Umrl teoretik samouprave Edvard Kardelj
V soboto ob pol treh popoldne je v ljubljanskem kliničnem centru po dolgi in hudi bolezni — rak — umrl Edvard Kardelj, član predsedstva SFR Jugoslavije in član predsedstva CK Zveze komunistov Jugoslavije, star 69 let. Edvard Kardelj je veljal za najožjega sodelavca jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita, bil je glavni teoretik ter snovalec jugoslovanskega samoupravnega sistema. V svojem življenju je imel vrsto državniških funkcij: podpredsednik vlade DF Jugoslavije 1945, minister ustavodajne skupščine, minister za zunanje zadeve, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, predsednik zvezne skupščine, član sveta federacije, član predsedstva SFRJ, predsednik zveznega sveta za mednarodne odnose. Poleg tega je imel vrhunske funkcije v Zvezi komunistov ter v SZDL.
Vest o njegovi smrti je v Jugoslaviji sprožila veliko žalovanje, prekinjeni so bili sporedi radia
ter televizije, posebne izdaje časopisov so bile posvečene Edvardu Kardelju. Jugoslavija je žalovala do torka, ko je bil pogreb.
Tudi v mednarodnem tisku je Kardeljeva smrt naletela na močan odmev. Tenor: umrl je „drugi človek Jugoslavije“, „eden od zadnjih stare garde iz partizanskih časov“, „arhitekt gibanja neuvrščenosti“, za njim ostane „nedojemljiva praznina“. — Tako zahodni tisk, ki se je deloma posvetil tudi človeškim lastnostim Edvarda Kardelja: navidez plašen in sramežljiv, je imel oster razum ter močno voljo, za Titom najbolj avtoritativen državnik, ljubitelj glasbe ter strokovnjak za gobe.
Deljena reakcija v državah varšavskega pakta: medtem ko je sovjetska TASS objavila vest o smrti v enem samem skopem stavku (podobno tudi avstrijska Volksstimme) in na pogreb ni bilo nobenega uradnega zastopnika Sovjetske zveze, je madžarska TV celo pre-
kinila program, časopisi pa so obširno poročali.
Povsod po Jugoslaviji so bile žalne seje, v dvorani predsedstva in IS v Ljubljani je ležal Edvard Kardelj na mrtvaškem odru. Eno od številnih častnih straž so dali tudi koroški Slovenci: dr. Matevž Grilc, mag. Jože Wakounig, Nužej Tolmajer, dr. Franci Zwitter, Karl Prušnik in Janez Wutte.
Ob smrti Edvarda Kardelja je Narodni svet koroških Slovencev poslal sožalne brzojavke predsedniku Jugoslavije Titu, predsedniku predsedstva SR Slovenije Sergeju Kraigherju ter Pepci Kardelj. Pogreba v torek sta se za NSKS udeležila predsednik dr. Matevž Grilc ter osrednji tajnik mag. Filip Warasch. Uradno Avstrijo je zastopala delegacija s 3. predsednikom parlamenta Pansijem na čelu. NSKS se je spomnil pokojnika tudi na seji predsedstva v ponedeljek (berite tudi na 2. strani).
LETO XXXI. — Številka 7	15. februarja 1979 Cena 4.— šil. (5 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Skupščina mesta Ljubljane povabila koroške Slovence
V torek prejšnjega tedna je bil ha skupščini občine Ljubljana „koroški dan“. Predstavniki ljubljanske občine so sprejeli delegacijo Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in ji dali možnost, da se informira o gospodarskem, kulturnem in družbenem razvoju slo-venske prestolnice.
Na tem skupnem srečanju je bi-lo povedano, da Ljubljana kot glavno mesto Slovenije v smislu jugoslovanske politike moralno in politično podpira koroške Slovence, rta pa hoče imeti z njimi tudi red-nejše stike, stalne vezi na čim več Področjih družbenega življenja, to-rej sodelovanje, ki je dolgoročno usmerjeno.
Predsednika osrednjih organiza-cij koroških Slovencev dr. Matevž Grilc in dr. Franci Zwitter sta opo-2orila na v bistvu nespremenjeno, nezadovoljivo situacijo slovenske manjšine na Koroškem in poroča-) 'a o prizadevanjih za krepitev go-I spocjarskjh osnov ter za ureditev takih vzgojnovarstvenih ustanov, ki °mogočajo otroku razvijanje osebnosti brez izgube lastne identitete. ponudba glede tesnejšega sode-'ovanja med Ljubljano in koroškimi Slovenci je bila seveda z zadovoljstvom sprejeta.
Obisk v Ljubljani je delegacija zaključila z ogledom gradbišča kul-
V imenu republike!
Sodnik dunajskega deželnega sodišča za kazenske zadeve dr. Bruno Weis je o kazenskem predlogu državnega tožilstva Celovec proti Nužeju Tolmajerju, rj. 23. 7. 1942 v Erlangenu, avstr, drž., nameščenec, zaradi prestopka po § 12,111 odst. 1 in 2 kazenskega zakonika, po glavni obravnavi, izvedeni 7. novembra 1977 v navzočnosti javnega tožilca državnega tožilca dr. Herberta Rauniga, obdolženca Nužeja Tolmajer-ja, branilca dr. Matevža Grilca ter zastopnika NSKS, ki sojamči, isti dan spoznal:
I.
Nužej Tolmajer je kriv, februarja 1977 je v Celovcu kot odgovorni urednik periodičnega glasila Naš tednik povzročil objavo članka z naslovom „Za Warascha no-
(Nadaljevanje na 5. strani)
turnega centra „Ivan Cankar“ in ene največjih organizacij združenega dela — „Emone“.
Pavel Buch, dr. Pavel Apovnik in inž. Hans Edlacher kandidirajo:
Enotna lista za Velikovec!
• V Velikovcu bo pri prihodnjih 9 občinskih volitvah prvič po dru-9 gi svetovni vojni nastopila tudi % samostojna Enotna lista. Mno-9 go je namreč ljudi, ki se po 9 večinskih strankah ne čutijo za-9 stopani, akoravno tudi oni prid-9 no plačujejo davke in tako pri-9 spevajo za dobrobit občine. 9 Glavni kandidat je kmet Pavel 9 Buch, 1947. Njemu stojita ob 9 strani dr. Pavel Apovnik ter inž. 9 Hans Edlacher, kmetijski stro-9 kovni učitelj.
Sedanja koalicija med 'GVP in FPÖ v Velikovcu za tiste predele občine, ki so bile združene z Velikovcem, ni napravila veliko. Enotna lista hoče to izboljšati, predvsem pa bolj približati občinsko upravo posameznim občanom.
Ohranitev delovnih mest je v velikovškem okraju, pa tudi v občini, ena najglavnejših skrbi. Predvsem delovna mesta za mladino manjkajo. Pogled je treba usmeriti vnaprej — in ne v preteklost. Kajti osporavani politični spomeniki pred šolami kvečjemu pomenijo nevarnost za otroke.
Za veliko občino, kakor je Velikovec, je treba za ceste in pota izven občinskega centra ustvariti primeren koncept ter se po njem tudi ravnati. Kar zadeva kulturo, občinska uprava nima nobenega vzroka, da bi se hvalila. Sramotno je bilo zadržanje občinskih očetov v preteklosti, ko za slovenske prireditve v občinski dvorani „Burg“ ni bilo prostora, ker so se bali nemirov, kakor so se izgovarjali.
Majhne frakcije v občinski sobi pa imajo predvsem kontrolno funkcijo. Tu bo za Enotno listo veliko dela, kajti varčnost ne šteje ravno h glavnim lastnostim občinskih očetov: občani so jim namreč morali financirati „izobraževalno potovanje“ — v Bolgarijo. Da ima Enotna lista Velikovec tudi izgled, da doseže mandat, so pokazale tudi zadnje deželnozborske volitve 1975: takrat je KEL s prvim kandidatom dr. Apovnikom dobila v Velikovcu 181 glasov, kar bi, preračunano na razdelitev občinskih mandatov, pomenil prvi mandat. Hkrati pa je to število tudi zgovoren dokaz za uvodno trditev — da namreč na podeželju vlada potreba po takih listah.
Programske alternative za Železno Kaplo
V Železni Kapli je v torek priredila Enotna lista volilno zborovanje, na katerem sta dosedanja občinska odbornika Franci Smrtnik ter Lado Hajnžič podala poročilo o delovanju v pretekli periodi ter nakazala tudi glavne programske točke za prihodnjo mandatno dobo. Politično predavanje je imel predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, kulturni okvir pa je prispeval Ansambel Hanzija Artača.
Občinski odbornik Lado Hajnžič je sprva podal kratek pregled zadnjih šestih let, odkar sta zastopana zopet slovenska mandatarja na samostojni listi v občini. V začetku je bilo težko, je dejal, kajti ko sta hotela govoriti slovensko, je župan Lubas ugotovil: „Amts-(Dalje na 8. strani)
■»■■■■■■■—wwta mm i iii n m mm* —■—
E. Kardelj - „oče samouprave“
V soboto, 10. 2., je umrl član predsedstva SFRJ in CK ZKJ Edvard Kardelj.
Edvard Kardelj ni bil le nosi-telj najvišjih državnih in partijskih funkcij, bil je glavni teoretik jugoslovanske notranje ureditve in njene zunanje politike — odpovedi velesilam, podpore afriškim in azijskim narodom in gibanju neuvrščenih. Izmed številnih razprav, esejev in študij izstopata knjiga o slovenskem narodu in študija „Smeri razvoja političnega sistema samoupravljanja“, ki je bila prevedena v domala vse evropske jezike. V njej utemeljuje Kardelj načelo „pluralizma samoupravnih interesov“, ki samoupravo omejuje tako od zapadnega, kot tudi od vzhodnega sistema. Priznavanje različnih stališč ga je vodilo v svoji politiki do manjšin, upravičeno smo koroški Slovenci našli pri njem razumevanje za načelo, da nas mora družiti kljub raznim svetovnonazorskim glediščem skupna skrb za narodni blagor.
Kar je zahteval od Avstrije — spoštovanje, manjšinskih pravic —, je uresničeval v Jugoslaviji. Leta 1964 je zapisal:
„Najvažnejši vir stabilnosti naše federacije je — poleg socializma — občutek varnosti jugoslovanskih narodov, da so njihove nacionalne pravice preko njihovih republik in federativnega ustavnega sistema zagotovljene.“
Takrat je dal tudi odpoved teoretikom „socialistične nacije“:
„V tej praksi mora biti zelo jasno, da enotnost jugoslovanskih narodov in naše socialistične orientacije k večjemu humanemu zbliževanju in povezovanju med njimi ni v nobeni zvezi s konceptom o ustvarjanju nekakšne nove, jugoslovanske nacije —■ na podlagi preraščanja sedanjih narodov.“
Že leta 1938 je objavil standardno delo „Razvoj slovenskega narodnega vprašanja“, analizo slovenskega naroda, ki je za nas koroške Slovence izrednega pomena že zaradi tega, ker je vedno zagovarjal celoto slovenskega naroda, ki ga družijo usoda, kulturne pridobitve in socialni dosežki. Kot vodja delegacije za državno pogodbo v Londonu je bil neomajen zagovornik manjšinskih pravic.
Budno je spremljal dogodke na Koroškem, osebni in državniški angažma je imenoval skromno: „Naravna skrb matičnega naroda za svojo manjšino“. Pred zloglasnim preštevanjem je vidno zaskrbljen dunajskemu profilu izjavil, da preštevanje manjšine in zakon o narodnih skupnostih ni reševanje problema, ta korak avstrijske vlade pomeni revidiranje državne pogodbe. Že pri pogajanjih za državno pogodbo se je uspešno zoperstavil poizkusu, da bi bile manjšinske pravice odvisne od procentnih klavzul. Prav tako pa je zavrnil drugo varianto preštevanja — „naravno asimilacijo“. V omenjenem pogovoru pravi: „Zgodovina ne pozna naravne asimilacije pri avtohtonih manjšinah, ki so kulturno organsko povezane z matičnim narodom, vsi asimilacijski procesi so pod takimi pogoji le druga oblika nasilja. Nasilje je, če postane posamezni pripadnik manjšine polnopraven človek in državljan samo pod pogojem, da opusti svojo nacionalno samobit.“ Posebna tragika je, da je bila ena zadnjih izjav Edvarda Kardelja žalni telegram družini Tischler, ki ji izreka sožalje ob boleči izgubi ustanovitelja Narodnega sveta dr. Joška Tischlerja. Dve boleči rani, Jugoslavija je izgubila „očeta samouprave“, Koroška svojega voditelja in „očeta slovenske gimnazije“.
Iran: prvo dejanje revolucije je mimo
Prvo dejanje iranske revolucije je mimo: Ajatolah Khomeini se je vrnil, po nekaj dneh so prevzeli njegovi pristaši oblast v državi, ministrski predsednik je postal Mehdi Bazargan, ki je medtem tudi že imenoval nekaj svojih članov vlade.
Potem ko so nekatere agencije pisale, da je izbruhnila v Iranu anarhija, se vedno bolj kaže, da imajo pristaši šiitskega voditelja položaj pod kontrolo. Šapur Bahtiar, ki je leta preživel v šahovem zaporu in ki ga je Mohamed Reza Pahlevi v
zadnjem trenutku imenoval za ministrskega predsednika, je sicer hotel z levo-liberalnim programom odvrniti padec Irana v Srednji vek, vendar mu to ni uspelo ter je re-signiral, potem ko so ga začeli za-(Dalje na 8. strani)
„Holocaust" tudi v avstrijski televiziji
Začetek marca bodo tudi pri nas v Avstriji oddajali ameriško filmsko serijo „Holocaust“. Film se v dramatizirani obliki ukvarja z divjanjem nacistov. Kar niso zmogle številke statistike in ne prikazi zgodovinarjev-znan-stvenikov, je v Zvezni republiki Nemčiji uspelo temu čustvenemu filmu: namreč zbuditi Nemce ter jih — v doslej nepoznani meri — spraviti k razmišljanju, pa tudi k obžalovanju. Kajti desetletja so porivali to žgočo temo proč od sebe. Zakaj, se da morda prikazati na podlagi nekaterih zakonov psihologije: da se namreč niso mogli identificirati in ne kaj pričeti z milijoni mrliči, žrtvami nacistične ideologije. Na primeru fiktivne zgodbe, ki v dramatizirani obliki na primeru samo dveh družin in njihove usode orisuje nacistično dobo, pa so naenkrat zmožni čustev obžalovanja. Neki sarkastični pregovor namreč tudi pravi, da je en umor kapitalni zločin, milijon umorov pa samo več katastrofa — kakor vsako neurje. Sedaj so se odločili, da bodo to serijo prikazali tudi na avstrijskih televizijskih zaslonih. Vendar gredo ure v Avstriji malo drugače. Že zdaj se je začela v precej časopisih propaganda proti temu filmu. Tisti, ki so to temo desetletja porivali proč od sebe, zopet vstajajo. Značilno, da so argumenti in kampanja zgrajeni močno po zako-
nih, po katerih je svojčas funkcionirala propagandna mašine-rija firerjevega propagandnega ministra. Tako je torej pričakovati, da film v Avstriji ne bo imel tega odmeva kakor drugod, saj že opozarjajo z „nevarnostjo“ odmeva ter svarijo pred kesanjem. In kateri pravi moški se že kesa rad?
Neodvisni dnevnik Salzburger Nachrichten je objavil pogumno serijo takratnih dogodkov — od kristalne noči naprej. Sedaj, po filmu Holocaust, pa so objavili tudi številna pisma bralcev. Če je že Avstrija imela svojčas daleč največji delež članov NSDAP ter so se Avstrijci daleč nad-poprečno odlikovali pri nacističnih zločinih, od katerih daleč nadpoprečno število je še danes na svobodi, je tudi skoraj jasno, da so tudi njihove napisane misli v obliki pisem bralcev nepoboljšljive. Za ilustracijo nekaj cvetk, ki so se našle na eni sami časopisni strani:
K
„JUDEN WURDEN SCHMEŽLOS VERGAST..
.. . Der Krieg ist in unserem Jahrhundert barbarischer geworden, als je zuvor. Es dürfte schwer sein, in der Geschichte auch nur einen Fall zu finden, wo der unterlegene Feldherr mit
der ganzen Führerschicht seines Staates wegen seiner Niederlage vom Sieger gehängt wurde. Was unter Hitler geschehen ist, ist schauerlich und zweifelsohne zu verurteilen. Immerhin — Hitler hat die Juden schmerzlos vergast — die Engländer haben Hunderttausende deutsche Frauen und Kinder mittels Phosphorbomben lebendig verbrannt — Demokraten finden das gut. In Nürnberg sind die großen über die kleinen Verbrecher zu Gericht gesessen. So geht das nicht. Die Bekenntnisse der Bonner Regierung und der Opposition zur amerikanischen Fernsehserie Holocaust zeigt nur die hündische Schwanzwedelei der Untertanen. In Wirklichkeit ist es das dreckigste und gemeinste Machwerk, das je einem anti-deutschen haßkranken Hirn entsprungen ist. Es ist geradezu Verrat am deutschen Volk, wenn sich gewählte Regierungsvertreter dazu hergeben, das eigene Volk mit jüdischen Hetzfilmen zu erniedrigen.
Das KZ Flossenburg konnte ich einmal von Weiden aus besuchen, mich vertraulich informieren und unter Gefahren sogar Fotos machen. Durch die Bewachung erfuhr ich auch, daß es keine Gaskammer gab und war daher erstaunt, als ich nach dem Krieg aus Zeitungsmeldungen lesen mußte, daß auch Gaskammern gezeigt wurden ...
J*ffJkmmmawUMawmwmnmmmwmM*wmmmwm»mwm»\H*mmmv*mmwmwmwmmmwm*a*mmmumwm»mw"mmMl

Aus dem Wilajef Kärnten
...Unser Volk fühlt sich tief gekränkt, da unsere Regierung jedem Deutschen, der offen seine Liebe zum preußischen König zur Schau trägt, mehr Macht im Lande einräumt, als den Slowenen, die jahrhundertelang aus ganzer Seele ihrem Kaiser ergeben waren... Videant consules! rufen wir unserer Regierung zu! Die Seele unseres Volkes erbebte bis ins innerste; sorget, daß das edle Gewächs der Kaiserliebe nicht durch eure Schuld aus unseren Herzen herausgerissen wird .. . Unser Kaiser kommt zu uns! so rufen jubelnd unsere Kärntner Slowenen! Gott sei es gedankt, daß wir uns noch aufrichtig der Ankunft unseres Kaisers freuen. Wir wollen ihn als Kärntner Slowenen begrüßen .. . Aber Gott verhüte, daß uns unser jahrhundertelanges Recht (nämlich den Kaiser zu begrüßen) entrissen wird, das mit unserem Blut in der Geschichte des Geschlechtes Habsburg . . . eingeschrieben ist. Wehe jedem, der es uns verwehren wollte, zum Kaiser zu kommen! Das Kind kann seine Mutter nach langer Trennung nicht mit größerem Entzücken berüßen, wie wir, Kärntner Slowenen, den Kaiser Franz Josef in unserer Mitte begrüßen“.
Und doch hat es die k. k. Landesregierung von Kärnten im Verein mit dem Stadtmagistrat von Klagenfurt zuwege gebracht, das Kind nicht zur Mutter zu lassen! Die Kärntner Slowenen durften als Slowenen nicht zu ihrem Kaiser!
Wehmütige Erinnerungen aus der Geschichte werden in uns wach! Wir lesen beim Geschichtschreiber Megiser: „So findet man in den uralten Freyheiten, das ein Hertzog in Khärndten in Windischer Sprache ist investirt und eingesetzt worden und daß ein Fürst, wenn er bey einem Römischen Kayser, und dem gantzen heiligen Reich angeklaget wurde, daß er sich vor demselben anders nicht als in Windischer Sprache verantworten schuldig war“. Und Unrest schreibt: „Von allter haben all hertzogn von Kerndten die Freihait gehabt, wann sy vor ainen römischen khayser oder kunig verklagt sind wordn, oder angesprochen, so haben sy sich in windischer sprach verantwurt; darumb das Kernd-tn ein rechts windisch land ist“.
Uns möchte es scheinen, daß der Landespräsident den
Slowenen gegenüber wohl eine andere Rolle spielte als seine Vorgänger, die Herzoge von Kärnten. Allerdings damals gab es kein alldeutsches Programm, keine Freimaurerei, keine Los von Rom-Bewegung, keine Südmark etc. etc. Das Regierungssystem Österreichs läßt sich eben in zwei Worten wiedergeben: „Stark gegen die Schwachen, schwach gegen die Starken“. Oxiensterna sagte einst: „Es ist unglaublich, mit wie wenig Verstand die Welt regiert wird“ und wir geben dazu eine Variante: Es ist unglaublich, mit welchem Unverstände Österreich regiert wird.
Bisher ist auch wenig Aussicht vorhanden, daß es unter dem neuen Präsidenten Exzellenz Fries-Skene besser werden sollte. Die Slowenen hörten wohl viele schöne Worte, es wäre hohe Zeit, auch Taten folgen zu lassen. Annähernd begreiflich wird es, wenn man weiß, daß in Kärnten eigentlich nur der deutsche Volksrat das Regiment führt. Dieser deutsche Volksrat kontrolliert z. B. alle Beamtenernennungen vom Hofrat bis zum Straßeneinräumer! Die Beamten, die dem deutschen Volksrat nicht genehm sind, sind ver-fehmt. Seine Schützlinge dagegen kommen nach Kärnten, avancieren, kommen in die Ministerien. Beamte, auch politische Beamte sind direkt Mitglieder des deutschen Volksrates. Beamte verschiedener Branchen haben uns selbst mitgeteilt, sie müssen mit dem deutschen Volksrat durch dick und dünn gehen, sonst fühlen sie dessen Knute. Ja! die Unverfrorenheit des deutschen Volksrates geht soweit, daß er sich in das ureigenste Gebiet des Bischofs mischt, nämlich in die Anstellung der Priester, und sich um die Pfründenbesetzungen kümmert. Die Slowenen erwarten und hoffen, daß die Kirchenbehörde diesen Factoren in energischester Weise zu verstehen geben wird, daß die katholische Kirche eine religiöse Mission zu erfüllen hat und keineswegs gesonnen ist, die Schleppträgerin der Deutschnationalen Kärntens zu werden. Sattsam bekannt ist der Fall Ferlach-Do-brovc. Auf die Pfarre Ferlach competierte Canonikus Josef Dobrovc von Völkermarkt und das f. b. Gurker-Ordinariat brachte der Landesregierung diesen Priester primo loco in Vorschlag. Ferlach steht nämlich unter dem Patronat des
Religionsfondes. Der Landespräsident, der diesen Priester, weil er Politik treibe, nicht präsentieren wollte, präsentierte im Einverständnis mit dem Ministerium für Cultus und Unterricht den Competenten secundo loco. Im Ministerium aber hieß es: Im Falle der Präsentation des Herrn Dobrovc seien kirchliche Wirren in Ferlach und andrerorts in Kärnten zu befürchten. Daß die Deutschnationalen, welche dem Ministerium solche Informationen vermittelten, durch die Präsentation des Herrn Dobrovc aus die Pfarre Ferlach plötzlich — das Wohl der katholischen Sache gefährdet sahen, während die dazu gesetzte Kirchenbehörde es für das religiöse Wohl von Ferlach gut fand, Herrn Dobrovc zu präsentieren, ist eine unbeschreibliche Ironie. Angesichts aller dieser Tatsachen kann die Behauptung aufgestellt werden:
Für einen k. k. Beamten irgendwelcher Branche ist es in Kärnten höchst undankbar, sich als eigentlichen, österreichischen Patrioten und guten Katholiken zu bestätigen. Am besten fährt er, wenn er Jude, oder wenigstens jüdischer Abstammung, oder Freimaurer, oder Alldeutscher, oder Apostat oder Mitglied des deutschen Volksrates ist; das mindeste, was man von ihm verlangt, ist eine freiheitliche, strammdeutsche Gesinnung.
Ist es unter solchen Umständen physisch möglich, daß unter den Kärntner Slowenen noch österreichischer Patriotismus zu finden ist? Das, was noch davon zu finden ist, haben sich die Slowenen durch ihre Tradition im Elternhaus gerettet! Ja! sie müssen sich mit aller Macht wehren, daß man ihnen den Patriotismus nicht Stück für Stück aus dem Herzen reißt; sie sind sich nämlich von Tag zu Tag klarer bewußt, daß mit Österreich ihre eigene nationale Existenz steht und fällt. Ganz instinktiv begannen sie sich auf slowenischer katholischer Grundlage zu organisieren! Denn in Kärnten ist für die Slowenen: slowenisch, katholisch, österreichisch völlig identisch. Es entstanden eine Reihe von christlichen Fortbildungsvereinen, in denen die Slowenen wenigstens eine Pflegestätte für Muttersprache, christliche Traditionen und wahren österreichischen Patriotismus fanden.	(Dalje prihodnjič)
O
(	N
„Evropska periferija — slučaj Avstrija“ je bil naslov enotedenskega delovnega srečanja evropskih in latinskoameriških znanstvenikov, ki so se na povabilo SIC-a zbrali prejšnji teden v Pliberku. Sociologi, politologi in agronomi so tako na kraju samem — večja skupina je stanovala pri Bromanu v Šmarjeti, ostale udeležence sta sprejeli družini Opetnik in Vaieško iz Drveše vasi — spoznali položaj slovenske narodne skupnosti. Znanstvenikom, ki so prišli iz Francije, Zvezne republike Nemčije, Grčije, Avstrije, Danske, Poljske, Čila in Columbije, sta stališča osrednjih organizacij tolmačila dr. Matevž Grilc in dr. Avguštin Malle; mandatarji Enotne liste so jim predstavili občino Pliberk, poseben turistični program pa je imel na skrbi 1STIT. Da bi seminaristi dobili čim popolnejšo sliko našega položaja, so jim domačini nudili bogat kulturni program, za katerega je skrbela pliberška mladina in mešani pevski zbor Podjuna. Znanstveno vodstvo srečanja je prevzel dr. Arno Tausch, član solidarnostnega gibanja in asistent za politične vede na stolici prof. Antona Pelinke v Innsbrucku.
Ob robu srečanja se je pogovarjal zastopnik NT z dvema udeležencema, prof. dr. Mariom Nikolinakosom iz Grčije in prof. dr. Orlandom Henao iz Columbije o njihovih vtisih.
V_______________________________________________________________J
Politologi Tausch, Henao, Paschke in Nikolinakos v pogovoru z NT
„Poučeval sem najprej v Zvezni Nemčiji, na univerzah v Berlinu, Kčlnu in Bielefeldu, nato pa na univerzi v Nimvjeegen na Nizozemskem. Dolga leta se nisem mogel vrniti v Grčijo, ker sem sodeloval v odporniškem gibanju proti fašistični junti. Kot sociolog sem Proučaval predvsem probleme naših grških zdomcev — ,gastarbei-ferjev'. Ta skupina ljudi, ki je prišla v začetku 60-ih let v Nemčijo, Predstavlja posebno skupino etnične manjšine.“
NT: Znan je tudi vaš politični angažma...
Nikolinakos: Da, kandidiral sem v glavnem mestu Grčije, v atenskem okraju za socialistično partijo — PASOK. Zastopam namreč Mnenje, da mora znanstvenik služiti svojemu narodu, povezati teo-rijo s prakso.
NT: Pri občinskih volitvah ste 'nieli prominentnega nasprotnika Mikisa Theodorakisa.
Nikolinakos: Ah, da. Theodora-kis je odličen glasbenik. Kandidiral ie za komunistično stranko, ki je uioskovitska. Čeprav je še pred dvema letoma trdil, da bo zaradi te sfranke emigriral na Švedsko.
NT: S „svetovne politike" na Kolško. Tudi mi stojimo kratko pred °bčinskimi volitvami. O položaju Slovencev na Koroškem ste se v teku seminarja pogovarjali s predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev, dr. Matevžem Gril-
„Rož“ in Slovenska športna Zveza v Celovcu prirejata
JAZZ-GIMNASTIKO
za dekleta in žene, fante in moške
cem in dr. Mallejem od Zveze slovenskih organizacij ter občinskimi odborniki Enotne liste Pliberk.
Nikolinakos: Iz vseh pogovorov nastaja vtis, da je manjšinski problem le zreduciran na kulturno raven. Iz naših znanstvenih raziskav, izkušenj in pa iz zgodovinske situacije vsake manjšine lahko zaključujemo, da se mora manjšina boriti tudi za svoje politične pravice, ki ji gredo v konkretnem primeru po členu 7 avstrijske državne pogodbe. Za pravice pa se je treba boriti — da ne bo nesporazuma — ne z orožjem, vendar s političnim konceptom, sicer bo tudi boj za kulturne dobrine neučinkovit. Za koroško vlado je problem manjšine politično vprašanje, ne pa kulturno!
NT: Slovenska manjšina velja v Avstriji za „zradikalizirano“. V njej sami je opaziti več ob'ik političnega boja — od samostojnih kandidatur tja do solidarnostnih komitejev.
Nikolinakos: To je vprašanje po strategiji in cilju. Glejte, z „gast-arbeiterji“ smo imeli sličen problem. Ti so stalno poslušali lepe besede o integraciji. S tem so jih preslepljali, da niso odločno postavljali političnih zahtev. Tudi tu ima posamezni pripadnik manjšine iste pravice kot drugi avstrijski državljan — če ni Slovenec! A narodna skupina kot celota za to državo ne obstaja!
Čas: 22. 2. 1979 ob 19.30 Kraj: glavna šola v Šentjakobu Prijave v posojilnici Šentjakob Prisrčno vabljeni!
NT: Kaj za vas pomeni izraz: „politična eksistenca?“
Nikolinakos: Teoretično rečeno: lahko bi bila to zahteva po politični samoupravi Slovencev, bolj učinkovita bi bila zahteva po enem ali dveh Slovencih v deželnem in zveznem parlamentu.
NT: Iz zgodovine poznamo poizkuse „kulturne avtonomije“, tudi lastne kandidature v deželni zbor
NT: Gospod profesor Henao, prihajate iz Columbije, kjer ste delali kot agronom in sociolog. Bi nam lahko kratko predstavili Vašo deželo?
Henao: Znanstveno delam na področju nerazvitih regij-področij, med \katere spada moja domovina Columbija, ki je tipična nerazvita agrarna dežela, ki še vedno trpi za posledicami kolonizacije, kot vse ostale države Latinske Amerike, ki so jih zasedli Španci oziroma Portugalci. Od takrat naprej izkorišča majhna plast meščanstva delovne množice.
NT: To postavko ponovno slišimo, če teče beseda o Latinski Ameriki. Razložite nam ob tipičnem primeru tako agrarsko strukturo.
Henao: Tipičen primer: 5 % celotnega prebivalstva Columbije ima v svojih rokah 80 % bogastva. Ali — 70 % obdelovalne zemlje poseduje že omenjenih 5 °/o bogatašev, čeprav živi polovica ostalega prebivalstva Columbije izven mesta na ostalih 30 % obde'ovalne zemlje.
NT: Precizirajmo številke: koliko zemlje ima haciendero — velekmet in koliko tako imenovani campesi-no?
TEKMOVANJE V SMUČARSKIH SKOKIH
v nedeljo, 18. februarja, pri Po-dršniku na Obirskem.
Ob slabem vremenu oz. pomanjkanju snega tekmovanje odpade.
SPZ vabi na srečanje fotoamaterjev s člani fotokluba Janez Kuhar iz Kranja
Čas: sobota, 24. 2. 1979 ob 12.30 Kraj: prostori slov. informativnega in dokumentacijskega centra v St. Ruprechter Str. 19/4 v Celovcu (vhod dvorišče za trgovino Auto Denzel)
Na programu je predavanje o osnovah fotografiranja. Vabimo Vas, da se srečanja, na katerem bomo ustanovili fotoklub, udeležite!
in avstrijski parlament. Ne vidite v tem nevarnosti izolacije iz družbe, izolacije, ki manjšini le škoduje?
Nikolinakos: Vse te kandidature se vrše v okviru obstoječih strank — če izvzamemo pravilni nastop na občinski ravni. Vsem na seminarju nam je jasno — da nek mandatar FPÖ v dunajskem parlamentu, ki bi bil po poreklu Slovenec, manjšini ne bi kaj koristil. Tudi za obe ostali stranki velja slično.
Henao: Poprečna hacienda — ve-lekmetija ima od tisoč do tristo tisoč hektarjev obdelovalne zemlje, ki jo seveda le ekstensivno kultivirajo. Okoli teh velekmetij se zbirajo campesinosi — ubogi kmetje, ki imajo do pol hektarja zemlje. Njihov zaslužek ne presega dva dolarja (okoli 28 šil.) dnevno.
NT: S te porazne slike na Koroško. Tudi ta dežela je še vedno pretežno agrarnega značaja. Ven-
dar so Vas tu zanimali bolj problemi koroških Slovencev.
Henao: Da strnem svoje vtise o Koroški: Popolno se strinjam s tem, kar je povedal glede samostojnih nastopov manjšine pri volitvah tovariš Nikolinakos. Gre za dve dimenziji problematike — to kar vemo in slišimo drugod o Koroški in drugo plat zvona: to kar so nam povedale pristojne osebe, ki smo jih tu srečali. Prva dimenzija je politične, socialne in gospodarske nravi, druga dimenzija se je osredotočila na kulturne procese. Gotovo se slovenska manjšina zaveda pomena prve dimenzije, a je premalo upošteva. Pripadniki slovenske narodne skupnosti in njeni voditelji bodo morali v bodoče bolj upoštevati prvo dimenzijo: posvečati je treba večjo skrb socialnim, gospodarskim in političnim problemom.
NT: Kako si to predstavljate, če opustimo sociološko izrazoslovje?
Henao: Poglejmo nekaj drugih evropskih manjšin. Irci, Baski, Bretonci in Katalane! so si sprva postavili vprašanja kulture. Počasi so si začeli stavljati tudi vsa ostala vprašanja, postavljali so gospodarske in po'itične zahteve. Rekli bi: prevzela jih je politizacija gibanja. Prvi izsledek je sedanja avtonomija Katalancev, ki jo španska država priznava.
NT: Avtonomija Katalancev je gotovo pridobitev za prizadeto manjšino. Kaj je po vašem najvažnejši problem slovenske narodne skupnosti na Koroškem?
Henao: Brez dvoma gospodarstvo! Čeprav dejanske situacije ne poznam dobro, kaže že bežen pregled gospodarsko zaostalost te pokrajine. Brez kruha pa ni kulture
—	brez gospodarske neodvisnosti ni kulturne neodvisnosti. Danes vemo, da gospodarstvo determinira
—	določa kulturo.
NT: Hvala za pogovor.
Pogovor je vodil Borut Sommeregger
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU
vabi na
osrednji koncert
i :<•]; tjS
POJE
V	NEDELJO, 4. MARCA 1979 OB 14.30 URI
V	DOMU GLASBE V CELOVCU
Nastopajo: Moški pevski zbor SRD “Jepa Baško jezero“ iz Loč, mešani pevski zbor SRD “Rož“ iz Šentjakoba v Rožu, moški pevski zbor SRD “Kočna“ iz Sveč, tamburaški zbor SRD “Jepa Baško jezero“ iz Loč, mešani pevski zbor KPD “Planina“ iz Sel, dekliški pevski zbor Strokovne šole za ženske poklice iz Šentjakoba v Rožu, Plajberški kvartet iz Slovenjega Plajberka, moški pevski zbor KPD “Planina“ iz Sel, tamburaški zbor iz Hodiš, mešani pevski zbor “Planinka“ iz Ukev (Kanalska dolina -Italija)
Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, pri zastopnikih farnih mladin, v pisarni Krščanske kulturne zveze v Celovcu, tel. 04222-72565/24, ter eno uro pred koncertom.
Lastnik, izdajatelj in založnik Krščanska kulturna zveza, za vsebino odgovaria Nu/ej Tolmaier.oba. Viktnnger Ring 26. 9020 Celovec, Klagenlurt, Tisk: Norea Repro
STROKOVNA ŠOLA ZA ŽENSKE POKLICE ŠOLSKIH SESTER, ŠENTPETER 25, 9184 ŠENTJAKOB V ROŽU
Objava
Na dvojezični strokovni šoli za ženske poklice v Šentjakobu v Rožu je vpisovanje v
1. RAZRED 3-LETNE STROKOVNE ŠOLE ZA ŽENSKE POKLICE in v 1-LETNO GOSPODINJSKO ŠOLO najkasneje do konca februarja 197 9.
Pogoji za sprejem:
Uspešno opravljena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenščine oziroma narečja.
Prijavi za sprejem je treba priložiti spričevalo 1. semestra, rojstni list in domovnico. Učenke, ki stanujejo v internatu, dobijo ob danih pogojih državno podporo.
Prijave so možne osebno v šolski pisarni, po telefonu štev. 0 42 53/343 ali pa pismeno na zgornji naslov.
Vodstvo šole
Gospodarstvo in še enkrat gospodarstvo...
SLOVENSKI ATLETSKI KLUB vabi na
PLES SAK
v soboto, 17. februarja 1979 ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici
Igrajo: „Fantje iz Podjune"
VDOVA ROŠLINKA (Cvetko Dolar)
Prireditelj: KPD v Šmihelu Kraj: Farna dvorana v Šmihelu Čas: nedelja, 18. 2. 1979, ob 14.30 Gostuje Prosvetno društvo iz Braslovč
SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA OBVEŠČA:
Trnovski maraton v Idriji preložen na 18. 2. 1979, zaradi pomanjkanja snega.
DUNAJSKI KROŽEK 14
Čas: Petek, 16. febr. 1979, ob 19.00 Kraj: ÖMBG-Restaurant, Wien 1, Führichgasse 10 (tel. 52 77 23)
Program:
19.00	■— skupna večerja
20.00	— predavanje in diskusija:
dr. Franc Rozman, Ljubljana:
INSTITUT ZA ZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANJA V LJUBLJANI — NALOGE IN CILJI
21.30 — družabni del
HIŠA TETE BARBARE
mladinska spevoigra Čas: v nedeljo, 18. 2. 1979, ob 16.00 Kraj: farna dvorana v Šmarjeti v Rožu
Gostuje: Oder „mladje“ Koroške dijaške zveze v Celovcu
Klub slov. študentov na Dunaju, Klub slov. študentov v Gradcu, KDZ, ZSM in Slov. znanstveni inštitut vabijo vse gimnazijce, posebno pa maturante na
ŠTUDIJSKO POSVETOVANJE v sredo, 21. 2. 1979, ob 15. uri v Mohorjevem dijaškem domu. Študentje bodo informirali o študiju na Dunaju, v Gradcu in Celovcu. Na razpolago bo informacijski material, formularji etc.
DOM v TINJAH
DUHOVNE VAJE ZA DEKLETA OD 18. LETA NAPREJ
od petka, 16. februarja 1979, ob 18. uri, do nedelje, 18. februarja 1979, ob 13. uri Voditelj: žpk. Foltej Gotthardt
DUHOVNE VAJE ZA ŽIVI ROŽNI VENEC
od nedelje, 18. februarja 1979, ob 18. uri, do srede, 21. februarja 1979, ob 13. uri
Voditelj: misijonar Ciril Demšar
DIALOG MLADINE
v sredo, 21. februarja 1979, ob 19. uri
Srečanje tečajnikov prosvetnega Doma v Krastowitzu in Doma v Tinjah
STROKOVNI TEČAJ ZA ČEBELARJE
v četrtek, 22. februarja 1979, od 9. do 17. ure
Predavatelj: dipl. inž. Krassnik
JEZIKOVNI TEČAJ
za sotrudnike in dopisnike pri vseh naših slovenskih verskih in kulturnopolitičnih glasilih v petek, 23. februarja 1979, od 14.30 do 18. ure
Voditelja: sr. dr. Mihaela Klun žpk. Lovro Kašelj
KUHARSKI TEČAJ ZA FANTE
v soboto, 24. februarja 1979, od 9. do 17. ure
Voditeljica: sr. Monika Vodiunik,
TEČAJ ZA ŽUPNIJSKE SVETE
v soboto, 24. februarja 1979, od 9. do 17. ure
Voditelj: dr. Marko Mairitsch
Začaran krog cerkvenega jezika
V	Hodišah je bil pred kratkim pogreb neke žene. Ne ravno vesel dogodek, vendar nekaj nenavaden. Zena je živela do pred kratkim v Vetrinju, pokopali pa so jo zato v Hodišah, ker je tam imel svoje poslednje bivališče že njen pred nekaj časa umrli mož.
V	koroških dnevnikih je bilo nato brati, da je hotel zbor „Koschat-Hamat Viktring“ peti pri pogrebni
HEIMATDICHTERS HEIMATLIEBE — ZUM LESERBRIEF VOM 14. 2.
IN DER KLEINEN ZEITUNG
Ganz richtig, meine Herren Er-lacher, Senior & CO KG: Weg mit dem Gamsbartartikel samt langhaarigem Heimatdichter und her mit dem Gamsbart und hinauf damit auf den braunen Heimathut. Und darunter das kurzgeschnittene Haar streng rechtsgescheitelt und „stillgestanden“! Und wer es mit den Slowenen hat, der ist ein Volksverräter, der beschmutzt sein eigenes nationales Nest, den blutgetränkten Heimatboden, der so tapfer verteidigt wurde, lange vor der Geburt des Heimatdichters B. C. Bünker; ja noch vor längerer, viel längerer Zeit wurde er verteidigt, der Heimatboden. Schon vor tausend Jahren gegen die bösen Slawen. Wieviel Heimaterde wäre da noch treudeutsch, hätten die tapferen Bajuwaren nicht den großen Endsieg davongetragen. Herr Bünker müßte sich täglich gegen Mekka wenden in seinem Gebet, Allah anrufend, hätten sich nicht ebenfalls so tapfere Kärntner gegen die Türken gewehrt. Oder wie war das, als Kärnten sich gegen die Franzosen wehren mußte. Daher ganz richtig: Hinaus mit all jenen, die sich nicht an der Vergangenheit, ob tausendjährig oder nicht, orientieren, die sich nicht zum deutschen Gruß bekennen, die das Uniformbraun ihrer Kärntnertracht nur ihrer Tradition und nicht der chauvinistischen Demonstration wegen lieben: hinaus mit ihnen ins feindliche Ausland und dort sollen sie schauen, wie sie weiterkommen werden; hinaus! damit sich echter Kärntner Nationalgeist in unserer Heimat endlich breit machen kann. In diesem konformistischem Sinne grüßt alle, die gleichen Sinnes sind
Adolf Scherer, Villach
maši, a da ni smel. Citat: „S tem je zastopnik Cerkve ponovno dokazal, kako tolerantno obravnava dvojezično vprašanje. S takim postopanjem, ki je odločno v nasprotju z verskimi načeli, se manjšini ne napravi ničesar dobrega.“ Prejšnjo nedeljo je to pismo bralca objavila socialistična KTZ kot prva, nato je sledila objava še v drugih časopisih.
Toda: edinole Kärntner Tageszeitung se je pozanimala pri hodiškem župniku Lovru Kašlju, če so trditve v pismu bralca resnične in kaj on k temu pravi. KTZ je namreč pod pismom bralca zapisala opombo, da je izjavil hodiški župnik, da obstaja v fari od leta 1975 naprej sklep, po katerem pri pogrebnih mašah sme peti le domači cerkveni pevski zbor. To je povedal Kašelj tudi zborovodji „Koschat-Ha-mat". Pogrebno mašo pa je on, Kašelj, bral v nemščini. — Slednje dejstvo pa je bilo v pismu bralca namreč zamolčano. Še nekaj: Ve-trinj, kjer je ta zbor doma, nima cerkvenega zbora.
Kot že omenjeno, sta dva oz. tri dni navrh sledili objavi tega pisma bralcev v Kleine Zeitung ter Volkszeitung. V obeh ostalih časopisih pa stališče Kašlja ni bilo objavljeno, akoravno so uredniki obeh teh časopisov medtem že vedeli, kako je z resničnostjo pisma bralcev, saj so ga že mogli brati v KTZ. Kleine Zeitung izhaja v založbi, ki je last Cerkve, Volkszei-tung pa je list za ÖVP, ki se prav tako smatra za varuha krščanstva.
Čas bo, da bodo pristojni organi in odborniki, ki se v škofiji ukvarjajo s spravo, povedali glede tega lista, ki je v cerkveni lasti, jasno besedo, ki bo privedla tudi do dejanj. Gotovo je razumljivo, da Cer-
TRIJE VAŠKI SVETNIKI
Prireditelj: SKD Globasnica Kraj: Šoštar v Globasnici Čas: nedelja, 25. 2. 1979, ob 14.30 Nastopa domača igralska skupina Prisrčno vabljeni!
VOLKODLAKI
Prireditelj: Farna mladina iz Šentilja ob Dravi
Kraj: Farna dvorana v Šentilju ob Dravi
Čas: nedelja, 18. 2. 1979, ob 19. uri Gostuje: Igralska skupina SPD „Danica iz Šentvida v Podjuni
kev potrebuje denar in ima v ta namen tudi komercialna podjetja in je udeležena na njih. Toda sisifo-vo delo je, na eni strani skrbeti za spravo, v ta namen investirati trud in denar, ko pa na drugi strani uspeh gre preko lastnih cerkvenih podjetij v pravem pomenu besede k vragu, tisto cerkveno časopisno in založniško podjetje zopet prinaša Cerkvi dobičke, ki se zopet investirajo tudi v spravo, ki na drugi strani zopet...
Še ena pikanterija ob robu: v
preteklosti so sprejeli razni Slovenci, ki so napisali na Kleine Zeitung pisma bralcev, ki pa niso bila objavljena, od vodje redakcije Stritz-la oprostilna pisma, v katerih je bilo rečeno, da pisma bralca zaradi tega niso objavili, ker je bilo poslano s prepisom, torej tudi drugim redakcijam. Očitno ta ureditev velja samo za Slovence: kajti v konkretnem primeru je „Kleine“ požvižgala na aktualnost in na „so-lo-vest“, saj je šlo le proti Slovencem ...
Preteklo soboto je bil v Hodišah medtem že tradicionalni hodiški ples. Pri Čimžarju je bila dvorana nabito polna. V kulturnem delu so nastopili hodiški tamburaši ter pevci iz Škofič pod vodstvom Foltija Pavliča.
KMETIJSKO-GOSPODINJSKA STROKOVNA ŠOLA S PRAVICO JAVNOSTI V ŠENTRUPERTU PRI VELIKOVCU
sporoča staršem in dekletom, ki se odločajo za nadaljnjo šolanje, da sprejema za šolsko leto 1979/80 učenke v KMETIJSKO-GOSPODINJSKO ŠOLO
Na šoli se poučuje v obeh deželnih jezikih. Ta šola velja tudi za 9. šolsko leto (politehnični letnik).
NAMEN ŠOLE JE,
učenkam poglobiti splošno izobrazbo dosedanjega šolanja; usposobiti jih za samostojno vodstvo gospodinjstva, tudi kmečkega.
Posebna važnost se polaga na spretnost v kuhanju, šivanju, gospodinjstvu in vzgoji v družini.
POGOJ ZA SPREJEM
je dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika.
V slučaju, da učenka 8. šolske stopnje ni dovršila, je v šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom. V danih pogojih dobijo učenke državno podporo.
ZA ŠOLO SE LAHKO PRIJAVITE ŽE SEDAJ!
Nadaljnje informacije dobite pri vodstvu šole,
90100 Völkermarkt, Klosterstraße 2, tel. 0 42 32/796.
Koroški kulturni dnevi
od četrtka, 15., do sobote, 17. februarja 1979
Kraj: Mohorjev dijaški dom, Celovec, 10.-0ktober-Straße 25
Četrtek, 15. februarja 1979
19.00: Odprtje razstave slikarjev „Umetnost na Koroškem“ in knjig
Janko Zerzer: Koncept, funkcija, realizacija in perspektive Koroških kulturnih dni
19.45: Nace Šumi: Koroška umetnost v slovenskem okviru
Petek, 16. februarja 1979
9.00: Drago Druškovič, Vladimir Klemenčič, Dušan Nečak: Avstrijsko-jugoslovanski odnosi 1945—1978 9.45: Karel Siškovič: Medljudski odnosi na primeru osimskega sporazuma. Rezultat politike države in strank.
10.30: Bogo Grafenauer: Skupni interesi slovensko- in nemško-govorečih v času kmečkih puntov 11.15: Jože Rajhman: Slovenci in Nemci v protestantizmu na Koroškem
14.00: Delovna skupina SZI: NOB na Koroškem. Poročilo o raziskavi SZI na primeru Borovelj in okolice.
14.45: Willibald Holzer: Internacionalizem v antifašističnem gibanju
15.30: Milan Pahor: NOB na Primorskem 1943—1945 16.15: Herbert Exenberger: Ilegalni avstrijski tisk 1938—1945 20.00: Gledališka predstava: Peter Handtke, Žalost onkraj sanj. Gostuje Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane.
Kraj: Celovec, Dom umetnikov (Künstlerhaus).
Sobota, 17. februarja 1979
9.00: Vida Obid: Slovenska literatura na Koroškem po letu 1945 9.45: Helmut Scharf: Nemška literatura na Koroškem po letu 1945
10.30: Matjaž Kmecl: Koroška literatura v Slovenskem okviru 11.15: Peter Kersche: Prevajalska dejavnost iz slovenščine v nemščino
14.00: Umetnostno-zgodovinski ogled Celovca pod strokovnim vodstvom (Bogo Grafenauer, Eberhard Kraigher in Nace Šumi).
Vsa predavanja se bodo prevajala simultano v oba deželna jezika.
Očetu „Mojceje“ za 80-letnico
„Mojcej, oh Mojcej" — kdo je ne pozna, te prečudovite pesmi našega Pavla Kernjaka, Filija s Trebinje pri Šentilju ob Dravi?
„Slovenski oktet" jo je ponesel v širni svet, ki jo je navdušeno sprejel. Deset let je ležala pri Prosvetnem servisu v Ljubljani, pa so se naposled le ojunačili pevci Slovenskega okteta, ko so jo čuli peti lo-govaške pevce in jo tudi zapeli, Slovencem in celemu svetu. Solo je pel Božo Grošelj, ki se je že poslovil od Slovenskega okteta. Letos na Slovenskem plesu pa je le moral spet pristopiti, da se je poslovil od koroških Slovencev uradno z „Mojcejo".
Kako je le nastala ta naša „Mojcej"? Pavle Kernjak pripoveduje sam, šegavo kot zna, kako se je ta stvar izcimila. Sinu Miru, ki zdaj gospodari na Filijevi kmetiji, je svetoval, naj se končno oženi, z mamo da ne zmoreta več, dela pa tudi ne zmanjka. Miro se je potuhnil in rekel, kako naj to opravi, ko pa ne ve, katero bi vzel. „Kako Mojcejo boš pa že dobil," je odvrnil oče sinu. „Mojcej" pa se mu je zapičila v misli, ni mu dala miru, dokler ji ni dal telesa in duše, besedila in melodije.
Svojo „Mojcejo" je sin Miro seveda že imel, izbral si je Marnovo Cilko z Rov pri Šentilju; rodilo se jima je štirinajst otrok, sedem sinov in sedem hčerk. Najmlajši, Tatjani, je posvetil ded svojo zadnjo pesem. „Od smrti svoje žene Amalije oktobra 1975 nisem več napisal ničesar," pripoveduje, „toda ko se je rodila Tatjana, sem spet sedel k harmoniju in napisal to pesem."
Koliko pesmi da je napisal v svojem življenju? „Okoli šestdeset na lastna besedila jih bo že, pa še kakih pet ali šest nemških, če pa dodam tiste, ki sem jih harmoniziral pa še cerkvene, kot psalme in dru-9e, jih je čez sto."
Ko Pavle Kernjak tako pripoveduje iz svojega ustvarjalnega življenja, v krogu svojih domačih, šegavo in duhovito, bi mu človek nikakor ne prisodil osmih križev. Pa je praznoval v petek, 9. februarja, svojo 80-letnico. Rodil se je pri Mežnarju v Šentilju, v mladosti je veliko ministriral — „Zeblo nas je, zeblo, saj smo imeli slabe obleke, ni bilo tako kot danes" — in že kot 12-ieten deček je sedel za orgle.
Prešernova proslava SPZ
V četrtek, dne 8. februarja 1979, na slovenski kulturni praznik torej, je Slovenska prosvetna zveza v dvorani „Aula slovenica“ v Celovcu priredila PREŠERNOVO PROSLAVO v spomin na 130-letnico srnrti največjega slovenskega pesnika in narodnega buditelja dr. Franceta Prešerna. Na sporedu so bile poleg slavnostnega govora ravnatelja Univerzitetne knjižnice v Mariboru dr. Bruna Hartmana še recitacije Prešernovih, Kajuhovih, Serovih, Kosovelovih Župančičevih, Klinarjevih, Gregorčičevih, Kokoto-vih, Polanškovih pesmi ter pesmi Milke Hartman (Slavka Apovnik, Sonja Ban, Mirko Furjan, Miha Kap, Tonči Schlapper, Marijan Srienc, Franc Vavti). Pevski okvir pa je tej Prireditvi dal moški pevski zbor SPD „Radiše“ pod vodstvom Stanka Wrulicha. Prireditev je uspela 'n je bila tudi zelo dobro obiskana.
Župnik je bil takrat Janez Šne-dic. Cut za glasbo je bil Ker-njaku v zibelko položen. Prevzele so ga pesmi, lepe domače, ki so jih peli pri raznih opravkih, žanjice na polju, pastirji pri paši, možakarji v gostilnah.
„Z zdravjem še kar gre, samo živci in črevesje mi malo nagajajo," se nasmehne in začne pripovedovati, kako je bilo prej nekoč. Na primer takrat pri Pipanu v Vrbi, ko je bila slovenska prireditev, pa je prišel župan z žandarmerijo in slovenske pevce ozmerjal: „Bos folt ajh den ajn, di fremdn berts ajnalokn, di hajmišn oba ausa-šmajsn!" (Kaj pa vam pride na misel, tujce boste privabili, domačine pa odgnali!) To je bilo takrat, ko so nasprotniki hoteli razbiti slovensko prireditev. Koj v začetku je prišel neki celovški znanec Pavla Kernjaka in mu rekel, da bi oni radi kaj zapeli, pa kar kot prvo pesem. Pa mu ni uspelo.
Leta 1929 je bila v Borovljah velika pevska prireditev. Kernjaku in njegovim pevcem
se ni ljubilo nastopiti, ker so leto poprej na pevskem tekmovanju v Svečah hudo pogoreli. Na prigovarjanje svojih prijateljev se je le odločil za nastop in stuhtal pesem „Juhe, pojdam v Skufče", za zaključek pa ji je še dodal „Slovenski smo fantje". Navdušenja ni hotelo biti konec, poslušalci so pesem razumeli in Pavle Kernjak je dosegel prvo mesto. Proti vsem pričakovanjem seveda, kajti časopisni članek, ki je bil gotovo že v soboto poprej, je poročal nekaj drugega.
Najljubša pesem? „Katrca, posvetil sem jo Sramsičnikovi Katrci." No, danes je ta „Katrca" v Šentjanžu, poročena s Hanzijem Weissom. Ena izmed pesmi, ki jo je Kernjak komu posvetil, se imenuje „Märchenaugen". Nastala pa je tako: Kernjak je ležal v bolnišnici. Neki sestri, ime ji je bilo Evelin, se je močno zasmilil in zato je še bolj skrbela zanj. Imela je čudovite, zares „pravljične oči, ki so ga zasledovale noč in dan. Zaradi tega je vprašal
Knjiga — otrokov prijatelj Izobraževalni tečaj
za starše in vzgojitelje o pomenu slikanice za otroke do osmega leta.
Tečaj prirejajo v sodelovanju: ministrstvo za pouk, avstrijska televizija ter izobraževalne ustanove za odrasle.
Katoliška prosveta se kot ena izmed ustanov za izobraževanje odraslih vključuje v to izobraževalno ponudbo, pač pa jo v sodelovanju s Krščansko kutlurno zvezo in slovenskimi prosvetnimi društvi, vzgojitelji in ustvarjalci slovenske slikanice ponuja v slovenščini.
Slovenci smo lahko ponosni na svojo besedno in likovno ustvarjalnost za otroke.
Tečaj „Knjiga — otrokov prijatelj“ nam odpira možnost, da bolje spoznamo ta zaklad in damo dobro knjigo v roke našim otrokom, jih navajamo na branje ter jim tako odpiramo vrata v bogastvo naše kulture in kulture drugih narodov.
KOMU JE NAMENJEN?
Izobraževalni tečaj bo zanimiv za vsakogar, ki mu je vzgoja otrok pri srcu:
—	za starše in stare starše
—	za vzgojitelje v otroških vrtcih
—	za učiteljice in učitelje
—	za učenke in učence, ki se pripravljajo na vzgojne poklice za knjižničarke in knjižničarje
—	za prodajalke in prodajalce v knjigarnah
—	za vodje otroških skupin
KAJ OBRAVNAVA?
Ponovitev bo ob sredah, od 9.30 do 9.55, v FS 1.
Prva oddaja bo 17. febr. 1979.
KNJIGA
Knjiga nosi naslov: „Buch — Partner des Kindes“ in je na razpolago samo v nemškem jeziku. Razdeljena je na 8 poglavij, ki vsebinsko dopolnjujejo filme. Besedilo je lahko razumljivo, pregledno razčlenjeno in vsebuje mnogo napotkov za izbiro slikanic v nemškem jeziku in k ravnanju s slikanicami. Knjiga obravnava tudi splošna vprašanja vzgoje in vam lahko služi tudi kot priročnik. Knjiga sta-
Tečaj obravnava razna vpraša-	ne 118.— šilingov.	
	sobota FS 2	sreda FS 1
„Knjiga — otrokov prijatelj“	17. 2.	21. 2.
„Zakaj potrebujejo otroci knjige?“	24. 2.	28. 2.
„Prva znanja iz slikanic“	3. 3.	7. 3.
„Današnji problemi v slikanici“	10. 3.	14. 3.
„Pravljica še živi?“	17. 3.	21. 3.
„Besedna igra in fantazija“	24. 3.	28. 3.
„Likovna oprema (ilustracija)“	31. 3.	4. 4.
„Comics — kaj lahko nudijo?“	7. 4.	11. 4.
„Slikanice — pot k branju“	14. 4.	18. 4.
nja o vzgoji in razvoju otrok v	SKUPINSKI SESTANKI	
prvih osmih letih.
Posebno pozornost pa tečaj posveča vplivu slikanice na razvoj otrokove osebnosti in rešuje vprašanja, ki se v tej zvezi utegnejo pojaviti staršem in vzgojiteljem.
Tečaj je sestavljen iz treh delov:
TELEVIZIJSKE ODDAJE:
Televizija bo v okviru izobraževalnega tečaja oddajala 9 filmov po 25 minut.
Oddajni čas: ob sobotah, od 17.55 do 18.20, v FS 2.
Skupinski sestanki, ki jih bodo vodili posebej za to usposobljeni vzgojitelji, vam nudijo možnost, da se srečate z drugimi udeleženci tečaja. Na sestanku se lahko pomenite o vsebini filmov in knjige, izmenjate svoje izkušnje o slikanicah in vzgoji z drugimi ter spoznavate nove slikanice.
Za tiste, ki se k tečaju prijavijo s prijavnico, je tečaj brezplačen.
Katoliška prosveta bo v sodelovanju s krajevnimi slovenskimi kul-
Poklon Pavlu Kernjaku (v sredini); „Kočna“ iz Sveč
neko drugo sestro, kako se piše sestra Evelin. „Dos tat ihnen so passn!" mu je odvrnila. Partituro pesmi je Kernjak izročil holandskemu dirigentu Janu Timpu iz mesta Venlo, ki je bil večkrat pri sosedu Irgelu na letnem dopustu. Slovensko besedilo „Pravljične oči" pa je izročil Branku Čopu, ko je še bil jugoslovanski konzul v Celovcu. Danes jo poje Koroški akademski oktet.
Take in druge dogodivščine je pripovedoval slavljenec pre-
/----— \
KNJIGA
otrokov prijatelj,
turnimi društvi prirejala skupinske sestanke v slovenščini povsod, kjer se bo za tečaj zanimalo vsaj 10 ljudi. Kraji bodo objavljeni po radiu in časopisih.
RAZSTAVA SLIKANIC
V okviru izobraževalnega tečaja bo v krajih, kjer bodo skupinski sestanki, tudi razstava najlepših slovenskih slikanic, ki so danes na knjižnem trgu. Razstavo lahko obiščete skupno z vašimi otroki.
teklo soboto, ko so ga obiskali sveški pevci z dirigentom prof. Antonom Feinigom. Pri Filiju so kar priredili koncert Ker-njakovih pesmi. Le „Bebenava" še niso mogli zapeti, ker ga šele vadijo. „Oddolžili" pa so se tudi Filijevi sami. Zapeli so pesmi „Tatjana" in „Märchenaugen". Vnukinje Malči, Milena in Nada so pele prvi tenor, skladatelj sam „je ta drujeha ščipu", sin Miro je pel prvi bas, drugega pa harmonij. Za zaključek so zapeli Svečani — najljubše so jim Kernjakove pesmi — ponarodelo „Rož, Podjuna, Zilja". Besedilo ji je napisal župnik Janez Mikula, dušo, melodijo pa ji je vdihnil Pavle Kernjak.
Domačega, prijetnega slavja pri Filiju sta se še udeležila Jože Wakounig za NSKS in Jože Božič, maturant 1969, zdaj profesor umetnostne vzgoje na Dunaju, za Solidarnostne komiteje za pravice narodnih manjšin v Avstriji in mu izrekla v imenu svojih organizacij najiskrenejše čestitke. Podpredsednik KKZ Janko Zerzer pa je čestital slavljencu v obliki pesmi, ki jih je pel kot član sveškega pevskega zbora.
Pavlu Kernjaku kličemo še na mnoga zdrava in vesela leta.
SOVE IN BALONČKI
(tečaj za spretne roke) v soboto, 17. februarja 1979, od 14. do 18. ure Voditeljica: sr. Lucija, Tinje
V imenu republike!
(Nadaljevanje s 1. strani)
bene olajšave“ v izdaji imenovanega periodičnega glasila z dne 20. 2. 1977 na 1. strani, v katerem je zaradi besedila „Za Warascha nobene olajšave, Celovec, petek (Veritas) — Celovški preiskovalni sodnik je našemu posebnemu poročevalcu izjavil, da bi nemudoma izpustil tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev Filipa Warascha, če bi le razpolagal s kakšno olajševalno okoliščino. Na vprašanje, kakšna bi bila ta olajševalna okoliščina, je preiskovalni sodnik dejal, da bi zadostovalo, če bi Warasch lahko dokazal, da je bil med vojno član posebnih oddelkov SS in da je sodeloval vsaj pri eni likvidaciji Židov ali Slovanov. Na pripombo našega dopisnika, da je Warasch premlad, je preiskovalni sodnik dejal, da pravi Avstrijec za likvidacijo pripadnikov manjvrednih ras ni nikdar premlad,“ preiskovalni sodnik deželnega sodišča Celovec ddr. Gernot Orasche bil obdolžen zaničevanja vredne lastnosti ter mišljenja ter takega nečastnega zadržanja, ki utegne, da bi imenovani v javnem mnenju bil zaničevan.
Nužej Tolmajer je s tem storil prestopek obrekovanja v tisku po §111 odst. 1 in 2 kazenskega zakonika.
Zato se obsodi po § 111 odst. 2
kazenskega zakonika na denarno kazen 50 dnevnih tarifov, v slučaju neizterljivosti 25 dni zapora.
Višina tarifov se določi z 90.— šilingi.
II.
Po § 29 odst. 2 tiskovnega zakona je Nužej Tolmajer obsojen na globo 100.— šilingov ddr. Gernotu Oraschetu.
III.
Po § 389 Zakona o kazenskemu postopku mora Nužej Tolmajer nadomestiti stroške kazenskega postopka.
IV.
Za naloženo denarno kazen, globo ter stroške postopka jamči po § 5 odst. 2 tiskovnega zakona NSKS, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, kot izdajatelj in lastnik periodičnega glasila Naš tednik nedeljeno z obsojenim Nužejem Tolmajerjem.
V.
Po § 41 odst. 1 tiskovnega zakona zapade na predlog javnega tožilca izdaja periodičnega glasila Naš tednik z dne 10. 2. 1977.
VI.
Po § 43 odst. 1 tiskovnega zakona je treba na predlog javnega tožilca objaviti besedilo tega spoznanja (točka I. do VI.) v prvi ali drugi številki po pravomočnosti te sodbe izhajajoči številki periodičnega glasila Naš tednik v obliki, ki jo predvideva § 23 tiskovnega zakona pod sankcijo § 24 odst. 6 tiskovnega zakona.
Jutranjiki so z velikimi naslovi spet pisali o novi senzaciji: Tatvina tajnih dokumentov v glavnem stanu NATO. Policija se je znašla pred uganko, bali so se diplomatskega razpleta te vohunske afere, in izgona določene skupine diplomantov neke velesile, ki se je izredno zanimala za take dokumente. Varnostna služba je delala z roko v roki s policijo ter napenjala vse moči, časniki so se izživljali v namigih in domnevah ...
vohun, ampak kemik in delam na nekem izumu, ki je zvezan z umetnimi masami. Neka formula ..
„Če nam nočete pomagati, se bomo morali sami malce razgledati naokrog. Bodite mirni in ne poskušajte pobegniti! Hiša je obkoljena.“
Robert je pograbil steklenico konjaka, si nalil kozarec in ga izpraznil do dna, „Gospodje,“ je rekel, ker se je očitno že vdal v usodo, „postrezite si! Tamle v omari
oglasil svetal dekliški glas iz veže.
„Kdo je ta ženska?“ je vprašal komisar in vprašujoče ter obenem občudujoče pogledal dekle, ki je pravkar vstopila.
„To je moja zaročenka.“ Komisar se je osuplo zgrbil, „Vi ste nas poklicali, vi ste zavedli policijo v zmoto in se iz nas delali norca?“ To vam bo vrglo pošteno denarno kazen!“
„Rade volje jo bom plačala, gospod komisar,“ je dejala dekle in
Karol Wojlyla - Pesmi
Ko je mladi Karol Wojtyla pisal te pesmi, ni mogel slutiti, da bo kdaj postal papež Janez Pavel II. Vendar pa je v zametku že tukaj nakazana njegova človeška in duhovna razsežnost, zlasti pa njegova odprtost socialni in psihološki stiski modernega človeka. Pesmi so sicer nekoliko zahtevne, brez metaforičnega nakita, pogosto slečene do gole misli, a njihovo duhovno jedro je žlahtno.
------------------------------^
HANS THOMAS:
Hišna preiskava
\___________________________________
Roberta očitno vse to razburjenje sploh ni zanimalo. Živčno je korakal gor in dol po svoji delovni sobi, potem pa je z eno samo kretnjo pometal s pisalne mize kup papirja, knjig, skic in zvezkov. Nato je sedel na preprogo in — očitno je iskal čisto določen list papirja — vzel vsak kos v roko, ga pregledal in ga nejevoljno odvrgel. Na čelu so se mu nabrale znojne kapljice.
Iz zamišljenosti ga je prebudilo rezko zvonjenje telefona. „Tukaj Robert Martin ...“ Pog'edal je na zapestno uro. „Vem, čez dve uri bom na letališču. Pošlji mi taksi. Saj veš, ljubica, da sem raztresen in preutrujen, vendar ne bom odnehal. Torej, kmalu na svidenje.“
Tisti hip, ko je odložil slušalko, je pozvonilo pri vratih. Robert je šel odpret.
Na hodniku so stali trije visokorasli črno oblečeni moški resnih obrazov in strah zbujajočega videza. „Gospet Martin?“ je vprašal eden in se vljudno odkril.
„Ja, to sem jaz,“ je odvrnil Robert. „Policija. Tule je moja izkaznica in ukaz za hišno preiskavo. Ne delajte nam težav! Kam ste skrili listine?“
Robert jih je zgroženo gledal.
Policaj ga je strupeno nadrl: „Nikar se ne pretvarjajte, da ne veste, za kaj gre. Dobili smo zaupno sporočilo, da ste ukradli tajne dokumente in da boste odpotovali v inozemstvo, da jih izročite tistemu, ki vam je bil dal to nalogo. Vaše igre je konec! Na dan z listinami!“
„To je vendar smešno! Nisem
so kozarci.“ Njegovo povabilo so z zahvalo odklonili.
Robert je z naraščajočim zanimanjem opazoval, kako so policaji natančno preiskali stanovanje od tal do stropa. Našli niso ničesar. Medtem ko se je Robertovo počutje vidno boljšalo, so postajali uradniki vedno bolj živčni in nejevoljni.
Iznenada je nekdo kriknil v spalnici. „Gospod komisar, našli smo! Pod vzglavno blazino smo odkrili denarnico.“
„Dobro izbrano skrivališče!“ je vzkliknil komisar. In tako smo le našli iskane listine!“
Robert je planil nanj in mu iztrgal denarnico. „Gospod komisar, vi ste pravi angel! To je denarnica, ki jo iščem že nekaj dni. V njej je formula mojega izuma. Če je ne bi bili našli, se ne bi mogel udeležiti razgovora z mojim delodajalcem v New Yorku.“
Komisar je zmajal z glavo. „Tako zlahka nas pa ne boste prelisičili! Denarnica in njena vsebina sta zaplenjeni. Vse drugo boste izvedeli na predsedstvu policije.“
Komisar je poklical svojo pisarno. Potem je pobledel, odložil slušalko, planil k omarici, zlil vase kozarec konjaka in izdavil: „Odpoklicali so nas. Napaka, nesporazum! Vohunsko zadevo so medtem razvozlali!“ Komisar si je privoščil še en konjak. „Toda telefonski poziv... Po telefonu smo bili obveščeni, da so izginule tajne listine pri vas ...“
„Jaz sem vas poklicala,“ se je
______________________________y
mu spogledljivo pomežiknila. „Glavno je, da smo našli zapiske. Robert je enako genialen kot raztresen izumitelj. O neredu v njegovem stanovanju ste se vendar lahko prepričali na lastne oči. Že nekaj dni sva iskala založene zapiske, potem pa sem se spomnila policije. Če kdo lahko najde skrito iglo v tej kopici sena, potem so to lahko samo policaji!“
Robert je objel dekle. „Pa res ne vem, kaj bi brez tebe, Kathy!“
ČLOVEK RAZUMA
Kaj je, kar pdjemlje življenju pestrost in čar
in okus velike pustolovščine in neposrednost in vzgon?
Kako tesno je znotraj tvojih obrazcev, tvojih pojmov in sodb,
ki so zgoščena substanca, — a substanca, ki je obenem vsa bedna.
Ne vnašaj vame dvomov v silo misli, ker nam je vsem tako potrebna. Vse človeške poti vodijo k misli.
ČLOVEK VOLJE
Trenutek volje je brezbarven in težak kot udarec bata,
kdaj pa kdaj tudi zareže kot bič;
hip, ki navadno ne nadleguje vsakogar, zgolj mene;
ne izzori kot sladek sadež na drevesu čustva,
ne porodi ga misel,
je samo bližnjica k cilju;
kadar pa pride, si ga moram zadeti,
— o, kolikokrat se zgodi tako — tedaj ni prostora ne za srce ne za misel, samo tisti hip je, ki zgrmi name kot križ.
DELAVEC TOVARNE OROŽJA
Nimam oblasti nad usodo zemeljske oble; ne vidim vojn.
Sem s Teboj ali proti Tebi? Ne vem.
Grešim pa ne!
Prav tega me je groza:
da sam ne grešim in nimam vpliva,
a stružim neznatne drobce, pripravljam delčke uničenja — in nimam pregleda nad celoto in človekovo usodo.
Jaz bi ustvaril drugačno celoto in drugačno usodo,
(ampak kako brez drobcev?)
kjer bi bil jaz sam ali katerikoli drug človek
edina pravična in sveta stvar,
ki je nihče ne bi mogel zbrisati s svojimi deli
in zanikati s svojo besedo.
Svet, ki ga ustvarjam, ni dober, — toda tudi slabega sveta ne ustvarjam!
Kaj je to že dovolj?
SLEPCI
Udarjamo z belimi palicami po tlaku, da se obdamo z varno razdaljo.
Vsak korak je naporen.
V votlih zenicah umira svet, tako nepodoben sam sebi.
O, ta svet, ki ni sestavljen iz barv, ampak iz zvokov —
(silhuete, zarisi šepetov).
Pomisli, s kakšnim naporom dozorevaš celovit, ko ti vselej ostaja samo del in moraš izbrati prav tistega.
S kakšnim veseljem bi si vsak od nas naložil vse neznansko breme onih, ki — brez bele palice — objemajo vse prostorje.
Bi nam kdo mogel dopovedati, da kdo doživlja krivice, večje od naših? Bi nas kdo mogel prepričati, da je lahko v slepoti radost?

IVAN CANKAR:	18
^podobe iz Sani ____________________________________________r
Po široki beli cesti, po stezah preko travnikov, po strmih klancih se vijo procesije vernih kristjanov. Veliko jih je, ker v potrtem svojem srcu so željni molitve in tolažbe. Ali čudo za čudo: počasi gredo, tiho in nemo; ne besede ni, komaj da je plahno šepetanje. Glave klonejo globoko, trudno klonejo životi; še tisti so starci, ki imajo mladostna lica.
Gredo, gredo in si šepečejo naskrivaj:
„Ti, kaj praviš, zakaj je umolknila Marija na Hribu? Kaj je ni več?“
In oni drugi se s prezeblimi ustmi nagne k sosedu in mu reče skoraj brez besed:
„Mislim, da je Marija umrla, kar glasu ni od nje, ki nas je vselej tako lep pozdravila!“
Nobene besede več, tudi plaho šepetanje je utihnilo.
Gruda molči, ta naša gruda, ki je prepevala kakor nobena nikjer in nikoli! Sladka, bratje, je bila njena pesem, saj ste jo slišali! Vse je bilo v nji, kar je v nas dobrega in lepega, vse, česar se v dnu srca sramujemo in veselimo; bila je tista brezmejna, čista, materinska ljubezen, ki je pravo znamenje slovenske duše in slovenske zemlje. Ob lepem nedeljskem jutru, kadar so od holmov in hribov za-
peli zvonovi, nam je bil korak lahek in prožen, lica so bila sveža, oči so gledale jasno in veselo, na ustnicah je bil smehljaj. In vsakemu je bilo takrat srce očiščeno, od jutranje rose oprano, kakor da smo prihajali od spovedi in obhajila. Ob tej blagoslovljeni uri ni bilo nič zlega, nič temnega v nas; bili smo verni otroci te zemlje, svoje matere, vredni njene lepote; z njo smo prepevali in vriskali, z njo žalovali, govorili smo z njo zvesto in odkritosrčno, kakor govori otrok z materjo.
Praznik, poln pesmi in veselja, je bil na nebu, na planinah, na polju in senožeti, na belih cestah, kolovozih in klancih; in bil je najlepši v naših srcih.
Milost božja, kaj se je primerilo v teh silnih časih! Gruda molči, ta naša gruda, ki je nekoč tako veselo in glasno prepevala z nami! Ne gane se; nobena prošnja, noben klic je ne vzdrami. Tudi nebesa molče; v vsej svetlobi svoji so ledena in neprijazna. Gozd ne šumi več, tiho je polje, škrjanci so obnemeli. Ta vesoljna tišina je vsa prežeta z brezmočno žalostjo; življenje ne sope več, vse je okamenelo, mrtvo.
Oj, saj ni nedelja; veliki petek je, dan trpljenja, kesanja in bridkosti! Nemi kleče kristjani v tihi, temni cerkvi, trkajo se na prsi, čela jim klonejo do mokrih tal. In blede ustnice šepečejo trepetaje tiste velike, čeznaturne ljubezni polne besede:
„Odpusti jim saj ne vedo, kaj delajo!“
Pritajena, šepetajoča je ta molitev, ali vendar je glasna, kajti ne zvona ni, ne orgel, niti ne ministrantovega zvončka. Zato ne, ker je veliki petek za vernike in za nevernike, od vzhoda do zahoda. Vdrugič je bil križan Kristus; obsojeni
od farizejev, bičani in križani so bili z njm kristjani, njegovi otroci.
Ko se je zgodilo to strašno poveličanje na Golgoti, se je nebo stemnilo, se je zemlja stresla v presilni grozi. In v to grozo, v to noč je vriskaje planilo novo, svetlejše sonce; zagrinjalo stare zaveze se je pretrgalo od vrha do tal in evangelij je nastopil svojo pot, da nese odrešenje od naroda do naroda.
Velikega petka je bilo treba za veliko nedeljo; smrti Boga samega je bilo treba, da je zazvonilo in zapelo ponižanemu človeku veličastno vstajenje.
VELIKA MASA
Željan tolažbe in posvečenja sem stopil v farno cerkev svetega Pavla, ki je pred zdavnim, zdavnim časom videla in blagoslovila mojo mladost. Po mračnih, vijugastih stopnicah sem se napotil na kor, da bi slišal od blizu pevce in orgle in da bi blagodišeči oblaki izpred oltarja, prepojeni z molitvami, segli naravnost do mojega srca. Cerkev je bila temna, hladna in prazna; v tej tišini in samoti se mi je zdela silno večja in višja nego poprej; in tesnobno mi je bilo, mraz mi je z vlažnimi rokami tipal po licu, dihal mi v dušo plahost in strah. Svetniki so stali na oltarjih kakor sence v senci, nepremični, mrtvi; podobe na stenah so bile široke črne lise brez obličij in brez življenja; večna luč pred velikim oltarjem je tiho trepetajoča svetila sama sebi.
„Saj ni več zgodaj!“ sem pomislil. „Saj ni megle in oblakov ne! Kako, da so zaspali verniki in kako, da je zaspalo to nebeško sonce ter se nikakor noče vzdigniti iznad noči?“
rrn
nož tednik
TV AVSTRIJA
1. SPORED
NEDELJA, 18. februarja: 11.00 Govor in odgovor — 15.25 Acapulco — 17.00 Lutkovno gledališče — 17.30 Pinoccio
—	17.55 Za lahko noč — 18.00 Club seniorjev — 18.30 Avstrijska ljudska glasba — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo — 19.50 Šport — 20.15 Duh Mirabele — 21.50 Šport — 22.00 Nočni izbor — 22.45 Teologija v pogovoru —
23.15	Poročila.
PONEDELJEK, 19. februarja: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje —
10.00	Francoščina — šolska TV —
10.30	Potapljač na vrvici — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Pička nogavička —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Švicarska družina Robinson — 19.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Sport ob ponedeljkih — 21.00 Petrocelli — 21.50 Poročila — 21.55 Večerni šport.
TOREK, 20. februarja: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 Šolska TV: Nova matematika — 10.30 Žene volijo — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Tudi hec mora biti — 17.55 Za 'ahko noč — 18.00 Živalski svet —-
18.30	Mi — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Mi človekovi otroci —
20.15	Kaj sem? — 21.20 Schneider/He-len — 21.55 Hotel v Duke-ulici — 22.45 Poročila in šport.
SREDA, 21. februarja: 9.00 Tudi hec mora biti — 9.30 Knjiga — partner otroka — 10.00 Šolska TV: Organizacija obrata in produkcija — 10.30 Acapulco — 17.00 Pustne čarovnije — 17.25 Rdeči avtobus — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Toni Randall: Franclin proti Hooper — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Tri možje na ko-nju — 21.30 Poročila in šport.
ČETRTEK, 22. februarja: 9.00 Am dam, des — 9.30 Francoščina — 10.00 šolska TV: obraz stoletij — 10.30 Ljudje, živali, senzacije — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Živalski leksikon — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Televizijska kuhinja — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Telemuzej — 20.15 čalli, dalli — 21.45 Poročila in šport.
PETEK, 23. februarja: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV: Muzicirati — elektroakustično —
10.30	Klub seniorjev — 11.00 Sedemkrat na teden — 17.00 Am, dam, des '— 17.25 Živali, tvoji prijatelji — 17.45 Pripravljenost pomagati — 17.55 Za iahko noč — 18.00 Od časa do časa jasno — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo 'n športom — 20.15 Ponorel par — 21.20 Argumenti — 22.20 Šport in reklama — 22.40 Oštarija v luki Tajitija.
SOBOTA, 24. februarja: 15.30 Češnje v sosedovem vrtu — 17.00 Jolly-predal — 17.30 Moj stric z marša —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Pan-opti-kum —- 18.25 Dober večer... Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki z aktualno Južnotirolsko — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo — 20.15 Postelja polna gostov — 21.55 Šport — 22.25 Vprašanja kristjana — 22.35 Ujemi me — tvoj morilec sem! — 0.00 Poročila.
TV Avstrija 2. spored
NEDELJA, 18. februarja: 11.15 ORF stereo-koncert: Haydn, Brahms — 16.00 Stekleni človek —1 17.00 Dežela in ljudje — 17.30 Pregled — 18.00 Eno uro s teboj — 19.15 Lange Link — Se-cret Chimp — 20.00 Bazar gramofonskih plošč — 20.15 V lastni zadevi —
22.00	Brez nagobčnika.
PONEDELJEK, 19. februarja: 18.00 Angleščina: Challenges — 18.30 National geographics — 19.30 Kitara za vse — 20.00 Hotel v Duke-ulici — 20.50 Prost vstop — 21.50 čas v sliki 2 — 22.20 Ljubi Victor.
TOREK, 20. februarja: 18.00 Avanti, avanti! — 18.30 Preverjevanje sledov v arheologiji — 19.30 Glasbeni club
—	20.00 Oh, Archibald — 21.30 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.05 Club 2.
SREDA, 21. februarja: 18.00 Francoščina — 18.30 Tako je bilo včeraj —
19.30	Začetki letalstva — 21.00 Apropos film — 20.45 Otto — 21.30 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.05 Čas v sliki 2 špecialno.
ČETRTEK, 22. februarja: 18.00 Ruščina — 18.30 Prost vstop — 19.30 Spotlight — 20.00 Grad s strahovi v via Veneto — 21.35 Čas v sliki 2 — 22.10 Club 2.
PETEK, 23. februarja: 18.00 Orientacija — 18.30 Impresionizem — 19.30 A la carte — 20.15 Mainz ostane Mainz
—	23.00 Čas v sliki 2 s kulturo ter karikaturami tedna.
SOBOTA: 24. februarja: 14.25 Lahka atletika —- evropsko prvenstvo — 18.00 Knjiga — partner otroka — 18.25 Brez nagobčnika — 19.30 Munsterjevi —
19.55	Galerija — 20.15 Diskretni šarm buržoazije — 21.55 Fatty live.
TV Ljubljana
1. SPORED
NEDELJA, 18. februarja: 8.35 Poročila — 8.40 Za nedeljsko dobro jutro: Ansambel F. Miheliča — 9.10 Marija
—	10.25 Sezamova ulica — 11.25 Mozaik — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.30 Poročila, Kaj vemo o ..., Igre na snegu, evrovizijska oddaja, Rokomet Aero Celje: CZ — prenos, Športna poročila, Capriccio-Poletni tabor Grožnjan, Poročila, Steljanje v Dodge Cityju — film
—	19.15 Rinsanka — 19.20 Cikcak —
19.30	TV dnevnik — 20.00 Osma ofenziva — 21.00 Kako nam rastejo otroci
—	21.25 TV dnevnik — 21.40 Rock koncert — 22.05 Športni pregled.
PONEDELJEK, 19. februarja: 9.00 TV v šoli: Očetov poklic, Zgodba o ladji, Za prosti čas, Organske spojine —
10.00	TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis — 11.10 TV v šoli: Za najmlajše — 15.00 TV v šoli — 16.00 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Vrtec na obisku: Halo, tukaj otroška kirurgija — 17.40 Kaj vemo o... — 18.05 Človek za človeka: Razmišljanja o etiki v zdravstvu — 18.30 Obzornik — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Lovci na Volkovi — 21.15 Kulturne diagonale — 21.55 TV dnevnik.
TOREK, 20. februarja: 8.45 TV v šoli: Pred pomladjo, Ali ste vedeli, Čmrljev let, TV vrtec, Dnevnik 10 — 10.00 TV v šoli: Kemija, Risanka, Glasbeni pouk
—	14.05 TV v šoli — 16.20 Šolska TV: Ustvarjamo z materiali iz plastične mase, Hrvaško-slovenski kmečki upor I. 1573, Kako odpravljamo odtujenost
—	17.20 Poročila — 17.25 Slovenski ljudski plesi: Štajerska — 17.55 Pisani svet — 18.30 Obzornik — 18.40 Čas, ki živi: Dokumenti boja — 19.15 Risanka
—	19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik
—	20.00 Mi med seboj: Razvojni koraki Ljubljane — 20.55 J. Janicki: Pota Poljske — 22.20 TV dnevnik — 22.35 Razvoj popularne glasbe.
SREDA, 21. februarja: 9.00 TV v šoli: Matematika, Literatura, Pogovor —
10.00	TV v šoli: Predšolska vzgoja, Risanka, Izobraževalni film — 17.35 Poročila •— 17.40 Z besedo in sliko: Volk v ovčjem kožuhu — 17.55 Londonska galerija — 18.20 Ne prezrite
—	18.35 Obzornik — 18.45 Glasba starega jadrana: Dubrovnik — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Film tedna: Poročna noč — 21.30 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov.
ČETRTEK, 22. februarja: 8.55 TV v šoli: Matematika, Partizansko gledališče, Amerika — 10.00 TV v šoli: Francoščina — 10.30 TV v šoli: Biologija, Risanka, Reportaža — 15.45 Šolska TV: Ustvarjamo z materiali iz plastične mase, Hrvaško-slovenski kmečki upor I. 1573, Kako odpravljamo odtujenost
—	16.45 Poročila — 16.50 Krokodil Ham, otroška serija — 17.00 Boj proti onesnaženju — 17.55 Trim brez trebuha
—	18.35 Obzornik — 18.45 Babičin vnuček — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Oči kritike — 20.45 Glasbeni magazin — 21.35 TV dnevnik — 21.50 Primer Sandre Laingh, dokumentarna oddaja.
PETEK, 23. februarja: 9.00 TV v šoli: Makedonščina, Ruščina, Od petka do petka, Hladilnica — 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina —
15.00	TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Doživljaji mačka Toše — 17.40 Poletje s Katko — 18.40 Slovenski Rock: Bumerang — 18.35 Obzornik —
18.45 Človek in Jadran — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik ■— 20.00 Zabavno glasbena oddaja
—	21.00 Uničevalec filmov — 22.35 TV dnevnik — 22.50 625 — 23.10 Jazz na Ekranu: Kvartet Toneta Janše.
SOBOTA, 24. februarja: 8.00 Poročila
—	8.05 Krokodil Ham — 8.15 Vrtec na obisku: Halo, tukaj otroška kirurgija
—	8.30 Z besedo in sliko: Volk v ovčjem kožuhu — 8.45 Babičin vnuček —
9.15	Pisani svet — 9.50 Dokumentarna oddaja — ... A. Blomquist: Maja z viharnega otoka — Trim brez trebuha
—	625 — 15.15 Poročila — 15.20 Cirkus v cirkusu — mladinski film — 17.00 Košarka Borac (Čačak) : Gibona — prenos iz Čačka — 18.40 Naš kraj •— 18.50 Očka, dragi očka — humoristična oddaja — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Marie Curie — 21.00 TV žehtnik — 21.35 TV dnevnik — 21.50 MC Cabe in mrs. Miller, film.
TV Ljubljana 2. spored
NEDELJA, 18. februarja: 15.20 Nedeljski popoldne — 19.30 TV dnevnik
20.00	Dediščina za prihodnost — dokumentarna oddaja — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Celovečerni film.
PONEDELJEK, 19. februarja: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Orfeum — otroška oddaja — 18.00 Moj prijatelj Piki Jakob
—	18.15 Živeti v družini — 18.45 Mladi za mlade — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Športna oddaja — 20.35 Aktualna od-
Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi na
14. ZIMSKI, SPOMINSKI POHOD NA STOL
v nedeljo, 18. februarja 1979 Zbirališče in skupni odhod izpred gostilne in trgovine Malej v Brodeh ob 4.00 zjutraj (vožnja z lastnimi vozili).
daja — 21.05 Poročila — 21.15 Kratek film — 21.20 Celovečerni film.
TOREK, 20. februarja: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik
—	17.45 Pustolovščina — 18.15 Življenje knjige — 18.45 Glasbena oddaja — 19.30 TV dnevnik — 20.00 TV drama — 21.40 Včeraj, danes, jutri —
22.00	Znanost — 22.45 Zabavno glasbena oddaja.
SREDA, 21. februarja: 16.00 TV dnevnik — 16.20 TV Koledar — 16.30 Zlata nit — 17.00 Košarka Zadar : Partizan
—	prenos •— 18.45 Dokumentarni film
—	19.30 TV dnevnik — 20.00 Prosta sreda — 21.30 Zabavno glasbena oddaja TV Ljubljana — 22.00 TV dnevnik.
ČETRTEK, 22. februarja: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Svetilnik — 18.15 Znanost — 18.45 Peščena ura — kviz —
19.30	TV dnevnik — 20.00 Kino oko
—	23.00 Poročila.
PETEK, 23. februarja: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik
—	17.45 Magnet — 18.15 Družbena tema — 18.45 Glasbena oddaja — 19.30 TV dnevnik — 20.00 V ospredju •—
21.00	Včeraj, danes, jutri — 21.20 Sodobniki — 22.10 Zabavno glasbena oddaja — 23.00 Simfonična glasba.
SOBOTA, 24. februarja: 14.45 Dunaj: Evropsko atlet, prvenstvo v dvorani — prenos — 18.10 Poročila — 18.15 Narodna glasba — 18.45 Dokumentarna oddaja — 19.30 TV dnevnik — 20.00 G. Puccini: La Boheme — II. del —
21.00	Poročila — 21.10 Feljton.
DEKLETA STROKOVNO GOSPODINJSKE ŠOLE V ŠENTRUPERTU
vabijo na
VESELO PRIREDITEV
ki bo na PUSTNO NEDELJO,
25. 2. 1979, ob 14. uri v Šentrupertu
Pridite in boste videli in slišali veselih in smešnih, da bo smeha!
NAROČILNICA
Naročam letni abonma za „Naš tednik“, za ceno 150.— šil.
(200,— din)
Ime:
Naslov:
Datum
Podpis
Naročniki „Našega tednika“ naj pošljejo naročilnico na naslov: Viktringer Ring 26, A-9020 Klagenfurt/Celovec. Naročniki iz Jugoslavije naj uporabijo naslov: ADIT-DSZ, 61000 Ljubljana, Gradišče 10.
^VVWWW/WWVVVVWAV.WVVW.W.SWJV>.SW.W.W.VVVV.S^W^V.W1/V.^%WJW^
Pred oltar je prišepal cerkovnik s kajfežem v roki. Ta cerkovnik je vlačil eno nogo tako čudno zdaleč za seboj, kakor da bi ne bila njegova; kljub temu se je sukal spretno in se ni spotaknil, kajti bil je posla vajen. Prižigal je svečo za svečo, meni pa se je zdelo, kakor da bi ne gorela nobena; plameni so bili mirni in mrzli, mrtvaško beli in brez inči. Cerkovnik je upihnil svečko na kajfežu ter je dolg in sključen odšepal v zakristijo.
Tiho so se odprla stranska cerkvena vrata, kakor da je bila pritisnila na kljuko trepetajoča roka plahega in zbeganega človeka, ki si še k Bogu samemu ne upa drugače kot 2 upognjeno glavo. Prikazala se je drobna, zgrbljena ženska, v dolgo črno ruto zvita. Njen obraz je bil tako bel, da se je svetil v mraku, kakor od čudežne notranje luči obžarjen. Res je bil nož gorja in bolečine zarezal pod očmi in po licih globoke struge solzam, ali spoznal sem takoj in strahoma, da ženska ni betežna starka, temveč da ji je komaj dvajset let. Za njo so prihajale druge, s počasnim, neokretnim, plazečim se korakom, sključenim životom, otrplimi, razjedenimi, splahnelimi lici, udrtimi, usehlimi °čmi, opaljenimi ustnicami; vse kakor da nosijo.silna bremena na šibkih, izmučenih plečih. In ni se dalo razločiti sedemdesetletne starke od nedoraslega dekletca.
V cerkev so prihajali otroci, s prav tistim plazečim se, utrujenim, omahujočim korakom, kakor so prihajale ženske, njih matere. Starikava je bila hoja, obrazi so bili sta-nkavi in starikavo je bilo tudi vedenje teh prezrelih, izkušenih, ocTzgodnjega spoznanja bolnih otrok. Njih lica so bila nabrekla, sivkaste polti, kakor da se je bila nabrala umazana voda pod napeto kožo; strahota in žalost pa so
bile te oči: ne v enem očesu ni bilo mladosti, ne v enem ni bilo veselja. Kakor da bi se zgrudili pod bremenom, vsak pod svojim, so pokleknili otroci za kamenito, stebri-často pregrajo pred velikim oltarjem ter nagnili glave prav do sklenjenih rok.
Začudil sem se, da moškega ni bilo v cerkev. Ko sem se začudil, se je prizibal skozi vrata postaren človek; to se pravi, imel je lase osivele in lica razorana, obrvi in brke pa čisto črne, tako da bi lahko mu bilo šestdeset in čez, lahko pa tudi šele dvajset let. Bil je kakor prelomljen v pasu; ob enem koraku je zagnal život vznak, da se je videlo belo v očesu, ob drugem pa ga je sunil daleč naprej; tako se je poganjal do najbližje klopi.
Koj za njim je prišel visok, slok, golobrad fant; še mahu ni imel na lepo vzbočeni zgornji ustnici in če bi ne bilo gub pod očmi in na čelu, bi mislil, da je še napol otrok. Stopal je z drobnimi, previdnimi, plahimi koraki, kakor po ozki, spolzki brvi čez naraslo vodo. Tresel se je po vsem telesu, potresaval in pocincaval je tudi z glavo, pomežika-val neprestano s temnimi očmi, tipal krog sebe z obema trepetajočima rokama; tako se je pritipal do klopi ter se tam globoko oddahnil, kakor odrešen pogube in smrti.
Še so prihajali. Prišel je oče, ki je klonil glavo globoko in gledal temno in mrko v tla; levi rokav mu je pomaho-val prazen ob životu, z desnico pa je vodil oslepelega sina, lepega mladeniča, ki je s praznimi očmi strmel kvišku. Ob dveh berglah je pritolkel in pridrsal čokat, plečat mož; nikamor se ni ozrl izpod košatih obrvi, njegov zagoreli, bradati obraz je bil priča otrplega trpljenja, okamenelega srda.
In še mnogo jih je prihajalo, brez števila, kakor da so vstajali iz grobov.
Na vseh obrazih pa, tako mnogoštevilnih in različnih, je bilo s trdim jeklom zapisano nekaj skupnega, čisto enakega: neugasljiv, neizbrisljiv spomin na neizmerno srčno bolest, na trpljenje in bolečino brez primere, na grozoto, ki ji ni imena, na krivico, ki vpije proti nebu in kliče po sodbi.
Zvonček ob zakristiji je tenko zapel in prikazal se je stari župnik v ornatu. Globoko sklonjen je počasi in trudno stopal proti oltarju; venec belih las se mu je vil ob sencih, tudi obraz je bil čisto bel in je razodeval globoko žalost.
Ko je stopil župnik pred oltar, so se oglasile orgle, njih glas pa je bil hripav in neubran, zvoki so se lovili in prevračali brez cilja. Ozrl sem se osupel; na visokem stolu pred orglami je sedel mladoleten učenec; izsušena, jetična lica je imel in udrte oči, iz katerih je gledal bledi glad. Na nizkem stolcu globoko zadaj je sedel v dve gube sključen mojster orglar; obraz, ob dlan naslonjen, mu je bil ves razdejan od velike bridkosti; pogledal sem bolj natanko tja in sem videl, da ima namesto nog dvoje štorov in da iz teh štorov mrtvo in trdo štrli dvoje lesenih kolcev.
S tresočim, bolnim glasom je molili župnik pred oltarjem, bučno in hripavo, brez radosti, brez vere so mu odgovarjale orgle na koru; njih molitev je bila zgolj beseda. Verniki so klečali globoko doli v hladnem somraku; in njih molitev se je trudna in težka vila od črnih tal proti stropu. Ta molitev je bila prošnja lačnih, ponižanih, v trpljenju umirajočih, bila je očitanje, hropeči vzdih bolnika, bila je zadnji, obupni klic.
„Kaj ni dovolj, kaj ni že čas, o Bog?“
(Dalje prihodnjič)
Železna Kapla: program...
(Nadaljevanje s 1. strani) spräche ist deutsch“. Z vztrajnostjo se je dalo le nekaj napraviti, danes slovenščina v občinski sobi ni več de'ežna zasmeha, tudi občinski nameščenci se je učijo. Od vseh frakcij se je slovenska najbolj zavzemala za domače majhne obrtnike — predvsem pri dodelitvi občinskih naročil. Slovenski mandatar končno je bil edini, ki je ob obisku zveznega predsednika Kirch-schlägerja v oficialnem delu ter pred radiom spregovoril o diskriminaciji manjšine. Po prvih — trdih — letih je s'ovenska frakcija končno priznana tudi na področjih izven sej. Tudi tam ima možnost za sooblikovanje komunalne politike.
Dr. Matevž Grilc je nato spregovoril o manjšinski politiki zadnjih let. Zakon o narodnih skupinah ni bil noben kompromis, kakor to skušajo trditi koroški in avstrijski politiki, temveč plod razgovora predsednika Heimatdiensta s predsednikom FPÖ, ki je potem plod tega razgovora spreje'a, nato sta ga sprejeli tudi SPÖ in ÖVP. Zakon o narodnih skupinah bo držal le tako dolgo, kakor dolgo se ga bosta držali večinski stranki in dokler ne bo prišla zahteva po ponovnem ugotavljanju. Od tega torej zavisi tudi odločitev pri volitvah. On, dr. Grilc, ne osporava zavednosti tistih Slovencev, ki kandidirajo na listah
večinskih strank, vendar se le-ti ne morejo boriti z isto svobodo (strankarska disciplina) za narodne interese in tudi ne morejo glasovati proti frakciji. Kar zadene gospodarstvo, izgleda, da je deželna SPÖ žrtvovala Lubasa za Rebrco, kajti podjunski spomenik Lubas ne kandidira več za deželni zbor in bo odrešen tudi v drugih funkcijah.
Slovenski občinski odbornik Lado Hajnžič, ki bo za naslednjo periodo prvi kandidat (na drugem mestu Franci Smrtnik), je nakazal nato nekaj programskih točk za bodoče delo. Dejal je, da bo poleg prizadevanja za obstoj rebrške tovarne treba posvetiti pozornost dvojezičnosti otroškega vrtca, socialnim cenam občinskih stanovanj, boriti se proti razprodaji zemljišč, za boljše možnosti sprejema radia in TV, izgradnjo telefonskega omrežja ter komunalnih storitev (pluženje), za dosledno dvojezičnost ter za uradovanje enkrat tedensko tudi zvečer. Kajti nihači — pendlerji — morajo mnogokrat vzeti pol ali cel dan prostega časa, da uredijo opravke na občini. Isto naj bi veljalo tudi za sodnijo.
Sledila je diskusija, v kateri je bilo nakazanih mnogo aspektov. Otroški vrtec je ležal in leži na srcu vsem. Obširen diskusijski prispevek o problemih mladine in športa bo našel odraz tudi v programu EL Železna Kapla.
Občina Suha: proračun brez vsakih presenečenj
Prejšnji teden so v suški občini soglasno sklenili proračun 1979 v znesku 4,040.200,— šilingov. Pozitivno je, da izdatki ne presegajo dohodkov, drugače pa ni kakšnih posebnih presenečenj, kakor je pač značilno za občino, ki nima gospodarske moči.
Nekateri odborniki sploh niso kazali veliko pripravljenosti za proračunsko debato, kakor jo je zahteval tudi občinski odbornik Janez Ko'ter, zastopnik Krščanske volilne skupnosti. Eden je celo dejal, da dobi isto sejnino, ali cela stvar zdaj traja pol ure ali dve uri. Tak odnos mandatarja do občinskih zadev seveda tudi marsikaj pove ...
Tu in tam so postavke višje od lanskih. Tako bo letos društvom na razpolago 8000.— (lani 3000.—) šilingov, a tudi društev je vmes že več. Čeprav je Kolter opozoril, da
kulturno društvo „Drava“ večkrat organizira kulturne prireditve, je bilo na občinski seji slišati, češ da o tem ničesar ni zaznati. Je pač treba prireditev tudi obiskati, je bil Kolterjev odgovor.
Rdečemu križu so v namen modernizacije velikovške centrale odobrili štiri tisoč (lani dva) podpore. Za občinske ceste nameravajo letos potrošiti domala 300.000,— šilingov. 15.000.— šilingov je rezerviranih za nabavo tabel z dobrodošlico ob vpadnih cestah občine. Ali bodo dvojezične, še ni jasno.
Pluženje snega naj bi občina organizirala po določenem načrtu, kakor to delajo drugod, je predlagal Janez Kolter, kajti sedanja praksa nekatere občane očitno zapostavlja.
ČESTITAMO!
Zakonsko zvestobo sta si za večno obljubila v soboto na Suhi učiteljica Rozvita Kolter in študent Janko Kumer — Črče-jev na Blatu. Oba sta se spoznala že v gimnaziji, kamor so ju poslali njuni zavedni starši. Ženin in nevesta izhajata iz družin dolgoletnih slovenskih občinskih odbornikov. Da spoštujeta in ljubita materin jezik, sta dokazala tudi na matičnem uradu na Suhi, kjer ju je matičar poročil v slovenščini. Sicer nekateri trdijo, da je zaradi njune zahteve šel domači matičar — župan Skubl — nepričakovano na dopust, vendar je pomoč dokazala,
NAš TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 200.— din za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2. 9065 Žrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
da so se tudi drugi že lepo naučili slovenščine.
V farni cerkvi sta pred župnikom Ivanom Olipom ponovila zaprisego in se nato z ogromnim številom svatov šo poveselila pozno v noč. Za prijetno razpoloženje je nenavsezadnje poskrbel tudi ansambel Valovi, ki je nastopil prvič na Koroškem in se takoj vigral v srca svatov in oknarjev. številnim čestitkam se pridružujeta tudi NSKS in uredništvo NT!
Namizni tenis: Selani postali prvak
Prvo koroško slovensko moštveno prvenstvo v namiznem tenisu so zaključili prejšnjo nede'jo z zadnjim kolom, katero se je tokrat vršilo za skupini A in B v telovadnici Slovenske gimnazije v Celovcu.
Na žalost se tega zadnjega srečanja igralci iz Žvabeka niso odzvali, a tudi igralcev iz Bilčovsa in Slovenske gimnazije ni bilo; kar je skoraj nerazumljivo in tudi ne docela športno.
Šele na tem srečanju je padla odločitev za skupino A in kdo bo slovenski moštveni prvak: DSG Sele I ali Sele II. Sele II so s postavo Travnik Nanti, Marti Oraže in Užnik Andreja imele v svojih vrstah kar tri koroške prvake. V začetku so vodili z 1 :0. Nato pa je priš'o do odločilne tekme med Oraže Mirkom in Travnik Nantijem, katero je — po dramatični in napeti tekmi do konca — zmagal Oraže Mirko v tretjem nizu s 26 :24. Po
Zadnjo nedeljo, 11. februarja, so se borili na šentjanških Rutah spet tekmovalci iz Koroške, Slovenije, Štajerske in Dunaja za fis-točke. 179 tekmovalcev je našlo kljub neprijaznemu vremenu dobro pripravljeno progo za dva teka veleslaloma. Tukaj se je treba zahvaliti vsem, ki so pomagali pri organiziranju te prireditve. Saj je šentjan-ško športno društvo že znano za svoje res izvrstno pripravljene tekme. Odmev tega dela se vidi tudi v tem, da pridejo po šentjan-ške sodnike tudi iz drugih športnih društev.
Vratca za prvi tek je postavil Hanzi Gabriel, za drugi tek pa Han-zi Pšajder.
V obeh tekih je prevozila progo v najboljšem času Andreja Schweighofer, pri moških je v prvem teku imel najboljši čas tekmovalec jugoslovanskega b-kadra Andrej Stefanovič iz Raven na Koroškem. Časna prednost iz I. teka je zadostovala za prvo mesto. Drugo mesto je zasedel Wolfgang Solle iz Šmohorja. Mnogo tekmovalcev domačega društva ni doseglo cilja. Najboljši od Šentjanžanov je bil
tej tekmi pa je Nanti malo resigni-ral in tako izgubil tudi tekmo proti Oraže Zdravku. Tako je prvo moštvo iz Sel, ki je tokrat prvič nastopalo s tremi igralci, pri tej odločilni tekmi g'adko zmagalo s 6:2 in tako s 15 točkami postalo slovenski moštveni prvak 1978. Drugo mesto pa so zasedle Sele II s 13 točkami pred Bilčovsem s 4 točkami.
V	B skupini pa je zmagala — in s tem dosegla vstop v A skupino — ekipa iz Obirskega z 12 točkami pred igralci Dijaškega doma, ki so dosegli 8 točk, ter Žvabekom I s 4 točkami.
Najboljši igralec A skupine in sicer s 13 zmagami in enim samim porazom je postal Mirko Oraže, pred Martijo Oraže, ki je dosegla 4 zmage in 5 porazov; tretja pa je bila Užnik Andreja z 2 :7.
V	skupini B pa so se za prvo mesto borili kar trije igralci. Imeli so vsi samo en poraz. A Haderlap
tokrat Erih Užnik, pri ženskah pa Elizabeta Hedenik.
Pri tej priložnosti je tudi treba omeniti uspehe šentjanških tekmovalcev pri drugih smučarskih tekmah. Pred kratkim je pri Božanskem prvenstvu dosegla Elizabeta Hedenik prvo mesto in naslov ro-žanske prvakinje 1979. Najuspešnejše moštvo pri tem tekmovanju pa je bilo DSG-Se'e. Janko Otto-witz pa je zmagal v slalomu za „Tauernpokal“ športnega društva Kostanje.
Omeniti je tudi še treba, da so se vršile šolske smučarske tekme za okraj Celovec-dežela na šentjanških Rutah. Tomaž Moschitz, član športnega društva Šentjanž, je zasedel v skupini fantje II prvo mesto.
Tako vidimo, da so tekmovalci ŠD Šentjanž do sedaj dosegli prav lepe uspehe. Prihodnjo nedeljo se bo na Rutah vršilo društveno prvenstvo.
Vabljeni so vsi člani in tudi „bodoči“ člani! Tekma se začne ob 13.30.
M. T.
Stanko je imel srečo, da je večkrat igral, in je tako dosegel 11 zmag. Drugi pa je postal Ojster Hanzi, ki je dosegel 10 zmag, tretji pa Po-lanšek Justin s 6 zmagami.
Končna lestvica:
A	skupina:		
1.	DSG Sele I	47:11	15 točk
2.	DSG Sele II	41:18	13 točk
3.	Bilčovs	17:18	4 točke
4.	DSG Sele lil	12:29	2 točki
5.	Slov. gimnazija	7:37	2 točki
B	skupina:		
1.	Obir	30: 7	12 točk
2.	Dijaški dom	30:12	8 točk
3.	Žvabek I	13:24	4 točke
4.	Žvabek II	0:36	0 točk
	Iran	a ■ ■	
	(Nadaljevanje	z 2. strani)	
puščati politični sodelavci. Menda je sedaj v zaporu. Khomeinijev ministrski predsednik Bazargan — prijatelj Bahtiara — je medtem zamenjal vodstvo pri vojski ter policiji; zloglasno tajno policijo Savak je že odpravil Bahtiar.
V osta'em izgleda, da se življenje v Iranu normalizira — samo Američani ter Židje niso na varnem pred „maščevanjem“. Šiitski voditelj Khomeini je dejal, da sam ne bo prevzel v novi vladi „Islamske republike Irana“ nobene funkcije, vendar hoče čuvati nad tem, da bo vladni program docela odgovarjal koranu — med drugim bi to pomenilo tudi zaostritev kazenskega zakonika — odguba roke za tatove, kamnanje za zakono'om. Khomeini je pustil preko radia vedno znova pozivati, naj njegovi pristaši oddajo orožje oz. naj ga vrnejo in ne poravnajo privatnih računov z njimi. Potem ko je izgledalo, da sprva niso sledili temu pozivu, se je to potem le zgodilo, saj so grozile neubogljivim hude kazni. Ocene o številu žrtev, ki jih je zahtevalo to prvo dejanje „islamske revolucije“, gredo narazen. Verjetno je med 600 in 700 ljudi izgubilo pri njej življenje, še enkrat toliko pa bilo ranjenih.
Gospodarstvo:	mnogo koncer-
nov je investiralo v Iranu, med drugim tudi avstrijske firme. Tiste, ki so gradile komunalne projekte kakor elektrarne, bodo verjetno mogle dokončati dela; druge pa, ki so priš'e do svojih naročil zaradi ša-hovih ambicij, pa bodo gledale skozi prste. Že Bahtiar je storniral veliko naročilo ameriškega orožja...
RADIO CELOVEC
SLOVENSKE ODMJE
NEDELJA, 18. FEBRUARJA:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo. PONEDELJEK, 19. FEBRUARJA:
14.10—15.00	Celovški radijski
dnevnik — Solisti — pevci — Pravni nasveti za vsakogar (Dr. Apov-nik).
TOREK, 20. FEBRUARJA:
09.30—10.00 Za našo vas.
14.10—15.00	Celovški	radijski
dnevnik — Šport — Otroci, poslušajte!
SREDA, 21. FEBRUARJA:
14.10—15.00	Celovški	radijski
dnevnik — Ljudske pesmi in viže
—	Cerkev in svet.
ČETRTEK, 22. FEBRUARJA:
14.10—15.00	Celovški	radijski
dnevnik — Družinski magazin. PETEK, 23. FEBRUARJA:
14.10.—15.00	Celovški	radijski
dnevnik — Domača imena... — Veselo naokrog.
SOBOTA, 24. FEBRUARJA:
09.45—10.30 Od pesmi do pesmi
—	od srca do srca.
____ZVEZNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE V CELOVCU
Objava
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1.	Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1979/80 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 12. do 28. 2. 1979, ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
2.	Pravočasno prijavljeni učenci, ki bodo ob koncu šolskega leta 1978/79 po oceni ljudskošolske konference sposobni za vstop v prvo vrsto glavne šole (ERSTER KLASSENZUG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita.
3.	Prijavljeni učenci, ki ne bi dosegli tako dobre ocene, bi morali delati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodila sposobnost učenca, bo treba otroka prijaviti v prvi polovici junija 1979. Sprejemni izpiti bodo v petek, 6. julija 1979.
4.	Konec maja 1979 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh vseh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oziroma o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
5.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
6.	Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z ravnateljem.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski
pisarni ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za
Slovence, Ebentaler Straße 14, 9020 Klagenfurt/Celovec.
RAVNATELJ:
dr. Reginald Vospernik, I. r.
Šentjanž v Rožu: mednarodna smučarska tekma