc, da se o tem čim bolje informiramo in izobrazimo, ker nas bo to odslej spremljalo vse življenje. Sistem delničarstva pozna ves svet. Naše neznanje nam lahko povzroči veliko materialno škodo ali pa tudi druge nepredvidene posledice in zanj ne bomo mogli kriviti drugih ali pa morda države.
vaš župan Anton Jakopič
Vabimo vse občane Občine Dobrepolje na proslavo v počastitev
državnega praznika
DNEVA DRŽAVNOSTI
Proslava bo v torek, 24. 6. 1997, ob 20.30
na prostoru pred občino na Vidmu. V primeru slabega vremena bo proslava v dvorani Jakličevega doma.
V programu sodelujejo: GODBA DOBREPOLJE VSI ZBORI D0BREP0LJSKE OBČINE RECITAT0RJI KOMA 750 Program bo povezoval Igor Ahačevčič.
Posebnost prireditve bo SKUPEN NASTOP vseh zborov iz občine in Godbe Dobrepolje.
Skupj bodo zapeli državno himno.
Po prvem delu nastopa se bomo skupaj zbrali na klepetu ob KRESU in OGNJEMETU
Vabi OBČINA DOBREPOLJE
Naš krai
Delo občinskega sveta
7-8/1997
Seja občinskega sveta
Sprejeti nekateri odloki - Razprava o občinskem prazniku - Informacija o poteku dogovarjanj za odkup zemljišča nove komunalne deponije.
Občinski svetniki so na svoji 32. seji, ki je bila 11.6. 1997, sprejeli odlok o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovne šole Dobrepolje. Na osnovi nove šolske zakonodaje, sprejete 15. 3. 1996, se morajo vse šole organizirati v skladu z zakonom. V skladu z novim zakonom šola v Strugah ni več organizacijska enota, ampak podružnična šola. Druga pomembna sprememba je sestava sveta šole, ki se razširja z devetih članov na enajst.
Sprejet je bil tudi odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Grosuplje. V sestavi zavoda delujejo Matična knjižnica Grosuplje, enota Ivančna Gorica in pet krajevnih knjižnic, med katerimi je tudi krajevna knjižnica Videm. Tudi ta odlok je bil sprejet v skladu z zakonom o knjižnični dejavnosti. V svet zavoda je bil imenovan Ivan Grandovec.
Člani sveta so soglašali z odprodajo starega gasilskega doma na Vidmu skupaj s pripadajoćb parcelo najboljšemu ponudniku. Sredstva pridobljena s prodajo se bodo porabila za dotacijo PGD Videm za dograditev novega gasilskega doma na Vidmu.
Na dnevnem redu je bila tudi razprava o določitvi občinskega praznika Občine Dobrepolje. Župan je povedal, da na razpis ni bil poslan niti en predlog, zato ostaja zaenkrat le njegov predlog, to je 24. junij - kresni dan. To je po njegovem mnenju dokaj nevtralen dan, primeren je tudi za to, ker temu dnevu sledi državni praznik - dan državnosti in bi praznovanje lahko združili. Na seji sta bila nato dana še dva predloga, in sicer 26. september -rojstni dan Franceta Kralja in 23. avgust -rojstni dan Toneta Kralja. Člani sveta so se nato odločili za ponovni razpis. Na prvi jesenski seji bodo poleg že omenjenih treh obravnavali še morebitne predloge, ki bodo prispeli na razpis.
V nadaljevanju seje so člani sveta dali soglasje k imenovanju novega ravnatelja Glasbene šole Grosuplje, ker sedanji odhaja v pokoj. Pozitivno mnenje so dali kandidatu Francu Korbarju, za katerega se je
že pred tem odločil kolektiv. Ob tej točki so člani občinskega sveta na osnovi neuradne informacije enega od svetnikov, po kateri je sedanji ravnatelj glasbene šole nabavil klavir v približni vrednosti 120.000 DEM brez poprejšnje odobritve sveta zavoda, zahtevali obrazložitev dejanja. Menili so, da imajo kot soustanovitelji zavoda do tega pravico. Soglasno so sprejeli sklep, da mora g. Sajovic razložiti potrebnost in razloge omenjene nabave, finančno konstrukcijo in postopek nabave. V svet zavoda Glasbene šole so nato imenovali Jožeta Samca.
Pod točko razno je župan seznanil občinski svet z urejanjem zadev okoli nove komunalne deponije. Medtem ko so uporabnost stare deponije v Stchanu podaljšali za eno leto, pa je nova lokacija že dokončno izbrana. To je "Spaja dolina" na meji med občinama Grosuplje in Ivančna Gorica, vendar ps še ni dogovora o odkupu zemljišča, ker krajani zahtevajo zelo visoke rente. Če bi bila cena za nr 5 DEM, bi pomenilo to za našo občino 6 milijonov tolarjev izdatkov. Ob tem pa bližnji kraja ni deponije zahtevajo bistveno več.
Župan je nato razložil še scenarij za bližnje praznovanje dneva državnosti, ki bo 24. junija ob 8.30. Organizator bo občina Dobrepolje.
VPRAŠANJA, PREDLOGI,
POBUDE
Poleg nekaterih pisno vloženih predlogov je bilo na seji podanih še nekaj pobud, vprašanj in predlogov.
JOŽE SAMEC je predlagal, da bi garažo, ki jo je dobila občina od Gozdnega gospodarstva, dodelili v uporabo vašča-nom Predstrug za sestanke in podobno. Župan se je s tem strinjal, vendar je omenil, da garaža še ni prepisana, vendar bo to poskušal urediti z. Gozdnim gospodarstvom.
Jože Samec je opozoril na nevzdržne razmere v Predstrugah zaradi nelegalnega strelišča. Predlagal je postavitev table z napi-
som, da je tam streljanje prepovedano, kar naj bi uredila občina. Strelišče namreč nima uporabnega dovoljenja. Po razpravi o tem problemu so svetniki sprejeli sklep, naj občina pošlje vsem uporabnikom strelišča obvestilo, v katerem naj jih seznani s pritožbami domačinov in jih obenem opozori, da bo strelišče zaprto oziroma streljanje prepovedano, dokler strelišča ne bodo legalizirali.
Jože Samec je nato dal občinskemu svetu in županu pobudo za razmislek o tem, kako bi se v vsaki vasi uredilo igrišče za mladino. Nekateri svetniki so menili, naj bi rešitve o (em poskušali najti vaški odbori.
Glede nepravilnega nakladanja lesa v Predstrugah pa naj bi se vaščani po nasvetu župana obrnili na vodnega inšpektorja.
ZVONE ZABUKOVEC je želel informacijo o začetku gradnje šole in mrliške vežice. Za gradnjo šole je že vse pripravljeno, gladiti naj bi se začela konec junija. Za mrliško vežico pa je že uerejen odkup zemljišča, zdaj se ureja dokumentacija.
FRANCIJA ŽNIDARŠIĆA je zanimalo, kako je s sanacijo vodovoda in kako s končanjem del v Kompoljah, Opozoril je tudi na neizpolnjeno obljubo direktorja KI'I„ da bo uradno poizvedel, zakaj voda iz do-brepoljskega vodovoda ni pitna. Župan je povedal, da so za letos dela na vodovodu v Kompoljah že končana, ponovno pa bodo zahtevali uradno informacijo glede oporečnosti vode.
EDVARD POGORELEC je vprašal, kako je mogoče, da v šoli učenci še vedno na-zivajo svoje učitelje s "tovariš" in "tovari-šica". Ostali so menili, da bi moral ravnatelj na primeren način opozoriti učitelje in učence, naj se s takim naslavljanjem preneha,
M. S.
Na osnovi sklepa /. dne 11.6.1997 objavljamo
RAZPIS
za /hiranje predlogov za občinski praznik. Predlogi morajo biti podani v pisni obliki /. utemeljitvijo. Rok zbiranja, predlogov je 31. avgust, 1997
Občina
svel Vobrrpoljr
Vi
OBČINA DOBREPOLJE
PONOVNO RAZPISUJE
RAZPIS ZA KREDITIRANJE KMETIJSTVA IZ BANČNIH SREDSTEV IN SUBVENCIONIRANI OBRESTNI MERI IZ SREDSTEV PRORAČUNA OBČINE DOBREPOLJE
1. Sredstva se bodo dodeljevala iz razpoložljivega kreditnega potenciala v višini 20.000.000,00 SIT in 10% letni obrestni meri, od katere bodo kreditojemalci plačevali 3%, preostanek pa se bo poravnaval iz občinskega depozita vezanega v ta namen. Krediti se vodijo v SIT. Doba vračanja posojila je 5 let.
2. Posojilo se dodeljuje za naslednje namene:
- gradnjo, prenovo in adaptacijo gospodarskih objektov kmetije,
- nakup in posodobitev opreme
- razširitev, posodobitev in pridobivanje novih možnosti za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, kot so: kmečki turizem, domača in umetna obrt, kmetija odprtih vrat itd.
- za nakup in urejanje kmetijskih zemljišč
- za programe predelave in trženja
3. Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki:
- v preteklem obdobju niso koristili kreditov za te namene,
- so kmetijski zavarovanci,
- so kmetje, ki imajo kmetijsko izobrazbo ali naslednika s kmetijsko izobrazbo,
- imajo ekološko primernejši program
- z naložbo povečujejo površino kmetije ali zaokrožajo zemljišča Upošteva se tudi ekonomsko upravičenost naložbe.
4. Lastnoročno napisani vlogi je potrebno priložiti naslednjo dokumentacijo:
- vloga za podporo investiciji- bančni obrazec, ki se dobi na občini,
- zapisnik o terenskem ogledu investicije (poda ga občinski odbor za kmetijstvo),
- osnovne podatke o kmetiji (kmetijska svetovalna služba),
- izjava o zagotovljenih lastnih sredstvih,
- tekoče potrdilo o statusu kmeta, oz. v primeru, da se prosilec ukvarja s kmečkim turizmom, domačo in umetno obrtjo oz. kmetijo odprtih vrat, še odločbo o izpolnjevanju pogojev, ki ga izstavi oddelek upravne enote, pristojen za gospodarstvo.
- pri gradnji, prenovi in adaptaciji gospodarskih objektov kmetije pa še zemljeknjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del in predračun celotne investicije,
- posestni list s stanjem za tekoče leto, ki ne sme biti starejši od enega meseca,
- če prosilec ni lastnik, pa še soglasje lastnika ali upravljalca kmetije, da se strinja z nameravanimi deli in najemno pogodbo, sklenjeno najmanj za dobo vračanja kredita,
- za nakup opreme, predračun ali račun,
- za nakup kmetijskega zemljišča, overjeno kupoprodajno pogodbo in izjavo kreditojemalca, da zemljišče ne bo prodal naslednjih 5 let.
5. Višina posojila je odvisna od namena investicije, razpoložljivih sredstev in števila vlog. Višina posojila se lahko dodeli v obsegu:
- v primeru gradnje, ali nakup zemljišča najmanj 300.000 SIT do največ 2.000.000 SIT
- za nakup opreme najmanj 200.000 SIT do največ 1.500.000 SIT. Posojilo ne sme presegati 50% vrednosti celotne investicije.
6. Prošnjo za posojilo s prilogami vložijo prosilci na uradu občine Dobre-polje do 31. 8.1997.
župan občine Dobrepolje Anton Jakopič
Prisilna
poravnava v Iskri pravnomočna
Višje sodišče v Ljubljani, dne 24. 4. 1997 ni ugodilo pritožbi skupine upnikov zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki jih je zastopal odvetnik Lado Arčon iz Ljubljane. S tem je bil potrjen Sklep sodišča prve stopnje in postopek prisilne poravnave je postal pravnomočen.
Na podlagi tega smo sedaj pristopili k popravkom vseh računovodskih izkazov družbe v skladu z Zakonom o stečaju, prisilni poravnavi in likvidaciji. Računamo, da bomo računovodsko stanje uskladili v roku enega meseca. Takrat bodo tudi znani natančni podatki o lastništvu družbe. Sledi preobrazba ti.o.o., statut in prva skupščina delničarjev.
I/, medijev je razvidno, da je podpisana pogodba o sodelovanju z družbo Iskra Releji d.o.o. Ma-kole v stečaju. Razmere v družbi releji d.o.o. v stečaju SO praktično identične razmeram v naši družbi pred pričetkom prisilne poravnave in v sedanjem postopku. V kolikor bodo rezultati v Mako-lah še naprej tako dobri in v kolikor bo uspela že predlagana prisilna poravnava v stečaju, mislimo, da je integracija družb zaradi sinergijskih učinkov v nabavi, prodaji in razvoju neizogibna za dolgoročnejši obstoj na vedno bolj konkurenčnem trgu.
Za družbo Iskra Stikalni elementi sledi novo obdobje (nova priložnost). Družba je dosegla potrebno finančno stabilnost, potrebuje pa večjo tržno rast, nadaljevanje vsebinskih sprememb in pospešitev avtomatizacije. Pred nami je zahtevno, vendar izzivov polno obdobje za dolgoročen obstoj. Potrebna bo maksimalna zavzetost, fleksibilnost in prizadevnost vseh zaposlenih.
Do sedaj se lahko pohvalimo, da smo eno redkih proizvodnih podjetij, katero po uvedbi stečajnega postopka ni bilo blokirano niti en dan. Redno izpolnjujemo obveznosti do zaposlenih. S skupnimi močmi vseh zaposlenih ustvarjamo sicer minimalni dobiček, ki ga vlagamo v modernizacijo družbe.
Boštjan SOBA, dipl. ing.
v.d. direktor
Komentar
Prvih sto dni nove vlade
Odločitev Ustavnega sodišča jc znana in pričakovana. Ratifikacij,! evropskega sporazuma bi bila v nasprotju z Ustavo oz. njenim 6<S. Členom. Vlada pa je z vso svojo pravno službo skupaj s predsednikom države najprej tulila, da je ratifikacija možna brez spremembe Ustave. Selc pod pritiskom opozicije je popustila in dala predlog ratifikacije v presojo Ustavnemu sodišču. Isti dan, ko je bila znano stališče najvišjega pravnega organa v državi, se je začel postopek za spremembo 68. člena Ustave. Ob tem pa je mogoče napovedati, tla se stranke okrog tega ne bodo zlahka sporazumele. Postopek naj bi bil po napovedih vlade dolg en mesec, vendar je treba ob tem nujno sprejeti vso zaščitno zakonodajo in jo uskladiti z evropskimi standardi in zakoni.
Kljub neizmernemu prizadevanju vlade, da bi bili sprejeti v prvi krog NATA, je zdaj že jasno, da vanj ne bomo povabljeni, še vedno pa ostaja vprašanje sprejema v Evropsko unijo. Na nedavnem odmevnem srečanju predsednikov srednjeevropskih držav v Piranu je bilo slišati veliko vzpodbudnih besed o Sloveniji in njenih možnostih za vstop v Evropo. Naše lobiranje je bilo na tej ravni zelo intenzivno, kar pa seveda še ne pomeni nobenega zagotovila.
Prav v času najbolj intenzivne diplomatske dejavnosti pa je poteklo vladi prvih slo dni vladanja. V tem času še ni bilo zaslediti resnejše gospodarske politike, pa tudi o posebni usklajenosti v vladni koaliciji ni mogoče govoriti. Morda bi pivih sto dni najbolje označili z besedami znanega ekonomista dr. Jožeta Mencingerja, ki meni, da "vlada po prvih stotih dneh deluje medlo in zmedeno, ukvarja se sama s sabo, podpisuje nekakšne koalicijske pogodbe oziroma anekse, ki so nepotrebni ali sami po sebi razumljivi." Ena od največjih hib je gotovo ta, da še vedno ni bil sprejet letošnji proračun, vlada ga hoče nadomestili z nezakonitim začasnim proračunom, čemur pa nasprotuje opozicija.
Opozicija upravičeno očita vlatli naraščanje javne porabe, saj se je v tem času na novo zaposlilo okrog 400 državnih uradnikov. Še bol) kritično pa je to, da se ustanavlja vrsta nepotrebnih institucij. Skoraj vsa ministrstva in institucije zahtevajo od letošnjega proračuna bistveno več sredstev kot v lanskem letu. Primanjkljaj v proračunu poskuša vlada zapolniti z novimi davki na avtomobile. Eden od dokazov za nejasno strategijo in za*to, kako je vse naravnano na pridobivanje javnomnenjskih točk, je tudi ta, tla je vlada omenjeni davek predlagala parlamentu, nakar ga je ta sprejel, sedaj pa predsednik in podpredsednik vlade v javnosti i/ javljala, tla bo vlada sprejeti zakon razveljavila, čeprav razveljavitev sploh ni v njeni pristojnosti. Precej sporen vladni pristop se je pokazal tudi ob nedavnih stavkah v državi. Ekonomisti pa v svojih analizah ugotavljajo, da makroekonomski elementi v državi delujejo v negativni smeri, (lovori se tudi že o prvih interpelacijah, ki čakajo nekatere ministre.
Vlada pa seveda zagovarja svoje odločitve in navaja le uspehe. Vse pa kaže, tla je v tem zelo prepričljiva, saj je javno mnenje, če je le verjeli javnomnenjskim raziskavam, zelo prizanesljivo in sko-raj ne priznava nobenih spodrsljajev vladajoči koaliciji, predvsem pa ne stranki 1,1 )S.
M.,S.
4 4
PERI TEKS
NEGOVANJE TEKSTILA d o o
Blatnica 2, 1236 Trzin
Smo industrijska pralnica z najsodobnejšo računalniško vodeno in okolju prijazno tehnologijo v obrtno-industrijski coni Trzin.
K sodelovanju vabimo PERICE - LIKAR ICE
(več delovnih mest)
Pogoj za sklenitev delovnega razmerja je državljanstvo
Republike Slovenije. Delovno razmerje bomo sklenili za polni delovni čas. Delo je dvoizmensko, poskusno delo traja mesec dni.
V primeru, da bomo delovno razmerje sklenili z vsaj 20 delavkami iz občine Dobrepolje, bomo za prihod na delo in odhod z dela organizirali poseben prevoz.
Pisne prijave z življenjepisom pričakujemo v 8 dneh po objavi na naš naslov:
Periteks d.o.o.
Blatnica 2, 1236 Trzin telefon 162 18 50
.......'   '' ——-............... i
»Fotograf«
Marjan Travnik s.p.
Grintovec 41 Višnja Gora tel. 763-358
Obveščamo vas, da izdelamo vse vrste fotografij po konkurenčnih cenah. Vaše naročilo bomo realizirali v želenem roku.
SE PRIPOROČAMO!
odvorska 3, tel 763-358
si prihranite JJJ
■ pot in dragoce- ■ • ni čas, lahko ■ JJJ filme v razvija-
a nje na področju m
m Oobrepoljske ■
■ doline oddate ■
■ s'avcu
■ Palčarju, Viđen ■
■ 39a, pri njemu ■ JJJ boste tudi
B dvignili
■ fotografije. ■
O tečaju za nižje gasilske častnike
V času od marca do maja letošnjega leta je v prostorih gasilske zveze Grosuplje potekal tečaj za pridobitev naziva nižji gasilski častnik.
Iz naše občine seje tečaja udeležilo in uspešno opravilo 18 gasilcev iz sledečih društev: Zdenska vas 8, Videm 4, Ponikve 2, Hočevje 2, Zagorica 1 in Struge 1. Tečaj je obsegal 80 ur predavanj in vaj na temo taktika, oprema, električne naprave, prva pomoč in gradbeništvo. Pri predavanjih iz taktike smo poslušali o različnih načinih gašenja. Večino smo sicer že poznali, toda kmalu smo ugotovili, da je napredek prinesel novosti tudi na to področje, saj se s sodobnejšo opremo dandanes požare lahko gasi z mnogo več učinka na eni in mnogo manj škode na drugi strani. Pri predavanjih o opremi smo žal spoznali, da precej zaostajamo za razvojem in da ne premoremo niti dihalnega aparata, ki je v posebnih razmerah (bloki, večje stavbe) nepogrešljiv za reševanje človeških življenj. Na predavanjih o elektriki se je pokazalo, da s pravo opremo gašenje naprav pod električno napetostjo ni več nikakršen problem, seveda pa o večini te opreme
zaenkrat lahko le govorimo. Najmanj novosti je na področju prve pomoči, nekaj več pa v gradbeništvu, saj so se načini grad-
nje in gradbeni materiali razvili v pravo paleto kombinacij, od katerih ima vsaka posebne lastnosti. Rdeča nit celotnega tečaja je bila preventiva, ki je vsekakor osnovna dejavnost gasilcev in vsakega člana naše družbe.
Ne glede na to, da je del predavanj predvsem pa vaj potekal ob sobotah in nedeljah dopoldne, smo tečaj redno obiskovali, saj nam je že na prvem predavanju o gasilski zakonodaji poslalo jasno, da se je v gasilstvu marsikaj spremenilo. V prime ru požara imajo gasilci sicer zelo velika pooblastila, vendar pa po drugi strani nosijo še večjo odgovornost za vsa svoja dejanja. Časi, ko je bilo za dobrega gasilca dovolj nekaj poguma in požrtvovalnosti, so že davno minili, česar pa se nekatera društva premalo zavedajo. Seveda pa opravljen tečaj za nižjega gasilskega častnika še ne pomeni, da vemo vse, kar se o gasilstvu vedeti da in da ne potrebujemo nobenega znanja več.
Ob zaključku smo se razšli z. željo, da bi nam pridobljeno /nanje ne bilo treba nikoli uporabili, če pa bi bilo lo potrebno, da bi ravnali, kot pravi gasilci: hitro, odločno in učinkovito.
Tone Blatnik
Vsi udeleženci tečaja GZDobrepolje
Obisk na prireditvah v Jakličevem domu v sezoni 1996/97
Čeprav nismo preverjali, si upamo trditi, da je bila letošnja sezona v Jakličevem domu rekordna po številu prireditev kulturnega in zabavnega značaja v zadnjih nekaj letih. Tudi obisk je bil v povprečju zelo dober, nekatere prireditve pa so bile še posebno dobro obiskane. Pripravili smo preglednico približnega števila obiskovalcev.
datum	PRIREDITEV	puhl. šl. obisk.
7. 09. 19%	Predstavitev zbornika Naši kraji in ljudje	150
5. 12. 1996	Miklavževanje	300
17. 12. 1996	Nastop učencev glasbene šole	100
20.12. 1996	Turistična prireditev Urejena kmetija 96	150
28. 12. 1996	Božično-novolelni koncert Godbe Dobrepoljc	400
25. 01. 1997	Gostovanje Andreja Sifrerja	200
7. 02. 1997	Igra Mlad. dramske skupine Na ogledih	420
15. 03. 1997	Gostovanje dram. skupine iz Stične Sumljiva oseba	200
5. 04. 1997	Prireditev Mladinskega društva Tombola	220
12. 04. 1997	Nastop folklorne skupine iz Račne	120
19. 04. 1997	Gostovanje skupine H1SA	80
26. 04. 1997	Živimo z ljudskim izročilom	250
10. 05. 1997	Koncert skupine Mavrica Viva la Muzika	250
26. 05. 1997	Naslop učencev glasbene sole	50
M. S.
KD DOBREPOLJE in GODBA DOBREPOLJE prirejata
Dan Godbe
v nedeljo, 29. junija 1997, ob 15. uri na Vidmu
Vabimo vas, da se udeležite kulturno zabavne prireditve "DAN GODBE", na kateri bodo nastopile godbe iz:
Kočevja, Ribnice, Grosuplja, Stične, Novega mesta,
Kostanjevice in Dobrepolja. Spremljale jih bodo
mažoretke in narodne noše.
V središču Vidma se bo vsaka godba predstavila s
krajšim programom, sledil bo skupni nastop vseh
godb.
Po kulturnem delu bo še zabavnejši del prireditve na športnem igrišču.
Pričakali vas bodo razni gostje, ki bodo popestrili zabavo.
Za ples bo poskrbel narodno-zabavni ansambel "KRISTJAN", za okusno hrano, hladno pijačo in bogat srečelov pa dobrepoljski godbeniki.
Vidimo se v nedeljo, 29. junija ob 15. uri na
Na nagradno vprašanje Godbe Dobrepolje v časopisu Naš kraj je prišlo veliko pravilnih odgovorov. Med vsemi pravilno poslanimi odgovori smo izžrebali tri nagrajenke:
Andreja Novak - Videm, Nina Šuštar - Podgorica in Saša Strnad - Zdenska vas. Nagrade prejmejo na prireditvi "Dan godbe" 29. junija na Vidmu.
ČESTITAMO!
Potujoči muzej skozi
Dobrepolje
Društvo "Oldtimer club Škofljica" je organiziralo vseslovensko srečanje ljubiteljev starih vozil. Turistično društvo Dobrepolje sodeluje z njimi že drugo leto.
■
V soboto, 24. maja je več kot 200 udeležencev iz vse Slovenije začelo promocijsko vožnjo skozi pet občin. Iz Škofljice je karavana krenila proti Ljubljani, kjer je njihove predstavnike sprejel mestni svet, pred magistratom pa velika množica ljudi.
Karavana se je potem odpravila v smeri proti Grosuplju in naprej proti Vidmu, Rašici, Turjaku, Pijavi Gorici in nazaj na Škofljico, kjer je bil tudi cilj s podelitvijo pokalov in priznanj udeleženv-cem. Vse skupaj pa se je zaključilo z družabnim srečanjem na Škofljici.
M. S., foto: Naš kraj
Na slikah:
Oldtimerji so se dobro razpoloženi za krajši čas zadržali na eni od kontrolnih točk, kije bila na Vidmu pred občino. Pričakali so jih članiTurističnega društva Dobrepolje. CenterVidma jeza nekaj časa nudil več kot zanimivo podobo vsakovrstnih motorjev in avtomobilov častitljive starosti. Za ljubitelje veteranskih vozil prava paša za oči.
Letošnji pohodi PD
Tragedija v petih družinah z nesebičnimi gorskimi reševalci, ki so se ponesrečili 10. junija oziroma med vajo reševanja v gorah Savinjskih Alp, nas je globoko pretresla.
Zal močno sposobna tehnika, ki nam časovno pospešuje delo, zbližuje razdalje, ob človeški napaki pa povzroča tudi težke tragedije. Zlasti, kadar so vključene skupine, ni nikdar preveč previdnosti.
Naš pohod od Sv. Aniona na Stari grad, Limberg, Vodice, ki je bil 20. aprila, je bil kar v pravem času. Ker gozd še ne ozeleni, SO še možni razgledi iz poraščenih ostankov Starega gradu in Limberga. Ob svojem lepem domu pod Vodicami so nas lepo sprejeli tudi lovci. Vse bivše steze, po katerih seje včasih mnogo hodilo, so že zarasle.
Ko že omenjam LD Dobrepoljc, je tudi tujemu lovcu inž. Hubertu Steinerju všeč tukajšen aktiven način lova z zalezovanjem, seveda ob dobrem vodenju g. Mikli-ča, Nekateri ga poznate, doma lovi le na prežah, pravi, da je na njih prebral veliko knjig.
Za zaostritev pohodov pridejo prav tudi razna obvestila in vabila drugih planinskih društev. 27. aprila smo se priključili pohodu Po poteh Valentina Staniča od Solkana (103), Sabatina (609), prelaza Vr-hovlje, Korado (812), v Kanal ob Soči. Pot pelje dobesedno po meji z Italijo in po liniji fronte iz I. svetovne vojne. Iz razlage množice utrdb, cik cak tranšej in tunelov sledi, da je Avstrija to branila (vključno s Slovenci in...) od maja 1915 do avgusta 1916. Pobočje v Italijo je namreč položno, proti Soči vseskozi prepadno, zato dokaj varno pred obstreljevanji.
Te sreče ni imela romarska cerkev Sveta gora s samostanom. Po pripovedi župnika iz Solkana je bila z zažigalnimi granatami napadena in zgorela je na sam kresni večer, 23. junija 1915. V šesti ofenzivi po dvodnevnem obstreljevanju več sto topov je Sabotin padel 6. avgusta in takoj za njim gorica 9. avgusta 1916. Ruševine cerkve in samostana na levi strani Soče so bile fizično zavzete šele 24. avgusta 1917 v 11. ofenzivi.
20. oktobra 1917 pa je že sledila večini dobro poznana 12. ofenziva Avstroogrske in Nemčije s prebojem pri Kobaridu...
In kdo je domačin iz Rodreža pri Kanalu g. Valentin Stanič? Duhovnik, priznan znanstveni alpinist (1774-1847), študiral v Trbižu, Celovcu, Salzburgu, bil prvi na 2714 m VVatz.manu leta 1795 in v prvi odpravi na 3798 m Grossglokner. Prvi je izmeril te višine, raziskoval floro, učil mladino tudi plezanja v stenah.
Gotcniški Snežnik (1296) je na 1. maja dokazal, da ne nosi zaman tega imena, saj je imel na vzhodni strani še cca pol metra debelo snežno odejo. Verjetno pa se želi, da ta del ostaja še nadalje manj obljudeno območje.
V soboto, 3. maja, je bil tretjič pohod našega PD iz Strug preko Sv. Ane, Grmade, Kamen vrha na Videm ali Velike Lašče, večina od 54 udeležencev je bila poleg PD Viharnik še iz sosednjih PD Kočevje, Ribnica in Velike Lašče. Oskrbnik Grmade se
je lepo potrudil, bil pa je tudi prav prijeten sončni dan.
Seveda nas je bilo bistveno več na 4. Ko-stelskem pohodu 24. maja iz vasi Vas (223) na prepadne Kužcljske stene (874). pred Srebotnikom se spustiš na Kolpo (220) ter preko Laz in Žrnovca (446) prideš na izhodišče. Razgled je predvsem v dolino Kolpe in dalje po I Irvaški, nimajo pa več redne avtobusne povezave s Kočevjem.
Tudi velikolaške kulturne poti se je udeležilo preko 400 pohodnikov in letos prvič 34 tekačev, šolski otroci so prodajali lične "culice" na palicah z zaključkom v Trubarjevem gaju. Poleg nekaj novega asfalta so lepo urejena vaška središča na Mali Slevici in v Podsmreki.
V PD imamo novega izjemno prizadevnega gospodarja B. Smrketa ter tajnika R Novaka. Želimo seveda, da bi dežuranje članov ob nedeljah potekalo brez prekinitev. V kolikor kdo ne more dežurati na predvideni dan, bi bilo lepo, če takrat poišče zamenjavo. Kljub velikemu prizadevanju P. Skantlja in odbora, se v kratkem ne da poiskati zamenjave. Večina ima že neke druge plane in obveznosti. Vsi menimo, da je vzdušje veliko prisrčnejše, če dežurajo ne profesionalci. V sedanjih novih časih pa bodo določene dejavnosti na ljubiteljskih osnovah zagotovo doživele še nadaljni razvoj.
Pojavljajo se ideje o pretirani širitvi označevanj poti s planinskimi Knafelčevimi znaki. PZS to prepoveduje, izrabljanje ni zaželeno, duši se inovativnost označevanja in oblikovanja oznak raznih turističnih poli. razna obvestila in sklepi UO pa so razvidna z naše omarice na Vidmu.
Alojz Nučič
Voska skupnost PODGORA
organizira rudi leros
SREČANJE DRUŽIN IN
PRIJATELJEV
v Podgori
dne 5. julijo 97 s pričetkom ob 10. uri.
Na srečanju bo bogat srečelov, družabne igre, stave in tudi nekatera presenečenja pripravljamo.
Za ples in razvedrilo bo skrbel ansambel FINK, za hrano in pijačo pa vaščani.
VSI PRISRČNO VADUENI! PREŽIVIMO LEP VEČER!
Vaška skupnost Podgora
Vaška skupnost, ki ve, kaj hoče
Zanimivo je mišljenje ljudi, ki te ustavijo na cesti in vprašajo: "Kaj pa kaj počnete v Podgori?"
Vsi so prepričani, da aktivnost vaščanov ni popustila in so veseli informacij. Res je, da v zadnjih številkah "Naš kraj" nismo kaj veliko pisali o našem delu. Smo pač delali. Obenem pa pričakovali, da bo naše delo videl še kdo drug in o tem kaj napisal. Pa mogoče kdaj v bodoče.
Obnova naše cerkve gre h kraju. Letos smo prepleskali notranjost cerkve, napeljali na novo elektriko z dodatno razsvetljavo in montirali nove klopi. Nabavili smo novo bandero (z novo sliko), kar ste krajani verjetno že opazili pri minulih procesijah. Slika iz starega bandera je restavri-rana in krasi notranjost cerkve.
Obnovili in prepleskali smo tudi vaško kapelico. Vzidano je novo okno in vrata, tako da je sedaj notranjost varna pred dežjem, snegom in tatovi.
Čakali smo, da nam bodo člani planinskega društva markirali pot na Grmado in
Kamen vrh. Pa smo tudi to opravili sami. Zaenkrat le na Grmado, do jeseni pa želimo še na Kamen vrh.
Že od maja meseca pa intenzivno dela odbor za pripravo tradicionalnega "Srečanja družin in prijateljev", ki bo 5. julija 97.
Ravno tako je aktiven odbor, ki je zadolžen za pripravo velike svečanosti NOVE MAŠE, ki bo 13. julija 97.
Pa da ne bi mislili, da delajo samo člani odborov. Aktivni so vsi vaščani. Vsak po svojih močeh. Pleskajo se lasade, urejajo vrtovi, dvorišča, gospodarska poslopja, balkoni in okna so polni rož.
Resnično se čuti in je povsod prisoten presenetljiv odnos do čistoče, reda - skratka prijetnega okolja.
Pri vsem tem pa smo vaščani za realizacijo vseh teh del zbrali od leta 94 dalje več kot 2 milijona SIT.
Anton Novak
L lEobor
MEDNARODNO TRGOVSKO PODJETJE, d.d.
CENTER OSKRBE
VIDEM-DOBREPOLJE
Videm 36 tel.:787-087
NE ZAMUDITE IZREDNE PRILOŽNOSTI SUPER CENE ZA SUPER KUPCE V VSEH ŽIVILSKIH TRGOVINAH ABC TABOR
od 14.6.1997 do 30.6.1997
Najugodneje za vas:
LEDENI ČAJ 1,5 litra, Vino Brežice ...................99,90 SIT
PERSIL 3,6 kg, Henkel Zlatorog Maribor ..........852,60 SIT
in ostalih 14 artiklov po zelo ugodnih cenah
Pričakujemo vas tudi v naših trgovinah s tekstilom, obutvijo in gradbenim materialom.
VABLJENI! Vaš ABC TABOR GROSUPLJE
NARAVOSLOVNI DAN ZA 8.
RAZRED
V Mirni in v Krškem
Eden od letošnjih najbolje organiziranih in zanimivih naravoslovnih dni v OŠ Dobrepolje je bila celodnevna ekskurzija v okviru predmetov biologije, kemije in fizike.
1
Zgoraj:
Teoretično razlago o izdelovanju sokov in ostalih brezalkoholnih pijač so učenci lahko podkrepili z ogledom proizvodnje brezalkoholnih in alkoholnih pijač v tovarni DANA v Mirni na Dolenjskem. Najpomembnejši je bil ogled kolonske destilacije alkohola, kjer dobijo istočasno več različnih koncentracij alkohola. To destilacijo so lahko povezali z destilacijo nafte v bencin, petrolej in plinsko olje, ki poteka po istem principu.
J
Levo: Posebno doživetje je bil ogled jedrske elektrarne v Krškem. Uslužbenci zadolženi za stike z javnostjo se za obiskovalce, pa čeprav so to osnovnošolci, vedno zelo potrudijo. V dvorani v Krškem so učencem najprej pripravili ogled filma o elektrarni in njenem delovanju. Sledil je razgovor, v katerem so učenci lahko zvedeli vse, kar jih je še dodatno zanimalo. Po ogledu njihovega informacijskega centra pa so obiskovalce celo pogostili z malico in jih nato odpeljali na ogled elektrarne. Čeprav je bil to le avtobusni ogled okoli celotnega sistema objektov, so si učenci lahko ustvarili predstavo ne le o posameznih objektih, ampak tudi o principu delovanja te elektarne.
Po resnem delu ekskurzije učenci po navadi pričakujejo tudi kaj zabavnega. Vreme je bilo lepo. Tudi časa še dovolj, zato se niso mogli izogniti bližnjim Čateškim Toplicam, kjer so se učenci še malo namočili v bazenu.
Tole pa je prizor iz avtobusa na poti domov. Uganite, kdo je na sliki in kaj ga je na ekskurziji tako utrudilo...
M. S., foto: Naš kraj
Obisk iz Kamnika
Z občutkom dokončno sklenjenega prijateljstva so se učenci in učitelji OŠ Dobre-polje poslovili od prijaznih gojencev in njihovih spremljevalcev iz Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku.
Že ob prvem srečanju z našimi prvo-šolčki v njihovem okolju v Kamniku so se med njimi spletle prijateljske vezi. To je bilo pred približno šestimi meseci.
3. junija letos, ko so jim vrstniki iz Kamnika vrnili obisk, so se vezi še utrdile in poglobile. Goste so sprejeli skupaj z učitelji in učiteljicami vsi oddelki razredne stopnje in z njimi preživeli kar nekaj prijetnih uric.
Ob zabavnem programu je mlade goste popustila začetna zadržanost in z zanimanjem so prisluhnili igrici Curi Muri, ki so jo pripravili učenci iz Poni-kev. Po privlačnem nastopu mladih telovadk so učence in goste razgibali glasbeniki Zelene doline, ki so zbrali okoli sebe vse, kar je bilo tisti popoldan /brano v šolski telovadnici. To ni bil več nastop, ampak skupna zabava, petje in druženje, ki so ga vodili in usmerjali fantje Zelene doline. Ti so ponovno dokazali, da se znajo s svojim pristopom odlično približati svetu otroške zabave, zato tudi ni bilo zadrege s spontanimi nastopi tako iz vrst gostov kot gostiteljev.
Glavna organizatorka srečanja Jadranka Kastelic je skupaj z učiteljico telovadbe in ostalimi učitelji razredne stopnje pripravila poleg pogostitve še nekaj prijetnih presenečenj. Vsakega od mladih gostov je na mizi čakalo pisemce, ki ga je napisal eden od naših prvošolčkov posebej zanj. Na ta način so se vrstniki še bolje spoznali in si obljubili, da se bodo njihova srečanja še nadaljevala.
M. S., joto: Naš kraj
Končalo se je zelo uspešno šolsko leto
Ob koncu šolskega leta 1996/97 je prav, da se še enkrat spomnimo najpomembnejših uspehov, ki so jih učenci OS Dobrepolje dosegli na različnih tekmovanjih. Navedeni so le uspehi izvenšolskih tekmovanj.
VILMA ŠUŠTAR
- srebrno in /Jato Cankarjevo priznanje,
- srebrno Pregljevo priznanje in uvrstitev na državno tekmovanje iz kemije,
- z grafiko (list iz koledarja) uvrstitev na Bienale Otroške in mladinske grafike; Bienale bo v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, razstavljenih bo Mi) grafik iz vsega sveta; otvoritev razstave bo 26. junija ob 18. uri; grafike bodo razstavljene do septembra;
TANJA SHAVtfISH
- srebrno in zlato Cankarjevo priznanje,
- srebrno Vegovo priznanje na medobčinskem tekmovanju;
URŠKA LETONJA
- srebrno priznanje iz angleščine in uvrstitev na državno tekmovanje, kjer je dosegla zelo dober rezultat, ki je bil tudi najboljši od tekmovalcev ribniškega, kočevskega in grosupeljskega področja; KLEMEN DROBNIČ
- srebrno Vegovo priznanje oz. prvo mesto na medobčinskem tekmovanju in uvrstitev na državno tekmovanje,
- diploma na tekmovanju iz logike; PETER JAKOPIČ
- diploma na tekmovanju iz logike; KATJA KOŽELJ
- zmagovalka na medobčinskem tekmovanju iz Vesele šole in uvrstitev na državno tekmovanje; NINA BABIC
- srebrno Vegovo priznanje na medobčinskem tekmovanju;
MATEJ DROBNIČ
priznanje za 2. mesto na medobčinskem tekmovanju KAJ VEŠ O PROMETU; ROK ŽNIDARŠIČ
- priznanje za 3. mesto na medobčinskem tekmovanju KAJ VEŠ O PROMETU;
MLADINSKI PEVSKI ZBOR
- prvo mesto na medobčinski reviji in uvrstitev na regijsko tekmovanje;
ZGODOVINSKI KROŽEK
- zlato priznanje za raziskovalno nalogo.
Zbrala: M.S.
Najboljši športni rezultati v šolskem letu
MALI ATLETSKI POKAL - medobčinsko prvenstvo
4. mesto -	skok v višino	MARTA JAKOPIČ
5. mesto -	60 m	RAJK0 ŠKULJ
4. mesto -	met žogice	JERNEJ DRAŽEN0VIČ
3. mesto -	skok v daljino	TOMAŽ PERK0
5. mesto -	60 m '	DARJA NOVAK
2. mesto	300 m	SAŠA IVANC
3. mesto -	300 m	MAJA ZUPET
2. mesto -	met žogic	KATJA KOŽELJ
2. mesto -	1000 m	G0RAZD KASTELIC
5. mesto -	skok v daljino	MARKO ŠP0RAR
VELIKI ATLETSKI POKAL - regijsko prvenstvo
SAŠA IVANC -11. mesto tek na 300 m KATJA KOŽELJ - 9. mesto met žogice
MEDOBČINSKO PRVENSTVO V ŠTAFETNEM TEKU
l. mesto 3xl()()0 m SAŠA TOMŠIČ, MAJA ZUPET.SAŠA IVANC
3. mesto 3x1000 m  TOMAŽ BLATNIK, G0RAZD KASTELIC, DAMJAN
BUŠČAJ
1. mesto 3x1000 m VIDA NOVAK, MARTA JAKOPIČ, MARTINA HOČEVAR 3. mesto 3x600 m TINA HOČEVAR, MATEJA STRNAD, URŠKA TAVŽELJ 1. mesto 3x600 m    BOJAN ŠTRUBELJ, JURE HOČEVAR, JURE ZEVNIK
MEDOBČINSKO PRVENSTVO V KROSU
1. mesto
2. mesto
1. mesto
2. mesto
MAJA ZUPET GREGOR PADAR TINA HOČEVAR JURE HOČEVAR
Zgoraj: Tanja Shawish, športnica šole v šolskem letu 1996/97
Levo: Gorazd Kastelec, športnik šole v šolskem letu 1996/97
Pragozd RAJ H EN AU
V ponedeljek je bil pust deževen dan. Kljub temu smo imeli naravoslovni dan, ki smo ga učenci 4. razreda tudi dobro izkoristili.
Z avtobusom smo se odpeljali v Kočevski pragozd, ki se imenuje Rajhenau. Preden smo se odpeljali proti Kočevju, smo na Rašici pričakali diplomiranega inženirja g. Antona Prelesnika. Potem pa smo se odpeljali proti Kočevju. Na avtobusu nam je pripovedoval razne reči o Kočevju, pragozdu itd. Po približno uri vožnje smo se ustavili pri kraljici kočevskih gozdov. To je jelka, ki je velika 51 metrov, njena starost pa ni znana. Nato smo se vrnili v avtobus in nadaljevali pot. Naša druga postaja je bil pragozd. Zaradi varstva narave v ta del gozda človek ne more posegati, zato vlada v tem gozdu tudi velik nered. Veliko dreves leži polomljenih na tleh, med njimi pa so tudi lepe bukve. G. Prelesnik nam je o tem gozdu povedal veliko zanimivih stvari.
Nato smo se vrnili k avtobusu in nazadnje tudi ugotovili, da imamo vsi mokre čevlje, saj je ves čas deževalo, toda vseeno nam je bilo lepo.
Andreja Žnidaršič, 4.a
RESNICA
Resnica nas premnogokrat boli, a s tem se je treba sprijazniti, kajti le ona povsod z nami živi.
Resnico običajno tolažijo solze,
ki po licu polzijo
in nas tako kmalu pomirijo.
Vendar se vsakemu od nas zgodijo tudi lepe stvari in takrat si želimo, da je to resnica in ne sanje, ki minejo v soju noči.
To je resnica; da res je,
da prav ta resnica mnogim trpljenje
v duši za večno pusti.
Melitka Križman 8.a OS Dobrepolje
Mladinski pevski zbor nastopil v Črnomlju
Po zmagi na medobčinski reviji se je mladinski šolski pevski zbor Dobrepolje - Struge pod vodstvom Mira Rozmana uvrstil na 11. revijo najboljših otroških in mladinskih pevskih zborov dolenjske in belokranjske regije, ki je bila v Črnomlju 15. maja letos. S svojim odličnim
nastopom, v katerem so se predstavili s tremi pesmimi (Mamica moja, Jaz pa pojdem na Gorenjsko in Sem mislil snoč v vas iti), so doka zali, da res spadajo med najboljše pevce tega področja.
M.S., Foto: Naš kraj
V šoli smo tekmovali v umivanju zob. Učenci I a razreda smo bili naarajeni. Sašo in jaz sva šla na zaključno prireditev v Ljubljano. \J Domu španskih borcev smo bili lepo sprejeti. Za cel razred smo dobili
diplomo, zobno pasto in žvečilne c/umije. Zabavala nas je pevka ~Romana Kranjčan. Hilo je lepo. Obljubili smo, da si bomo še naprej umivali in čistili zobe.
Nina Šuštar, l.a
Delo zgodovinskega krožka na OŠ Dobrepolje je bilo uspešno
/veza prijateljev mladine Slovenije vsako leto razpisuje naloge na različne tematike. S člani zgodovinskega krožka smo se lansko leto prvič odzvali na ta razpis. Naloga je imela naslov "Priseljenci med nami". Z zbiranjem in obdelovanjem gladiva smo si prislužili srebrno državno priznanje.
To nam je dalo polet, da v letošnjem letu nismo več razmišljali, ali bi se razpisu odzvali, ampak smo bili za delo že pripravljeni. Sam naslov naloge "Tako smo se zdravili pri nas", pa nas je še bolj vzpodbudil, saj imamo v Ponikvah Zavod "Prizma", ki je namenjen invalidom in starejšim občanom. Deset članov krožka je od oktobra do marca hodilo tlo najrazličnejših ljudi, ki poznajo tlelo in življenje v Zavodu. Zbrani material
smo urejali, ga dodatno opremili s fotografijami in oblikovali v "celoto".
Konec maja sta učenki Ema Somrak in Breda Skulj nastalo delo predstavili na srečanju mladih raziskovalcev v Murski Soboti. Ves trud za skoraj celoletno delo je bil poplačan ob razglasitvi rezultatov, saj smo si zaslužili zlato državno priznanje.
Želim si, da bodo učenci tudi v prihodnje pripravljeni delati na tak način, ker jih to vodi k samostojnemu pridobivanju informacij in kritični presoji uporabnega od neuporabnega. Nenazadnje pa se lahko med njimi oblikujejo drugačni odnosi kot v razredu.
Tekst in slika: Mentorica zgodov. krožka: Slavka Centa
MISLI
Srečen je človek, ki ga opozarja tuja napaka.
(Komensky)
Neka stvar je smešna, dokler se dogaja drugemu.
(Rogers)
Ni težko biti duhovit, če človek ne spoštuje nobene stvari.
(H. Macmillan)
Nevednost je mati ošabnosti.
(Insecta)
Prevarajte tiste, ki vas varajo; naj se ujamejo v pasteh, ki so jih nastavili.
(Ovidij)
Zemlja hrani zdravilne in prav tako škodljive rastline in pogosto raste vrtnica poleg koprive.
(Ovidij)
Jože Štih
RANJENA PERUT
Ptica drobna ptica
zdaj ji krilo teži kruta svinčenka
kje so zdaj proste livade
ki zrlo jo je moje oko
kje so prešerna polja
ki so mi dale moč.
Kje je svoboda
kje zanos?
Kruta je morilčeva roka
glej zdaj prihaja da me pokonča
ali ne vidi moje bolečine
hoče me vreči v temi
hoče uničiti sijaj v očeh.
Glej smrt me že vabi ponuja mi najslajših žit daje mi kot kri črne robidnice nočem, nočem tebe ostra kosa hočem iti v zavetje lip da ne ugasne mi spomin hočem se napasti v sijaju sonca.
Našel deček je drobno ptico
krute je imel oči
kaj si meni ti potrebna
meni ne pomenijo nič iskre
v tvojih očeh
tvoj rumen kljun
mi nič ne pove
čemu živiš čemu si tu?
Vsak dan si mi škrebljala na moje belo okno vidiš sedaj sem te našel, čemu zdaj stokaš in jokaš ko pa veš da rešitve ni?
In je govorila ptica:
ne rabim tvojega usmiljenja
ti kruti sin
jaz bom že spet našla vonj starih lip
spet se bo radostilo oko nad širnimi daljavami ti pa nikoli ne boš srečen tvoje srce je črno umrl si še preden si se rodil. Tvoj svet ni moj svet.
Umrla je drobna ptica
a veter je nesel njena šepetanja
daleč stran, zelo daleč stran
in ni mi zaman upati če imaš srce
in ni zaman upati če si tudi ti
drobna ptica.
(petem je v originalni obliki)
CD
►-s
55
CD P?
Družinski kotiček vtf?
Družinske počitnice
Spominjam se, kako sem se nemalokrat v šolskih letih veselila in komaj pričakovala konec šole in začetek počitnic. V otroški, mladostni in odraščajoči glavi je bilo polno energije za razne ideje, želje in vedno veliko nagnjenj po spoznanju in doživljanju nekaj novega. Zelo rada sem namreč hodila v hribe že od majhnih nog. Naša družina je šla vsaj enkrat v letu sama, pa tudi s sorodniki ali s prijatelji v naše bližnje ali daljne gore. To je bila ponavadi mala šola za življenje v medsebojni pomoči nošenja nahrbtnikov, v vztrajnosti premagovanja utrujenosti, v raznih pogovorih in še v čem. Lepote našega stvarstva so nas učile spoznavanja lepot narave, oblikovanja čuta občudovanja; čudenja, naša srca so nas navdajala z radostjo in petjem, ter pripravljenostjo odprtosti drug k drugemu in k razvijanju medosebnih odnosov. Najlepši spomini na moje počitnice so torej naši družinski pohodi v hribe.
Karkoli že človek dela, tu in tam nujno potrebuje oddih, počitek. Ne samo našim šolarjem, tudi vsem nam dirigira življenje hitrost in napetost. Po mestih se temu pridružijo še hrup, slab zrak in ubijajoča enakost dni. Kako naj ohranijo telesno in duhovno zdravje ljudje, ki se vse leto stiskajo v malih prostorih, tlačijo svoje življenjske potrebe v podzavest in iz dneva v dan lovijo ravnotežje na robu stresne situacije!?
Taki ljudje le težko razvijajo med seboj širino medčloveških odnosov. Tisti srečneži, ki živimo sredi zelenih polj in grmovja, ki lahko poslušamo žubore-nje ptičjega petja ali lahko v globoki noči prisluhnemo 'tišini' brez primesi škripajoče ulice, le težko razumemo nezadovoljstvo človeka, ki živi v večnem ropotu.
Pravi dopust naj bi bil namenjen predvsem temu, da bi se odpočili, odkrili sami sebe in bližnjega v polni človeški razsežnosti. Naprimer, fizični delavec bi moral odkriti pravi počitek na čistem zraku, ob dobri knjigi, v prijet-
nem pogovoru s svojo družino. Moral bi imeti pravico in priložnost, da svoji duši in tudi skupaj z družino privošči kulturno doživetje. Izobražencu, ki svoj kruh služi v pisarniških prostorih, bi bil dobrodošel dopust, kjer bi pošteno razgibal svoje telo in nahranil dušo stran od papirnatega in računalniškega dela.
Mogoče naj bi družina na kakšnem izletu ali na skupnih počitnicah na morju, v hribih ali še kje drugje, obnovila ali poglobila svoje medsebojne odnose, na njihov svojevrsten način preživljanja skupnega bivanja. Nekatera pričevanja družin, katerih starši se srečujejo v zakonskih skupinah, ki skupaj preživljajo počitnice na morju, so bogata, tako za zakonce in otroke. Mladina potrebuje tudi preživljanje počitnic v sebi primernih skupinah z organiziranim vodenjem. Morda pa potrebuje vsak ali nekateri člani družine prevetritve svoje duše. Ponudba duhovnih vaj za mlade in odrasle, za različne stanove je dovolj bogata, da vsakdo najde kaj zase. To je tisto bogastvo, ki traja še dolgo potem, ko zbledi zagorela, počitniško obarvana koža.
Morda pa boste vse dneve počitnic ali dopusta preživeli doma. Če bo tako, poskusite v miru zaliti rože in jih ne pozabite pri tem občudovati. Poslušaj te glasbo, ki jo imate najraje. Berite dobro knjigo. Napišite pismo prijatelju, ki ga ne pričakuje. Prebrskajte stare slike, dopolnite družinsko kroniko. V miru se pogovorite z možem ali z ženo in z otroki. Povabite prijatelje na kavo, prijateljsko družino na preprosto večerjo in prijetno srečanje. Otresite vsaj malo vsakdanjih skrbi in se prepustite nevsiljivi govorici božjih stvari.
Počitek je zagotovo nekaj, kar si vsak predstavlja po svoje in vanj stavi majhne ali velike, največkrat neuresničene želje, a z malo truda in dobre volje se lahko marsikaj naredi. Pa lepo se imejte!
Andreja Babic
Piše: Konrad Piko
Iz Društva upokojencev
Kot sem že omenil v prejšnji številki, smo se za naše prireditve preselili v Podkraj. Tam, pri Zakrajškovih, smo že imeli piknik, in sicer 30. maja. Povedati moram, da je zelo uspel, udeležilo se ga je kar 72 članov. Ob tej priložnosti se lepo zahvaljujemo Zakrajškovima, da sta nas sprejela in imela z nami toliko dela. Čeprav je bilo hladno, smo si za vsak primer pripravili folijo, da smo prednjo stran zakrili pred burjo. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo pekarni Blatnik, ker nam je spekla dva odojka. Ker Irenk Lenarčič ni imel časa, nam je za spremembo igral Jože Zevnik. Z njim so bila še tri dekleta iz Dobrniča in Krke, njegove učenke. Zapele so nam in tudi igrale. Moram še povedati, da je Jože Zevnik podaril Društvu upokojencev Do-brepoljc svoj honorar za novi dom, ki smo ga tako potrebni. Upamo, da se bo našlo še kaj takih pobudnikov in prostovoljcev, če bo treba. Jože Zevnik je bil prvi pobudnik in prvi, ki je kaj prispeval. Drugi je bil Anton Prelesnik iz. Zdenske vasi.
Ta slvar bi se lahko uredila, če bi k temu pristopila občina, saj brez njih nimamo nobenih možnosti. Ugotavljamo, da je v sedanjem prostoru pretesno, moram pa vseeno dodati, da je tam lepo urejeno in da nam je pri tem občina veliko pomagala.
Enkrat proti koncu avgusta bomo imeli v Podkraju družabni večer, kamor ste lepo vabljeni.
V začetku avgusta pa imamo v načrtu kopalni izlet v Izolo. To najbrž ne bo na soboto, ker je takrat prevelika gneča na avtocesti.
Pred tem pa je na programu izlet v Kočevje Kočevski Rog, BAZO 20 in Dolenjske Toplice. To pa bo 5. julija. Cena je 1000 tolarjev z. odhodom iz Bruhanje vasi ob 6. uri, če bo kdo od tam, sicer pa z Vidma.
S tem sem vas informiral zato, ker zdaj Naš kraj ne bo izšel dva meseca. Želim vam lepo letovanje na morju ali kje drugje. V dveh mesecih pa se bo nabralo tudi kaj več novic.
Lep pozdrav.
Pogovor o Rogu s prof. Justinom Stanovnikom
22. junija jc bila na Kočevskem Rogu obletna spominska slovesnost za pomor-jenimi slovenskimi domobranci. Slovesno mašo je bral novi nadškof in metropolit dr. Franc Rodc in kakor vsako leto, se je tam tudi letos zbrala množica romarjev. Prišli so tisti, ki tja prihajajo vsako leto - letos že osmič - prišli pa so tudi novi. Slovenski spominski odbor, jc letos na slovesnost povabil predvsem mlade ljudi. Ob tej priložnosti smo postavili nekaj vprašanj prof. Justinu Stanovniku.
Kaj jc Rog?
Ko slišimo besedo Rog, se pokaže pred nami najbolj pretresljiva podoba, ki more stopiti iz. slovenskega spomina. Podoba prikazuje veliko smrt. V enem tednu, v desetih dneh pomorijo dvanajst tisoč mladih fantov. To je tako, kakor da bi dvanajst tisoč sveč gorelo v velikem prostoru - slovenska domovina je tak velik prostor - potem pa bi teh dvanajst tisoč sveč nenadoma ugasnilo in bi nastala velika tema. Tako je to bilo: v enem tednu, v desetih dneh je tisoč žena ovdovelo, na tisoče deklet je ostalo samih, tisočem očetov in mater je bilo odvzeto zadnje upajc. Njihova žalost
to je bila lista velika tema.
Rog je kraj, kjer se te smrti spominjamo. Spomnimo se, da so te fante pred smrtjo Strašno poniževali in žalili in se jih zato spominjamo z usmiljenjem. Spomnimo se, da so svoj boj bojevali zvesto in pogumno, dokler so mogli, in se jih zato spominjamo s spoštovanjem in ponosom. Spomnimo se, da so bili vsi zelo mladi in se jih zato spominjamo s strahom za prihodnost svojega naroda. Rog je kraj, kjer vstopajo v nas najgloblja vprašanja o nas, o domo-
vini in o svetu.
Kakšno mesto ima Rog v slovenski zavesti danes?
Za mnoge je Rog novo narodovo duhovno središče. To so ljudje, ki so bili ali v sredini ali na obrobju tiste velike žalosti. Na Rog hodijo zato, ker vedo, da je to kraj, kjer si lahko resničen in od koder prihajaš boljši. Zanje jc Rog romarski kraj.
Večina ljudi pa Roga pravzaprav ne pozna. Ne zato, ker njegove vrednosti ne bi mogli spoznati in sprejeti, ampak zato, ker jim tisti, ki hočejo imeti oblast nad njim, tega ne dovolijo.
Kdo so ti ljudje, ki Roga ne poznajo in kako ga bodo lahko nekoč spoznali?
Slovenci smo razdeljen narod. Obstaja
jo ljudje, ki se na preteklosti utemeljujejo in z njo nikakor niso pripravljeni prekinili. Ko pa bi Rog postal vsenarodna tema in ko bi ga vedno globlje spoznavali, ko bi vsem postajalo vedno bolj jasno, kaj je, kaj ga je spočelo in uresničilo, pa bi se ti ljudje preteklosti morali odpovedati. Ta odpoved bi bila usodna za njihovo politično moč. Zalo so stvari, kakršne so.
Toda Rog je temeljno dejstvo slovenske zgodovine. Tisti, ki mislijo, da je mogoče mimo njega, bodo nekoč videli, da bodo morali nazaj in ga vkalkulirati v svoje načrte. Sedanji polom slovenske demokratske politike si ne moremo razlagati drugače ko s pozabljanjem Roga. Vse je zaman, treba bo nazaj in se spoprijeti s slovensko resnico. Rogu je usojeno, da postane preizkusni kamen za pristnost in nepristnost našega obstajanja. Na Rogu leži pokopana demokratska vojska Slovenije. To je tisti v/rok. Večno lega ne bo mogoče tajiti.
Kaj pa slovenska mladina in Rog? Posebej krščanska mladina?
/a mladino - za vsako mladino veljata dve stvari. Mlad človek hoče biti najprej svoboden. Ne prenese, da bi mu ukazovali, kaj naj si misli o temeljnem izkustvu, ki ga je prinesel iz domače hiše. Svobodo ima za nalogo, ki jo hoče odgovorno opraviti /ase in za svojo generacijo. In na svobodo in odgovornost se zanašajo tisti, ki izročajo prihodnost Roga v njegove roke. Potem pa k svežosti mladih let spada tudi občutljivost za pravičnost morala občutljivost. Ta občutljivost je slava mladosti. Zalo ne dvomim, tla bo mladina stopila na stran
Iz športnega in družabnega življenja policistov
tistih, ki se ženejo za stvar ponižanih in razžaljenih.
Rekli smo, da je vojska, ki je pokopana na Rogu, demokratska vojska. Še bolj važno pa je to, da je to bila krščanska vojska. Eden od znakov našega ubožnega časa je tudi to, da si tega nihče ne upa ne glas povedati. Ko bodo mladi kristjani to uvideli, bodo na tem lahko gradili svojo samozavest.
Naj končam z besedami, ki so bile o Rogu in mlatiini napisane pred šestimi leti:
Nemogoče je, da ne bi nekoč prišel rod, ki bi ga prevzela tragična veličina junakov na Rogu, njihova trpka zvestoba in njihov samotni pogum. Da, ko bo vse očiščeno in ko bo iz daljav časa mogoče videti samo bistvene reči, se bo pokazalo prav to: njihova zvestoba in njihov pogum. Če pa bi se iz kateregakoli vzroka zgodilo, da tega odziva v nobeni prihodnji mladini ne bi bilo in bi se Rog s svojimi moralnimi, političnimi in duhovnimi energijami izgubil v mutastih zakotjih zgodovine, potem bi imeli razlog, da se bojimo za preživetje tega ljudstva.
Pogovor pripravil Jernej Marenk
CITAT:
Najlepše je, ako človek lahko reče: jaz sem naredil, kar sem mogel in kar sem znal. [mam čisto vest in vse drugo mi ni nič mar. Poštenost je tudi to, da imate za svoj poklic zadosti znanja in srčne kulture, da ga morete opravljati v korist človeštvu. (arhitekt Jože Plečnik)
Dne 12.04. 1997 smo se člani športnega društva 92 Grosuplje z dvema ekipama (1. ekipa Jakopin,Slana, David; 2. ekipa Fric, Škrajnar, Hauptman) udeležili Odprtega strelskega prvenstva v streljanju z vojaškim orožjem v Svetlem potoku, ki ga je organiziralo Strelsko društvo MORIŠ Kočevska Reka.
V streljanju z vojaško puško 7,9 mm so med 84-imi strelci naši dosegli naslednje rezultate: Jakopin 2. mesto (25 krogov -isto kot prvouvrščcni), Slana 22. mesto, Hauptman 30. mesto, Fric 32. mesto, David 28. mesto in Škrajnar 70. mesto. Med 27-imi ekipami je prva dosegla 3. mesto (262 krogov, dva kroga manj kot drugou-vrščena ekipa in 12 krogov manj kot pr-vouvrščcna ekipa) in druga ekipa 14. mesto.
V streljanju s PAP 7,62 mm hitrostrel-no so med 75-imi strelci naši dosegli naslednje rezultate: Slana 23. mesto, David 27. mesto, Jakopin 30. mesto, Hauptman 34. mesto, Škrajnar 40. mesto.
V streljanju s pištolo 7,65 mm so med 102 strelci naši dosegli naslednje rezultate: Jakpin 32. mesto, Fric 33. mesto in Škrajnar 77. mesto.
Med 33-imi ekipami je prva dosegla 15. mesto in druga ekipa 17. mesto.
V streljanju s pištolo 7,62 do 9 mm hi-trostrelno so med 107 strelci naši dosegli naslednje rezultate: Jakopin 30. mesto, Slana 44. mesto, Hauptman 62. mesto,
David 66. mesto, Fric 75. mesto in Škrajnar 101. mesto.
V kombinaciji vseh štirih orožij so med 66-imi strelci naši dosegli naslednje rezultate: Jakopin 12. mesto, Slana 24. mesto, Hauptman 34. mesto, fric 36. mesto, David 39. mesto in Škrajnar 56. mesto.
Med 21. ekipami, ki so nastopale v vseh štirih orožjih, je prva ekipa dosegla 6. me sto in druga ekipa 14. mesto, s tem, da so bile od naše prve ekipe slabše ekipe UNZ Koper, UNZ Novo mesto in UZZPE MNZ.
V nagradnem streljanju za keglje je Ja kopin dosegel 9. mesto.
Dne 18.04. 1997 v jutranjih urah smo odšli na izlet v Slovenske Gorice, in sicer na Sv. Ano, kjer smo s policisti Policijske postaje Lenart odigrali nogometno tek mo, ki se je končala neodločeno.
Po tekmi smo skupaj odšli v gostilno Eder, kjer so nas postregli z odlično pijačo in jedačo. Pred spanjem smo zavili še v bližnjo vinsko klet, kjer smo pokušali vrhunska vina in se naslednjega dne po zajtrku odpeljali proti (lomu. Ob tej priložnosti se zahvaljujem našemu članu in do-natorju Adiju Slemenjaku s.p. gostinska oprema, ki nam je omogočil organizacijo izleta.
Dne 26.04.1997 smo se udeležili turnirja v malem nogometu v sosednji državi hrvaški, ki ga je organizirala VIII.PP Delnice in zasedli 2. mesto, naš član Robert Bim dač pa je bil najboljši igralec turnirja. Turnirja so se iz Slovenije udeležili še ekipi PP Kočevje in PP Cerknica.
Policijska postaja Grosuplje je letos priredila dan odprtih vrat
NAGRADNA UGANKA
Tokrat smo si zamislili nagradno uganko nekoliko drugače. Želimo, da nam pisno ali slikovno predstavite najbolj zanimiv dogodek iz vaših počitnic. Nagrajenec bo lahko z ve-roučno skupino v mesecu avgustu brezplačno preživel tri dni počitnic v Portorožu. Uredništvo mladinske strani si pridružuje pravico do objave prispevkov. Svoje prispevke pošljite na naslov: Mladinska veroučna skupina, Videm 33, do konca julija.
Tokrat sta na naš naslov prispela le dva pravilna odgovora. Sveto birmo je letos v dobrepoljski župniji prejelo 73 mladih deklet in fantov. Nagradi prejmeta Andrej Tomšič iz Kompolj in Irena Hočevar iz Vidma. Nagrajencema čestitamo.
Urška in Vesna
Črna kronika
8.4. 97 Nerešen spor zaradi poti jc domačina z Vidma močno razjezil ob srečanju s sosedom, da je ta pričel vpiti in sosedu groziti z umorom. Da bi svoje grožnje podkrepil, je v roke vzel runco in z njo pričel mahati proti sosedu, kateri mu jo je vzel in ga umiril. Zaradi groženj in mahanja z orodjem pa bo moral domačin na pogovor k sodniku za prekrške.
25.4.97 Občan iz Zvirč je tega večera vozil osebni avtomobil Renault 4 iz smeri Strug proti Vidmu skozi ovinek v naselju Kompolje po levi strani ceste. V tem trenutku mu je pravilno po svoji strani pripeljal voznik nissan sunya, ki se je umikal v desno, vendar je kljub temu prišlo med vozili do oplaženja. Voznik renaulta je po oplaženju brez ustavljanja odpeljal naprej. Na kraju je pustil svoj pod pis, kajti izgubil je registrsko tablico, na podlagi katere se je ugotovil povzročitelj nesreče.
1.5.97 Starejša občanka iz. Ponikev je sredi dopoldneva pijana kršila javni red in mir z vpitjem in zmerjanjem domačih in sosede, zaradi česar je bilo zaprošeno za intervencijo policije. Policisti, ki so prišli na kraj, kršiteljice niso mogle pomiriti. Celo njih je zasula z vrsto žaljivk iz domačega besednega zaklada. Da se je v vasi naredil mir, so policisti domačinko pridržali do iztreznitve. Domačinka pa bo morala poravnati tudi račun za svoje obnašanje.
17.5.97 Mirno sobotno dopoldne je v Kompoljah zmotila domačinka, ki je pri delu zmotila bivšega moža in pričela prepir zaradi premoženja. Pri tem pa ga je žalila. Užaljeni ji ni ostal dolžan in ji je primerne besede vrnil. Pri obrambi mu je pomagala zakonska družica. Med prepirom pa so po zraku leteli prenosni telefon in v nasprotni smeri pest zemlje. Da bi bil prepir zabeležen, so bili na kraj poklicani policisti, ki so sestavili prijavo sodniku za prekrške,
19.5.97 Vožnja po levi strani vozišča je bila vzrok za prometno nesrečo, ki se je zgodila tega jutra na regionalni cesti med Zdensko vasjo in Cušperkom. Voznik tovornega vozila znamke Iveco je vozil po ravnem delu vozišča v smeri ()ušperka preko sredinske črte. V tem trenutku se jc nasproti pripeljal voznik tovornega vozila znamke Mercedes. Med vozili je prišlo do oplaženja, v katerem sta se razbila vzvratna ogledala in na Ivecu tudi steklo vrat. Škoda na vozilih je majhna, zaradi česar bo temu primerna izrečena tudi kazen s strani sodnika za prekrške.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
Obvestilo o otroškem dodatku
Center za socialno delo Grosuplje obvešča vse dosedanje upravičence do otroškega dodatka in vse vlagatelje, ki so letos prvič oddali vlogo za uveljavitev otroškega dodatka, da smo do konca maja za vse preverili upravičenost do otroškega dodatka na podlagi predloženih dokazil. Na podlagi tega bo že v juniju nakazan otroški dodatek. Zaradi težav kot posledica začasnega financiranja proračunskih porabnikov, žal, ne boste do takrat prejeli odločbe o dodelitvi iziroma višini otroškega dodatka, pač pa boste že do 15. 6. 1997 prejeli nakazilo otroškega dodatka. Odločbe o tej pravici bomo skušali natisniti in vam jih vročiti takoj, ko nam bo to omogočeno z materialnimi sredstvi. Višino otroškega dodatka boste lahko do tedaj ugotovili le preko vpisa v hranilne knjižice ali po prejemu informacij o nakazilih na vaše tekoče račune.
Na' centru za socialno delo Grosuplje zaradi velikega števila upravičencev ne bomo dajali informacij o konkretnih zadevah, ker nam je to onemogočeno zaradi obilice dela in kadrovskega primanjkljaja. Za orientacijo pa naj povemo, da od več kot 4000 vlagateljev, otroški dodatek ni bil dodeljen le 60 vlagateljem, ker so presegali z zakonom postavljeni cenzus.
Center za socialno delo Grosuplje
fcisTii-Ni serV)s
BISER
Čiščenje vseh vrst preprog, trdih tlakov in steklenih površin
BOŠTJAN ŽMUC Pod hribom 2/20,1290 Grosuplje Tel.: 061/771-404
Čistilni servis Biser nudi dnevna, tedenska ali generalna čiščenja stanovanj, poslovnih prostorov, lokalov, delavnic.
Nudimo vam globinsko čiščenje itisonov, tapisonov, preprog, čiščenje toplih podov, parketa, lesenih oblog, plute, linolejev, vinas plošč, naravnih in umetnih kamnov.
Odstranjevanje starih premazov, nanos kvalitetnih in dolgotrajnih premazov, čiščenje steklenih površin, zaves, sedežnih garnitur, stolov.
Vsa dela opravljamo hitro in kvalitetno.
V juniju, juliju in avgustu s tem kuponom 10% popusta pri čiščenju preprog.
Športno društvo Dobrepolje
OBČINSKO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU
REZULTATI 6. KOLA, Z DNE 7. 6. 1997:
BISTRO PRI ANČKI VIDEM - MIZARSTVO FERKULJ STRUGE2 : 2 VIDEM - CESTA3 : O
OKREPČEVALNICA PRI ZORI - PIZZERIJA ADAM PONIKVE O : 1 KOMA 750 - BRUHANJA VAS 0 : 6
LESTVICA:
1.	BRUHANJA VAS	6	6	0	0	34:5	+ 29	1
2.	PIZZERIJA ADAM PONIKVE	6	6	0	0	30:11	+ 19	1
3.	ZAGORICA	5	3	0	2	19:16	+ 3	9
4.	KOMA 750	5	2	1	2	11:16	-5	7
8.	VIDEM	5	1	2	2	7:11	-4	5
7.	BISTRO PRI ANČKI VIDEM	6	1	1	4	21:25	-4	4
5.	MIZARSTVO FERKULJ STRUGE	5	1	1	3	14:25	-11	4
6.	CESTA	5	1	0	4	14:23	- 9	3
9.	OKREPČEVALNICA PRI ZORI	5	0	1	4	5:22	-17	1
ZAGORICA - prosti NAJBOLJŠI STRELCI:
STRNAD BOŠTJAN (PIZ. ADAM) - 12, VILI BABIC - 11, ANDREJ BABIC - 8, EROS MULLER - 8, - ERČULJ VINKO - 7, ŠUŠTAR MATEJ - 7, KRISTJAN PETRUŠEN - 6, JURE NOVAK - 5, OLAREVIČ NENAD - 5
STRELCI
BRUHANJA VAS
BABIC VILI 1 1
BABIC ANDREJ 8
KUPLENK ALOJZ 2
KASTELIC FRANCI 1
LOHKAR TOMAŽ 3
ZEVNIK MIRAN 5
ČEFUROVIČ ROMAN 2
LOHKAR JANEZ 1
PIZZERIJA ADAM
MULLER EROS 10
MOHARIČ IGOR 2
STRNAD BOŠTJAN 12
DRNULC ŠTEFAN I
NOVAK TOMAŽ 1
VRABEC ROBI 1
ADAMIČ ADAM 2
STRNAD ANDREJ 1
ZAGORICA
STRNAD JANKO 2
ČORALIČ ARMIN 2
OLAREVIČ NENAD 5
KOVAČIČ MIRAN I
ERČULJ VINKO 7
STRNAD HENČEK I
KROKOROVIČ JOKIČ 1
KOMA 750
PETRUŠEN MIRO I
STRNAD DAMJAN 3
STRNAD FRANCI I
MALAVAŠIČ SLAVKO 1
ZABUKOVEC TOMAŽ 3
TEGIT.J ALEŠ I
VIDEM
PONIKVAR ALBERT 3
ŠUŠTAR JOŽE 2
PUGELJ ALEŠ 1
NOVAK JOŽE 1
BISTRO PRI ANČKI VIDEM
NOVAK JURE 5
TOMŠIČ SIMON 2
HROVAT JURE 2
PETRUŠEN KRISTJAN 6
KLARIĆ DRAGAN I
ŠPORAR MARKO 2
STRAH FRANJO 1
ŠTRUKELJ BOŠTJAN 2
MIZARSTVO FERKULJ STRUGE
NOVAK JANEZ 1
MEDJA JANEZ 1
PELC DEJAN 5
MEDJA TOMAŽ 4
PUGELJ PETER 1
NOSE JANKO 2
CESTA
GRANDVEC TONE 1
ŠUŠTAR MATEJ 7
STRNAD PRIMOŽ 1
DROBNIČ MATEJ 2
OKREPČEVALNICA PRI ZORI
MUSTAR TONI' 1 GRANDOVEC BOŠTJAN I ADAMIČ BOJAN 2 ADAMIČ JANEZ 1
Posnetek z ene od tekem
ŽENSKI NOGOMETNI TURNIR
V nedeljo, dne 8.6. se je v Dobrcpolju prvič odvijal turnir v malem nogometu za ženske. Sodelovale so ekipe iz celotne Slovenije pod pokroviteljstvom Bar Anna iz Vidma (po domače pri Krajčku) in radija Zeleni val.
Sodelovale so naslednje ekipe:
BULL ILIRIJA MLADE RADIO ZELENI VAL PANDE GORNJI PETROVCI ŽNK SEŽANA CAFFE BAR NEBOTIČNIK BAR ANNA VIDEM ŽNK KUNGOTA
Po ogorčenih in privlačnih bojih je prvo mesto osvojila ekipa Kalle bar nebotičnik, druga je bila ekipa Pande Gornji Petrovei, tretje mesto pa je zasedla ekipa ŽNK Kungota,
Nogomet je spremljalo številno občinstvo, ki je tako pokazalo, (ki si želi še več podobnih športnih prireditev. Žal se je zopet pokazalo, kaj lahko ponudimo tekmovalcem, ki pridejo v naš kraj. Ni prostora, da bi se dostojno preoblekli, st visim I i in se morda še dalj časa zadržali v našem kraju. Torej, po tej plati, se ne bo širil dober glas v " deveto vas ",
Pripravil: Alojz Kuplenk
Videoteka
BOIND
Ponikve64
tel. 787 - 738
DELOVNI CAS: PON, SRE, PET od 17.00 - 20.00
Med drugimi videokasetami si lahko ogledate tudi sledeče:
profesionalec, vročina. i rasi h. škrlatno znamenje, poštena igra, nevarna srca, čarovnice, pobeg i/
l.a., tvvister, kkitična točka, periskope dol, zgaga, striptease. misija nemogoči', dan neodvisnosti
Od filmov, ki že prihajajo na videokasete, pa nikar ne zamudite:
fantom, trčeni profesor, tajni agent 000, operacija dumro, oče moji: neveste, škrlatna plima
Dobrepoljska ekipa
NOŠE JANEZ s.p. LESNA GALANTERIJA KOM POLJE 101 tel.: 787-073
Iščemo DELAVCA ZA DELO V DELAVNICI
- posebna izobrazba ni potrebna
- OD po dogovoru
Zainteresirani kandidati naj se oglasijo na naslov: Janez Nose, Kompolje 101
Pojasnilo - še enkrat
V istem časopisu je bil v št. 6 1. 97 na drugi strani objavljen članek z naslovom "Pojasnilo" uprave občine Dobrepolje, v katerem pojasnjujejo, da je bila na koncertu vokalne skupine Mavrica dana lažna informacija širšemu občinstvu glede denarnega prispevka zgoraj navedeni skupini v znesku 100.000,00 SIT, odobrenega s strani Občinskega sveta.
Prosimo vas, da v skladu z 9. členom Zakona o javnih glasilih (Ur. 1. RS št, 18/94) objavite naslednji odgovor.
Pojasnilo se nanaša na finančna sredstva s točno določenim zneskom in obrazložitvijo namena financiranja, o čemer na prireditvi 10. 5. 1997 ni bilo javno spregovorjeno.
Z večkratnim pregledom celotnega posnetega gradiva iz te prireditve je razvidno, da ni bilo nikjer zaznati žalitve do občinske uprave in da niso bile podane lažne informacije širšemu občinstvu v dvorani, na kar se nanaša pojasnilo. Za lažje razumevanje je dialog potekal takole:
Povezovalec programa: "Ob tej priliki izkoriščam trenutek, da opomnim gospoda župana, da bi lahko iz proračuna tudi on dal kakšen delež za boljši in uspešnejši razvoj Mavrice," (a-
plavz občinstva) "Župan že protestira, očitno je nakazal denar." (aplavz občinstva).
Župan, g. Anton Jakopič: "Protestiram, ker smo dali sto tisoč tolarjev iz proračuna!" (aplavz občinstva).
V nadaljevanju prireditve se je povezovalec programa tudi javno opravičil g. županu za nesporazum.
Pojasnilo občinske uprave se nanaša na finančna sredstva, katera so bila RES NAKAZANA na žiro račun KUD Dobrepolje dne 22. 4. 1997, toda nobeden od odgovornih KUD-a ni vedel, kajti bančni izpisek "se je nekje zgubil". Zaradi neprispelega bančnega izpiska je Občina Dobrepolje izpadla kot sponzor napisana na plakatih in ostalem propagandnem gradivu, za kar se javno opravičujem in upam, da v bodoče za podobne primere ne bodo potrebna takšna pojasnila.
Slave Palčar
Pojasnilo
Glede na to, da je bilo v prejšnji številki objavljeno "dokazno gradivo" občinske uprave, da je Občina Dobrepolje res nakazala 100.000,00 SIT Kulturnemu društvu Dobrepolje za Mavrico z namenom prispevka k novim oblekam, pojasnjujemo, da je do neljube na-
Osnovna šola Dobrepolje odda
odpisane šolske stole in mize, ki jih je še možno uporabljati.
Informacije po telefonu 787 210.
pake prišlo zaradi prepozno prispelega izpiska o nakazalu sredstev na žiro račun KUD, zato je Občina Dobrepolje izpadla kot sponzor napisan na plakatih in ostalem propagandnem materialu za ta koncert, za kar se opracičujemo, istočasno pa se javno zahvaljujemo Občinskemu svetu za odobrena sredstva.
Vokalna skupina Mavrica
Koncert in proslava 25. maj - dan mladosti, Turjak 97
Kljub vsem pripombam, kritiziranjem, onemogočanjem, nam je uspelo izpeljati prireditev ob prazniku mladih. Vsa prizadevanja sovražnikov so se izjalovila, kajti močna volja in zdrav duh sta nas vodila do končne zmage.
Tisti, malo starejši se gotovo še spominjate, kako je nekoč potekalo druženje mladih in koliko mladih je ta dan združil v najrazličnejših prireditvah, tako kulturnih kot športnih ... ( Spomnite se samo osrednje prireditve na nogometnem stadionu v Beogradu.)
Ne smemo pozabiti, da je bila to zdrava zabava mladih. Ob tem pa se takoj pojavi vprašanje: Kaj pa imamo mladi danes? A ne smemo imeti nekaj lepega zase tudi mi? Nekoč se je reklo: Na mladih svet stoji. Danes pa mladi stojimo pred borzo in si iščemo službe, ki pa po navadi niso tiste, za katere smo se izšolali. Da ne govorimo o vse večjem zatekanju k drogam, alkoholu ter drugim
stvarem, ki mladega človeka uničujejo in spravljajo k razmišljanju o smislu življenja!
Ker na politike ne moremo računati (imajo namreč preveč dela z računanjem zase (velike plače, malo dela, privilegiji ...), si bomo svoj praznik mladim vrnili sami, katerega smo nekoč že imeli!
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki so nam pomagali, da je prireditev potekala v zelo prijetnem vzdušju. Nastopajočim na proslavi, redarjem, strežnemu osebju, Mirtu za tisk, Antonu Strnadu za izdelavo štafete, cvetličarni Lilija za cvetje ter Palčarju, ki se je skrival za kamero, seveda pa ne smemo pozabiti na tiste, ki SO vztrajno dežurali ob kotlu pasulja in pa pekarni Blatnik, ki nam je vedno pripravljena pomagati. Se posebna zahvala pa gre Antonu Janežiču - upravitelju turjaškega gradu, ki je bil deležen veliko kritik zaradi dovoljenja prireditve.
Vsem tistim, ki ste svojo kulturo dokazovali s trganjem plakatov in grožnjami po telefonu ter preprečevanjem drugim, da pridejo na prireditev, naj povemo, da naj bi bila v naši državi demokracija in svoboda odločanja.
PUSTITE MLADIM MLADOST!!!
KOMA 750 (podpis v uredništvu)
Dopisujte^ v glasilo
Naš kraj
KRIŽANKA
VODORAVNO
I. vulkansko otočje v Tihem oceanu 10. zvezna država v ZDA
II, postajališče ob avtocesti proti Primorski
12. simbol za molibden
13. naprava pri vozilih, blažilnik
18. prebivalec države v Severni Ameriki
19. islamski bog
21. veznik 23. predlog
25. živahno obarvana papiga z dolgim repom
26. dobrepoljski pripovednik
29. kazalni zaimek
30. znamka avtomobila
31. darilo
33. kemični simbol za erbij
34. otok v Jadranskem morju
35. hormon trebušne slinavke
39. močno razstrelivo
40. pristanišče v Izraelu
NAVPIČNO
1. zvezdni sestav
2. prijeten vonj
3. južni sadež
4. Anja Zupan
5. italijanska reka
6. Anton Nanut
7. kemični simbol za galij 9. konflikt
12. slovenski pesnik
14. kemični simbol za radij
15. Turistično društvo
16. slovenska humoristka
17. povest o turških časih (Miklova...)
20. nizozemsko mesto, sedež njihove vlade
22. nakana
23. 10. in 1.3. črka
24. stena
27. nemški pisatelj lahkotnejših romanov
28. miki
32. rana
35. Ivan Tavčar
36. Združeni Narodi (originalno)
37. I,iz. Tavlor
38. kemični simbol za natrij (Sestavila M. S.)
1	2	3	4	5	6	7	8	9
10	•							
11					16	17	12	
13			14	15				
18								
		|	.......................		19			20
21	22	■	23	24		25		
26		27			28		29	
30			■	31		32	|j	
	33				34			
35			36	37				38
		39				40		
zahvala
Ob smrti dragega strica
franca Šuštarja
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v času težke bolezni obiskovali in ga bodrili ter vsem, ki
ste kakorkoli pomagali pri slovesu od njega in
spremljali na njegovi zadnji poti. Se posebej SC zahvaljujemo GD Zagorica in ostalim gasilcem za
častno spremstvo, gospodu kaplanu pa za lepo opravljen obred in besede slovesa.
Vsi njegovi
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje, ki jo zastopa izdajateljski svet. Urednica: Mihaela Steklasa. Uredniški
odbor: Metka Žnidaršič, Slavka Mustar, Ema Sevšek, Ivan Grandovec, Tina Šuštar, Katja Gregorič.Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Za foto Naš kraj: Tone Steklasa. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5
odstotkov.
KINO "DOBREPOLJE" VIDEM 34
KINOPROGRAM ZA MESEC JULIJ 97
NEDELJA, 6. julij, ob 15. in 20.30 uri
ameriška super komedija ZVERINE
KRATKA VSEBINA: Film so posneli isti igralci in režiser kot film RIBA Z IMENOM VAN DA. Dogajanje filma je postavljeno v živalski vrt, kjer s situacijsko komiko, ki je v živalskem vrtu ne zmanjka, dobesedno izvabljajo ovacije smeha. Ne manjkajo pa tudi duhoviti dialogi.
PETEK, 11. julij, ob 21. uri
ameriška sodobna drama ROMEO IN JULIJA
KRATKA VSEBINA: Vsi poznamo Shakespearovo tragedijo o Romeu in Juliji. Režiser filma BAZ LUHRMANN je dodal polno presenetljivih novih rešitev in zgodbo postavil v sodobni svet. Film je povsod, kjer so ga že predvajali, dosegel izreden uspeh, zato pričakujejo, da bo zasedel zelo visoko mesto med uspešnicami sezone 1996/97.
NEDELJA, 13. julija, ob 15.uri in 20.30 uri
ameriška romantična drama ANGLEŠKI PACIENT
KRATKA VSEBINA: Angleški pilot je preživel padec v Sahari, vendar doživi popolno amnezijo. Neguje ga kanadska sestra Ju-liette, ki se v pilota strastno in tragično zaljubi ...
Film je pomemben tudi zato, ker je letos prejel največ oskarjev.
NEDELJA, 20. JULIJ, ob 15. in ob 20.30uri
ameriški akcijski triler
NEVARNOTVEGANJE
NEDELJA, 27. JULIJ SAMO ob 20.30 uri
KRATKA VSEBINA: JEAN CLAUDE VAN
DAMME je francoski policist, ki na svojo roko zasleduje morilce svojega brata dvojčka. Z njegovim potnim listom odpotuje v Newyork. Med iskanjem bratovih morilcev se mora naučiti, kako preživeti v svetu, kjer se nikoli ne ve, kdo je prijatelj in kdo sovražnik. Film je poln akcije in številni pretepi se vrstijo kot po tekočem traku.
NEDELJA, 27. julija, SAMO ob 20.30 uri
Ameriška drama MILOŠA FORMANA LJUDSTVO PROTI LARRYU FLYNTU
KRATKA VSEBINA: Larry Flynt je založnik pornografske revije HUSTLER, konzervativni borec za svobodo izražanja. Kandidiral je tudi za ameriškega predsednika. Kasneje je bil žrtev atentata, zaradi katerega je bil tudi paraliziran. Film je silovit, brezkompromisen in izredno duhovit, v njem pa blesti WOODY HARRELSON.
KINOPROGRAM ZA MESEC AVGUST '97
PETEK, 1.AVGUST, ob 21 .uri
ameriški erotični musical SH0W GIRLS
KRATKA VSEBINA: Mladenka pride v Las Vegas, da bi našla službo in dobro življenje. Ne preostane ji drugega, kot da se slači, slači in še enkrat slači. V filmu je ogromno stripteasea posnetega v različnih barih Las Vegasa. Preprosto zgodbo o strip-tizetah preplavlja odlična glasba. Ogleda filma ne priporočamo mlajšim od 16 let starosti.
NEDELJA, 3.AVGUST, ob 15. uri in 20.30 uri
ameriški psihološki triler - spektakel SVETNIK
KRATKA VSEBINA: VAL KILMER je tajni agent ameriške FBI, imenovan svetnik. Njegova naloga je, da prepreči prodajo hladnega fuzijskega orožja ruskemu magnatu, ki želi zavladati svetu... Ruskega magnata igra Rade Šerbedžija.
NEDELJA, 10.AVGUST, ob 15. uri in 20.30 uri
ameriška glasbena drama EVITA
KRATKA VSEBINA: Znana zgodba o Eviti Peron, ženi argentinskega predednika Jua-na Perona. Spoznamo njeno življensko pot od delavke na radiu do filmske igralke in končno prve dame Argentine. Evita je bila borka za pravice revežev, zato si pridobi sovražnike med generali in politiki. Ko zboli za rakom in kmalu umre, jo ljudstvo Argentine objokuje...
NEDELJA, 17. AVGUST, ob 15. uri in 20.30 uri
ameriška SUPER komedija TI, TI, LAŽNIVEC
KRATKA OZNAKA: Znani ameriški komik JIM CARREY igra odvetnika, ki zelo rad laže. Že kar nehote, toda nenehno. Ko bo njegov sinček upihnil peto svečko, bo imel samo eno željo, da njegov oči vsaj 24 ur ne bo lagal. Želja se mu uresniči in predstavljajte si odvetnika, ki govori le resnico in nič drugega kot resnico...
NEDELJA, 24. AVG., ob 15. in ob 20.30 uri
ameriška komedija KAZAAM
KRATKA OZNAKA: SAHAOILE O'NEAL je že drugi košarkar, ki se je preizkusil kot filmski igralec. O'NEAL igra visokoraslega in mišičastega duha, ki izpolnjuje »neumne« želje.
Odlična komedija tako za otroke kot tudi za odrasle.
NEDELJA, 31. AVGUST, ob 15. in 20.30uri
ameriška akcijska gangsteriada ZADNJI PREŽIVELI
KRATKA OZNAKA: Čas prohibicije, gangsterske bande terorizirajo prebivalce majhnega texaškega mesteca, dokler se ne pojavi skrivnostni tujec (BRUCE VVILLIS), ki se gangsterski bandi sam postavi po robu