Murska Sobota, 30. decembra 1999, leto LI, št. 52, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT KMETIJSTVO, str. 7 AKTUALNO DOMA, str. 3 Koliko predikatnih vin bodo ponudili Pomurci Na mostu za avtocesto se je premaknilo Silvestrovanja na prostem Čeravno so se za letošnje Silvestrovo napovedovale množične selitve zavoljo dramatičnega prestopa v novo tisočletje, kaže, da bodo ljudje povečini ostali doma ako so se odločili tudi Pomurci, ki bodo novo leto praznovali v krogu najbližjih. Med njimi bo gotovo precej takih, ki se bodo vsaj za kratek čas odpravili slavit na prosto, med ljudi. Že nekaj let zapored pripravlja-j° v Murski Soboti silvestrovanje na Prostem, letos pa so se programa za najdaljšo noč lotili še bolj skrbno. V ta namen so že pred časom lepo okrasili mesto. Tradicionalno silvestrovanje se bo začelo °b 20. uri, trajalo pa naj bi do zgodnjih jutranjih ur. Sobočani in okoličani bodo pod zvezdami silvestrovali ob osrednjem prireditvenem odru na Trgu zmage, za kar je rezervirano parkirišče pred Po-mursko banko. Za zabavo bo skr-bel ansambel Arizona. Ob preho-du v leto 2000 jih bo nagovoril župan Anton Slavic. Vsi, ki bodo Prišli pravočasno, bodo lahko brez-Plačno nazdravili s šampanjcem. 5oboško nebo bo ob tej priložnosti ožaril tudi velik ognjemet. Istočasno se bodo na prostoru Pad galerijo in tržnico gnetli mla-11 za katere bosta igrala ansambla ^alter brani Sarajevo in Spoons. ■)°stinska ponudba bo v rokah po-jetja Zvezda - Diana. V Gornji adgoni bo silvestrovanje na pro-em na tržnici za kulturnim do-P°m. Na ploščadi pred Marketom * bodo ves dan zvrstile prireditve 4 otroke, proti večeru za mlade, ‘Večer pa bodo izvedli program °d naslovom »2000 penin za leto rnarles maribor d.o.o. 2000«. Po nagovoru župana Mihe Vodenika bo opolnoči ognjemet. Za pijačo bodo poskrbeli vinogradniki, za jedačo pa podjetje MIR. V bližnjih Radencih bodo letos prvič pripravili silvestrovanje na avtobusni postaji. Ob zabavnem programu pripravljajo tudi ognjemet. Tudi v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici bo veselo, saj turistično društvo organizira silvestrovanje na trgu Videm v občinskem središču. V Lendavi bo silvestrovanje na prostem pri Pomurski banki v Mlinski ulici. Organizator prireditve bo Bar West iz Pinc. Igral bo ansambel Stari prijatelji, nastopil bo humorist, na koncu pa bo še ognjemet. Pred kulturnim domom v Dobrovniku bodo opolnoči slovesno proslavili prehod v leto 2000. Veselo bo tudi na Glavnem trgu v Ljutomeru, kjer bo turistična organizacija Prlekija pripravila silvestrovanje z ognjemetom. Manjkalo ne bo tudi glasbe, pijače in jedače. Zvedeli smo, da bodo pripravili silvestrovanja na prostem z ognjemetom tudi pred gostiščem Kuhar v Moravskih Toplicah, pred občinsko stavbo v Beltincih, pred občinsko zgradbo v Veliki Polani in pri vaški dvorani v Gornjih Pe-trovcih. Podobne prireditve, vendar brez ognjemeta, pa bodo še v parku na Cankovi, pri gasilskem domu v Odrancih, v središču Grada, pred občinsko zgradbo v Turnišču in drugje, kjer bodo prehod v leto 2000 proslavili v dvoranah. Povsod pa bo nadvse živahno, saj bodo ljudje bučno pričakali novo leto 2000, ki ga označujejo za prehod v tretje tisočletje. MILAN JERŠE ■ Naj se vam v letu 2000 uresničijo vse želje, vam želijo vestnikovci Zabodel ga je s kuhinjskim nožem Umor na Ivanjskem Vrhu Osumljenec je imel tudi pištolo red tremi leti je umrla Barbara Bratkovič z Ivanjskega Vrha 11 v občini Gornja Rdgona in potem je premoženje (hišica in nekaj zemlje) prešlo v posest preužitkarice zdaj 57-Ietne Barbare Kranjc, ki je prej živela v Maribora, a sta se z zunajzakonskim partnerjem zdaj 63-letnim upokojencem Janezom Gabrovcem preselila na novi dom na Ivanjski Vrh. Barbara Kranjec je imela tri sinove in dve hčerki, a so vsi ostali v Mariboru, na Ivanjski Vrh pa so prišli le tu in tam na obisk. Z materinim prijateljem Janezom Gabrovcem so se še kar razumeli. Večkrat pa se je Janez Gabrovec sporekel z 38-letnim Stojanom Žunkom, sinom svoje zunajzakonske partnerice Barbare Kranjc, ki je ostal brez redne zaposlitve, povrh pa se je razšel še z ženo, s katero ima 15-letnega sina, ki pa živi pri materi. Barbara Kranjc nam je včeraj (v sredo) zjutraj povedala: »Sin Stojan seje proti večeru vrnil domov z obiska pri sosedovih. Že prej sva se dogovorila, da bova zvečer kartala. Janez Gabrovec pa je bil v tistem času v sobi in je popravljal antenski kabel. Okrog 20. ure sem odšla v klet po liter vina. Ko pa sem se vrnila v kuhinjo, sem našla v krvi Marija Kranjc je pokazala jedilni kotiček v kuhinji, kjer je našla potem, ko se je vrnila z vinom iz kleti, mrtvega sina Stojana. Morilec je imel tudi pištolo. Hiša na Ivanjskem Vrhu, v kateri sta živela Janez Gabrovec in Barbara Kranjc, zadnjih nekaj mesecev pa tudi njem sin Stojan. Je moral umreti, ker je bil »nadštevilen«? na tleh ležečega sina. Seveda sem takoj vedela, da ga je zabodel Janez. Ta je potem celo izjavil: .Naredil sem, kar sem nameraval, drugo pa naj naredijo reševalci.’ Potem sem seveda poklicala policijo in reševalce, a ni bilo pomoči: sin Stojan je izkrvavel.« Tragična zgodba za pobožič-ni in prednovoletni čas. Očitno je, da se je med Janezom Gabrovcem, rojenim menda v Andren-cih, in Stojanom Žunkom »dol- go kuhalo« in naposled je kri zavrela. Osumljenec je svojo žrtev zabodel s 24 centimetrov dolgim kuhinjskim nožem, katerega rezilo je bilo dolgo 14,5 centimetra, široko pa 3,5 centimetra. Ker je imel morilec desno roko v mavcu, je zamahnil z nožem, ki ga je imel v levi roki. Za »vsak slučaj« pa je imel pripravljeno (na omari v spalnici) tudi pištolo. Besedilo in foto: Š. SOBOČAN ■ AKTUALNO OKOLI NAS 30. december 1999, VESTNIK, 30. december 1999 AKTUALNO DOMA 3 K o se je novo leto čedalje hitreje približevalo, so se ljudje v pokrajini ob Muri vedno pogosteje spraševali, kdaj bo DARS vendarle začel z obljubljeno gradnjo mostu; začetek naj bi ponazarjal prvi poskusni pilot, na osnovi katerega bi dobili potrebne geološke in druge podatke. V ponedeljek so nam iz službe za odnose z javnostmi sporočili, da je Božič držal besedo in da bo to, kar je obljubil, tudi izpolnil. Pri tem so imeli v mislih seveda predsednika uprave Darsa >n ne pravkar minuli krščanski praznik. Poskusni pilot naj bi začeli zabijati 29. decembra, od 21. do 28. decembra pa so bili na gradbišču na levem bregu reke Mure (med Krogom in Malimi Bakovci) delavci in stroji gradbenega Podjetja POMGRAD iz Murske Sobote. Pripravljali so dovozno cesto v dolžini 660 metrov, nekaj poti poteka po dosedanji ob-murski poti, nekaj pa so je morali speljati na novo. Vrednost opravljenega dela gradnje dovozne ceste je 3,7 mio SIT, za ureditev Platoja, na katerem bodo postavili pilot, pa bodo prejeli 4,2 mio SIT. Sedaj bo z delom začel Geo-Projekt iz Ljubljane, ki naj bi s poskusnim pilotom pridobil potrebne podatke za dokončno izdelavo načrtov in postavitev cene mostu. Žal še vedno ne more- Kartica zdravstvenega zavarovanja Naš novi dokument Kartice bodo kot vrednostna pisma izročali pismonoše -lahko tudi družinskim članom Po novem letu bodo tudi Pomurci začeli prejemati kartico zdravstvenega zavarovanja. Prejeli jo bodo po pošti kot vrednostno pismo in zaradi raznašanja po abecednem vrstnem redu naj bi jo hkrati prejeli vsi družinski člani. Pošiljka je ovrednotena na manj kot Petdeset tisoč tolarjev, zato jo bo poštar lahko izročil tudi ožjemu družinskemu članu in bo s tem prihranjeno, da bi zavarovanci zaradi svoje odsotnosti morali prihajati po pošiljko na pošto. Sicer pa bo zavarovanca, za katerega nihče ne bo sprejel vrednostnega pisma, na domači Pošti kartica čakala petnajst dni in šele potem jo bodo vrnili po-šiljatelju. V primeru, da zavarovanec kartice ne bo prejel, se mora po 20. januarju oglasiti na najbližji izpostavi ZZZS-ja, kjer bodo ugotovili, ali je za zavarovanca kartica že bila prevzeta ali ne. Vse dodatne informa-c'je pa bodo lahko dobili tudi na brezplačni telefonski številki 080 10 04 ali na sedežu murskosoboške enote ZZZS-ja (telefon 36 511). Na murskosoboški enoti ŽŽZS-ja so v dveh letih našteli tudi okoli devetsto zavarovancev, ki se dve leti niso odzvali prav na nobeno vabilo. Tem zaenkrat kar-zdravstvenega zavarovanja ne bodo pošiljali, saj tudi nimajo Urejenega zdravstvenega zavaro-Vanja. Tistim pa, ki kartice ne bodo hoteli sprejeti, je v drugo ne bodo pošiljali, ampak jo bodo Zdržali na Zavodu ter jim jo *Zročili, ko bodo zanjo zaprosili. Spreminjanje podatkov na kartici Zdravstvena kartica vsebuje v'dne in nevidne podatke. V pri-spreminjanja vidnih poda-^ov (ime> priimek in datum roj-stva) - pogosteje bo prihajalo do sptememb priimka -, bo ZZZS za Zavarovanca naročil novo kartico Nravstvenega zavarovanja in ta IZHAJA OB ČETRTKIH. Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik) Ludvik (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažič Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarii) Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehn ^ urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). (tehnična Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13 tel št ■ ni 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika) Venera (trteni^ 33 015, št. telefaksa 32 1/5. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo n! ročnina za tribmesece je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno za do lovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v koinnrtat PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana- ^lOp-f^nn Jek°či račun pri Agenciji RS za........ T|sk:Podiet' 01 ^2'5049512. Izhaja ob četrtkih, točko usPosabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skfaa,. E ^tronsk,5' c ?na Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. u a Posta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Božič držal besedo Tik pred zdajci: poskusni pilot V sredo, 29. decembra, začeli vrtati in postavljati prvi poskusni pilot za gradnjo avtocestnega mostu čez reko Muro Pomgradovi delavci so v dobrem tednu zgradili 660 metrov dovozne poti, delavci Geoprojekta pa naj bi v teh dneh zabili poskusni pilot. Upajmo, da jim ne bo izgovor za ponovno zamudo »kraja na gradbišču«, saj je neznani storilec vlomil v notranjost zabojnika in odnesel električno brusilko, dva akumulatorja in električni kabel. jo bo dobil v sedmih dneh. Nevidne podatke, ki so zapisani v čipu kartice, med katerimi je tudi kraj bivanja, pa bodo lahko spreminjali z vnašanjem podatkov na kartico na enotah ZZZS. Za zaposlene morajo vse spremembe (zaposlitev, upokojitev, sprememba kraja bivanja ...) javljati zavezanci za prispevek (delodajalci) na predpisanem obrazcu M. Tako kot doslej, pa si zavarovanec še naprej prosto izbira osebnega zdravnika, slednji pa to vpiše na kartico zavarovanca ter izbiro sporoči enoti ZZZS-ja. Do konca septembra bo potrebno imeti ob kartici zdravstvenega zavarovanja še staro zdravstveno izkaznico Razdeljevanje kartic in uva janje kartičnega sistema bo v Sloveniji potekalo postopoma, najpozneje v Ljubljani in Mariboru, zato bo v prehodnem obdobju potrebno imeti ob obisku zdravstvene ustanove oba dokumenta, tako kartico kot zdravstveno izkaznico, zato bo še nekaj časa najbolj priročno kartico priložiti k zdravstveni izkaznici, pozneje pa jo shranjevati pri drugih osebnih dokumentih in karticah. Potrjevanje kartic na samopostrežnih terminalih Doslej je bilo potrebno potrjevati zdravstvene izkaznice enkrat na mesec bodisi pri delodajalcu ali na ZZZS-ju. Po uvedbi kartice pa jo bo mogoče potrjevali pri samopostrežnih terminalih, in sicer upokojenci, otroci do osemnajstega leta starosti in študentje enkrat letno, drugi zavarovanci pa enkrat na tri mesece. In če bo zavarovanec prišel k zdravniku brez (potrjene) kartice? primeru, da mu je potrebna nujna medicinska pomoč, jo bolnik mora dobiti, zdravstveno zavarovanje pa se ugotavlja šele potem. V drugem primeru pa bo potrebno priti do najbližjega samopostrežnega terminala in kartico potrditi. Samopostrežni terminali so v naslednjih objektih: Območna enote ZZZS Murska Sobota, Adriatic - PE M. Sobota, Splošna bolnišnica Murska Sobota (Rakičan), zdravstveni domovi Lendava, Murska Sobota, Ljutomer, Gornja Radgona, zdravstvene postaje Grad, Gornji Petrovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Črenšovci, Prosenjakovci, Beltinci, ambulanta Cankova in v Muri. Potrjevanje kartic bo mogoče vsak dan med 6. in 22. uro. Kdaj terminal kartice ne bo potrdil? Kartice terminal ne bo potrdil zavarovancu, ki nima urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja, če je kartica napačna, ponarejena ali poškodovana ali v primeru motenj v omrežju ali okvare terminala. Na kartici zaenkrat ne bo podatkov o prostovoljnem zavarovanju pri zavarovalnici Adriatic Kartica zdravstvenega zavarovanja je nacionalni projekt in bo zajel vse prostovoljne zdravstvene zavarovalnice, ki bodo to želele. Zavarovanci bodo lahko pri samopostrežnih terminalih potrjevali tudi podatke o prostovoljnem zavarovanju, vendar so na kartico zaenkrat vpisani le podatki o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju Vzajemne, ne pa še zavarovalnice Adriatic. Te naj bi vnašali v naslednjem letu. Izgubo kartice je potrebno prijaviti pri enoti ZZZS-ja Zavarovanec, ki je kartico izgubil, mora to prijaviti na najbližji izpostavi ZZZS-ja, kjer bodo kartico uvrstili na seznam neveljavnih kartic. Naročili bodo izdelavo nove kartice, za ta čas pa bo zavarovanec prejel potrdilo, s katerim bo uveljavljal pravice do zdravstvenega zavarovanja. V primeru izgube in poškodbe kartice nosi stroške izdelave nove zavarovanec. MHi mo izvedeti, kateri idejni projekt bo pri tem upoštevan - Prekmurci in Prleki se ne bi radi poslovili od »harfe«, vendar pa se lahko zgodi, da bo ta projekt predrag (za Prekmurje). V predlogu začasnega finančnega načrta naj bi v letu 2000 Dars na javnem razpisu izbral tuje banke, pri katerih bi najeli posojilo za gradnjo odsekov avtoceste Vučja vas-Beltinci in Pe-snica-Slivnica v višini 2,8 mrd SIT. Skupna vrednost prekmur I Zadnje čase smo ga zelo malo videli na njegovem starem, spoštovanja vrednem kolesu. Pred meseci je nesrečno padel in jo sicer odnesel brez težjih posledic, vendar potem, ko mu je umrl brat Janči - tega je zdaj dobro leto -, ni bil več taisti Joužek Kociper, kakršnega smo poznali kot nekakšen zaščitni znak legendarne Bande Kociper - Baranja in tudi beltinske folklore. Dokler bo Joužek lahko stal ob basu, bomo plesali tudi mi, smo zmeraj rekli. Pa nas je Joužek prekašal za kar nekaj generacij, vsi smo tako ali drugače nehali prej... Zdaj je tudi on omagal. Nikoli ne bi verjel, da je lahko bolan ali nemočen. Le še nekaj dni mu je manjkalo do okroglih petindevetdesetih let, ko bi spet rekel: »No, pa ste me H nej pozabili...« Tako kot vedno, bi ga spet obiskali s čestitko, vsi, ki smo se kaj družili z njim: muzikanti Marko bande in drugi, folkloristi, Vla-dek, s katerim je prepotoval pol sveta, pa radijci, dolgoletni sodelavci iz beltinskega kuda ... Zdaj se bomo zbrali le ob njegovem spominu. J. »Mene vsi radi majo Neverjetna življenjska sila je bila v tem človeku, rojenem iz trde prekmurske zemlje, ki ji je bil zapisan v vsem svojem vsakdanjem in muzikantskem življenju. Kot najstarejši otrok v številni družini je moral biti seveda dedni naslednik domače dokaj trdne kmetije, kjer je vse življenje puščal znoj in žulje svojega visokoraslega telesa, ki smo ga najbolj poznali ob kontrabasu, za katerim je stal tudi po tri dni in noči, če je bilo treba zaigrati na gostiji, promociji, veselici ali folklornem nastopu kdo ve kod in kje. Osem desetletij mu je bila glasba sprostitev za trdi vsakdan, otežen poleg vsega še z neizprosno družinsko usodo, saj je daleč preživel bolno ženo, dolga leta priklenjeno na posteljo, pa svoja dva sina, ki jima zdravje ni bilo dano. Zadnja leta je bival pri hčerki v Gančanih, a njegovo krepko postavo je bilo še zmeraj vsakodnevno videti na kolesu v Beltincih, v Murski Soboti in še kje v pokrajini ob Muri. Prirojen čut za gospodarnost, ki ga ima lahko le človek minulih časov, zvesto navezan na zemljo, žilavost, porojena iz vsakdanjega trdega dela na kmetiji, iskriv smisel za humor, ki ga muzikant vsake sorte pač mora imeti, in brezmejno spoštovanje »bajsa« in »mužike«, ki so jo gojili Kocipri skozi več rodov - vse to je vplivalo na Joužekov značaj, predvsem pa na značilno potrpežjivost, s katero je stoično prenašal vse napore dolgotrajnih nastopov, celonočnih »vračanj« in potovanj skozi tisoče kilometrov v največkrat skrajno nemogočih razmerah, kajti moralo se je pač »šparati«... Če je bil Janči prvi mož, Miška »stroka« legendarne bande, je bil Joužek njena maskota. Šele zdaj, ko bo njegovo gomilo pokril sneg na beltinskem pokopališču, bo Kociprova banda postala zgodovina. »Jes vas vse rad man. Pa mene, kamakoli priden, vsi radi majo...« Vse na svetuje minljivo, prej ali slej. Ljudje, kakršen je bil Kociprov Joužek, pa so neponovljivi. Zato bomo Beltinčani toliko dlje hranili spomin nanj. Hvala vam, Joužek! Milan Zrinski ■ V sko-prleškega odseka, v katerega spada tudi gradnja avtocestnega mostu, je 24,9 mrd SIT. Vrednost del, ki jih bodo opravili na tem odseku v prihodnjem letu, pa je 3,7 mrd SIT. Začetek del na gradbišču avtoceste in mostu čez reko Muro je vsekakor dogodek, ki bi ga morali proslaviti tako Prekmurci in Prleki kakor tudi delavci Darsa -če seveda z deli mislijo resno. BERNARDA B. PEČEK FOTO: NATAŠA JUHNOV ■ »> LOKALNA SCENA 30. december 1999, vesink Vrtec v Ižakovcih bo! b upoštevanju dopisa Krajevne skupnosti Ižakovci, ki je po svojih zmožnostih in pristojnostih pripravljena prispevati denar, so se v beltinski občini odločili, da začnejo graditi kombiniran oddelek vrtca v Ižakovcih. Tako so se odločili na osnovi analize trenutne zasedenosti v vrtcih in možnih ukrepov. Že na 11. seji občinskega sveta so namreč sprejeli sklep, da se za nakup in montažo manjkajočih oken in vrat na vaško-gasilskem domu in prizidku vrtca v Ižakovcih nameni 30 odstotkov sredstev. V tem primeru gre za denar, namenjen za sofinanciranje programov krajevnih skupnosti, ki bo vključen v občinski rebalans. Ker gre za investicijo, vredno okrog 20 milijonov tolarjev, mora beltinska občinska uprava poskrbeti za objavo javnega razpisa. Zanimivo je, da bo ižakovski vrtec brez kuhinje, saj bodo hrano vozili od drugod. Sicer pa v Ižakovcih že približno 15 let apelirajo na odgovorne, da jim omogočijo gradnjo vrtca. Zato za zdaj ni dileme o gradnji vrtca, čeprav analize kažejo, da v beltinski občini obiskuje vrtce le 46 odstotkov otrok. [ Drugi ostajajo doma ali jih vozijo v podobne ustanove v Mursko Soboto ali drugam. Zato bodo v Krajevni skupnosti Ižakovci morali poskrbeti za to, da bodo starši bolj kot doslej zagotovili obiskovanje svojih otrok v vrtcu v domačem kraju. Do gradnje ižakovskega vrtca bo vsekakor prišlo, saj jih k temu sili tudi bližnja uvedba devetletne osnovne šole. Če se bo pozneje pokazalo, da bo otrok premalo, bodo omenjeni vrtec zaprli, preden ga bodo sploh odprli. S tem se bo spremenila njegova namembnost, o čemer bo seveda odločal beltinski občinski svet. Ta naj bi prevzel tudi pobudo, saj bo omenjeni vrtec last občine, ne pa krajevne skupnosti. M. JERŠEi Tam kraj Mure Tako so simbolično naslovili razstavo skupine blizu trideset dijakinj in dijakov tekstilne enote Srednje poklicne in tehniške šole M. Sobota, in sicer najrazličnejših, večinoma ročno izdelanih okrasnih izdelkov, kot so torbice, mošnjički, vzglavniki, odeje itd. Vse to so izdelovali v glavnem zunaj pouka tisti, ki so imeli voljo in smisel za ustvarjanje. Skoraj vsak se predstavlja z unikatnim izdelkom. Takšna je tudi spominska knjiga, ki so jo nastavili obiskovalcem razstave, saj so jo prav tako izdelali iz tekstila. V posebni vitrini pa se predstavlja s svojimi slikami na svilo tudi njihova mentorica, inženirka tekstilne tehnologije Alenka Kardoš. Tudi to je nekaj posebnega in zanimivega. Besedilo in foto: J. G. Domovi za starejše ljudi z novo vsebino V Dobrovniku Zbliževanja V središču je človek kupnost socialnih zavodov Slovenije, v katero so vključeni domovi za starejše ljudi, je pred kratkim predstavila Strateški razvojni program skupnosti. Vrednost dokumenta pa ni v tem, da je sodoben, ampak ker postavlja v središče človeka, stanovalca v domu in njegove potrebe. In ena prvih je ohranjanje in negovanje stika s svojci. Čeprav se je ostareli človek odločil, da gre v dom - naj bo to res prostovoljna odločitev in ne »oddaja« v dom -, to še ne pomeni, da se s tem svojcem odvzame ali se jih odreši skrbi. Še vedno je to lahko le skupna skrb, bogatejša v dopolnjevanju. »Boljše je, da svojci starostniku prej povedo, da razmišljajo o možnosti domskega var stva, kajti če mu to prikrivajo, in ko sam ugotovi, da mu lažejo, potem je občutek zavrženosti ali prevaranosti veliko hujši,« je povedala direktorica Doma starejših v Rakičanu Vijola Bertalanič. Starostniki, ki se skupaj s svojci pripravljajo na prihod v dom, se potem tudi lažje vživijo v novo okolje. »Za vključitev v dom pa je potrebno, da več naredimo tudi z naše strani,« je povedala sogovornica. Obisk na domu in pogovor s starostnikom, ki se pripravlja na dom, pogovor z njim o njegovih željah, potrebah je prvi korak zbliževanja in premagovanja pomislekov in bojazni. Socialna služba v rakičan-skem domu to dela že sedaj, v prihodnje pa se bodo temu navezovanju stikov še bolj posvetili. Ograje naj padejo Dom v Rakičanu želi postati odprt. Svojih vrat pa ne odpira le svojcem stanovalcev ter občasnim obiskovalcem, ampak želi preplesti medsebojne odnose tako, da bi padla ograja med »notranjim« in »zunanjim«. Skupine za samopomoč, ki delujejo v domu, so taka možnost, čeprav še vedno premalo zaživeta. Dobrodošli pa so obiski otrok in mladih, raznih skupin in organizacij pa tudi delo prostovoljcev - vse to namreč bogati znanstva in prijateljstva njihovih varovancev. Zasebnost tudi v starosti in bolezni Domovi za starejše naj bi postali po Strategiji centri z organizirano skrbjo za starejše ljudi v širši lokalni skupnosti, zato bodo svoje delo obogatili s tistimi programi dela, ki bodo namenjeni vsem starostnikom. To so lahko dnevni centri, občasno varstvo kot pomoč svojcem ob dopustih, za čas bolezni ali ob drugih pri ložnostih. Gre torej za uvajanje raznih oblik skrbi za starejše ljudi. »Mislim, da so slovenski domovi to sposobni organizirati, vendar je eden večjih problemov, ki ga vidim tudi pri nas, prezasedenost. Takoj ko bo mogoče, bomo zmanjšali število postelj. S tem bodo naši stanovalci pridobili več svojega prostora in individualnosti, čeprav tudi naše ministrstvo za socialne zadeve še vedno govori o tem, da je lahko v sobi več bolnikov skupaj,« je povedala sogovornica. Človeka pa zaradi bolezni in starosti ne bi smeli prikrajšati za zasebnost, njegov kotiček in možnost, da je včasih sam s svojimi tegobami, skrivnostmi pa tudi razvadami. Toliko bolj, ker bolezen pri starostnikih ne traja le teden ali dva, ampak je del njihovega vsakdana. Pomoč na domu - želena oblika varstva »Ena od regij, ki naj bi imela center za pomoč na domu starejšim ljudem, je tudi murskosoboška. To možnost smo mi že ponudili, vendar razen murskosoboške občine pri drugih ni bilo podpore. Mislim pa, da bodo prinesle potrebe tudi to obliko varstva,« je povedala Vijola Bertalanič. Organizirana pomoč pa bi bila zelo dobrodošla tudi svojcem, ki doma sami skrbijo za bolnika. MHI na kratko Radenci Višina ekonomske cene za storitve v okviru pomoči družini na domu bo poslej znašala 1.225 tolarjev na uro. Pri tem bodo upoštevali možnost delne ali celotne oprostitve plačila teh storitev tistim posameznikom, ki tega iz upravičenih razlogov ne bodo zmogli poravnati. M. J. N a zadnji seji občine Dobrovnik je občinski svet sprejel predlog odloka o varovanju virov pitne vode in imenoval komisije, ki jih je dolžan imeti po poslovniku in statutu. Člani komisije o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo so postali: Drago Be-dek, Ernest Preinšperger in Alojz Slepec, sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin: Jožef Bognar, Ernest Preinšperger, Alojz Slepec, Drago Bedek in Zdravko Horvat, odbora za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada: Albert Šantak, Jozsef Gaal, Ivan Zadravec in Tibor Vegi, štaba civilne zaščite: Evgen Varga, Albert Šlebič, Robert Somi, Štefan Holc-man in Anton Kološa, sveta ža varstvo najemnikov neprofitnih stanovanj: Franc Koša, Lea Podgorelec in Suzana Vrisk ter komisije za ugotavljanje škode po naravnih in drugi nesrečah: Miran Lovrin, Štefan H°' cman, Tomi Laslo, Albert Šlebič in Milan Berden. Komisije ne bodo stalne, ampak bodo na vpoklic-izbor članov pa je bil narejen tako, da le-ti prihajajo iz vseh treh vasi (Strehovci, Žitkovci, Dobrovnik) in iz vseh družbenih slojev. Soglasno je bil sprejet tudi dlog o ustanovitvi Humanitarnega sklada občine, kjer se bodo na enJ strani zbirala sredstva za pomoč Pn naravnih in drugih nesrečah, na d gi pa za izobraževanje oz. štipen ranje in sponzoriranje tistih, ki jo talent in znanje, ne pa tudi m°J nosti. Na ta sklep seje nanašaj® naslednji o financiranju polit® strank, saj je po zakonu občina o na financirati politične stranke g* na izide volitev. Čeprav je odlocl। o uporabi teh sredstev stvar in® odločitve, so se člani poHt> . strank iz občinskega sveta li, da bodo ta sredstva dali V. njeni humanitarni sklad. L še informacijo župana Mafjana ..g dinarja, da občina potihern raz o nakupu kombija, ki bi ga za uporabili večnamensko, kot nPr' prevoz šolskih otrok ter za fo^ $ 1 na bi in športna društva, odprlo P“ tudi novo delovno mesto šo Kombi bi lahko odplačali v dve^ tih. Sedaj občina za prevoz otr° šole daje milijon tolarjev. g Nadzorniodbor Občine Turnišče se je »zagrizel« v proračun Občinska seja na Tišini Kaj mora storiti župan? Preveč investicij Medtem so se nekatere stvari že spremenile - Kmetijska zadruga Turnišče naj osem let ne bi zaračunavala kmetom z območja turniške občine stroškov za zbirni center kmetijskih pridelkov? o svoje je najbrž zanimivo, da je predsednik nadzornega odbora turniške občine poslanec Državnega zbora R Slovenije Ciril Pucko. To funkcijo so mu zaupali v novem mandatu, minuli ponedeljek pa so svetniki dobili na vpogled prvo poročilo o izvrševanju občinskega proračuna z njegovim podpisom. V njem je tudi nekaj sklepov o tem, kaj mora storiti župan. P Člani nadzornega odbora sicer niso ugotovili nepravilnosti pri finančnem poslovanju občine, opozorili pa so na nekatere pomanjkljivosti. Tako so ugotovili, da občina še nima sprejetega odloka o pobiranju upravnih taks in v zvezi s tem so sprejeli sklep, da mora župan le-tega pripraviti v najkrajšem možnem času. Prav tako se mora župan dogovoriti z vodstvom podjetja Komunala Lendava za redno prenakazo-vanje najemnine za stanovanje v bloku Štefana Kovača v Turnišču, sicer naj občina uredi pobiranje najemnine kako drugače. V času, ko je nadzorni odbor pregledoval občinski proračun, še tudi ni bil uresničen sklep občinskega sveta o vzpostavitvi evidence dejanske ga stanja staleža plemenskih živali, kar je povezano s prihodki od prodaje plemenskih telic. No, ta sklep je medtem že uresničen in zadeva je tudi ustrezno urejena, sta pojasnila župan Jože Kocet in podžupan Franc Režonja. »Držati« pa se bo potrebno tudi sklepa, da morajo župan in zaposleni v občinski upravi od izdajateljev računov za gostinske storitve zahtevati ustrezne priloge (dobavnice). Občinska uprava mora tudi nemudoma pripraviti analizo stroškov oziroma ekonomskih cen bivanja otrok v otroškem vrtcu, občinski svet pa naj spremlja izvajanje naložbe za zgraditev zbirnega centra kmetijskih pridelkov v Turnišču (tehtnica in sušilnica za pšenico in koruzo) kakor tudi namensko porabo sredstev in uresničevanje pogodbenega določila, po katerem imajo kmetijski pridelovalci oz. kmetje z območja občine Turnišče brezplačno storitev. Zgraditev tega objekta je stala okrog 21 milijonov tolarjev (namesto predvidenih 14 milijonov), investitor pa je bila uradno Kmetijska zadruga Turnišče. Delež občine (skupaj s sredstvi države) znaša 10.280.000 tolarjev. Glede določila o brezplačnem koriščenju storitev kmetijskih pridelovalcev je občinski svet sklenil, naj to velja osem let. Vprašanje pa je, ali se bo Kmetijska zadruga Turnišče s tem sklepom strinjala, saj bodo imeli, kot je opozoril svetnik in tudi predsednik upravnega odbora zadruge Ladislav Seči, določene stroške, in če bodo morali prevzemati ter skladiščiti pšenico in koruzo brezplačno, bo nastala izguba. Najprej je bilo namreč dogovorjeno, da bo »brezplačnost« veljala le tri leta (zaradi 3-milijonskega vložka občine). O tem vprašanju bodo torej morali najti sporazumno rešitev. Mogoče je to polovični popust oz. plačilo za obdobje osmih let? JGI X JerovšekComputers priložnost za uspešno prihodnosti Zaradi širitve dejavnosti podjetja, odpiramo novo delovno mesto računalniškega serviserja v poslovalnici Murska Sobota Kaj pričakujemo od kandidatov? ► najmanj srednješolsko izobrazbo računalniške ali tehnične smeri ► poznavanje računalniške stroke in tehnologije PC ► znanje angleškega jezika ► vozniški izpit B-kategorije ► pripravljenost na dodatna izobraževanja in veselje do skupinskega dela in dela z ljudmi Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo. Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Jerovšek Computers d.o.o.. Kadrovska služba, Breznikova 17, 1230 Domžale ali po elektronski pošti: info@jerovsek.si Proračun občine v prvem branju - _ Predlog za program investicij v letu20^ vetniki so se tokrat odločili, da spremenijo sklep s prejšW®| kjer so namenili za financiranje političnih strank 35 glas. Vladna služba za lokalno samoupravo jim je sveto SIT za glas, kar so tišinski svetniki tudi upoštevali. Obravnavali so osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Tišina, kjer je Hašaj menil, da še vedno nimajo postavljenih pravih kriterijev, ki pa jih bodo morali v čistopisu upoštevati. Pri prvi obravnavi proračuna za leto 2000 je Buček menil, da bo potrebno skrčiti nekatere programe in ta sredstva nameniti za investicije. Hašaj je poudaril, da je proračun preveč potrošniško naravnan, saj je preveč sredstev namenjenih za delo v občinski upravi, zato je zahteval, da do naslednjič prikažejo postavke, iz katerih bo mogoče razbrati, komu je koliko namenjeno. Pri obravnavi programa investicij občine za leto 2000 se je razprava najbolj zavlekla, čeprav so imeli tokrat pred sabo le predlog. Skoraj vsak od svetnikov je imel predlog za investicijo, česar pa seveda ni mogoče izpeljati. Buček je tako tudi naslovil na župana vprašanje, kajti zanimal0 &a je, kako nameravajo izpelja" toliko investicij, kot jih vsebuje predlog. Ta zajema gradnjo kana lizacije ob magistralni cesti o Gradišča do mostu na Petanjci11’ Položitev vodovodnih cevi ° magistralni cesti, kanalizacij0 Rankovci-Tišina ali Krajna-^' ski Petrovci (začetek gradnje)’ adaptacijo OŠ Tišina, prekrivanj0 podružnice OŠ v Gederovcih tet pločnike in kolesarsko stezo 0 magistralni cesti. Pri obravnav' delitvene bilance občine Cankov° ■ Tišina so ugotovili, da Tišin11 dolguje Cankovi 7,5 milijona Sl j s tem da ima Tišina še za 2$1111 lijonov SIT terjatev, ki jih b° 0 dobili v naslednjih letih. Pri koči problematiki je Hašaj po^ ril, da je treba do naslednjič Prl praviti predlog za predsednika na dzornega odbora in direktorja sta novanjskega sklada. DARJA Tl reiHIK, 30. december 1999 LOKALNA SCENA 5 Brez kompletnega gradiva V Moravskih Toplicah »Neznane« postavke v rebalansu Jože Štefko: proti a zadnji seji občine Moravske Toplice smo se novinarji seznanili s premierno novostjo: v gradivu namreč nismo dobili predlogov rebalansa in proračuna, čeprav sta bili to bistveni točki seje. Na vprašanje, zakaj, smo dobili odgovor, da se to »novinarjem ne daje«, kar ne drži, saj smo te predloge redno dobivali pri tem oz. jih še dobivamo pri drugih občinskih svetih. No, vsekakor smo zvedeli, da naj bi znašal rebalans za leto V Radencih rekordno hitra seja občinskega sveta Spet križi s cestami Kategorizirali bodo vse javne poti - V LTO Zdravilišču Radenci 15 odstotkov glasov - Črtali stanovanjski blok 1999 920 milijonov, proračun za leto 2000 pa 800 milijonov sit. To sta za zdaj le še predloga, toda marsikateremu svetniku so se zdele vprašljive nekatere postavke v rebalansu. Tako kot npr., zakaj je dvakrat navedeno sofinanciranje bibliobusa, potem kaj pomenijo postavke, kot so: stroški DURS-a in izterjave, urejanje premoženja občine, druge kulturne prireditve in druga društva ter novi odseki po planu. Pri slednjem naj bi bile navedene nekatere ceste, ki prej naj ne bi bile v proračunu. Vsaj tako so menili svetniki, toda župan Franc Cipot je imel seveda na vsa vprašanja tudi odgovore. Tako naj bi bilo npr. sofinanciranje bibliobusa navedeno dvakrat po milijon 438 tisoč tolarjev, ker je šlo za delitev pol pol, saj je šlo enkrat za namenska sredstva iz naslova države prek razpisa, drugič pa za sredstva občine za delovanje bibliobusa, kot je nakup goriva ipd., pri novih cestnih odsekih bi bilo pri alinei treba pogledati tudi po-dalinee, kjer je navedenih 15 milijonov itn. Potem ko je Cipot svetnike nekako umiril z besedami, da so »te stvari tako prikazane kot v proračunu, le znesek je lahko manjši ali večji, vsekakor pa bo vse analitično in jasno prikazano v zaključnem računu«, so sprejeli predlog rebalansa z enajstimi glasovi za, tremi vzdržanimi in enim proti, medtem ko je en svetnik (Kučan) takrat še manjkal. Proti je bil edino Jože Štefko, ki ni bil zadovoljen z odgovori okrog sredstev za hokejski klub (po njegovem niso bila prikazana v rebalansu) in sredstev za delovanje šol (OŠ Fokovci naj bi dobila le del sredstev, prikazano pa naj bi bilo v celoti), zato je celo izjavil: »Čedalje bolj sem na kratko na kratko Janžev Vrh V delu vasi, kjer mlada družina gradi hišo, bo potrebna čimprejšnja sanacija plazu. Zato bodo v letu 2000 skušali izdelati vsaj odmero zemljišč, zahtevnejša dela pa jih čakajo v naslednjih letih. M. J. prepričan, da so številke lepe, če pa bi pozorneje pogledali, bi se lahko marsikaj izkopalo.« Pri nekaterih svetnikih pa je ostal tudi dvom, ali se ne bi ta predlog rebalansa moral sprejeti z dvotretjinsko večino. Manj problemov je bilo pri odloku o sprejetju ureditvenega načrta za ART center v Središču in pri obravnavi vloge mestne občine Murska Sobota za sofina-ciranje gradnje nove Pokrajinske in študijske knjižnice, ki sta bila po hitrem postopku soglasno sprejeta. TOMO KOLEŠ ■ Boračeva Ta kraj je bil v letu 1999 kar trikrat poplavljen, zaradi česar je nastala precejšnja gmotna škoda. Hudourniki povzročajo dosti sivih las tudi na cesti Boračeva-Janžev Vrh, ki je dokaj prometna. M. J. Invalidi se zahvaljujejo edobčinsko društvo invalidov občin Murska Sobota, Tišina, >va, Beltinci, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci in Šalovci se zahvaljuje vsem invalidom za redno plačevanje članarine in želi, da bi sodelovanje v novem letu poglobili in pritegnili še več članov. Hvaležni so seveda tudi vsem drugim, ki pomagajo invalidom in njihovemu društvu. »Invalidi, zavedajmo se, da bomo v našem matičnem društvu zmeraj naleteli na prijazno besedo in prejeli pomoč glede pravnih, socialnih in zdravstvenih problemov ... Pri ocenjevanju našega dela ne smemo prezreti, da so temeljne vrednote, ki jih goji naše društvo: skrb za človeka, humanitarnost, solidarnost in človekoljubnost. Vodilo našega društva pa je geslo: Biti človek človeku.« Predsednik KAREL ŠOŠTARECi Seprav je prišlo na začetku letošnje zadnje seje radenskega občinskega sveta do manjšega »zapleta« pri določitvi dnevnega reda s kar 15 točkami, so jih »spravili pod streho« v rekordni Poldrugi uri. Pri tem ima nemalo zaslug župan Herbert Šefer, ki se je tudi tokrat izkazal z avtoritativnim vodenjem sestanka. MIŠA GA IMA. POVEJ NAPREJ! Po podrobnih pojasnilih podžupana Zlatka Mira so svetniki najprej soglasno sprejeli predlog odloka o lokalni turistični organizaciji. Ta omogoča skorajšnji podpis pogodbe z občinama Sveti Jurij ob Ščavnici in Tišina, ki bodo skupaj z Zdraviliščem Radenci in drugimi turističnimi dejavniki tvorili zaokroženo gospodarsko interesno združenje. Občina Radenci, na katero odpade 35 odstotkov glasov, bo ob ustanovitvi LTO-ja zagotovila 1.5 milijona tolarjev, Zdravilišče Radenci s 15 odstotki glasov bo Primaknilo milijon SIT, občini Sv. Jurij ob Ščavnici in Tišina, ki 'mata 10 odstotkov glasov, po 500.000, turističnim društvom Pa Pripada 5 odstotkov glasov. V nadaljevanju seje so prižgali zeleno luč za spremembe m dopolnitve odlokov o uredi-tvenih načrtih Radenci-Jug in Zdraviliški kompleks Radenci. Edina pripomba, ki sojo imeli v Javni razpravi in na sestanku odbora za prostorsko planiranje, Varstvo okolja in gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, seje nanaša-'a na gradnjo stanovanjskega bloka. Prevladalo je stališče, da e'la ne spada v omenjeni kom-Pleks, kar so upoštevali pri pri-Pmvi dokončnega predloga. Več kritičnih besed pa je bilo 'Zrečenih na račun odloka o ka- tegorizaciji občinskih cest, ki so ga morali vrniti v prvo obravnavo. Ob kresanju različnih pogledov in pripombah, da v omenjeni dokument niso vnesene vse javne poti, so se naposled odločili, da rok za oddajo pripomb podaljšajo do 30. marca 2000. Poleg tega bodo ustrezno komisijo razširili s pritegnitvijo strokovnjakov. Občinska pravna služba pa bo proučila vsa vprašanja lastništva in preverila pravilnost postopkov. Zatem so svetniki brez pripomb soglasno potrdili spremembe v odloku o občinskem proračunu za leto 1999. Medtem pa so se nekatere postavke pri investicijskih odhodkih povišale zaradi nepredvidenih del in kakovostnejše izvedbe, kot so cestni odseki Zamuda-Zamuda, Janžev Vrh-Kapela, Mavrin-Flisar in Janžev Vrh-Melanjski Vrh ter preplastitev v Radencih. Rečeno je bilo, da bosta sanacija športne dvorane v Radencih in ureditev dela Prisojne ulice na vrsti prihodnje leto. Do konca 2000 pa naj bi postopno zaprli odlagališče odpadkov v Hrastju - Moti. Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 2000, se bodo potrebe proračunskih porabnikov začasno financirale po dvanajstinah. MILAN JERŠEi '"'"T . In ne pozabite: Halo je prvi predplačilni sistem v Sloveniji z odzivnikom -osebno telefonsko tajnico, ki za vas sprejema in hrani sporočila takrat, ko se ne morete ali ne želite oglasiti. Halo odslej tudi s telefonom GSM Alcatel, v več barvah, s Sl.MOBIL kartico (SIM), priključitvijo v omrežje in 1.000 tolarji brezplačnih pogovorov, za člane kluba Halo pa še dodatnih 5.000 tolarjev. • Cena: 13.900 tolarjev Ponudba velja do 31. 1. 2000 oziroma do prodaje zalog. Vsi tisti, ki že imate telefon GSM, lahko uporabite paket Halo brez telefona. Priložen je ček Halo za 1 .ODO tolarjev brezplačnih pogovorov, člani kluba Halo pa dobijo še dodatnih a.OOO tolarjev pogovorov! Cena: 4.300 tolarjev Mladinske delavnice za osmošolce Za sedmo in osmošolce V okviru Centra za socialno delo v Murski Soboti Ovajajo tudi v šolskem letu 1999/2000 program mla-dinskih delavnic. Mladinska delavnica je psihološki pri-in n°preventivni program, namenjen mladostnikom sedmih dov°Sni'^ razre(iov- Letos so udeleženci učenci osmih razre-v> delavnice pa so na OŠ Puconci, Beltinci in Rogašovci. d- E^iežba v mladinski delavnici je prostovoljna tako za vo-hn ot učence. Prek socialnih iger obravnavajo eksistencialno-ri- an,St'čne vrednote in se osredotočajo na probleme, s kate-s n srečujejo pri odraščanju. Ukvarjali se bodo tudi dar P°r°’ odprtostJ°> odgovornostjo za lastno življenje, soli-što °StJ°’ samostojnostjo, sodelovanjem, avtonomnostjo, spo-anjem različnosti itd. Srečanja so tedenska. MARIJA P. ■ m? ■ A NlASiCSO^O 40 ‘AS?halo.simobil.si ■ / / v Pomurju ga prav gotovo ni; so tudi občini ponudili možnost a sodeluje pri odkupu, vendar ga Je zavrnila, zato trdijo, da se ta 2V' odstotni delež ne deli, amPak se deli le osnovni kapital v višini 57, mio SIT, ki predstavlja 21,2'° stotka lastnine. _ - BERNARDAB. PEČEK* Pomurska banka uspešno končuje poslovno leto 1999 700 milijonov tolarjev dobička Povpraševanje po naložbah med prebivalstvom narašča, premalo pa je naložb v domače gospodarstvo o ocenah vodstva in organov upravljanja bo letošnje poslovno leto eno najuspešnejših v zgodovini Pomurske banke, ki posluje v okviru bančne skupine Nove Ljubljanske banke. Z 1l-odstot-no rastjo je bilančna vsota presegla vrednost 60 milijard tolarjev, s takšnim kapitalom pa se Pomurska banka uvršča na 8. mesto med slovenskimi bankami. Banka bo letos ustvarila okoli 700 milijonov tolarjev dobička, ki ga bodo razdelili po že doslej znanih kriterijih. Največ ga bo seveda pobrala država, saj bodo približno polovico dobička morali dati za davke, nekaj ga bodo namenili za dividende ter seveda za nagrade upravi in nadzornemu svetu. Po besedah direktorja Viktorja Šbiila jim je letos uspelo stabilizirati komitentsko okolje, tako pri občanih kot pravnih osebah, in ni več izrazitega prehajanja strank iz ene v drugo banko. Med sredstvi Pomurske banke še naprej prevladujejo sredstva občanov, to potrjuje, da varčevalci zaupajo domači banki, ki je letos uvedla tudi nekatere novosti v varčevanju, pospeše-nn uvala rJanilnp in čiri mrežo bančnih avtomatov. V banki so letos prešli na nov delovni čas, ki ga je po začetnih težavah to okolje sprejelo. Pomurska banka se je letos vključila tudi v projekt nacionalnega stanovanjskega varčevanja in si tako pridobila večletne varčevalce. Med pomembne pridobitve štejejo depotni center za potrebe Banke Slovenije, kije eden od osmih v Sloveniji in uspešno de-Iiha 7A nnl 1pta 1pfnc no en 'zanpli tudi s prenosom plačilnega prometa v banke. Na razpisih je Pomurska banka uspela pridobiti lokacije agencije za plačilni promet v Murski Soboti, Lendavi in Ljutomeru, prevzela pa je tudi 26 zaposlenih agencije za plačilni promet. Pomurska banka namenja dobršen del sredstev v naložbe prebivalstvu, medtem ko v gospodarstvu ni večjega zanimanja za nove naložbe v razširjeno reprodukcijo. Banka se je zato vključila v projekte Darsa in Slovenskih železnic in vanje vložila 800 milijonov tolarjev, v domačem gospodarstvu je posredno prek Nove Ljubljanske banke z naložbami navzoča v Termolandu v Moravskih Toplicah, medtem ko so dosedanje naložbe v Muro in PurloncVn nn nhceail 7P nrpraclp 1 možnosti Pomurske po bančni zakonodaji na banke v podjetje ne sme Pre g. ti 25 odstotkov višine jams ga kapitala. . .^je Za leto 2000 in napije Nova Ljubljanska banka, večinski lastnik, postavi a zahteve, in sicer uspesn j, vsako ceno in za dosego Ija bodo morali biti uspe $ vseh področjih. Žal pa T111^ dnost zamegljuje prav No ?, bljanska banka, kije pre jZi-si privatizacije, in od da bo odvisna tudi usoda r ske banke. Seveda želi Po banka ohraniti položaj, v tem prostoru, in % v0 s f6j gotavljajo, da bo ostala se domicilna banka v Pomurju- LUDVIK KOVA6 3Q december 1999 KMETIJSTVO Idealno vreme za posebne trgatve Vinogradniki stavijo na kakovost ultura pitja se je med Slovenci v zadnjih letih močno spremenila in vedno več je potrošnikov, ki povprašujejo po kakovostnih vinih. Tega se zavedajo tudi vinogradniki, zato ne preseneča, če se jih vedno več odloča za posebne trgatve. Pozne trgatve, izbori, jagodni izbori, suhi jagodni izbori in ledena vina niso več redkost, nekateri večji pridelovalci pa so že postali znani po posebnih trgatvah, ki postajajo pri njih tradicija. šnja že sedma. 100 litrov mošta s 175 Eo sladkorja je z ledeno trgatvijo letos Miklavževa trgatev v podjetju Radgonske gorice, Lucijina trgatev pri Kupljenovih, Božična trgatev v V* M 6 Božična trgatev na Kapeli je bila letos prvič tudi ledena. Foto: JZ Trgatev ob najbolj debeli luni, ki so jo na Vaneči pripravili Novakovi iz Murske Sobote, je dala 150 litrov mošta sauvignona s 120 Eo sladkorja. Foto: JZ družbi Kapela, Prešernova trgatev Kmetijskega gospodarstva Rakičan v Kramarovcih in še veliko podobnih so že postale tradicionalne, vedno več vinogradnikov pa se odloča tudi za pridelavo ledenih vin. Slednjim je bilo letos vreme še posebej naklonjeno, zato je bilo v mrzlih dneh pred iztekom decembra v marsikaterem vinogradu v Radgon-sko-Kapelskih in Ljutomersko-Or-moških goricah ter v vinorodnem okolišu Lendavske gorice-Goričko nadvse živahno. Še pred Lucijino trgatvijo so Pivo letošnjo ledeno trgatev traminca opravili Kupljenovi v Okoslavcih, Miklavževa trgatev v Radgonskih Soricah ni dala ledenega vina, je pa z ledenim vinom postregla letošnja Božična trgatev na Kapeli, kjer so 2anjo pustili 600 trt. Bila je že osma po vrsti, vendar prvič ledena, ledeno trgatev pa je ta dan družba Kapela Vinogradništvo in vinarstvo opravila tudi v vinogradu v Kobil-ščaku, kjer so potrgali grozdje s $00 trsov. Ledeno vino bodo tokrat Imeli tudi v Ljutomerski kleti, saj so v Rinčetovi grabi v ledenem decembrskem dnevu potrgali 3.300 trsov chardonnaya. Po posebnih trgatvah so postali znani tudi Novakovi na Vaneči, ki so letos v decembru trgali grozdje °b najbolj debeli luni, dva dni za tem (24. decembra) pa so imeli še ledeno trgatev laškega rizlinga. J70 litrov mošta s 185 Eo sladkorja so pridelali na 400 trsih, od e*a 1989, ko so Novakovi začeli z edenimi trgatvami, pa je bila leto- dobil Janez Benkovič iz Bogojine, 60 litrov ledenega moštes 175 Eo sladkorja je pridelal Ludvik Novak iz Ivanovec, zadnjo letošnjo trgatev v Prekmurju, ki pa ni bila ledena, pa so na Štefanovo imeli Erniševi v Suhem vrhu. V Dobrovniku je za ledeno trgatev Jožef Hančik namenil renski rizling, v moštu je nameril 150 Eo stopinj sladkorja, medtem ko je Zmago Urisk imel v Dobrovniku kar več ledenih trgatev. V 80 litrih mošta belega pinota je nameril 164 Eo, v 55 litrih modrega pinota 166 Eo in v 85 litrih mošta laškega rizlinga pa 170 Eo stopinj sladkorja. Jožef Kocon iz Lendave je iz 300 kilogramov laškega rizlinga iztisnil 85 litrov ledenega mošta s 160 Eo stopinjami sladkorja. Marjan Kralj iz Spodnje Ščavnice je v moštu ledene trgatve laške- ga rizlinga nameril 165 Eo sladkorja, Branislav Brus s Polic je opravil trgatev 400 trsov laškega rizlinga s 160 Eo sladkorja, Senekovičevi iz Lomanoš pa bodo v teh dneh opravili še nočno trgatev pod baklami. Za prvo ledeno trgatev se je letos odločil tudi Štefan Krampač iz Koprive, ki je v 75 litrih mošta nameril kar 200 Eo sladkorja. Do Silvestrovega bo grozdje ostalo še na 800 trtah vinotoča Belec v Železnih dverih. To bo prva trgatev v novem tisočletju, saj se bodo brači z baklami zbrali v vinogradu pred polnočjo, trgatev pa bo potekala ob prehodu v novo tisočletje. Belčevi računajo, da bodo na teh trtah pridelali jagodni izbor. LUDVIK KOVAČI Cene v kmetijskih trgovinah Agromarkel Tešauovci artikel___________________ trosilnik mineralnih gnojil, 400-kilogramski___________ polž transporter, 6-metrski škropilnica Agromehanika, 440-litrska_______________ žitna sejalnica Pan-agra brzoparilnik, 80-litrski brzoparilnik, 100-litrski brzoparilnik, 120-litrski cenaaSIT 38.000,00 130.000,00 162.000,00 500.000.00 22.500,00 24.000,00 24,500,00 brzoparilnik, aluminijasti, 120-litrski 32.000,op lopata za sneg, pvc mineralna gnojila:______ KAN 27 % urea 46 % NPK 15:15:15 NPK 7:20:30 NPK 0:10:30 * 3 Mg * 0.1 B 1.950,00 1.200,00 21,70 28,00 32,00 NPK 0:10:30* 0,2 B 35,50 48,00 NPK 5:7:16*3 Mg * 0,1 B 44,00 apnenčeva moka, 50/1 11,00 ZBH Panonka, Murska Sobota artikel cena * SIT pvc lijak 54/24 395,20 vedro, 91 562,50 ročna škropilnica, 61 4.769,50 električni pastir 26.180,00 polnilnik akumulatorja 14.416,00 gumijasti škornji 1.416,90 škropilnica za beljenje 12.130,00 motorne škarje 49.981,90 kosilnica na nitko 45.048,60 mesoreznica št. 32 mesoreznica št. 10 lopata pvc_________ reagent za žveplo v vinu reagent za kislino v vinu 7.999,70 6.825,80 4.269,70 1.775,40 892,50 mesoreznica št. 22 baterijski preganjalec voluharjev alkoholmeter_____________ tulci za buteljke _______ izcejalnik za steklenice_ pipa za sod, pvc, št. 2 Trgatev na Štefanovo, ki so jo imeli Erniševi, sicer ni bila ledena, je pa bila zadnja letošnja trgatev v Prekmurju. Na 500 trsih renskega rizlinga so pridelali 200 litrov mošta. 130 Eo stopinj sladkorja je bilo dovolj za jagodni izbor. Foto: NJ 892,50 reagent za žveplo in kislino, komplet 3.570,00 pipa za sod, pvc, št. 3________ pipa za sod, lesena, št. 5_____ pipa za sod, lesena, gumi______ mišelovka______________________ podganolovka___________________ slojnice za filter 20x20 seitz-K 100 slojnice za filter 20x20 seitz-K 200 25.186,40 739,70 4,50 1.560,10 1.035,10 1.256,70 624,80 1.049,60 374,80 654,50 3.296,50 3.212,70 Krampačev! v Koprivi so imeli letos prvič ledeno trgatev. Foto: ŠK V Ljutomerčanovlh goricah v Rinčetovi Grabi so naprešali 1.700 litrov ledenega mošta s 180 stopinjami sladkorja. Foto: JZ slojnice za filter 20x20 seitz-K 300 3.254,80 ~p»i Akrlečevih v Šprincu razmišljajo o kmečkem turizmu 1 slojnice za filter 20x20 seitz-EK stojnice za filter 20x20 seitz-EKS slojnice za filter 40x40 seitz-K 300 slojnice za filter 40x40 seitz-EK stekleni baloni, 541 ___________________________ stekleni baloni, 341____________________________ stekleni baloni, 101____________________________ stekleni baloni, 51_____________________________ čistila za molzne stroje:_______________________ zlatol, 5 kg____________________________________ antigerm MS, 5 kg_______________________________ antigerm MS, 5 kg, kisli________________________ brisače za vime_________________________________ KZ Martjanci, skladišče Martjanci artikel_________________________________________ motorna žaga Stihi 029__________________________ akumulatorji:___________________________________ -55 Ah, 12 V____________________________________ ■97 Ah, 12 V____________________________________ ■100 Ah, 12 V___________________________________ -135 Ah, 12 V___________________________________ mesoreznica štev. 22____________________________ mesoreznica štev. 32 4.673,00 4.799,00 9.138,70 14.021,00 2.967,50 2.267,80 1.208,40 602,40 3.014,50 3.690,00 3.690,00 1.274,00 cena r SIT 88.811,50 Brez tveganja ne gre S prodajo na domačem dvorišču iztržiti čim več o je Jože Škrlec pred dobrimi petnajstimi leti v Šprincu podedoval kmetijo, so bili stanovanjski in gospodarski objekti dotrajani in bilo seje potrebno odločiti, kako na- prej. Čeprav je bil zaposlen, je sklenil, da nadaljuje s kmetovanjem, saj je bila pri hiši delovna sila. Takrat so bili ugodni časi za prašičerejo in Jože se je odločil za gradnjo hlevov. V njih ima 30 plemenskih svinj, ker se je odločil za zaprti krog reje, v izmeni pita 130 bekonov, presežek pujskov pa proda. Škrlečevi pridelajo krmo za potrebe prašičereje v glavnem doma, saj imajo 9 hektarjev in pol lastne zemlje, 25 hektarjev pa je imajo v najemu. Ob koruzi in ječmenu letno pridelajo za potrebe prašičereje še od 150 do 200 ton sladkorne pese, prodajajo pa tudi pšenico. Čeprav so se v prašičereji večkrat pojavljale krize, so Škrlečevi vztrajali, saj praksa kaže, da krizi vedno sledijo boljši časi. In da je bilo nekoč v prašičereji mogoče dosegati primeren dohodek, potrjuje tudi nova stanovanjska hiša, ki je zrasla ob gospodarskem poslopju. Ker so v teh krajih idealne vinogradniške lege, kjer daje vinska trta kakovostna vina, se mnogi odločajo tudi za vinogradništvo. Eni le ljubiteljsko, za lastne potrebe, veliko pa je tudi takšnih, ki jim je vinogradništvo dodatni vir dohodka. Škrlečevi imajo dva hektarja vinograda, kar je seveda preveč za domače potrebe, zato večji del viha prodajo, največ gostilničarjem kot odprto vino, razmišljajo pa, da bi ga čim več prodali na domačem dvorišču. Pridelke je treba kar najbolje ovrednotiti, saj le tako ostane nekaj več dohodka, pravi Jože, podobno pa razmišlja tudi žena. V novi hiši že imajo prostor, kjer bi lahko sprejeli manjše skupine, z načrtovanim prizidkom pa bi pridobili prostore za potrebe kmečkega turizma. Tudi nekaj sob bi uredili, da bi I gostje lahko ostali dlje časa. | Jože ostaja konec leta brez zaposlitve, saj je podjetje, kjer dela, v likvidaciji in po novem letu bo na čakanju, zato je njegovo razmišljanje o dopolnilni dejavnosti na kmetiji še toliko umestnejše. Delovna sila na kmetiji je, saj poleg Jožeta in žene za delo poprimeta še mama in tudi sin, ki je končal srednjo kmetijsko šolo, zdaj pa dela kot trgovec. Hčerka že drugo leto študira medicino, zato bo kmetovanje najverjetneje nasledil sin. Sicer pa se Škrlečevi zavedajo, da je odločitev za kmečki turizem zajeten zalogaj, ki ga z lastnimi sredstvi ne bodo zmogli. Zdaj pripravljajo projekte, in če bo šlo vse tako, kot so si zamislili, naj bi prihodnje leto začeli z njihovo izvedbo. Ko smo Jožeta povprašali, ali je prepričan o uspešnosti takšne odločitve, nam je povedal, da dolgoročnega zagotovila za uspeh ni v nobeni dejavnosti. Treba je pač poskusiti in včasih tudi tvegati. LUDVIK KOVAČ, FOTO: NJI 8.417,90 12.882,10 13.079,10 24.030,40 6.257,00 6.718,80 lopata za sneg, aluminijasta___________2.516,90 žveplasta kislina, 1 I_______ žveplasta kislina, 31________ parafinsko olje, 11 bentonit special, 200 g______ bentonit special, 500 g______ kvasovke, 10 g sod za vino inox, 1801_______ sod za vino inox, 3001_______ sod za vino inox, 400 I______ mineralna gnojila: - KAN 27% - UREA 46% _________ - NPK 7-20-30_________________ -NPK 0-10-30*0,2B_____________ -NPK 0-10-30*3Mg*1B ženski gumijasti škornji, podloženi moški gumijasti škornji, nizki, podloženi______________ moški gumijasti škornji, visoki, podloženi_____________ kolof onija, 1 kg_____________ kleratza podgane, 100 g_______ klerat za podgane, 400 g______ glodacid, mehka vaba, 250 g samokolnica, pocinkana 285,00 652,80 420,90 311,30 712,60 100,00 20.527,50 28.798,00 38.318,00 sit/kg 23,50 25,10 38,60 37,00 48,80 2.086,30 2.302,10 2.479,50 . 495,50 396,40 1.311,50 792,60 6.194,50 8 KRONIKA 30. december 1999, M Lepe želje, čestitke in pozdravi Mami Mariji Rožman s Polic pri Gornji Radgoni iskrene čestitke za rojstni dan, in da bi bila zdrava in vesela - Anica. Ireni Bukovec s Kobilja in Alešu Frasu iz Maribora iskrene čestitke za njuna rojstna dneva - družina Fras iz Maribora. Valeriji Gabor iz Mostja za 12. rojstni dan vse najlepše z željo, da ostane tako pridna tudi v novem tisočletju - mama. Borisu želimo srečno, zdravo in veselo novo leto in da bi čimprej okreval po prometni nesreči in se vrnil v domači kraj - mama, ata, Verica in vsi njegovi. Vsem vaščanom Mahovec v KS Apače želi mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva v novem letu, do drugače mislečih pa strpen odnos - Ferdinand. Dragi mami Ireni Kološa iz Marki-šavec želi vesele novoletne praznike in veliko zdravja ob njenem bližajočem se prazniku - hčerka Silva s sinom Dejanom iz Murske Sobote. Danici Lovenjak in Moniki Špa-raš želita srečno mladost in vse lepo za praznike - teta in babica. Hedviki Baša iz Radovec srečno novo leto in vse lepo v nadaljnjem življenju - prijateljica Erna. Botri Slavici Kalamar in njeni družini iz Dolenec vesele praznike in srečno novo leto - botra Danica iz Markovec. Vsem vaščanom Strukovec srečno, zdravo in uspešno novo leto - predsednik PGD. Dediju Janezu Gumilarju iz Či-kečke vasi vse lepo ob praznovanju goda z željo, da bi nas z babico še vrsto let pričakovala na domačem pragu. Dragemu atiju in možu Janezu Gumilarju iz Murske Sobote pa vse najboljše za god in veliko sreče za volanom -Aleksandra, Matej in Anemari ter snaha oziroma žena Suza- na. Vsem nekdanjim sodelavcem Pomurske založbe vse lepo v novem letu in veliko družinske sreče ter medsebojnega razumevanja -Katica. Jožeku Cipotu vse lepo za rojstni dan in srečno novo leto - Alenka, Miran in babica, Nejc pa pošilja 2000 poljubov. Dragi mami Francki in očetu Francu iz Satahovec ob 40-letni-ci poroke iskrene čestitke, veliko sreče in zdravja ter da bi nas še naprej tako rada sprejemala ob obiskih - hčerka Slavica z možem Pavlom, sin Stanko z ženo Ivanko ter vnuki Dejan, Denis, Danijel, David, Tanja in Urška. Moniki Orban iskrene čestitke za rojstni dan, njenim najdražjim pa vesele praznike ter obilo zdravja in sreče v novem letu - teta Katica. Vargovim iz Turnišča vse lepo v novem letu 2000 - družina Sve-tec iz Šalovec. Elizabeti Sukič iz Šulinec vse najboljše za novoletne praznike in veliko sreče v 2000. letu - Ernest Šebjanič iz Šulinec. Moji družini in vsem vaščanom Sotine veselo praznovanje novega leta in da bi jih v letu 2000 spremljali sreča, zdravje, mir in toplina -želim Marija Kranjec iz Sotine. Miranu Petku, predsedniku NK Tromejnik Slovenica iz Kuzme, hvala za vse, kar je naredil na športnem področju v letu 1999, in veliko uspehov v novem letu - na-viiari Akcija Promil Zgodilo seje... Na janezovo napihal 2,34 promila Ustavili 324 voznikov. Zaleglo je. Kako bo na Silvestrovo? Naslov pošiljatelja: Besedilo: Illli __.___। Kupon za čestitko v prihodnjem Vestniku Avtomobilistka podrla peško V torek ob 6.50 se je zgodila v Radencih huda prometna nesreča, kajti voznica osebnega avta I. N. je zaradi nepravilnega prehitevanja zadela z desnim bočnim ogledalom E. O., ki je šla po vozišču ob pločniku. Poškodovanko zdravijo v soboški bolnišnici. V noči z 20. na 21. december je neznanec razbil okno na dvoriščni strani poslopja samopostrežne trgovine na Moti, se splazil skozenj ter iz prodajalne ukradel cigarete in kavo v vrednosti 200.000 tolar- onedeljek, 27. decembra, na janezovo, kmalu po 20. uri pri Pomgradu na Bakovski ulici. Nadaljuje se policijska akcija poostrenega nadzora psihofizičnega stanja voznikov, tehnične opremljenosti in brezhibnosti vozil. Dve policijski patrulji, sestavljeni iz desetih policistov, usmerjata voznike, ki vozijo iz Murske Sobote in Bakovec, na »odstavni pas« pri Pomgradu. Prihajajo: drug za drugim dva mercedesa, clio, VW furgon, pon-tiac, mitsubischi, opel vectra, clio, ford escord, golf, reno me-gane, VW pasat ... Sami dobri avti. Kot trinajsta se priključi koloni stara stoenka. Vsak policist pozdravi »svojega« voznika, prosi za vozniško in prometno dovoljenje, pregleda tehnično opremljenost vozil, tudi gume. Vsi morajo tudi »pihati«. Šoferji se prav nič ne »bunijo«. Tudi ne onile, pri katerem je alkotest pokazal preveč alkohola. Po mobitelu pokliče domov, naj pride kdo ponj, saj mu policija ne dovoli, da bi peljal vinjen. »Postaja« pri Pomgradu je bila le ena od tistih v Soboti in njeni okolici, kjer so ta ponedeljek preverjali voznike in.prevozna sredstva. V akciji je sodelovalo 32 policistov, ki so od 19. do 2. ure naslednjega dne preverili 324 voznikov motornih in drugih vozil. Ugotovili so 35 cestnoprometnih prekrškov, od katerih bodo policisti napisali zoper 16 kršiteljev predloge za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške, za 19 prekrškov za so izdali storilcem plačilne naloge, saj domačih voznikov že nekaj časa ne kaznujejo denarno na kraju storitve prekrška. Z alkotestom so preizkusili večino voznikov (170) in pri 11 je bilo ugotovljeno, da so vozili pod vplivom alkohola, eden pa je preizkus odklonil, kar šteje kot vinjenost. Pri petih voznikih so ugotovili, daje vrednost alkohola v organizmu višja od 1,5 g/kg krvi, torej bo tem sodnik za prekrške izrekel sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne glede na število do tedaj doseženih kazenskih točk. Najbolj »nadelan« pa je bil voznik, pri katerem so izmerili 2,34 g/kg krvi. V noči s ponedeljka na torek se ni zgodila v Pomurju nobena hujša prometna nesreča, k čemur je nedvomno prispevala policijska preventivna akcija, ki sodi v sestav akcij, ki jih je bilo doslej pet, potekajo pa pod imenom Promil. Š. SOBOČAN, foto: N. JUHOV! V Murski Soboti... ... je neznanec ukradel s parkiranega avta okrasne kolesne pokrove in brisalce ter lastnika oškodoval za 20.000 tolarjev. - V noči na 23. december je nekdo odvil z avta, parkiranega pred stanovanjskim blokom v Lendavski ulici v Murski Soboti, levo prednje kolo in lastnika oškodoval za 150.000 tolarjev. V Lendavskih Goricah... ... je zagorela počitniška hišica. Škoda je kar velika, saj sta zgorela ostrešje in notranja oprema. Vzrok požara še ugotavljajo. V Bakovcih... ... je neznani storilec 27. decembra ponoči prišel do zabojnika Geoprojekta Ljubljana, katerega delavci gradijo kanalizacijo, vlomil in ukradel električno brusilko, dva akumulatorja, električni kabel in še kaj, zato je škode za 100.000 tolarjev. V Beltincih... ... je v noči na 25. december nekdo vlomil v skladišče športnih rekvizitov NK Beltinci in odnesel razne predmete v vrednosti 20.000 tolarjev. - 26. decembra ponoči je nekdo stikal v skladišču Zvezde v Beltincih in ukradel različne pijače. V Murski Soboti... ... so policisti pridržali do iztreznitve občana, ki je vozil neregistriran avto in ni upošteval prepovedi nadaljnje vožnje. - Soboški prometni policisti so prijeli D. P., ki je na bencinskem servsu OMV-ja v Lendavski ulici »natankal« rezervoar in »pozabil« plačati. - V soboškem parku je 24. decembra ob 13.30 zagorelo suho drevo, da so morali priteči gasilci. Očitno pa ognja v votlem deblu niso povsem pogasili, kajti čez čas je ponovno začelo tlelo in ob 19.30 so spet posredovali. Na Šafarskem... ... in na Spodnjem Kamenščaku so delavci urada kriminalistične službe in ljutomerske policije prijeli štiri Irance in štiri naše občane iz okolice Ljutomera, ki so pomagali tujcem pri ilegalnem prehodu meje. Tujci so zaprosili za azil in so jih odpeljali v Ljubljano, »pomagače« pa so najprej pridržali, nato pa odpeljali k preiskovalnemu sodniku. V Gederovcih... ... so 27. decembra obravnavali hrvaškega državljana M. T, kajti v njegovem vozilu so našli mejni policisti 200 nabojev kalibra 22 milimetra za malokalibrsko puško in 1.300 petard. Strelivo so zasegli, tihotapca pa prijavili sodniku za prekrške. V Vanči vasi... ... se je zgodilo posilstvo. Dejanja je osumljen B. J., ki je decembra okrog 2. ure ponoči prišel do stanovanjske hiše starejše oškodovanke in skozi okno vstopil v spalnico. Potem jo je ustraho-val, da mu je povedala, kje ima skrit denar, ga našel in v žep sp^'1 50.000 tolarjev. Za nameček jo je še posilil. Osumljenca so pnve' dli k preiskovalnemu sodniku. V Zgornji Senarski... ... je 21. decembra izbruhnil požar na ostrešju gospodarskega poslopja Srečka D. Iz neznanega vzroka se je vnelo seno. Škoda znaša 40.000 tolarjev. Ogenj so pogasili domači in sosednji gasilcu ŠSl Kitajci na meji atrulja PP Ljutomer je 24. decembra ob 7.05 ustavila na kalni cesti Mekotnjak-Zgornji Kamenščak tovorno vozi mariborskimi registrskimi tablicami, ki ga je vozil Z- ' Zgornjega Dupleka, kot sopotnik pa se je peljal M. G. iz Marib ki je Policisti so se odločili tudi za pregled tovornega prostora, n ' ,g prekrit s cerado. Presenečenje: naleteli so na 38 tujcev, od te9 bilo 20 Kitajcev, preostali pa so bili drugih narodnosti, največ 'ranreg|j Šlo je seveda za ilegalce, med katerimi so bili tudi otroci. Vsi so P hrvaško slovensko mejo pri Presiki, nekje pri Podgradju pa staji vzela Z. L in M. G. Zoper njiju bodo podali kazensko ovadbo, Mc so vrnili Hrvatom. , jj. Na 11,5 kilometra dolgi slovensko-hrvaški meji, ki jo varujejo cisti PP Ljutomer, so letos prijeli 649 tujcev, od tega decembra Največ (343) ilegalcev je bilo iz ZRJ, nato Turkov (72), Irancev & Kitajcev (36), Makedoncev (25) itd. Nič nas ne sme preseneti da 5^$ prava R Slovenije za zaščito in reševanje sporoča, o se v Sloveniji temeljito pripravili na datumski prehod 2000, kljub temu pa ni mogoče izključiti možnosti P j meznih izrednih dogodkov. Tako bi se lahko pojavile moM' , oskrbi z električno energijo, vodo in plinom, motnje v te skem prometu, letalskih in železniških prevozih, cestnem Pr nesreče. pravili, še preden je prišlo oP ,0 rilo iz Ljubljane. Če bo zn13 ‘č elektrike, pa tudi ne bo P narobe, kajti nekateri se še P nite, da je bilo devetmesec več nekdanjih redukcijah ne naraščaja. Te dni smoSpj0n je priča dvoumni reklami. gg premalo. VESTNIK tu, v skrajnih primerih pa celo Da bi preprečili morebitne posledice, predlagajo, da si občani priskrbijo določene zaloge pitne vode, hrane, zdravil, baterijsko svetilko in baterijski radijski sprejemnik (tranzistor). Napotke za ravnanje ob morebitnih večjih nesrečah bodo posredovali po radiu in televiziji ter tudi na teletekstu, stran 392. Pripis: kar zadeva pijačo in hrano, smo se oovsod dobro pri- BHR, 30. december 1999 KULTURA 9 Knjižna novost Ilustrirana zgodovina Slovencev Trijezična pesniška zbirka Predstavitev dveh pesniških svetov Preteklost naših krajev in ljudi ri založbi Mladinska knjiga je izšla Ilustrirana zgodovina Slovencev, po dvajsetih letih prvo tako delo o slovenski zgodovini. Knjiga je izšla v zbirki Knjižnica Enciklopedije Slovenije, v kateri izhajajo dela, ki so tematsko in avtorsko povezana z omenjeno enciklopedijo. 526 strani obsegajoče delo enciklopedičnega formata je nastalo pod uredniškim vodstvom Marka Vidica, avtorji glavnega besedila pa so dr. Janez Cvirn, dr. Igor Grdina, Martin Ivanič, Igor Longyka, dr. Janko Prunk, dr. Vaško Simoniti in dr. Peter Štih. Gre predvsem za avtorje mlajše in srednje generacije, manj obremenjene s travmami polpretekle zgodovine, kar naj bi prispevalo k objektivni obravnavi kočljivejših tem. Poleg njih je krajša dodatna besedila prispevalo več kot dvesto piscev, sodelavcev Enciklopedije Slovenije. Knjiga kronološko prikazuje zgodovino Slovencev do današnjih dni, obravnava konstitutivne prvine slovenskega naroda, posebno pozornost pa namenja slovenskemu etničnemu ozemlju zunaj Republike Slovenije (tudi Porabju) in izseljenstvu. K celoviti podobi odločilno prispeva bogato slikovito gradivo z obilico fotografij, zemljevidov, reproduci-ranih dokumentov in umetnostnih spomenikov. Knjigo, ki je izšla v nakladi 9000 izvodov, končujejo izbor virov in literature, obsežna kronologija ter imensko in stvarno kazalo. D. ŠTEFANEC« Budimpešti je pravkar izšla trijezična pesniška zbirka Dalok/ Pesmi Janka Messnerja, v Celovcu pri založbi Norea pa dvojezična pesniška zbirka Saške Innenvinkler z naslovom Domovinske pesmi in druge zbadljivke/Heimatlieder und andere Boshei-ten. Pesniški samohodec in literarni protestnik z avstrijskega Koroškega, mentor veliko mlajši pesnici, je za predstavitev njunih pesmi izbral gimnazijo v Murski Soboti. Messnerjev literarni opus je raznolik in obsega prozo (Skur-ne štorije), polemične spise (Za-sramovanci ... združite se!), dramska besedila (zbrana v knjigi Kadar nam Drava nazaj poteče, Koroški jaz domovina porečem), pesmi in puščice. Pesni v slovenskem in nemškem jeziku, veliko tudi prevaja (tudi pesmi Innerwinklerjeve). Slovenski je na prvem mestu, kajti to je »jezik moje ponižane duše, moje duševne bolečine in mojega upornega duha! Slovenščina je moje pribežališče, moje toplo gnezdo in zavetje, kljub grozi očitnega in V prijateljsko-družinskem razpoloženju je potekala otvoritev razstave likovnega pedagoga Geze Kocana v razstavišču zavarovalnice Triglav. Avtorja in njegov razvoj je predstavil umetnostni zgodovinar in kritik Janez Balažič, opozarjajoč na novo, pleneristično fazo slikarjevega razvoja, zlasti na pastele, ki kažejo novo kvaliteto in pot. Ob slikah pa so bili obiskovalci deležni tudi glasbe in besede. Za to sta poskrbela mladi pianist Kristjan Borovšak in Jože Rituper -Dodo s premišljevankami, simpatičnimi in duhovitimi pesmicami v »naturni« prekmurščini. Omembe vredno pa je tudi, da je Geza Kocan v začetku pripadal skupini 676 (še Oto Jurgec, Ivo Hirci, Ivo Bošnjakovič, Endre Gon-ter, Jovo Radovič) in da bo naslednje leto že petindvajseto od njene ustanovitve. - Bea Baboš Logar J14 FF ^rod--------------- Hast n°2abavni zvoki so se na svojevrsten način raziegun četrtek v soboški galeriji, ko so tam žaiqr°p,li Obmurski fantje orkester devetih članov, mladih fantov, ki so v stilu klavirskih harmonikarjev SRj j ah UsPešnice dveh legend naše domače glasbe, Slavka Avsenika in Lojzeta Slaka. Orkester Obmur- n‘ie vodi mentor in umetniški vodja Štefan Matko - Matkof. - Foto: JZ prikritega zatiranja, ki jo pesti na Koroškem. Ali pa - morebiti -prav zaradi zatiranja?« (O mojem odnosu do obeh jezikov) Tudi v lirskih pesmih ne more ubežati koroški raznarodovalni stvarnosti, ki zasenči intimno izpoved - Majakovski je tako podrejanje svoje lirske narave socialni in politični danosti označil z besedami: «... stopil sem na grlo lastni pesmi.« Messner v Besedah s Koroškega o Koroškem to pove tako: »Parnas je čisti dom lepih duhov - vrh belega skalovja. Poznam, vozil sem se tam mimo pred leti. Jaz pa sem še zmeraj v Volkskellerju, v celovškem Avgijevem hlevu, kjer zaudarja po česnu in čebuli in heimatdienstu. Samo da Herak-leja ni pravega od nikoder, da bi gnoj skidal.« Pesnik, kljub letom (rojen 1921.) iskrivega duha, je mlade poslušalce pritegnil tudi z branjem dveh zgodb z vprašanji, ki jih koroški otrok postavlja očetu. Upokojeni profesor slovenščine, nemščine in francoščine je opozoril na bogastvo slovenskih narečij, včasih tudi sam uporablja narečne besede, npr. v štorijah Pokržnikovega Luke. Vedno pa se rad vrača v obmursko pokrajino, kjer »gučijo« in kjer živi njegova prijateljica, pisateljica Karolina Kolmanič. Saška lnnerwinkler se je rodila leta 1977 in seje slovenskega jezika šele začela učiti (babica je bila ziljska Slovenka). 1994. je prejela prvo nagrado Koroške za mladinsko književnost za povest Nora. Njene pesmi kažejo senzibilno pesniško osebnost, ki na nežne izpovedne strune cepi ironijo in kritičnost in se ne boji zapisati tudi grobih izrazov. DANICA MUHIČI Decembrski koncert pevskih zborov in tamburašev v decembru, je odmeval eden redkih koncertov v Kulturnem domu v Kuzmi. Organiziralo ga je Turistično društvo Tromejnik, ki deluje v okviru občine Kuzma. Minuli koncert je le eden od dogo- dkov v sklopu programa prireditev Praznični december ob tromeji. Po uvodnem pozdravu župana občine Kuzma g. Škaliča je po predstavitvenih besedah zborov in pevskega programa zazvenela pesem zbora Musikverein iz Mi-nihof-Liebaua pod umetniškim vodstvom Franza Halba, ki je z vztrajnim, nič kaj lahkim delom svoje v povprečju 60-letne pevce popeljal vse od ljudske do umetne pesmi. Po prisrčnem nagovoru pevca g. Adolfa Ropoša v simpatični prekmurščini so se poslovili s priljubljeno »Pojdi z menoj na morje«, ki ji je s svojim glasom pritegnil marsikdo iz občinstva. Mešani pevski zbor Avgusta Pavla z Gornjega Senika je predstavila pevka in nam že dobro znana pisateljica gospa Irena Barber. Zbor, ki je lansko leto V novo leto 2000 so nas povabili tudi dijaki in profesorji Gimnazije Franca Miklošiča v Ljutomeru s predstavitvijo dijaške poezije. Pripravili so literarni večer, kjer so razmišljajoče pesmi strnili pod naslovom: Kako se že imenuje naša stran mesta? Prireditev je bila v ljutomerski kinodvorani, dijakom je ob tem pomagala mentorica Irena Štuhec. Ob tej priložnosti so v Galeriji Anteja Trstenjaka Ljutomer odprli tudi razstavo likovnih izdelkov, ki so jo pripravili dijaki in dijakinje prvih in drugih letnikov ob pomoči mentorice Tanje Trajba-rič - Lopert. Recitacijo pesmi so dijaki popestrili še z lastnimi glasbenimi utrinki z instrumenti in zelo dobrimi glasovi. Prireditev, prav tako pa tudi likovni izdelki so izžarevali kreativnost mladih z obilo domiselnosti in življenjske strasti. - D. TIBAOT, foto: M. TIVADAR Likovna razstava v Puconcih četrtek, 16. decembra, ob 18. uri je bila v Puconcih otvoritev likovne razstave ljubiteljskega slikarja Marjana Horvata iz Črenšovec. Slikar se je predstavil z oljnimi slikami z motiviko prekmurskih krajev skozi preteklost in sedanjost. Umetniško kritiko je podal prof. Vlado Sagadin. V kulturnem programu so se predstavili: citrar Marko Šernek, ljudski pevki Julka Šernek in Marija Hanc iz Črenšovec, člani sekcije Črensa, člani kulturnega društva Črenšovci. Sestri Monika in Ditka Žalik iz Žižkov pa sta popestrili razstavo s prekmurskim pesmimi ob spremljavi kitare. V nadaljevanju so se predstavili tudi trije prekmurski literati in ustvarjalci. Karel Turnerje predstavil nekaj svojih pesmi iz svojega opusa Porcelanasto nebo II, Ernest Ružič je predstavil pesmi iz ciklusa Bele kače, Robo-bert Titan - Felix pa je prebral odlomke iz Prstenih pisem. Dean H. praznoval svojih 60 let, že 15. leto vodi zborovodkinja Maria Trifus. S svojim nastopom in pristno porabščino so prevzeli srca vsega občinstva. Gospod Alfred Šebjanič je predstavil program moškega pevskega zbora Vinogradniškega društva Goričko, čigar barvna glasovna paleta tukajšnjemu občinstvu ni več skrivnost. Z zborovodjem Jožefom Slavičkom so odbrali zahteven, a domiselni program. Pred že dodobra ogreto publiko se je na oder podal še tam-buraški ansambel z Razkrižja. Njihov program in dolgoletno uspešno delovanje je s skrbno odbranimi besedami predstavil g. Stanko Ivanušič, župan občine Razkrižje. Nastop tamburašev, ki so nam sicer v občini Kuzma nekoliko manj blizu, je (brez pretiravanja) pripeljal koncert do vrhunca, občinstvu pa dodobra razgrel dlani. Ne zgodi se pogosto, da bi Slovenci kot občinstvo tako odprto sodelovali in komunicirali z nastopajočimi. Minil je večer, ki ga bodo nastopajoči in maloštevilno občinstvo pomnili še mnoga leta! Združili smo se v eno pesem, ne glede na kraj bivanja, barvo glasu, vrsto instrumenta ali vlogo na koncertu. Predsednik Turističnega društva in napovedovalec g. Srečko Kalamar pa je s svojo domiselnostjo koncert povezal v skladno celoto. Tudi v naslednjem letu si lahko zaželimo podoben koncert, ko niti meja in jezik ne bosta več ovira med prijateljstvi in glasbo. Besedilo in fotografija I llkDEr'i ia - io IZ NAŠIH KRAJEV 30. december 1999, na kratko Serdica na Goričkem tik ob avstrijski meji Beltinci ■ čiščenje kurilnih naprav Benedikt Proračun Občine Benedikt bo v letu 2000 »težek« 251.000.000 tolarjev. Dobršen del denarja bodo porabili za naložbe, predvsem za modernizacijo in obnovo cest in javnih poti; potem za gradnjo kanalizacije v občinskem središču, dograditev pokritih platojev pri mrliški vežici in slatinskem vrelcu ter za nakup in opremljanje stavbnih zemljišč. Precej proračunskega denarja namenjajo tudi družbenim dejavnostim, zlasti za gradnjo prizidka k vrtcu. Razvoj malega gospodarstva pa bodo spodbudili s petimi milijoni tolarjev. (F. Br.) Lenart Občine Lenart, Cerkvenjak, Benedikt in Sveta Ana ustanavljajo Lokalno turistično organizacijo Slovenske gorice, ki jo »zahteva« zakon o pospeševanju turizma. Vse štiri občine bodo prispevala 4,5 milijona tolarjev ustanovnega kapitala, od tega največ (2,8 milijona) lenarška občina. Sedež bo v motelu Črni les. (F. Br.) Gornja Radgona Tudi letos so pripravili v gor-njeradgonskem Arcontu srečanje upokojencev. Najprej nam je direktor Branko Kurbus predstavil poslovanje,' zlasti uspešno prodajo bivalnikov, in povedal, da bo podjetje praznovalo 2000. leta desetletnico Arconta oziroma 50-letnico Avtoradgone. Nekdanje delavce so pozdravili tudi sindikalisti, nato pa je bilo družabno srečanje. (J. Ka.) V Melincih razširili dvorano vaškega doma Prostori namenjeni petim društvom Občina prispevala dva milijona nepovratnih sredstev K S Melinci, kjer se pripravljajo na veliki projekt, kot je gradnja kanalizacije, kot sestavni del občine Beltinci je po številu prebivalcev -884 oz. 211 hiš - na petem mestu. Lani ob volitvah je bil oblikovan nov svet KS, ki šteje sedem članov, vodi pa ga Peter Dugar. »Sofinanciranje vseh naših programov temelji v glavnem na samoprispevku, ki je bil uveden leta ’97 za obdobje petih let. Če bi primerjal KS Melinci s kakim gospodarskim podjetjem, bi lahko rekel, da smo uspešno poslovali. Namreč tisto, kar smo si zapisali v programu, smo bolj ali manj tudi uresničili. Sredstva, ki jih imamo, pa niso ravno velika.« In letos je bila največji izziv dolgoletna želja krajanov, da bi razširili dvorano vaškega doma. Ta bo namenjena petim društvom: gasilskemu, kulturno-umetniškemu, upokojenskemu, turističnemu in klubu malega nogometa. Primerna bo tudi za kake večje prireditve. Poleg dvorane bodo tudi spremljajoči deli objekta: v prvi vrsti prostor za nastopajoče, ker je bila doslej ob prireditvah neznosna gneča, saj so se skupaj gnetli gledalci in nastopajoči. Naslednje so garderobe, ravno tako za potrebe prireditev, koristili pa jih bodo lahko tudi nogometaši, ker športne zveze sedaj za vsako dejavnost zahtevajo tudi spremljajoče objek- Vas v preddverju »hladne« Evrope Imajo šolo, podjetne obrtnike, dejaven nogometni klub aselje Serdica na Goričkem meji v glavnem na avstrijsko Štajersko in delno na Gradiščansko. Tukajšnja »vrata v Evropsko unijo« v marsičem vplivajo na razvoj naselja. In z razvojem se vrinja v vas zahodnjaška hladnost. Manj je čutiti nekdanjo nesebično medsosedsko pomoč kot nekoč. Vaščani so zadovoljni, ker jim je uspelo ohraniti štiriletno osnovno šolo. Šolsko poslopje je bilo postavljeno že v času vladanja cesarice Marije Terezije. Hiša znanja je kulturni steber v tem delu občine Rogašovci. Obiskuje jo več kot šestdeset otrok. V njeni povezavi je še dobro obiskan otroški vrtec. Najpomembnejši organizator športnega in kulturnega dogajanja v kraju je Nogometni klub Serdica. Letos je praznoval 25-letnico obstoja. In za razvoj naselja je pomembno sosedstvo z Avstrijo, kjer si mnogi desetletja služijo vsakdanji kruh. Seveda pa skrbijo za blaginjo v kraju tudi tukajšnji obrtniki. Z mizarstvom se ukvar- Pri starem objektu so popolnoma obnovili in prekrili streho. Pazili so, da arhitekturno spada v prekmursko okolje, a je vseeno modernega izgleda. Zato so izbrali opečno kritino, ki je lepa, a tudi najcenejša. te. Predvideli so tudi majhno priročno kuhinjo, mislili pa tudi na mladino. »Mladim se je doslej posvečalo premalo pozornosti in mi bi radi to spremenili. Vprizidku je večnamenski prostor in tam bi radi uredili mladinske prostore, ki bi jih opremili tako, da bi mlade pritegnili.« Pri tem organizacijskem in finančnem zalogaju jim je pomagala občina z nepovratnimi sredstvi v višini dveh milijonov tolarjev. Pri KS pa se zavedajo, da jih sedaj čaka še težje delo: objekt spraviti v življenje in ga vzdrževati. V Melincih dosti vlagajo tudi v ureditev kraja in vzdrževanje infrastrukture. Prek javnih del imajo prijavljena dva programa. Na Me- lincih je namreč eden od obstoječih petih brodov na reki Muri, zato imajo tam prek javnih del zaposlena dva brodarja, enako tudi za komunalne dejavnosti, kot so vzdrževanje zelenic, pokopališča itn. Postavili so lične oglasne panoje, do konca pa bi radi sanirali jame, v katerih so divja odlagališča. »Mislil sem, da nam bo to uspelo že letos, a smo bili presenečeni nad številom teh jam. Uspele akcije smo imeli spomladi in jeseni pri zbiranju kosovnih odpadkov v sodelovanju z občino in komunalo in ob tem smo počistili teh nekaj jam. Vendar se na žalost dogaja, da po našem čiščenju nekdo spet pripelje odpadke.« TOMO KOLEŠ ■ Serdiški podjetnik Herman Kisilakje pomagal pri rojstvu naše demokracije, a zdaj skrbi le za družinsko podjetje in čebelarsko društvo. Foto: F. Š. jata Skledar in Forjan. V vasi sta dva avtoprevoznika. Tukaj je doma Ludvik Dajč, lastnik mlina in žage, ki stoji v sosednji Sotini. V Serdici imajo še gostinski lokal in največ domačinov oziroma konkretno osem zaposlujeta zakonca Erika in Herman Kisi-lak. In družina Kisilakje posebnost kraja. Pred enajstimi leti se je priselila iz Nemčije. Herman je bil tam na delu petnajst, žena okoli deset let. Dvojčka Anito in Andreja je bilo potrebno vpisati v prvi razred osnovne šole in starša sta se odločila za sloven sko šolo oziroma za domačo Serdico. In v zvezi z dolgo odsotnostjo gleda podjetnik na utrip kraja nekoliko drugače kot tisti, ki živijo tam vse svoje življenje. Ugotavlja, da se ni vrnil v rojstni kraj, ki gaje nekoč zapustil kot dvajsetletni mladenič. Časi so se spremenili; menjala seje generacija. Ni več sosed sosedu to, kar je bil nekoč. Pogosto se spominja domače »Benkove grabe« in nekdanjega idiličnega življenja v njej. Ob vrnitvi so mu ponujali zazidalne parcele v Černelavcih, Radencih, Moravskih Toplicah. Na očetovo željo se je odločil za rojstno Serdico. A to za Serdico iz leta 1973 in ne iz leta 2000. Za svojo vas pravi: »Postaja enaka moderni, .hladni’ Evropi...« Gospod Kisilak je po poklicu krojač in že v Nemčiji sta si z ženo ustvarila podjetje. Po vrnitvi sta se ukvarjala s šivanjem konfekcije. Podjetnik Kisilakje bil eden prvih aktivistov ob uvajanju naše demokracije in q tem je povedal: »Nedavno sem bil povabljen v Ljubljano na praznovanje 10-letnice Demosa. Gledajoč deset let nazaj, sem zelo ponosen, da sem bil zraven kot aktivist ob osamosvojitvi Slovenije. Letos sem se samostojno odločil, da zapustim aktivno politiko.« Namesto s politiko se zdaj ukvarja Herman Kisilak s čebelami. Je predsednik Čebelarskega društva Rogašovci. In tako teče življenje v vasi, ki leži v preddverju Evropske unije. Herman Kisilak je zadnjič še pripomnil: »Časi so se res spremenili, a jaz vseeno ostajam zvest Serdici, svojim sovaščanom, okoličanom ...« FRANČEK ŠTEFANEC ■ beltinski občini so dokončno sprejeli predlog odloka o podelitvi koncesije za izvajanje obvezne gospodarske javne službe za pregledovanje, nadziranje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov. Z njim želijo zagotoviti varstvo zraka pred škodljivimi primesmi in varstvo pred požarom na podlagi koncesijske pogodbe. V prvi vrsti naj bi zagotovili kompletno dimnikarsko službo s primerno servisno dejavnostjo, pri čemer bi koncesionar lahko sklenil ustrezno pogodbo s podizvajalcem. Zakon o dimnikarstvu namreč jasno predpisuje, da dimnikarska služba ni pooblaščena tudi za servisiranje kurilnih naprav. Da bi se izognili nepotrebnemu dvojnemu plačevanju meritev, ki bi jih opravljala tako koncesionar kot serviser, so v omenjenem odloku natančno opredelili njune naloge. S tem so v bistvu potrdili amandma, ki so ga sprejeli na odboru za urbanizem in urejanje prostora beltinskega občinskega sveta. MJ ’ Predavanje o človekovih pravicah Ivan Bizjak na seminarju za družbeno angažiranje mladih avod sv. Miklavža, ki deluje pod okriljem Župnije sv. Miklavž3 Murska Sobota, se je v predzadnjem mesecu tega tisočletja l«-til zanimivega projekta z naslovom: Seminar za družb®® angažiranje mladih (DAM). S seminarjem, ki je namenjen mladim od 19. do 30. leta, hočejo pritegniti čimveč mladih ljudi, ki se z zavedanjem lastne identitete pospešeno zanimajo za reševanje družbene problematike. V sklopu tega seminarja je bilo v soboto, 1 1. 12. 1999, v Domu duhovnosti sv. Benedikta v Kančevcih predavanje z naslovom: Demokracija kot temeljna človekova pravica. Predava? je g. Ivan Bizjak - varuh človekovih pravic v Sloveniji. V prvem delu predavanja nam je razjasnil osnovne pojme s področja človekovih pravic. Spregovoril je o tem, kaj sploh je človekova pravica ( podal je pravno definicijo); razvrstil človekove pravice (pri tem je osnova Splošna deklaracija človekovih pravic, nadalje pa jih razdelimo v tri sklope: 1. osebnostne in državljanske, 2. ekonomske, socialne in kulturne, 3. pravica do čistega okolja, pravica do razvoja) - pri tem je treba poudariti, da so vse človekove pravice univerzalne, to pomeni, da veljajo povsod po svetu in za vsakega človeka enako da so med seboj povezane; spregovoril je še o varovanju človekovih pravic (slovenska ustava vsebuje naj Se še spomnite brusov? na Nekoč ni bilo domačije, kjer ne bi imeli okroglega brusa »» pogon«, na katerem so ostrili sekire, nože in še kaj. Potem so dje kupili kotne brusilke in - adijo klasični brusi! Ne bo povsem držalo, kajti tu in tam še brusijo po starem, na P pri Damiševih v Trotkovi pri Benediktu v Slovenskih gor,ca je povedal, da je njihov brus, ki ga je treba ročno poganjati, kot sto let in da je koristil tudi njemu, kajti mož je bil tesar in ^gaf, krat je prav na tem brusu iz naravnega kamna nabrusil sko orodje. Seveda ne sam, ampak ob pomoči žene Marije-je brus potopljen v vodo. - Foto: L. Kr. daljše poglavje, namenjeno tem pravicam) in kje ter kako se človekove pravice tudi uresničujejo. Na koncu svojega uvodnega Pre' davanja je povedal, da lahko vse človekove pravice, po njegove® mnenju, strnemo v eno: »Ne če-laj drugemu tisto, kar nočeš da drug dela tebi.« Po kratkem odmoru se je raZ’ vila debata o že zgoraj omenje® temi. Med poslušanjem g. Ivana Bizjaka se mi je dokončno kovalo mnenje o tem, da P1^’ stavlja osnovno ali, če hoče®-temeljno človekovo pravico sP° štovanje sočloveka in biti spo^0-van od sočloveka. Družba seze od svojega obstoja deli na razre' de in zato bodo povsod in vedn° na papirju napisane pravice k®e' ne. Ker pa človek na svetu ne živi sam, se strinjam, da moral0 obstajati neke meje, vendar če se jih mi sami ne zavedamo, la^° povzročijo več škode kot korist1- Torej naj pojem in zavest o človeških pravicah v nas sa®1 vedno znova porodi raznrišlJa nje, pa če že samo v pogovor11 neznancem, in tako bomo P°ca' si zlagali kamenčke spoštova®3 v svojo dušo in v vse druge- TJAŠA OBAL* 30. december 1999 IZ NAŠIH krajev Najstarejša v lendavski občini bodo še premislili. MHB Elizabeta in Štefan na kratko lizabeta Kovač iz Dolge vasi in Štefan Škraban iz Mostja nista zakonca, ne soseda, ne sorodnika, ampak imata skupno, da bosta v letu 2000 praznovala po 102 leti svojega življenja. Ob našem obisku je Elizabeta sedela v topli kuhinji in molila. Bila je redkobesedna. Pa kljub temu smo zvedeli, da je bila vse življenje le preprosta kmečka ženska, ki je svojemu, zdaj že rajnkemu možu Štefanu rodila sinova Štefana in Jožefa ter hčer Katico. Življenje na mali kmetiji je bilo težko. Elizabeta je leta in leta nosila mleko židovskim družinam v Lendavi. Včasih je bila tudi kuharica na gostijah. Brezovec - del bodo preimenovali v Mirišče Brezovec - del, obmejna vas s Hrvaško, ki spada v krajevno skupnost Hotiza, se bo preimenovala v Mirišče. To so se prejšnji teden dogovorili predstavniki naselja, predsednik krajevne skupnosti Hotiza Štefan Sobočan in župan občine Lendava Jožef Kocon. Odgovorni bodo tako začeli s postopkom preimenovanja naselja, ki šteje šest hiš, in s spremembo statuta krajevne skupnosti Hotiza, postavili pa bodo tudi krajevno tablo Mirišče. O nameri krajanov, da bi tudi Brezovec - del oziroma Mirišče postalo samostojna krajevna skupnost, V vetrovnem sobotnem dopoldnevu so v Streho-vskih goricah odprli obnovljeno Trajbarjevo zidanico, kjer je bila od 18. do 21. decembra 1944 prva konferenca prekmurskih aktivistov in simpatizerjev Osvobodilne fronte, na kateri so govorili o ureditvi nove Jugoslavije, programu OF in drugem zasedanju AVNOJ-a. Trajbarjeva zidanica je 1978. leta pogorela, njen sedanji lastnik Franc Trajber mlajši - tudi svetnik v občini Dobrovnik - pa se je odločil, da bo zidanico obnovil kar z lastnimi sredstvi. Spomin na dogodke med drugo svetovno vojno in konferenco ter formi- 1 ranje Prekmurske čete je počastila večina preživelih udeležencev, ki si je po krajšem kulturnem programu ogledala prenovljene prostore. Med njimi je bila tudi Gabriela Letonja - Atena, ki je nagovorila zbrane in obnovila dogodke iz Strehovskih goric, o pomenu konference za takratno obdobje in formiranju Prekmurske čete pa sta spregovorila predsednik območnega odbora ZZB NOV Lendava Matija Koren in župan dobrovniške občine Marjan Kardinar. V prostorih Trajbarjeve zidanice pripravljajo pod vodstvom soboškega Pokrajinskega muzeja razstavo o partizanstvu v Prekmurju. TK Bogojina Župnijska skupina za krščansko kulturo Upanje iz Bogojine je naštudirala dramo Veriga. Dokaj zahtevno delo so mladi gledališčniki predstavili na župnijskem dvorišču. Gledalcev je bilo kar 700. Odličen je bil najstarejši igralec Štefan Ferčak. Verigo bodo kmalu prilagodili in jo bodo predstavljali tudi v dvoranah. Seveda pa tudi že tuhtajo, kakšno delo bi kazalo izbrati za prihodnjo uprizoritev. (J. Ž.) Sv. Jurij ob Ščavnici V jurijski občini že nekaj časa gradijo prizidek k zdravstveni postaji, v katerem bo lekarna. Denar za gradnjo je priskrbela občina, za opremo pa Pomurske lekarne. Predvidoma proti koncu januarja bodo lekarno končno oprli in bo velika pridobitev za 27 krajev. (L. Kr.) Beltinci Po stopinjah ozkosrčnega časa Elizabeta Kovač iz Dolge vasi Štefan Škraban iz Mostja Življenje Štefana, ki se še odlično drži, le da ne sliši dobro, zato ima aparat, je tudi bilo težko. Okusil je vojne vihre, med drugim se je bil za severno mejo, saj je bil v četi generala Maistra. Nekoč je živel v Dokležovju, po drugi vojni pa se je naselil kot kolonist v Mostju. Že vrsto let je vdovec po ženi Uršli, ki mu je povila sedem otrok. Pozneje seje poročil s Tilčko, s katero pa ni imel dece. Ne Elizabeta ne Štefan nam nista dala recepta za dolgo življenje. Vsa leta, dokler sta pač lahko, sta pridno delala na svojih kmetijicah, kjer pa v tistem času (še) ni bilo na mizi vsak dan mesa, ampak so jedli mlečni močni ali kropov močnik, koruzni kruh, zelje, repo ... Obema pa je prijal, kot je bila tedaj pač navada, šilček žganja ali kozarec vina. Elizabeta in Štefan sta se rodila v devetnajstem stoletju, (pre)živela vseh sto let dvajsetega stoletja in zakoračila bosta v enaindvajseto stoletje. Življenje v treh stoletjih. Večina pa nas bo živela le v dveh stoletjih. Tudi to je nekaj! Besedilo in foto: J. ŽERDIN B Pesnica Kristina Šuler dobila zatočišče v Slovenskih goricah Na območju beltinske občine je 530 iskalcev dela. Število nezaposlenih nameravajo znižati med drugim tudi s kreditiranjem podjetniških projektov. Občinski razvojni sklad je pred kratkim objavil razpis za kreditiranje v znesku 90.000.000 tolarjev. Pravne in fizične osebe, ki za določen projekt same zagotovijo najmanj 30 odstotkov od vrednosti naložbe, naj bi dale vloge do 17. januarja. (J. Ž.) Strehovci 18. decembra so odprli v Strehovskih goricah obnovljeno Traj-berjevo zidanico. Na slovesnost je prišla tudi aktivistka in borka Ela Ulrih - Atena. Ogledali so si tudi razstavo, ki sojo pripravili sodelavci Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Pozneje so se srečali na krajšem druženju v zadružnem domu v Strehovcih. (F. Bo.) Banovci Grenka usoda nezakonske matere V Termah v Banovcih so ustanovili Društvo za osteroporo-zo Pomurja. Društvo sije zadalo obširen program dela. Večjo skrb bodo posvetili izobraževanju in osveščanju še neobolelih. Oste-roporoza je bolezen, pri kateri se kosti hitreje in lažje lomijo, ker izgubljajo trdnost in postanejo krhke. Predsednik društva je dr. Tomislav Menart. (J. Ž.) Dobrovnik Društvo vinogradnikov je pripravilo srečanje in medse so povabili dipl, inženirja Ernesta Novaka, ki je govoril o pripravi vina za stekleničenje. Seveda pa niso le govorili in poslušali, ampak so tudi pokušali vina letnika 1999. Na janezovo, 27. decembra, pa bodo vino »krstili«. V Dobrovniku bo slovesno tudi na Silvestrovo, kajti od starega leta se bodo poslovili na prostem pred kulturnim domom. Zbrane bo nagovoril župan Marjan Kardinar. (F. Bo.) Nekdanje šolsko poslopje na Stari Gori, kjer je dobila delo nezakonska mati, učiteljica in pesnica Kristina Šuler. Foto: F. Š. Letošnjega 25. decembra se bo izteklo štirideset let od smrti pesnice oziroma učiteljice Kristine Šuler. V svojem najtežjem — življenjskem obdobju je dobila kot nezakonska mati prijazno z»točišče pri Sv. Duhu oziroma na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščav-n'ei. Razumniki sojo šteli za najboljšo pesnico tedanjega časa. Pesmi Je objavljala v revijah, ni pa dočakala, da bi izšle v knjigi. In danes si težko zamislimo, kako težko je bilo nekoč nezakonskim materam. Šu-erjeva je bila zaradi tega postavljena na cesto. Na nekdanjem šolskem po-sl°Pju na Stari Gori, v katerem je danes krajevni muzej, je vzida-lla spominska plošča. Na njej Piše: »Na tej šoli je poučevala in Ustvarjala v letih 1905-1929 Kri-siina Šuler, učiteljica in pesnica. stoletnici njenega rojstva uči-*elji in učenci.« šulerjeva je bila rojena v dru-Si največji fužinarski družini v KroPi 17. julija 1866 in je umrla v Ljubljani 25. decembra 1959 v prosti 93 let. Počiva na Iju-blianskih Žalah. Na nagrobniku N napisan njen verz: »Stopinje tišje so in tišje ... Odhajam faznih rok neznanokam.« Spomenik je izdelal priznani umet-nikTone Kralj. Z odliko je končala leta 1889 pijansko učiteljišče. Najprej je “cMevala v Bohinjski Bistrici. . amje ostala deset let. Zaslužila e malo, a je preživljala še očeta, P^ro in brata, kajti očetova z’na je zaradi industrializacije r°Padla in povrhnje še oslepel. Bohinjski Bistrici sta takrat te Pesnica Kristina Šuler službovala kot kaplana pisatelj Fran šaleški Finžgar in pesnik Anton Medved. Spodbujala sta jo k pisanju pesmi. Na njeno ustvarjanje pa je tudi pomembno vplivalo prijateljevanje z Vido Jeraj. Pod svoje pesmi seje Šule-rjeva sprva podpisovala Gorska, zatem Kristina in šele po drugi svetovni vojni s polnim imenom. Njeno delo je cenil tudi Ivan Cankar. Srečevala pa se je tudi s Kettejem, Murnom, Aškercem, Govekarjem, Kvedrovo ... In zaradi tega druženja je doživela celo kritiko škofa dr. Bonaventure Jegliča, češ da zahaja v brez-božniško družbo. In krelikalci so se javno obregali ob njene pesmi. Konec leta 1898 sojo premestili v Šmartno pod Šmarno goro. O tej selitvi je pisala:»... Toži se mi po vseh onih krajih in kotičkih, kjer sem si tešila to nemirno - nesrečno srce.« V poletju 1901 je Kristina Šuler rodila nezakonsko hčerko in bila zaradi tega postavljena na cesto. Literarni tovariš Finžgar ji je takrat denarno pomagal. Pot do zaslužka brez ponižanj ji je bila na Kranjskem zaprta. Odločila se je za odhod na razumevajočo Štajersko. Pod pogojem, da se ne loči od otroka, se je preselila na novo službeno mesto k Sv. Duhu v Slovenskih goricah. Tam je delala 24 let in štiri leta po upokojitvi se je preselila v Ljubljano. Med obema vojnama ni pe-snikovala. Ko ji je bilo 75 let, je zlila na papir: »... Odhajam praznih rok, neznano kam, srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo - odhajam praznih rok, neznano kam .... pred mano le še kratka pot je do cipres.« A seje njena življenjska pot nadaljevala še dolgo. Med drugo svetovno vojno se prebudi v njej domoljubna, odporniška pesem. In zgodilo se je, da je bila leta 1948 poslana njena hčerka Krista, nekdanja partizanka, na Goli otok. Po pisanju Vlaste Felc se je vrnila Krista z Golega otoka po dveh letih in pol. Z materjo sta potem živeli v stanovanju na Mirju v Ljubljani. Hči je umrla zaradi raka junija 1959. in mama je preživela hčerko za pet mesecev ... Če bi ji bilo življenje bolj naklonjeno, bi izšla njena prva in poslednja knjiga ... Mnoge njene pesmi so ostale v rokopisu. FRANČEK ŠTEFANEC ■ Tačas je na območju Pomurja zaposlenih s posebnim dovoljenjem 384 tujih delavcev, od tega največ (218) na območju UE Lendava. Na območju UE Ljutomer dela 107 tujcev, na območju UE Murska Sobota 52 in na območju UE Gornja Radgone le sedem tujcev. (F. KI.) Radenci Občinski svet je dal soglasje za 4-odstotno povišanje cen pokopaliških storitev na pokopališčih v Radencih in Kapeli za obdobie 1990nnoo ™ ’ 12(IZ)BRANO 30. december 1999, W Posodi mi jiirja Uvedli so ga zaradi možnih hudih posledic Obvezno cepljenje proti Priredbe in izvedbe ačetki skupine Posodi mi jiirja segajo v leto 1995, ko sta Samo in Riki na srednješolski zabavi prvič skupaj zaigrala v šolski garderobi. Kmalu so se jima pridružili drugi člani. Zasedba skupine se ni veliko spreminjala. V sedanji postavi aktivno deluje od septembra 1996. Značilnost skupine je zanimiv izbor instrumentov in njihov prepoznavni zvok. Zaradi raznolikosti glasbe nastopajo člani skupine Posodi mi jiirja na različnih prireditvah (rock koncerti, razstave, otvoritve, etno festivali, srečanja motoristov, samostojni koncerti, študentske zabave ipd.), nazadnje smo jih videli v Murski Soboti kot goste na koncertu Plavega orkestra. Pred novim letom pa so nastopili še v ljubljanski Rožni dolini skupaj z Adijem Smolarjem in Orleki ter v Novem mestu. Člani skupine so: Samo Budna (violina, kitara, vokal), Peter Beznec (bas, vokal), Borut Horvat (bobni, vokal), Riki Zadravec (harmonika, vokal) in Sašo Lamut (kitara). Njihovo glasbo so definirali kot »od rockerskih predelav ljudskih pesmi do ljudskih predelav rockerskih pesmi«. Skupina Posodi mi jiirja večinoma nastopa v Sloveniji, veliko pa koncertira tudi v tujini, v Avstriji, Nemčiji, Franciji in na Hrvaškem. Med drugim so nastopili na ljubljanskem Trnfestu, v avstrijski Radgoni na festivalu Jugend in Grenze am Fluss ter v Ingolstadtu na festivalu Open Flair. Bili so gostje v oddaji Izštekani Jureta Longyke na nacionalnem radiu, so pa tudi tradicionalni gostje Byker’s Weekenda, ki ga organizirajo ljutomerski Road War-riors, Byker’s Days v Pulju ter Zobl žurov v Mariboru in Ljubljani. Skupina Posodi mi juijaje tudi organizator tradicionalnega Etno rock koncerta, kjer so doslej v treh letih nastopili: Orlek, Kontrabant, Vlado Kreslin. Beltinska banda, Soulfingers, Zmelkoow, Mi2, Ana Pupedan in drugi, potekajo pa že priprave na Etno rock 2000. Na njihovi zadnji zgoščenki Priredbe in izvedbe (dva njihova komada najdemo tudi na zgoščenki Daleč je..., ki smo jo v Vestniku že predstavili, že aprila ’97 pa so izdali demo CD Posodi mi jiirja), ki sojo izdali v samozaložbi (distribucija Panika Recor-.ds), so sodelovali še: Vlado Kreslin (vokal in orglice pri Je v Šiški še kaj odprtega?), Mihael Vavti (saksofon pri Gujdeku), Tomaž Vouk (trobenta pri Zobl pa luk in Gujdek) ter Matic Varl (pozavna pri Gujdeku), izvajalci, od katerih so člani dobili navdih za priredbe, pa so: Les Negresses Vertes, Bad Religion. U2, The Beatles, Rolling Stones, Paul Simon in R. E. M. Največ informacij o skupini Posodi mi jiirja lahko najdete na internetu na stani www.kd-muzika.si, ki si jo je doslej ogledalo že blizu štiristo oboževalcev, o koncertni dejavnosti pa po telefonu številka (041) 604 697 (Peter Keček). Pa še naslov fan kluba: Borut Horvat, Cankarjeva 6, 9240 Ljutomer. Bakterija heamophiluse influenzae b ni od včeraj epljenje otrok proti bakteriji haemophilus influenzae b (Hib) je bilo pri nas mogoče že do sedaj. Predlagali so ga zdravniki za otroke, ki so kronično bolni, občutljivejši in z zmanjšano odpornostjo, torej za rizično skupino otrok. Teh otrok ni bilo veliko, po podatkih murskosoboškega zdravstvenega doma so jih letno predlagali in tudi cepili okoli deset. V Pomurju v zadnjih dveh letih ni bilo obolelega za gnojnim meningitisom, so pa bakterijo večkrat izolirali kot povzročiteljico drugih bolezni. Tačas pa je zaradi gnojnega meningitisa na zdravljenju v murskosoboški bolnišnici en otrok. C »Ker je bila pogostnost obolevanja za gnojnim meningitisom relativno majhna, se doslej v državi za obvezno cepljenje nismo odločili. V zadnjih desetih letih tudi nismo imeli nobenega smrtnega primera. Sedaj pa, ko je otrok umrl in je med starši zavladala panika, se je povpraševanje po cepljenju povečalo, Zdravstveni svet pa je cepljenje proti bakteriji Hib z letom dva tisoč uvrstil med obvezna. Za obvezno cepljenje se tudi sedaj ne odločamo zaradi števila obolelih za gnojnim meningitisom, ampak zaradi možnih hudih posledic okužbe,« je povedala direktorica murskosoboškega Zavoda za zdravstveno varstvo dr. Zorica Levačič Turk. Infekti z bakterijo Hib in obolevanje za gnojnim meningitisom so bili tudi do sedaj, v zadnjih petih letih je v Sloveniji letno zbolelo za gnojnim meningitisom do devetnajst otrok. To število ni preseženo tudi letos, res pa je, daje v zadnjem času zbolelo več otrok in daje na žalost eden tudi umrl. Kemoprofilaksa ali zaščita le pod strokovnim nadzorom Starši malčkov so zaradi več obolelih otrok v skrbeh, vendar naj kljub temu ne ravnajo na svojo roko in naj otroku sami ne dajejo antibiotikov z namenom zaščite. »Bakterija haemophilus je lahko povsem normalna flora v zgornjih dihalih otrok. Če pa ima otrok znake bolezni, naj gredo z njim k zdravniku, ki bo povedal, kako z zdravljenjem, sami pa naj nikar ne dajejo antibiotikov,« je poudarila dr.Teodora Petraš, vodja enote za nalezljive bolezni pri murskosobnoškem Zavodu za zdravstveno varstvo. Določeni antibiotiki, predvsem penicilinski preparati, na bakterijo namreč sploh ne učinkujejo. Tisti, ki so bili v kontaktu z osebo, ki je zbolela, bodisi v družini, vrtcu ali šoli, se po priporočilu zdravnika lahko zaščitijo z jemanjem posebne vrste antibiotika. ki ga sicer v široki porabi ni mogoče dobiti. Z dajanjem antibiotikov iz domačih zalog in »na svojo roko« lahko starši svojim otrokom celo škodijo, saj se flora v zgodnjih dihalih lahko s tem povsem spremeni, in če potem mo rebiti pride do okužbe, se zna zgoditi, da bo klinična slika bolezni še težja. Število cepljenj odvisno od otrokove starosti Do novega leta bodo morali starši, ki želijo svojega otroka zaščititi pred okužbo, za eno dozo cepljenja plačali dva tisoč osemsto tolarjev, ki pa jim jih bodo po predložitvi računa vrnili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Z naslednjim letom bo cepljenje otrok proti bakteriji Hib obvezno, in sicer za otroke, stare od treh mesecev do petih let. To cepljenje bo dodano k programu dosedanjih sistematičnih cepljenj. Otroci, kijih bodo cepili v starosti od treh do šestih mesecev, morajo dobiti kot bazično cepljenje tri doze v razmahu enega do dveh mesecev m eno poživilno dozo čez eno leto. Otroci, stari od šest mesecev do enega leta, dobijo kot bazično cepljenje dve dozi in enoP0' živilno po enem letu, otroci od enega do petih let starosti Pa bodo cepljeni le z eno dozo cep1’ va, brez ponovitve. Cepljenje Je torej odvisno od starosti otrok- Na kmetiji v Zgornjem Porčiču izdelujejo sir V samomorih prednjačimo Sir Kekec sirarstva Kekec Ljiljana in Štefan Kekec sta izpeljala ambiciozen projekt V dilemi, ali obdržati službo v Lendavi ali oživiti kmetijo v Zgornjem Porčiču pri Sveti Trojici v lenarški občini, sta se odločila za preselitev. Ljiljana je bila zaposlena v lendavskem zdravstvenem domu kot biokemičarka, Štefan pa je bil znan poklicni spidvejist. Odločitev o preselitvi je padla pred desetimi leti. Tedaj sta začela obnavljati kmetijo Ljiljanine matere v Zgornjem Porčiču. Preuredila (posodobila) sta tudi 200 let staro stanovanjsko hišo. Za odhod iz Lendave pa sta se odločila tudi, ker je Ljiljana dobila službo v zdravstvenem domu v Lenartu, in sicer kot vodja diagnostičnega laboratorija. Kekčeva sta se hitro vživela v novo staro okolje. Na kmetiji, kjer je bilo prej le pet krav, jih je zdaj 20; na posestvu, kjer so prej redili dva do tri prašiče, jih zdaj Jzlrnnnz in I iiliana knl/nr na Halnvnom klanatii i/ nicorni nm/a nnclnunn ctauha pitajo 30; osmim hektarjem domače zemlje se je pridružilo še 16 hektarjev najetih površin. 1989. leta sta kupila posne-malnik za mleko in nekatere druge pripomočke, denimo stroj za izdelavo sirove mase, ter začela kot samouka poskusno izdelovati sir. Srečna okoliščina je, ker se Ljiljanina izobrazba (biokemija in mikrobiologoija) nekoliko »pokriva« z znanjem, potrebnim v sirarstvu. S svojimi prvimi siri sta se kmalu pojavila na tržnici v Mariboru, pozneje pa še na drugih tržnicah, tudi na murskosoboški. Pozneje, ko sta izdelavo povečala, sta uspela priti v sistem SVS Mercator, tako da sire prodajajo tudi v Mercatorjevih trgovinah. Sirastvo na kmetiji Kekec je registrirano kot dopolnilna dejavnost kmetije. Predelujejo mleko domačih krav in mleko s treh večjih kmetij. Ker je v omenjenem mleku, kot je povedala Ljiljana, največ 50.000 mikroorganizmov na mililiter, so siri seveda zelo kakovostni. Tudi zato, ker so izdelani iz mleka krav, ki Štefan Kekec je nekoč dirjal z motorjem, zdaj pa ima bolj mirno življenje v družinski sirarni. so pretežni del leta na paši; poleg tega pa jedo veliko sena in malo silirane krme. V pritličju novega poslopja, kamor sta postopoma namestila vso potrebno opremo za predelavo mleka v sire, je seveda tudi zorilnica sirov. V nadstropju so pisarniški prostori in večja dvo rana za degustacije sirov in drugih izdelkov. Sčasoma naj bi se tam ustavljali tudi avtobusi z izletniki. Naložba je stala več kot 11.000.000 tolarjev, dejanska vrednost pa je desetkrat večja, kajti veliko je bilo narejenega v tako imenovani lastni režiji. V sirarni izdelujejo več vrst sirov, na primer: poltrdi; trdi, ki zori v lastni skorji; mehki beli sir iz slanice; sir s poprom; drobljenec, primeren za solate ..., pa tudi nekatere druge izdelke: kajmak, jogurt, sirni namaz... Da bi Kekčeva lažje prodajala svoje sire, sta ustanovila podjetje Natur Bio, d. o. o. Besedilo in foto: Š CDRnČAM■ Vzemimo si čas, da si drugi ne bodo vzeli življenja Decembrski lvanocyjev večer o samomoru med Slovenci ruštvo krščanskih izobražencev Pomurja je tokrat gostil0 Jožeta Magdiča, psihoterapevta in psihoanalitika. V dveu predavanju, ki je bilo kot običajno v Jakijevi dvorani zavari* niče Triglav, je govoril o znanih in neznanih dejstvih, dognanjm nosti, statističnih podatkih, odnosu družbe do tega pojava sk°z' dovino in seveda tudi o Slovencih, ki v samomorih prednjačijo- ^ liko število samomorov med Slovenci naj bi bili vzrok depresivni m dantni značaj, ki ne prenese neuspeha, etična in kulturna reV^in^’gf. raste s kopičenjem materialnih dobrin, zatrta agresivnost in sc sikaj. Razen očitnih pa obstajajo tudi prikrite oblike samomora, kažejo kot udejstvovanje v visokorizičnih športih, alkoholizmu, P tuciji, zanemarjanju zdravja, povzročanju prometnih nezgod ■ V zvezi s tem problem sta vseskozi dve osnovni stališči: p^ P vi, da je človeka ustvaril Bog, mu dal življenje m da mu to zt J lahko vzame le on; drugo pa, da je človek last samega sebe m tudi svoje smrti - torej je samomor njegova pravica. A pri vsem ukvarjanju s tem grozljivim primerom, ki je v bolezen, ostaja še vedno najučinkovitejše sredstvo kot pravi pr® telj - ljubezen, ki smo jo ljudje tako rekoč dolžni izkazovati ^rU®vr|ie gemu. Že majhna prijaznost lahko potencialnemu samomori!^ vero v ljudi, ga opozori, da bo jutri še en dan, novo jutro, ko videl v čisto drugačni luči. Vzemimo si torej čas... ^arI BEA BABOŠ LOGA" Sprejel invalide Popravek Župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic je pripravil v restavraciji Eu-rest novoletni sprejem za predstavnike 17 invalidskih in humanitarnih društev, v katera je vključenih več kot tisoč članov. Invalidi in prostovoljci, ki jim pomagajo pri društvenem delu in premagovanju vsakdanjih življenjskih težav, so bili te pozornosti nadvse veseli. M. J. V prejšnji številki V^st' nika se mi je v članku Pošk& dbe so običajno s ceste. zane, krvave zapisalo za S' Bunderla ime Mirko, ki P^e napačno. Pravilno je Evgeri Bunderla. Za napako se opt3' vičujem. - MH VESTNIK, 30. december 1999 (IZ)BRANO okužbe Hib »Dojenčki, ki s cepljenjem šele začenjajo, bodo istočasno ob dosedanjih obveznih cepljenih cepljeni še proti bakteriji Hib in jim ne bo potrebno prihajati posebej. Tisti, ki so že starejši in so obvezna cepljenja že končali, pa bodo na cepljenje klicani posebej. V naslednjem letu bodo cepljeni vsi otroci obvezniki, ne pa vsi v januarju. Cepilnih mest je veliko, saj bodo cepljenje opravljali vsi dosedanji cepitelji, torej otroški dispanzerji v zdravstvenih domovih ter zdravniki zasebniki s koncesijo,« je povedala dr. Zorica Levačič Turk. Cepljenje je varno Cepivo proti bakteriji Hib je učinkovito z visoko zaščito- Pri nekaterih otrocih se ne mestu vboda lahko pojavi zatrdlina, manjša bolečina ali vročina. Cepljenje je varno in Primerno za vse otroke. Lahko se opravlja istočasno z drugimi cepljenji in presledki niso potrebni. MHi na kratko Po dolgih 41 letih spet doma: Marta de Lopez (v sredini) s svojima sestrama Milico m Heleno. Buenos dias Slovenija! (Kmalu spet: Na svidenje!) Ho je 1958. leta, ko sta dedek in babica, ki sta živela v Argentini, prišla na obisk r domači kraj. Ker sta ob vrnitvi hotela imeti . s sabo delček domovine, sta me nagovorila, da sem šla z njima, nam je razkrila Marta Gomboc de Lopez, ki je preživljala svojo mladost v Mačkovcih, kamor je prišla po več kot 40 letih letos na obisk. »Dedek in babica sta živela v mestu Lunus, ki je že predmestje prestolnice Buenos Airesa. V začetku mojega novega življenja Turnišče V počastitev obletnice dneva samostojnosti je kud Štefana Raja 1 urnišče organiziral srečanje domačih ansamblov. Predstavili so se: Dno Dominko, Strici, Duo Klas, Horizont, Utrip in Mavrica. Nav-z°če je nagovoril župan Jože Kocet. (J. Ž.) Murska Sobota Katoliški dekaniji Murska Sobota in Lendava sta izdali novo knjižico Poti k Bogu, v kateri so zapisi iz posameznih župnij krajši članek o zasedanju Sinode v Ljubljani, potem izjave staršev, zakaj so njihovi otroci ministranti... Poti pa prinašajo tudi imena tako imeno-Vanih svetoletnih cerkva, v katerih lahko dobijo verniki odpustek. V P°murju so to cerkve v: Odrancih, Mali Nedelji in Gornjih Petrovcih (Nedela). Posebej odmeven pa je članek Sveto leto - čas sprave z Bogom jn Cerkvijo, v katerem je tudi pojasnilo, kako je s sprejemanjem Zakramentov ločenih in ponovno (civilno) poročenih. (Š. S.) v tujem svetu sem imela kar nekaj težav s sporazumevanjem. Čimprej sem se morala naučiti španščine,« je nadaljevala sogovornica. Kako je v Argentini? »Veliko boljše kot pred leti. Dežela je doživela veliko socialnih in tudi revolucionarnih sprememb. Argentina je dežela sambe, tanga, latina ... Pa tudi nogometa. Ima razvito živinorejo. Sami Argentinci pa so zelo temperamenten in ponosen narod na svoje prednike: Inke, Azteke in tudi Indijance. Ste si tam ustvarili družino? »Da. Poročila sem se s Hec-torjem de Lopezom in imava tri otroke: Hermana Masela, Ariela Maximilijana in Martina Marina, ki so po videzu pravi Argentinci.« Kakšne so pri vas navade ob praznikih? »Skoraj obvezno jemo v prazničnih dneh kruh s sadjem in lešniki. Običajno je na jedilniku tudi govedina. Na vstop v novo tisočletje se ljudje mrzlično pripravljajo. Argentinci imajo v sebi neznansko energijo. Ko jo sprostijo, jo je težko ustaviti. Res se znajo iz srca poveseliti.« Pa Slovenija? »Jaz imam pravzaprav dve domovini: v eni - Argentini -živim, v drugo pa me nezadržno vleče, kajti Slovenija je domovina moje mladosti. Ponosna sem nanjo, ker je postala samostojna država. V Argentini je preveč betona in asfalta, Slovenija pa je polna naravnih lepot in le korak je treba narediti, pa si že v gozdu, ki je zame nekaj posebnega. V Argentini ni velikih gozdov.« Na obisk v domovino ste prišli šele po 41 letih. »Poslej bom prihajala pogosteje. Že čez dve ali tri leta spet pridem, ker vem, da bom poslej bolj nemirna in me bo mikalo. Kmalu spet na svidenje, Slovenija!« V sodobnem svetu obstajajo različne komunikacije, vendar nobena ne more nadomestiti neposredno izrečene prijazne besede, stiska rok in - solza v očeh, ko se poslavljaš od svojih najdražjih. JANEZ KONKOLIČi I Komentar Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Pomurja ima na celotnem geografskem območju na sedežih upravnih enot v Ljutomeru, Gornji Radgoni, Lendavi in Murski Soboti sindikalne pisarne, kjer delujejo sekretarji območnih organizacij. Glavna dejavnost pa poteka v okviru območnih odborov, saj se z njihovo pomočjo uresničujejo tudi naloge v skladu z akti republiških odborov dejavnosti. To se je v zadnjem štiriletnem mandatu še bolj utrdilo in uveljavilo, saj se s to obliko delovanja člani sindikata in odborov dejavnosti sproti seznanjajo s problemi. Na ta način so se želeli približati članstvu in omogočiti krajšo pot do končnih rešitev. Statistični podatki ob ustanovitvi Območne organizacije ZSSS Pomurja kažejo, da so imeli takrat včlanjenih okrog 24.000 članov. To število se je povečevalo z vključevanjem novih članov, v večjem obsegu pa se je zniževalo zaradi uvedb velikega števila stečajev. Tako so imeli sredi 90. let 28.573 članov. Naj novejši prikaz števila članstva ob koncu leta 1999 kaže, da je v območni sindikalni organizaciji 16.534 aktivnih članov sindikata, od tega seveda največ na sedežu krajevne pisarne v Murski Soboti, in sicer 10.660. Sledi Lendava z 2.640 člani, nato pa Racionalnost tudi v sindikalni organiziranosti Ljutomer s L 710 in Gornja Radgona s 1.524 člani. To je posledica sprememb zaradi zniževanja članstva zaradi presežkov, stečajev, odhodov iz firm zaradi upokojitve in drugih vzrokov. Glede na dejavnosti prevladuje članstvo v tekstilni in usnjar-skopredelovalni industriji, skupaj jih je kar 6.672. Sledita kmetijstvo in živilska industrija z 2.464 člani, v gradbeniško dejavnost jih je vključenih 1.123, v trgovino pa 1.043. Precej sindikalnega članstva imajo še v gostinstvu in turizmu (849), kovinski in elektroindustriji (763), vzgoji, izobraževanju in raziskovalni dejavnosti (761) ter energetiki (660) in prometu in zvezah (622). Dosedanje izkušnje potrjujejo, da je nujna neposredna in hitra pomoč poklicnih funkcionarjev sindikatom podjetij na lokalni ravni. Brez te pomoči bi bili predsedniki sindikatov podjetij in zavodov v mnogih primerih nemočni, problemi bi se reševali dalj časa, vpliv in neposredni stiki s članstvom pa bi se izgubljali. Spričo zmanjšanja števila članstva in naraščanja stroškov poslovanja prihajajo pobude 0' nadaljnji rdcionalizdciji dela, posebej zato, ker se na osnovi sedanje delitve dela poklicnih funkcionarjev določena dela prekrivajo, npr. funkcija sekretarja krajevne pisarne in delo sekretarja območnega odbora dejavnosti. Tako bi moralo biti za organiziranje sindikalne pisarne, v kateri dela delavec s polnim delovnim časom, vsaj 4.000 članov in primerna oddaljenost od sedeža območne organizacije. V upravnih enotah, v katerih je manj kot 4.000 članov, pa se lahko delo organizira v sindikalni pisarni s skrajšanim obratovalnim časom. Ta določila bodo skušali upoštevati tudi pri pripravi dopolnil ali novega akta o organiziranosti Zveze svobodnih sindikatov. MILAN JERŠE1 S Česa se najbolj spominjamo? Novoletni čas je čas obljub, spoznanj, predvsem pa spominov 8e,os še toliko bolj, saj bomo stopili v težko Pričakovano in toliko opevano leto 2000. Če hiai • S?.0Zrem° nazaj, se spomnimo prijetnih in tile PnJctnih stvari, ki so se nam v tem letu pripe-š|ja , er Pa se izteka tudi stoletje, jih veliko razmi-nan’ Je b ki je po mojem mnenju tudi najbolj zaznamoval to leto. To je zelo poseben dogodek, saj ni zelo pogost in nanj ne moreš gledati kot na nekaj vsakdanjega. Mislim, da to stoletje najbolj označuje pevec Elvis Presley, kajti s svojo dobro glasbo se je zapisal med legende. Slovenija si ie zdaj priložnost za vas. n atka, sodelujte (na kakršen koli Dr ln' Pri oblikovanju vaše strani -Sli h^0 ^rez zadržkov) pokličite pismo’ Poskušali bomo ^l ^i še tako zahtevnim in nenava-željam, saj je to pravzaprav va 8 stran in zato bomo o vas in za Udi Pisali. DT Pišite na naslov: VESTNIK-Na sceni Ul. arhitekta Novaka 13, Murska Sobota Srčne igre I ilm Srčne igre (Playing By Heart) je ugle-| dal luč sveta 22. januarja 1999, v enem » I letu predvajanja po svetu pa si je nabral dva tabora: v prvem so tisti, ki pravijo, da je film zelo ganljiv, vendar nerealen, v drugem pa tisti, ki so ga ocenili kot čudovitega, fantastičnega in osupljivega. Slednjih je neprimerno več, obojim pa je skupno, da jih je film spodbudil k razmišljanju o ljubezni. Prava anekdota pri tem je, da so vsi že pozabili, da je bil prvotni naslov filma zelo čuden: Dancing About Architecture. Zgodba se dogaja v Los Angelesu in je nekakšen kalejdoskop enajstih ljudi različnih življenjskih stilov in poklicev, ki se na ta ali oni način znajdejo v včasih smešnem, včasih bolečem in vedno kompleksnem vrtincu ljubezni v njeni začetni fazi. Nekateri jo najdejo, nekateri pa izgubijo, vsi pa jo po svoje izražajo skozi film in prihajajo do ugotovitve, da pri ljubezni nikoli ne gre izgubiti upanja. Režiser in scenarist Willard Carroll (leta 1991 je režiral film The vaša čustva, vaša mnenja! Adrijani! Vsaka roža, ki v jutranjem soncu se razcveta in tvoj srček prebuja, se iz globokih ljubezni do svojega ljubega tebi nasmiha in kadar ta spominček boš prebrala, se spomni na prijateljico Martino Š. Laura Hajdinjak! Pravega prijatelja spoznaš šele v nesreči. Bili sva dobri in nerazdružljivi prijateljici, a leta minevajo in odšli sva vsaka po svoji poti. Nisem te pozabila in zelo te pogrešam. Ti si mi pokazala, za kaj se živi, in hvala ti za vse, kar si storila zame. Upam, da ti bom nekoč lahko povrnila vse, kar si ti storiia zame. Vedi, da te imam še vedno rada in vedno boš moja edina najboljša in neponovljiva prijateljica. Želim si, da bi se nekega dne, morda po naključju, znova srečali. Marjana Runestone) je vseh enajst oseb, ki jih igrajo zvezdniki, kot so Sean Connery, Madeleine Stowe in Dennis Guaid, ob koncu filma na eleganten način pripeljal do skupnega soočenja. Omeniti velja še, da je za kamero stal legendarni oskarjevec Vil-mosZsigmond. Najbolj nenavadno se vam bo verjetno zdelo, da igra glavno vlogo Gillian Anderson, popularna Dana Playing By Heart; ZDA, 1999. Režija: Willard Carroll. Igrajo: Gillian Anderson, Sean Connery, Anthony Edwards, Ryan Phillippe, Gena Rowlands, Madeleine Stowe, Ellen Burstyn, Angelina jolie, Dennis Quaid in Nastassja Kinski. Dolžina filma: 2 uri. Na sporedu januarja v soboškem kinu Park. r o g o Novo leto se nam približuje, meni srce obžaluje, Denis, ni te ob meni, ko sama sedim v temi, kako lepo bi bilo, če bi lahko skupaj gledala v nebo, videla veselje bi ljudi, ki živijo srečni te dni, a med nama veselja ni, kajti imava preveč skrbi, ki naju spremljale bodo vse dni, dokler ljubezen med nama zopet ne zažari! Scully iz Dosjejev/, toda Gillian ima za sabo že kar precej celovečernih filmov. Igralka, ki se je rodila 9. avgusta 1968 v Chicagu, je že leta 1992 nastopila v filmu The Turning, po plejadi dosjejev X pa je lani in letos odigrala vloge v celovečercih: The X - Files - Fight the Future, Hellcab, The Mighty in Prin-cess Mononoke. Gillian živi trenutno kot ločenka s svojo hčerko Piper v Vancouvru v Britanski Kolumbiji. TOMO KOLES ■ Tako si vedno vesela, A v srcu zelo žalostna, Toliko vsega si že pretrpela, Joj, ko bi te le sreča doletela, A v srcu boš to vedno imela, Nikoli ne boš od tega ozdravela, A vedi, da v tvoje življenje bo tudi enkrat sreča prispela! prijateljica Martina Š. Napovednik koncertov Murska Sobota 31. december: The Spoons (Pulj), pri Galeriji; predskupina: VDS Ljubljana 8. februar 2000 : Rage Against The Machine, Hala Tivoli Munchen 31. december: Manfred Mann’s Earthband, ZeltTol!wood Kje bodo koncertirali za Silvestrovo? B. B. King: Memphis, B.B. King’s Blues Club Bryan Adams: Montreal, Molson Centre Billy Joel: New York, Madison Square Garden Fatboy Slim: London, Brixton Academy Mike Oldfield: Berlin, Tiergarten Park Jean Michel Jarre: Kairo, Pyramids Of Giza Los Lobos: Los Angeles, Alameda Civic Center Del Amitri: Edinburgh, Hogmanay Emylou Harris: Boulder, Theater ZZ Top & Lynyrd Skynyrd: Houston, Compaq Center Arturo Sandoval: Miami, First Night 18 ŠPORT 30. december 1999, min Miro Steržaj (kegljanje - '68,79): »Vsekakor sem s svojimi dosežki zelo zadovoljen, saj sem v športu osvojil vse naslove (evropski in svetovni prvak ter trikratni svetovni rekorder), s čimer se lahko pohvalijo le redki športniki. Zelo lepi spomini me vežejo tudi na 30 let igranja v jugoslovanski reprezentanci, ki je prav tako dosegla vidne rezultate na evropski in svetovni sceni. Uspešno ocenjujem tudi svoje delo na gospodarskem področju, kar ponazarja nekaj vidnih priznanj. Sicer pa sem zadovoljen tudi z življenjem, ki ga živim. Od novega tisočletja pričakujem mir, zdravje in sodelovanje na športnem področju. Želim si tudi sreče, saj brez nje ni nič, uspešen razvoj okolja, v katerem živim, in seveda vse dobro naši mladi državi.« Sonja Roman (atletika - '99): »V atletiki sem dosegla veliko odmevnih rezultatov, saj sem osvojila več državnih naslovov in bila državna mladinska rekorderka na 600, 800, 1000, 1500 in 2000 metrov. Kljub izvrstnim rezultatom na domači sceni pa sem imela veliko smole, saj sem ostala na evropskih in svetovnih tekmovanjih kljub dobri formi in pripravljenosti brez zasluženega odličja. Sicer pa sem z življenjem zadovoljna, saj sem končno naredila spremembo, kr bo odslej lahko močno vplivala na mojo športno kariero in študij v Ljubljani. V novem tisočletju si želim zdravje in mir ter izpolnitev želja. V športu, da ne bi bilo poškodb in da bi dosegla zaželene cilje, da bi končala študij in imela veliko prijateljev, ki bi mi stali ob strani.« Vitomir Šiftar (atletika - '85): Kot šprintersem bil dvakratni mladinski prvak Slovenije in mladinski rekorder Jugoslavije v teku na 60 m, trikratni mladinski in dvakratni članski prvak Slovenije, dvakratni mladinski prvak in. rekorder Jugoslavije v teku na 100 v m. Sem dobitnik zlate in srebrne medalje na mladinskih balkanskih igrah v teku na 4 x 100 m ter bronaste medalje na 100 m. Čeprav sem z aktivnim športom prenehal sorazmerno mlad, sem z doseženimi rezultati zadovoljen. V življenju pa je vselej mogoče doseči več. Zelo rad se spo- minjam številnih tekmovanj in uspehov, ki mi bodo ostali v spominu. V novem tisočletju si predvsem želim zdravja, osebnega zadovoljstva zase, svojo družino, svojce in prijatelje.« Ivanka Šormaz - Serec (košarka -70, 71,72): »Med svoje največje dosežke štejem predvsem tri leta, ko sem bila izbrana za športnico Pomurja. V teh letih je bil pravi razcvet soboške ženske košarke, saj smo postale leta 1970 mladinske prvakinje Slovenije in se uvrstile na prvenstvo Jugoslavije. Najuspešnejše leto za košarkarice Sobote pa je bilo 1972., ko smo v prvi slovenski ligi zasedle tretje mesto takoj za Olimpijo in Ježico. To so bili najlepši trenutki v Anketa med pomurskimi športniki ob prelomnem tisočletju Športni dosežki krojijo človekovo osebnost a prelomu tisočletja smo se sprehodili med športniki in športnicami, ki so bili v dosedanjih 36. anketah našega uredništva izbrani za športnike in športnice Pomurja. Med dobitniki teh laskavih priznanj je bila najuspešnejša kegljavka Marika Kardinar iz Dobrovnika, ki je bila kar devetkrat razglašena za športnico Pomurja. Trikrat je bila športnica Pomurja košarkarica Ivanka Šormaz - Serec iz Radenec, dvakrat pa atletinja Marija Števanec iz Borejec. Med športniki sta bila po štirikrat športnika Pomurja namiznoteniški igralec Jože Žekš iz Rakičana in kanuist Borut Horvat iz Kroga, trikrat tekmovalec na kasaških dirkah Marko Slavič iz Ključarovec, po dvakrat pa kegljač Miro Steržaj iz Ljutomera, namiznoteniški igralec Igor Vinčec iz Murske Sobote, kajakaš Štefan Varga iz Kroga, rokoborec Franc Po-dlesek iz Noršinec in kegljač Hary Steržaj iz Ljutomera. Najboljše pomurske športnike in športnice smo na prelomu tisočletja povprašali o njihovih dosežkih, vtisih in pričakovanjih. moji športni karieri, ki jih ne bom nikoli pozabila. V novem tisočletju si želim zdravja, sreče, miru in poslovnega uspeha. Moja največja želja pa je, da bi se nogometaši Slatine uvrstili v prvo medobčinsko ligo in kasneje v tretjo slovensko ligo.« Feri Maučec (nogomet - '61): »Šport je bil tisti, ki me je uveljavil in močno vplival na moje življenjske odločitve. V svoji dolgoletni igralski in trenerski nogometni karieri sem se predvsem uveljavil kot strelec. Med več kot 600 goli je bilo v športni javnosti najbolj odmevnih 191 golov, ki sem jih dosege! v 7 letih tekmovanja v slovenski ligi in postal najboljši strelec vseh časov in kljub mnogim generacijam, ki so prišle za mano, me do- slej še nihče ni prehitel. Lotil sem se tudi športne literature in doslej mi je uspelo izdati 12 knjižic iz zgodovine pomurskega športa. V novem tisočletju želim zdravja sebi in družini, ki mi je stala ob strani, to in miru pa tudi najbližjim in vsem ljudem ter več prijaznosti in razumevanja med ljudmi.« Marika Kardinar (kegljanje - '86, '90, '92 - '98): »Kljub nekaterim življenjskim preizkušnjam sem z močno voljo in prepričanjem vase ter razumevanjem družine in prijateljev dosegla vrhunske rezultate v kegljanju, na katere sem ponosna. Sicer pa krasi moje uspehe 12 medalj s svetovnih prvenstev, 6 medalj s svetovnih klubskih tekmovanj in 3 medalje s svetovnih pokalov posameznic. Imam slovenski rekord s 518 podrtimi keglji. Letos sem bila osmič razglašena za kegljavko Slovenije. V deželi ob Muri sem bila izbrana za športnico stoletja. Bila sem športnica Slovenije in večkratna športnica Pomurja. Sem dobitnica Bloudkove nagrade in plakete. Zelo zadovoljstva s temi dosežki in priznanji si želim zdravja in razumevanja v družini, miru in več strpnosti med ljudmi.« Zdenka Benko (košarka - 79): »S športom se ukvarjam od rane mladosti, sprva sem se ukvarjala z orodno telovadbo. Pri trinajstih letih pa me je pritegnila košarka, ki se mi je zdela kot kolektivni šport zanimivejša in privlačnejša, z aktivnim igranjem pa sem končala pri sedemindvajsetih. Največji uspeh sem dosegla z ekipo Pomurja pod strokovnim vodstvom Jožeta Šeruge - Bajsa, ko smo se uvrstile v drugo jugoslovansko ligo. Sicer pa me na košarko vežejo lepi spomini, zato sem še vedno zraven kot predsednica KK Pomurje Skiny. Če si zadaš cilje tako na športnem področju kot v življenju in jih dosežeš, potem si lahko zadovoljen. V novem tisočletju si želim zdravja in miru, kajti vse drugo si lahko sami kreiramo.« Jože Žekš (namizni tenis - '66, '67, '69, 70): »Imam občutek, dav življenju in športu nisem dosegel vsega, kar bi lahko. Vzrok pripisujem sebi in takratnim razmeram za delo, ki zdaleč niso bile takšne kot danes. Od sodelovanja na evropskem prvenstvu pa mi je ostala vseeno najbolj v spominu zmaga nad evropskim članskim prvakom Dragotinom Šurbkom. Sicer pa sem z jugoslovansko mladinsko reprezentanco sodeloval na evropskem prvenstvu v Sovjetski zvezi in Avstriji. V novem tisočletju želim slovenskim, predvsem pa pomurskim športnikom in športnicam čimveč, sebi in svoji družini pa, da bi živeli v miru in razumevanju.« Slava Mlinarič - Poznič (rokomet -'82): »Po desetletnem igranju roko- meta v Radgoni sem postala športnica Pomurja, to mi še danes veliko pomeni, saj se moje misli pogosto vračajo v rodno Pomurje. Potem me je življenjska pot pripeljala v Velenje, kjer sem se vključila v atletski klub in se posvetila atletiki, tako na srednje kot dolge proge. Po osvojenih 22 medaljah ^a državnih in pokalnih tek movanjih sta mi ostali v najlepšem spominu dve zlati medalji z evropskih prvenstev in moj še vedno neizbolj-šan rekord v teku na 2000 m z ovirami ter tri odličja s svetovnih prvenstev. Vsega tega pa brez podpore in razumevanja moža ne bi dosegla. Šport je postal moj način življenja in z njim se želim ukvarjati tudi v novem tisočletju, ko najbolj želim zdravja možu, hčerki in sebi.« Andrej Halas (rokoborba - '81): »Od starega tisočletja se poslavljam z mešanimi občutki, saj sem se v življenju in športu srečeval z vzponi in padci. V rokoborbi, kjer sem tekmoval v grško-rimskem in prostem slogu, sem dosegel največji uspeh na svetovnem mladinskem prvenstvu v ZDA, kjer sem zasedel tretje mesto in dobil bronasto medaljo. Bil sem mladinski prvak Jugoslavije v kategoriji do 18 let in član jugoslovanske reprezentance do 18 in 20 let. Številne medalje sem osvojil tudi na raznih mednarodnih tekmovanjih. Poleg zdravja si tudi želim, da bi bilo v prihodnje manj praznih besed in obljub v politiki ter več življenjske topline in realnosti.« Marija Števanec (atletika - '88, '89): »V iztekajočem se tisočletju se je zgodilo veliko lepega tako v športu kot življenju, saj sem dosegla nekaj lepih športnih rezultatov, prepotovala veliko sveta in spoznala veliko prijateljev. Od športnih rezultatov mi je ostalo najbolj v spominu tretje mesto, ki sem ga z ekipo ljubljanske Olimpijo dosegla na evropskem ekipnem tekmovanju za pokal državnih prvakinj. Zelo rada se spominjam dvakratne razglasitve za športnico Pomurja. Bila sem tudi državna mladinska in članska prvakinja v tekih na 400 in 800 m. Bilo je tudi nekaj neuspehov, ki pa se jih ne spominjam rada. V novem tisočletju si želim več zdravja in manj poškodb, več športne sreče in dobrih rezultatov ter boljše medčloveške odnose.« Edo Berden (motociklizem - 71): »Športnih uspehov je bilo veliko, največ pa mi pomenijo naslovi prvakov Jugoslavije v vseh treh kategorijah -125, 25Q ccm in prikolici. Uspešno sem sodeloval tudi na mednarodnih tekmovanjih in svetovnem prvenstvu. Od tega tisočletja se poslavljam z zelo prijetnimi občutki, saj se mi je v zadnjih letih kot veteranu zopet uspelo vrniti na tekmovalne steze. Tako sem s prikolico sodeloval na vseh gorskih časovnih dirkah po Sloveniji. Dvakrat sem bil celo drugi, pri čemer mi je pomagala žena Nada kot moja sovoznica. Motorna kolesa so bila vedno pomemben del mojega življenja in upam, da bo tako tudi v novem tisočletju. Želim si zdravja, in če mi bo to služilo, bom še naprej sodeloval na raznih rallyjih.« Marica Varga (kegljanje - 75): »V športu in življenju sem dosegla dovolj, čeprav je zmeraj mogoče doseči več. Največji uspeh sem dosegla na evropskem mladinskem prvenstvu v Budimpešti, kjer sem v ekipni konkurenci osvojila.zlato, v dvojicah pa srebrno medaljo. V čast si tudi štejem, da sem bila izbrana za športnico Pomurja. V kegljanju še naprej ostajam, saj sem predsednica kluba in članica ekipe, ki tekmuje v drugi slovenski ligi. Naredila sem tudi izpit za trenerko in sodnico druge kategorije. Vesela sem, da smo v Lendavi dobili sodobno kegljišče in tako omogočili boljše možnosti za delo. Želim si še pridobiti naziv sodnice prvega razreda in naziv sodniške inštruktorice. Klubu pa želim, da bi imel dovolj denarja za uresničitev zastavljenih ciljev.« Vlado Kocuvan (speedway - 76): »S svojimi športnimi rezultati v speed-wayu na kratki in dolgi peščeni stezi sem zelo zadovoljen tako na domačih kot mednarodnih tekmovanjih in svetovnih prvenstvih. V prejšnji skupni Jugoslaviji sem osvojil kar 13 državnih naslovov med posamezniki, v dvojicah in ekipno. Sodeloval sem na več svetovnih prvenstvih in tudi v finalu svetovnega prvenstva, kjer sem zasedel dvanajsto mesto. Zelo rad sem nastopal na dirkah za svetovno prvenstvo na dolgi peščeni stezi v Gornji Radgoni. Najbolj pa mi je ostalo pri srcu slovo od aktivnega športa. Sicer pa sem v življenju dosegel tisto, kar sem pričakoval. V novem tisočletju si želim zdravja, razumevanja med ljudmi in seveda poslovnih uspehov«. Zdenka Glažar - Vidovič (padal- stvo - 77): »Z zadovoljstvom se lahko ozrem v iztekajoče se tisočletje, saj sem dosegla visoke cilje. Uživala sem v atraktivnem športu in se enakovredno kosala z moškimi. Skočila sem celo z višine 4.200 m. Moj največji uspeh je bilo drugo mesto v skokih na cilj na republiškem prvenstvu v Celju, kjer sem v moški konkurenci zasedla drugo mesto in le en jugoslovanski padalec je bil pred mano. Bila sem tudi jugoslovanska državna prvakinja. Tudi v zasebnem življenju sem dosegla nekaj, o čemer lahko mnoge ženske le sanjajo. Imam dobrega moža in troje čudovitih otrok. Enako velja tudi za poklicno kariero. V novem tisočletju si želim boljše medčloveške odnose in ve® razumevanja drugače mislečih. To mi pomeni več od materialnih dobrin.” Franc Podlesek (rokoborba - '83, '86): »Čeprav v športu doživljaš vzpone in padce, sem z doseženimi rezultati zadovoljen, videl sem veliko svete in tudi spoznal veliko prijateljev. Bil sem večkratni državni prvak Jugosl^ vije in Slovenije ter sodeloval na3 ■ Inih mednarodnih tekmovanjih' največji športni uspeh je bil n^-p zemskih igrah, kjer sem zasedel P mesto in osvojil zlato medaljo, c® mesto na svetovnem prvenstv^. osmo mesto na olimpijskih igran-dovoljen sem tudi z življenjeni. sem dosegel želene cilje, 'rriarr'tlOm žino in dva sinova, tako da se tega tisočletja z veseljem spom' . V novem tisočletju želim zdravja in družini, osebno srečo in P°3° rezultate.« Greta Kardoš - Štrakl (košarka -'80): »Od tega tisočletja se P°sla’ vljam z lepimi vtisi. V moji 15-leW športni karieri je bil največji usp®n uvrstitev v jugoslovansko mladi®3 0 reprezentanco in sodelovanje^ balkanskem in neuradnem evr°P skem prvenstvu. Z ekipo Sobo*® P smo dosegli največ z uvrstitvijo v . go zvezno ligo. Sicer pa smo bili v let z ekipo Sobote prav na vrh® ®, venske lige in dvakrat drugi v P° . nem tekmovanju. S svojimi šp0^' rezultati sem zadovoljna, saj3 spoznala, da brez trdega dela111 pehov, kar mi je koristilo v ^ien^ da sem dosegla svoje cilje. V tisočletju si želim zdravja za se'’ družino. Rada bi čimprej opra^3 . eno nedokončano nalogo, pof®*” se bolj posvetila sinovoma." -s - Štefan Kovač (namizm 0(a 76): »S svojo športno ka[radi si' zadovoljen, čeprav bi mora stema organiziranja turnirje. iti v kompromise z določeni jV0čji česar pa nisem storil. Moji t0 v športni uspehi so bili: P^jparod' dvojicah s Šurbkom Mb- g^ipn®" nem prvenstvu Češke, nas o oS-ga prvaka Jugoslavije, ki s sem vojil z ljubljansko Olimpijo, tudi petkrat prvak Slovenije. val sem tudi na evropskem ibm, 30. december 1999 ŠPORT nem prvenstvu. Prav gotovo pa bi lahko dosegel tudi več. V novem tisočletju si predvsem želim več pra- vicnosti, morale in socialnega čuta v družbi, osebno pa zdravja in polnega življenja.« Milica Šinko - Majer (strelstvo -'81): »Moja leta od 1975 do 1986 so bila polna lepih dosežkov tako z zračno serijsko kot malokalibrsko in vojaško puško. Najbolj pa mi je osta- davek, ki ga plačujemo športniki za svoje zadovoljstvo in zadovoljstvo ljudi, ki jim je šport pri srcu. V novem tisočletju si želim, da bi v Prekmurju zopet igrali ženski rokomet na nivoju, kot pred leti, sama pa si želim zdravja, da bom lahko še nekaj časa tekmovala za kegljaško ekipo Nafte.« Marko Slavič mlajši (kasaški šport - '91, '97, '98): »Med največje športne dosežke bi lahko štel osvojitev kasaškega derbija z Dueno v nek- lo v spominu leto 1981, ko sem postala republiška prvakinja. Zaradi rojstva hčerke Katje sem se morala odpovedati streljanju, saj mi je ob službi in majhnem otroku zmanjkalo časa. V življenju sem imela mnogo v7ponov in padcev, nazadnje sem ostala še brez službe, vendar sem kljub vsemu zadovoljna. Moram priz-oati, da denar ni vse, in četudi je hudo, če ga nimaš, mi veliko pome-niio družina, prijatelji in ljudje, ki me oenijo. V novem tisočletju si želim Zdravja, miru in sožitja med ljudmi v Skakovcih, Sloveniji in po svetu. Sp-ortnikom pa želim obilo uspehov.« Milan Balek (atletika - '84): »V m°j»zelo dolgi in uspešni športni ka- življenju veliko pomaga, ko se soočam s problemi in novimi izzivi. Poleg udeležbe na slovenskih in jugoslovanskih tekmovanjih sem sodelovala tudi na evropskem študentskem prvenstvu. Večkrat sem zmagala v teku na 10 km na radenskem Maratonu treh src. Sicer pa sem bila pet let članica slovenske atletske reprezentance. Čeprav trenutno v športu nisem aktivna, to ne pomeni, da se ne bom še borila na tekaških progah. Moja največja želja je, da bi tekla maraton na 42 km. Želim si tudi, da bi znala svoje znanje in izkušnje iz športa prenesti na otroke.« Aleš Mrzel (motociklizem - ’65): »V svoji športni karieri sem tekmoval v razumevanja med ljudmi. Poskusimo živeti skupaj z naravo, kjer bo v središču pozornosti človek.« Marina Šiško - Štihec (košarka - ’85): »Vsak mora biti zadovoljen s Beltinec pa tudi nekatere druge klube. Moštvo Beltinec sem pripeljal v prvo slovensko ligo. Bil sem tudi trener in selektor mlajših kategorij pri NZS in MNZ Murska Sobota. V novem tisočletju si želim lepše življenje, manj politiziranja in več dejanj, v nogometu pa več strokovnega dela z mladimi.« Damjan Špur (atletika - ’93); »Od tega tisočletja se poslavljam z dobri- vsekakor deveto mesto na svetovnem prvenstvu v Mehiki. Zelo sem bila vesela tudi ob izvolitvi za najboljšo športnico Pomurja, saj si ta laskavi naslov lahko pridobijo le redki športniki in športnice. Športna aktivnost in dosežki so pozitivno vplivali tudi na moje življenje, saj sem končala študij in bom kmalu diplomirala. V novem tisočletju ne pričakujem, da se bo kaj bistveno spremenilo. Želim si predvsem zdravja, mirno življenje ter uspešno nadaljevanje študija.« Rudi Kocmut (atletika - '88): »V športu sem dosegel veliko, tako sem danji Jugoslaviji. Med prvimi mesti, ki se bližajo številki 500, pa bi omenil še dve zmagi v slovenskem derbiju in eno drugo mesto, osvojitev krožne dirke po Sloveniji ter zmage na državnih prvenstvih za dveletnike in tri-letnike. Uspešno sem tekmoval tudi v tujini. Med zmagami je najodmevnejša zmaga v finalu Goldcupa. Moj največji uspeh pa je gotovo prva medalja za samostojno Slovenijo na evropskem prvenstvu na Finskem in naslov evropskega prvaka na Dunaju. V novem tisočletju si želim ponovitev zadnjih let tega tisočletja.« Vera Škraban - Luk (atletika -'76): »V svoji športni karierizem do- 'eb. ki še vedno traja, sem kot atlet hitrohodec nanizal veliko dobrih Citatov. Kar desetkrat sem oblekel J6s atletske reprezentance Jugosla-'le, dvakrat osvojil naslov državnega ^^a Jugoslavije in sodeloval na Balkanskih atletskih igrah. Sem 6 orderv hitri hoji na prostem na d ’ 20, 30 in 50 km in na 5 km v f °rani. Vrhunec moje športne karie-p6pPa sem dosegel pri 40 letih na 2^v kjer sem v hitri hoji na zasedel 22. mesto kot najsta-!s'Udeleženec Pri 48. letih pasem sbitiral« v državni atletski reprezen-nci na troboju reprezentanc Italije, । ancije in Slovenije. V novem tisoč-lu želim čim manj vojn in več razu- .®yania med ljudmi.« Ica Utroša (rokomet - '83): »V tuapStle,ni rokometni karieri pri Pole-^S^niku in Polani sem prispevala segla nekaj zelo odmevnih rezultatov. Med največje uspehe štejem zmago v Novi Gorici v teku na 60 m, ko sem postala najhitrejša pionirka v Sloveniji. Postavila sem tudi pomurski rekord v teku na 100 m s časom 12,6. Zelo rada se spominjam dogodka ob razglasitvi za najboljšo športnico Pomurja, saj sem se kot petnajstletno dekle nekoliko nerodno počutila med starejšimi športniki in športnicami. Na preteklost me vežejo lepi spomini, zato se od tistega, kar je lepo, mlado in uspešno, težko poslavljamo. Ljudje pa smo vedno polni želja in pričakovanj, še zlasti ob prelomnici enega tisočletja v drugo. Želim si zdravja, ljubezni, sreče, zadovoljstva in miru tako zase kot za svojo družino, prijatelje in vse ljudi.« Igor Vinčec (namizni tenis - '73, -------------------------1 . in lahko z doseženimi rezultati zelo zadovoljen, če sem samokritičen, pa bi lahko dosegel tudi več. Svoje največje uspehe sem dosegel na parao-limpijskih igrah in svetovnem prvenstvu. Na olimpijskih igrah sem dosegel zlato in srebrno medaljo, s svetovnih prvenstev pa se ponašam s tremi zlatimi in tremi srebrnimi medaljami. Uspešno sem sodeloval tudi na nekaterih drugih mednarodnih tekmovanjih. Tudi v zasebnem življenjem sem zadovoljen. V novem tisočletju si želim zdravja in da bi prišlo v invalidskem športu do boljše prepoznavnosti v Sloveniji. To pa ni samo naloga športnikov, temveč tudi njihovih organizacij.« Štefan Varga (kanu - '80, ’89): »Ni mi žal, da sem že 27 let v Kajak kanu različnih razredih cestno»hitrostnih dirk in v ralyju. Tako se težko opredelim, v kateri kategoriji sem dosegel večji uspeh. Bil sem štirikrat prvak Jugoslavije v razredu 125 in 250 ccm, devetkrat slovenski prvak ter dosegel več kot 50 zmag na mednarodnih dirkah. V rallyju sem bil tudi balkanski prvak in dvakrat sodeloval na mednarodni dirki Tour d' Evropa. Med 60. in 70. leti je bilo AMD ŠK Murska Sobota v cestnohitrostnih dirkah daleč najboljše v Jugoslaviji. Zame je bil največji užitek, zmagati v Murski Soboti in tistih časov se z veseljem spominjam. Zelo sem zadovoljen s tem, kar sem v preteklosti dosegel. V novem tisočletju si želim mir na svetu, ki je prvi pogoj za srečno življenje.« Brigita Čavužič - Nerat (šah - ’84): »Z mojim delovanjem v šahu sem za- tem, kar je v preteklosti dosegel. Zdaj nas že vse skupaj čakajo novi izzivi in cilji tako v poklicu kot družini. Igranje v Košarkarskem klubu Pomurje iz Murske Sobote mi je bilo vedno v veliko veselje, zlasti še, ko smo dosegale lep uspehe. Za največji uspeh si štejem uvrstitev ekipe kadetinj Pomurja na državno prvenstvo v nekdanji Jugoslaviji in igranje članske ekipe v osmini finala za pokal Jugoslavije. Zelo veliko mi je tudi pomenilo, ko sem bila izbrana za športnico Pomurja, saj tega naziva ne more doseči vsak športnik. V novem tisočletju so moje želje enake dosedanjim, to je zaupanje med'ljudmi, sreča in veliko smeha.« Vinko Apšner (judu - ’82): »Z mojimi dosežki v športnem življenju sem žen u6le^ k uvefevitvi prekmurskega skega rokometa v Sloveniji. Najle-v ' Sponnini in tudi uspehi pa so po-p0,an'z rokometom v Polani iz Velike bi d306' č® se ozrem na preteklost, *tivn an°S nekatere stvari v športni ak-Z osh spremenila, saj je odrekanje v ®bnem življenju na račun športa sem lahko zadovoljen. Med največje uspehe štejem dvakratni naslov republiškega mladinskega prvaka med posamezniki in ekipni naslov mladincev Sobote. Igral sem tudi v članski ekipi Sobote, ki se je prvič v zgodovini uvrstila v prvo jugoslovansko ligo. Poleg tega sem bil kar dvakrat izbran tudi za športnika Pomurja. Svoje dosežke pa tudi povezujem z delom tre-- nerja Mirka Ungerja. Zadovoljen sem tudi, da sem uspešno končal študij prava, pa tudi z delom sodnika in odvetnika, saj sem dosegel življenjski cilj. V novem tisočletju želim, da bi se soboški namizni tenis zopet uveljavil kot prvi šport v regiji, ter uspešno nadaljevanje pravniške kariere.« Gabika Bočkaj (karate - '91); »Od tega tisočletja se poslavljam zadovoljna, saj sem dosegla v svoji športni karieri več prvih mest na regijskih, državnih in mednarodnih tekmova-I njih. Moj največji uspeh pa je bilo I klubu Mura iz Kroga, kjer sem preživel večino svoje mladosti, saj me vežejo lepi spomini na mojo športno aktivnost, ko sem bil tekmovalec in trener. Svoj največji uspeh sem dosegel na evropskem mladinskem prvenstvu, kjer sem zasedel prvo mesto in postal evropski prvak. Bil sem večkratni članski jugoslovanski.prvak med posamezniki in v moštveni vožnji ter dvakrat sodeloval na svetovnem prvenstvu kot tekmovalec in nekajkrat kot trener. V zadnjih letih sem tudi pomočnik državnega trenerja v spustu. V novem tisočletju želim kajaka-šem in kanuistom ter vsem športnikom čim več dobrih rezultatov in športnega užitka.« Manuela Pergar (atletika - '87): »Z dosežki v športu in življenju sem zadovoljna, čeprav bi lahko dosegla več. V športu sem se naučila biti vztrajna in vzdržljiva, kar mi sedaj v mi občutki, saj sem s svojimi športnimi dosežki zadovoljen, čeprav so mi še boljše rezultate preprečile številne poškodbe. Moj največji uspeh je bil nastop na evropskem prvenstvu v Budimpešti, kjer sem tekel na 100 m in v štafeti 4 x 100 m. Šestkrat sem tekel za evropski pokal na 100 m in v štafeti 4 x 100 m. Večkrat sem bil državni članski prvak v teku na 100 m in dvakrat državni prvak v teku na 60 m. V svoji športni karieri pa sem zmagoval tudi na številnih drugih tekmovanjih doma in v tujini. Od novega tisočletja si veliko obetam tako na športnem področju kot v zasebnem življenju in upam, da se mi bodo skrite želje uresničile.« Borut Horvat (kanu - ’94, ’95, ’96, ’99): »S svojo športno kariero sem zelo zadovoljen in hkrati vesel, da sem spoznal, koliko truda in časa je potrebno vložiti za doseganje športnih uspehov. Zaradi tega spoznanja znam ceniti tudi uspehe drugih športnikov, zlasti iz pokrajine ob Muri. Moj največji uspeh je bila osvojitev prvega mesta in zlate medalje na balkanskem mladinskem prvenstvu v judu v kategoriji do 78 kg. Poleg tega sem dosegel tudi veliko zmag in dobrih uvrstitev na drugih domačih in tujih tekmovanjih, ki mi bodo ostale v lepem spominu. V novem tisočletju pričakujem še večji poudarke športu, saj menim, da se država Slovenija prav prek športnih uspehov na najboljši način predstavlja svetu.« Ida Sabo - Dundek (kegljanje -’74): »Iz tega tisočletja se poslavljam dovoljna, čeprav se zavedam, da bi lahko dosegla veliko več. Že kot starejša pionirka sem postala prvakinja Slovenije, naslov slovenske prvakinje pa sem osvojila tudi med mladinkami. Prav na vrhu sem tudi med najboljšimi slovenskimi članicami, saj sem na prvenstvu zasedla četrto mesto. Po osamosvojitvi Slovenije bi se lahko še bolj uveljavila, vendar sem se posvetila družini, ki mi je pomenila veliko več. Tako sem zadovoljna s teni, kar sem dosegla v tem tisočletju, saj sem rešila »težke in lahke šahovske probleme«. V novem tisočletju si želim predvsem miru in da bi ljudje živeli bolj sproščeno in zadovoljno.« Hary Steržaj (kegljanje - ’90, ’92); »V enaindvajsetletni kegljaški karieri sem dosegel veliko, z malo športne sreče pa bi lahko veliko več, zato sem le delno zadovoljen. Služba mi vzame veliko časa, tako da se športu lahko posvečam le v prostem času, to pa je za vrhunske dosežke premalo. Sicer pa sem sodeloval na šestih svetovnih kegljaških prvenstvih in osvojil šest medalj. S Konstruktorjem sem bil svetovni klubski prvak in drugi na evropskem klubskem tekmovanju. Od leta 1992 sem član reprezentance sveta. Osvojil sem več državnih naslovov med posamezniki, v dvojicah in ekipno, vsa leta pa sem najboljši posameznik v ligi. V novem tisočletju si želim več tolerance in z lepimi in manj lepimi vtisi. V športu sem dosegla nekaj odličnih rezultatov, čeprav sem športno pot končala prekmalu, za kar pripisujem krivdo mladosti, nepremišljenosti in premalo vztrajnosti. Če bi se dalj časa ukvarjala s kegljanjem, bi gotovo dosegla še veliko več. Človek tudi ne zna ceniti tistega, kar je dosegel, vedno hoče še več. Moj največji dosežek v športu je bila osvojitev prvega mesta in zlate medalje na mladinskem prvenstvu Jugoslavije v Zenici. Tekmovala sem tudi za žensko ekipo Čarde iz Murske Sobote, kjer smo skupaj z Mariko Kardinar dosegale vidne uspehe doma in v tujini. V novem tisočletju si želim zdravja, zadovoljstva in miru.« Zoran Cirkvenčič (nogomet -’72): »Z dosežki v preteklosti v športu in zasebnem življenju sem zadovoljen, čeprav se vedno ni vse končalo tako, kot sem načrtoval in si želel. V moji nogometni karieri sem dosegel kot igralec in trener vrsto dobrih rezultatov. Ti uspehi so bili v klubih Zagreb, Varteks, Mura in Fortuna Kbln, kjer sem bil profesionalec. Kot trener sem vodil nogometaše Mure in zelo zadovoljen, saj sem osvojil na svetovnih prvenstvih dve zlati, eno srebrno in eno bronasto medaljo. Medalje pa sem dobil tudi na tekmovanju za svetovni pokal in na evropskem prvenstvu. Najbolj lesketajoči sta vsekakor dve zlati medalji na mladinskem svetovnem prvenstvu v ZDA in na Češkem ter srebrni na svetovnem in evropskem članskem prvenstvu. Velike vrednosti pa je tudi bronasta medalja na tekmovanju za svetovni pokal. V letu 2000 me čakajo svetovno prvenstvo v Franciji in šest tekem svetovnega pokala. Upam in želim si, da mi bo zdravje služilo, da ne bo poškodb in da bom ponovil rezultate iz minule tekmovalne sezo- ne.« DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! 20 OGLASI 30. december 1999, VES motorna vozila GOLF 1.4, letnik 1993, 5 vrat, prevoženih 55.000 km, prodam. Tel.: 61 623. m 1908 RENAULT LAGUNO 1.8 RT AIDA, 1. 1997, prevoženih 48.000 km, kovinsko modre barve, ABS, spojler .... ohranjeno, prodam. Tel.: 79 183. m 1929 živali PUJSKE prodam. Dankovci 12, tel.: 55 11 447. m 1897 TELICO, čmo-belo, 250 kg, kontrola A, prodam. Tel.: 47 008. M2904 KROŽNO LOPATASTO BRANO, 280 cm. okopalnik Olt, 4-redni, za koruzo in predsetvenik Rau, 300 cm, prodam. Tel.: 47 008. m 1904 posesti ČEBELARSKO DRUŠTVO KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU daje v najem poslovni prostor s skupno površino 60 m2 (razdeljen v tri dele: 40, 15 in 5 m2). Prostorje v čebelarskem domu v Križevcih. Podrobnejše infor- DIL L d.o.o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJ ETE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32 322 FAX-TEL. (069) 32 322 Cl TNT/CKI C IZ A on Krt CODOTA macije: ČD Križevci ali po telefonu 069 87 271, Anton Slavič. Ogled prostora je mogoč vsak dan. m 1890 LOKAL NA TRŽNICI v M. Soboti, 23 m2, prodam. Možne druge kombinacije. Tel.: 041 664 373. m 1731 NOVO HIŠO NA GORIČKEM ugod no prodam. Informacije G. Petrovci 43. m!872 HIŠO IN PARCELO V MEKOT-NJAKU prodam. Tel.: 062 714 113 m 1873 6-ARSKO PARCELO s hišo v Panonski ul. 19 v Beltincih prodamo. Tel.: 23 472. ml877 ENOSOBNO STANOVANJE z garažo in vrtom v Radencih prodamo ali damo v najem. Tel.: 48 717. ml880 STAREJŠO HIŠO IN ZEMLJO v centru Križevec 159 v Prekmurju prodam. Tel.: 069 5541 713. m 1885 GRADBENO PARCELO v Moravskih Toplicah in gospodarsko poslopje z manjšim stanovanjem prodam. Tel.: 38 330. m 1905 STAREJŠO PODKLETENO HIŠO z gospodarskim poslopjem in 26 arov zemljišča, polovica je zazidalna parcela, v Murščaku, prodam. Tel.: 062 213 623, po 18. uri. m 1909 V NAJEM DAMO enosobno stanovanje v centru Murske Sobote - za enoletno predplačilo. Tel.: 061 373 992. ml926 DVOSOBNO STANOVANJE pri Sv. Juriju v Prekmurju prodam. Tel.: 421 671. ml93O kmetijska mehanizacija ENOREDNIOBIRALNIK KORUZE, enoredni silažni kombajn SK 80 in ugodno prodam. Krog, Murska 43. m 1907 ROTACIJSKO KOSO SIP ROTO 165 in 5-tonsko prikolico Metalna prodam. Tel.: 412 063. ml914 2 KOMBAJNA ZA SPRAVILO SLADKORNE PESE BARIGELI, v dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 70 397. m 1931 kmetijski pridelki VINO: laški rizling, v litrskih steklenicah, z dostavo na dom, po 200 SIT, prodam. Teh. 041 909 839, 79 189. ml831 razno Preklicujem Zaključno spričevalo OŠ Gornji Petrovci, letnik J 993/94, na ime Simona Bagar, Šulinci 75. m!881 Preklicujem veljavnost HK št. 59873-0 HKS PANONKA M. Sobota na ime Jožef Rogan, Trdkova 17. m 1886 Preklicujem veljavnost letnega spričevala, 1. in 2. letnik 1995/96/97, Srednje tekstilne šole M. Sobota, na ime Anita Sever, Bučečovci 56. m 1898 ELEKTROMOTOR 7,5 KW, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 55 71 332. m 1899 DAMIR BANFI VEŠČICA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. GLASBENI STOLP prodam. Tel.: 27 946. ml927 SODARSKI STROJ za spahovanje dog poceni prodam. Tel.: 23 894. ml936 PRIKLOP za AX, rabljen, transportni trak, dolžine 6 m, rešetke za svinjake, enojne, 1 m dolžine za 15 tekočih metrov, rabljene gume za prikolico 16 x 600 prodam. Tel.: 40 257 ali Skakovci 70. m 1889 delo STROJNIKA za delo z rovokopačem za nedoločen čas zaposlim. Tel.: 55 71 305, GSM: 041 747 346. ml910 storitve UGODNA MONTAŽA ZEMELJSKIH IN SATELITSKIH ANTEN. Abraham, tel.: 79 495. m 1892 POMAGAMO IN SVETUJEMO do investicijskih kreditov nad 100.000 DEM. Teh: 041 210 147. m!925 NAJUGODNEJŠA GOTOVINSKA POSOJILA GARANCIJA ČEKI TR Tel.: (062) 22 80 110 Plema, s. p., Razlagova 24, Maribor Ko v ranem jutru ptički so zapeli, naznanili so lep jesenski dan, nihče takrat še slutil ni, da bo to dan, ko umrl bo tvoj smehljaj, zastal korak, ugasnil tvojih oči sijaj. V SPOMIN Sleherni dan se z neizmerno žalostjo in praznino v srcih spominjava usodnega 20. decembra 1995, ko seje s tragičnim dogodkom mnogo prerano zaprl še zadnji list z borbenostjo in ustvarjalnostjo prepletene knjige življenja najinega dragega ateka Slavka Pertocija (11. december 1954-20. december 1995) Za vsako misel in spomin nanj, za vsak obisk na njegovem poslednjem domu, za darovan cvet in prižgano svečko vsem iskrena hvala! Hčerka Tina in sin Peter iz Lipovec Tiho sta se poslovila, ostal je prazen dom, a spomin v naših srcih bo ostal. V SPOMIN Januarja 2000 mineva 10 let, ko nas je zapustil Franc Kuhar s Tišine 16 Decembra 1999 je minilo eno leto, odkar ni več med nami Terezije Kuhar s Tišine 16 Hvala vsem, ki se ju spominjate in obiščete njun grob. Njuni naj dražji Oh, kako je hiša prazna, odkar te v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna se mi zdi. Oh, kako boli, ko tebe, draga žena, pri meni več ni. ZKRNMA V 72. letu nas je nepričakovano zapustila draga žena, sestra, sorodnica in soseda Marija Ficko roj. Melmauer iz Šalovec 115 Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje, sveče, za svet® maše, nam pa izrekali besede sožalja in jo pospremili na njem zadnji poti. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mož Jože, sestra Ana z družino in drugo sorodstvo Vsa leta si delala, pošteno živela, potem pa naenkrat si tiho zaspal0-Srce je omagalo, a dobrota je ostal0- ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica in tašča Regina Gomboc od Svetega Jurija 104 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in dobrin1 sosedom, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, darova vence, sveče, za svete maše ter nam izrekli pisno in ustno sožalje. jz Hvala domačemu g. župniku Vorešu ter g. župniku Gomboc Radelj za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke 1 pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni WH1, 30. december 1999 21 SPOMIN na 27. december 1994, ko nama je kruta usoda iztrgala dragega moža in očeta Tiha bolečina spremlja Ervina Žnidariča s Cankove Težko je pozabiti človeka, ki ti je drag, še težje se je naučiti živeti brez njega. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žena in sin Matjaž Z družino Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, a najtežje je, naučiti se, brez njega živeti sam. N SPOMIN Na božič je minilo 15 let tihega žalovanja, odkar nas je zapustil dragi mož in oče i Z globoko žalostjo sporočamo, da nas je v 71. letu tiho zapustila Terezija Stevančec Ni ure, dneva, ne noči, povsod si v srcu z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 31. decembra minevajo štiri leta od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Alojz Cizmazija iz Nedelice 145 Hvala vsem, ki se ga spominjate z dobro mislijo ter s prižgano svečko postojite ob njegovem grobu. Vsi, ki smo te imeli radi Od nje smo se poslovili 22. decembra 1999 na soboškem pokopališču. Žalujoči vsi njeni Ernest Grah od Grada 153 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižgete svečko. Tvoji najdražji Včeraj zvečer, ko sem utrnil luč, so mi zaspale korenine in oči so mi ostale ujete med listi. (P. Neruda) ZAHVALA V 75. letu nas je zapustil naš dragi Ferek Jerič iz Dokležovja • Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam Pomagali v najtežjih trenutkih, nam pisno in ustno izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za maše in orgle. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter mu tako izkazali poslednjo čast in spoštovanje. Prisrčna hvala zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu, g. župniku za pogrebno svečanost in pevcem za občuteno petje. Iskrena hvala kolektivu Elektra iz Murske Sobote, g. Borisu Kukonji in gospe Mariji za ganljive besede slovesa ter pogrebništvu Balažič iz Ižakovec. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Katka in vsi njegovi Dokležovje, 20. decembra 1999 ZAHVALA Ob smrti drage mame Marije Berden iz Lendavskih Goric 29 Se ^kreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem 'n Prijateljem, ki ste našo mamo pospremili k večnemu počitku in nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. 7 Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in za svete 2ahvaljujemo se g. kaplanu za pogrebni obred m za sveto maso, P^kam za čutno odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in vsem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje. inf, Posebna hvala zdravstvenemu in Akcijskega in ušesnega oddelka - H. nadstropje ter intenzivne nege kirurškega oddelka v Rakičanu. Hvala tudi sodelavcem Elektrom^erialain g K°munale iz Lendave ter vsem, ki ste prišli od blizu m daleč. Žalujoči: sin Alojz in hčerka Majda z družinama V hladnem grobu čakaš, da pridem jaz tja, da bom ob tebi za večno doma. V SPOMIN 27. decembra mineva leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi in tast Aladar Kerčmar iz Čikečke vasi 51 Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi V SPOMIN Sandi Kocen roj. 24. 1. 1983 Sandek, ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, zato pot vodi tja, kjer rožice cvetijo in svečke ti v spomin gorijo. Na sveti večer sta minili dve žalostni leti, odkar te, ljubi Sandek, ni več med nami, a v srcih in lepih spominih si vedno z nami. Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in darujete za svete maše ter se ga v molitvi spominjate. Mama in sestra Mojca z družino Smisel za življenje, ki se ne more končati, ker za vedno živiš v zavesti vseh nas, ki te imamo radi. V SPOMIN Žalostni se spominjamo, ko ti je v tujini 27. decembra pred 9 leti v dopoldanskih urah za vedno zastalo tvoje srce, ljubljeni mož in oče Mihael Sinko iz Markovec Še vedno ne moremo dojeti krute resnice ter ublažiti bolečine in spomina na Silvestrov dan in noč, ko smo po slovesu ostali tako osamljeni, žalostni in z dolino solz vstopili v novo leto za vedno brez tebe. Iskrena hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo še spominjate ter mu prinašate sveče in cvetje. Tvoji najdražji: ženaAgica z Mihaelo in Stankom ter starša Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Kamorkoli se ozremo naokrog, povsod sledovi tvojih pridnih rok. ZAHVALA V 85. letu nas je v bolezni zapustila naša draga mama, stara mama in prababica Karolina Kuhar roj. Erniša iz Teianovec 21 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in prijateljem, ki so z nami sočustvovali, izrekli sožalje, darovali vence, šopke in sveče ter v dobrodelne namene. Posebna zahvala dr. Tiborju Škaliču in patronažni sestri. Hvala g. seniorju Erniši za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Stanku Tivadarju za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA V 85. letu nas je zapustila naša najdražja Rozalija Mlinarič roj. Sraka iz Lipovec 146 Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje, sveče, sv. maše, nam pa izrekli besede sožalja in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Ne mine ura, dan, ne noč, med nami vedno si navzoč. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo, hudo boli. V SPOMIN 28. decembra sta minili dve leti, ko nas je nepričakovano zapustil dragi mož, sin, brat, zet in stric Janez Kodila iz Černelavec Hvala vsem, ki se ga Spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njegovi Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje se je, naučiti, živeti brez njega. V SPOMIN 2. januarja mineva leto dni, ko je zastalo ljubeče srce dragega moža, očeta in opa Jožeta Obala s Pertoče 6 Hvala ti za vse lepe trenutke in dobroto, ki si jo brezmejno razdajal. Iskrena hvala vsem, ki mu prižigate svečke in mu namenjate lepe misli. Vsi njegovi Ko vsi so se praznikov veselili, domove svoje z lučkami krasili, mi naš dom smo z žalostjo ovili, ker ti, dragi oče, za vedno si zaspal. Veliko si prestal, za to najbolj sam si znal. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat HVALA TI. ZAHVALA V 79. letu nas je zapustil dragi mož, oče in brat Janez Sinkec iz Stanjevec 81 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti, darovali vence, sveče in v dobrodelne namene, nam pa izrekli besede sožalja. Hvala kolektivu Park hotela z Bleda in tovarni Mura G. Petrovci, 318. brigadi. Hvala gasilskemu društvu iz Stanjevec ter gasilcem sektorja G. Petrovci. Iskrena hvala dr. Kiršnerju ter zdravstvenemu osebju ambulante G. Petrovci. Lepa hvala g. duhovniku Viliju Kerčmarju in pevcem za odpete žalostinke ter pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - prisrčna hvala! Žalujoči: žena Angela, sin Zolti in hčerka Zlatica z Zdenkom, brat in sestra ter drugo sorodstvo OGLASI^____________________i_________30- december 1999, «MI nepremičnine Lendavska 8, M. Sobota, tel. 36 820 Posredujemo pri prodaji in nakupu vseh stanovanjskih objektov, zemljišč in poslovnih prostorov. Ugodno prodajo: - 1-sobno stanovanje, 38 m2, M. Sobota - 3,5-sobno stanovanje, 99 m2, MS - 4-sobni stanovanji, 99 m2, M. Sobota duiiniuidjdsu tiZenato & ^o. RA2V02 IN PRODAJA CIINEGA OLJA VSAK MESEC NAGRADNO ŽREBANJE: 3 x 500 LITROV KURILNEGA OLJA. Naročila po telefonu: 55 91 207, GSM: 041 716 576. EKOLOŠKO KURILNO OLJE ■ ■ o CESTA NA STADION^ 9250 GORNJA RADGONA« (c069/648-340 : NAROČILA od a. do 19. uro, iMmA$NA DOSTAVA DAVČNO SVETOVANJE IVAJNŠIČ pisarna MURSKA SOBOTA (368 10, 368 11) pisarna LJUTOMER (84 95 80, 84 95 81) DAVČNO SVETOVANJE, VODENJE RAČUNOVODSTVA, POSLOVNA (RAČUNOVODSKA) PROGRAMSKA OPREMA BIROKRAT za Windows, IZOBRAŽEVANJE (RAČUNALNIŠTVO -RAČUNOVODSTVO). Igor Ivajnšič, univ. dipl. ekon, s strokovnimi sodelavci Vaš poslovni in osebni zaupnik ZAUPNO VAM SVETUJE IN POMAGA VEDEŽEVALKA META 090 46 49 Raval s.p., cena: 156 SIT/min. HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE RETONA Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & laks: I069I 48 426, GSM: 04I 772 426, 041 733 948 UGODNO PRODAMO NOVO PEČ ZA PEČENJE PIC (PIZZ), MODEL: SR 32, MOČI: 7800 W, 11,9 A. VELIKOST PROSTORA ZA PEČENJE: 600 x 900 mm CENA PO DOGOVORU. Tel.: (069) 61 561, GSM: 041 792 310 KONTAKTNA OSEBA: g. Ivan Šerbec Kakovostno polaganje, brušenje in lakiranje talnih oblog! PAHO Robert Horvat, s. p. Pečarovci 117, 9202 Mačkovci, tel.: (069) 51 263, GSM 041 590 412 Minicom, d. o. o., Vegova 13, 9000 M. Sobota, telefon 35 010, http://www.minicom.si OBJAVLJAMO PROSTO DELOVNO MESTO vodja servisa programske opreme Od kandidatov pričakujemo - najmanj VI. stopnjo izobrazbe računalniške, ekonomske ali druge ustrezne tehniške smeri, - odlično poznavanje osebnih računalnikov in osnovno poznavanje podatkovnih baz, - prednost je dobro poznavanje knjigovodskih predpisov in dvosta-vnega knjigovodstva, - pasivno zanje angleškega jezika, - samoiniciativnost, -vozniški izpit B-kategorije, - komunikativnost ter veselje do dela s strankami in na terenu, - odslužen vojaški rok. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas 1 leta s 3-mesečnim poskusnim delom in možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Prednost imajo kandidati s praktičnimi izkušnjami, veseljem do računalništva in nadaljnjega izobraževanja. Kandidate vabimo, da pošljejo pisne vloge z življenjepisom in dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidatom, ki ne bodo izpolnjevali predpisanih pogojev, ne bomo odgovarjali. 12!% cC.o-.o-. "Ut. Saiatct, TRGOVINA DOM-OBRT 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel/Fax: (069) 32 220 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net VSE ZA STREHO IN STROJNE OMETE Ljutomer, tel.: 10691 84 90 90, od 8.00 do 18.00 Kros, lel.: 1069135 460, od 9.00 do 17.00 ^^POHIŠTVO ZA VAS Zatrium vse za konjerejo, ovčerejo, prašičerejo, govedorejo... Pokličite nas vsak dan razen nedelje od 6.30 do 14.30, tel.: (061) 152 38 00, ali se oglasite v Tacenski 90 v Ljubljani Šentvid oz. Zidarstvo-Fasaderstvo In izolacile zidov Strojni ometi Jože Horvat SJL Filovci 110, 9222 Bogojina, tel. & faks: (069) 47 014 Mtel: 0609 631 193, GSM: 041 631 193, stanovanje: (069) 47 300 TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 stihi: MEDNARODNI MARATON TREH SRC Veliko uspehov, z4 in veselja pri krepitvi športnega 4uha v letu 2000! ORGANIZACIJSKI ODBOR MARATONA TREH SRC VESTNIK NA INTERNETU: BUBI 30. december 1999 NAPOVEDNIK kulturni koledar Kino Park Murska Sobota V četrtek, 30. decembra, ob 17. in 19.15 ameriški znan-stveno-fantastični film Vojna zvezd, ep. 1, Grozeča prikazen. Kino Ljutomer Ni predstav! Delimo vstopnice za kino KONCERT MURSKA SOBOTA - V petek, 31. decembra, bo pri galeriji novoletni rock koncert skupin The Spoons (Pulj) in VDS. VELIKA POLANA - V četrtek, 30. decembra, ob 18. uri bo v domu krajanov nastop folklorne skupine Turističnega društva. DOGODEK rogašovci - V petek, 31. decembra, ob 22. uri bo na trgu pred OŠ silvestrovanje na prostem. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V galeriji si lahko ogledate monografsko razstavo Mirka Rajnarja. - V avli študijskega oddelka PIŠK je na ogled razstava Janos Szily, škof ob 200-letnici njegove smrti. Razstava bo na ogled do 15. januarja! - V preddverju grajske dvorane je na ogled razstava slikarja Karla Kosednarja. - V soboškem gradu si lahko ogledate Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne postavitve je na ogled tudi stalna likovna razstava Od poznega srednjega veka do modernizma. Muzej je odprt od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. - V Art caffeju si lahko ogledate razstavo fotografij Andreja Cvetniča, Srečka Merklina in Ferija Lainščka. - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij fotokluba Murska Sobota na temo Kras. - V novi galeriji Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava Mednarodne slikarske kolonije Lipovci ’99. LJUTOMER - V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava likovnih izdelkov dijakov Gimnazije Franca Miklošiča. - V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate mu-, zejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem in splošno muzejsko zbirko vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa lahko muzejsko zbirko obiščete ob predhodni najavi. - V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice je na ogled razstava Mladi parlamentarci OŠ Stročja vas. LENDAVA - V grajski galeriji je na ogled razstava 27. Mednarodnega likovnega simpozija Lendava ’99. LJUBLJANA - Na veleposlaništvu Republike Madžarske razstavlja Endre Gonter iz Murske Sobote. Razstava je na ogled do marca 2000! - V galeriji Doma gospodarstva je do 31. decembra na ogled kolekcija Oblačila za golf modne oblikovalke Tatjane Kalamar iz Murske Sobote. Gerard Depardieu igra Obelixa, kar je med številnimi pravilnimi odgovori vedel tudi naš nagrajenec Daniel Golob, Partizanska 32, 9250 Gornja Radgona. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa se glasi: Iz katere države izvirata Asterix in Obelixa? Za ginekološko* porodni oddelek so prispevali Odgovor: Kupon Št. 52 Odgovore pošljite do 4. januarja na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s Pogoji za zasedbo delavec brez poklica POMOŽNA DELA PRI PRIDELAVI OLJA; določen čas 9 mes.; vozniški izpit Kategorije: B; do 31. 12. 99; KAZIČ MAJDA-OLJARSTVO, STOGOVCI 27, APAČE | POMOŽNA PEKARSKA DELA; dolo-> ?en čas 12 mes.; do 31.12. 99; ČO- CAJ MAMUT S.P., PEKARNA, LENDAVSKA 32, MURSKA SOBOTA OBDELOVALEC lesa ^IZAR; določen čas 12 mes.; 5 L de-Ipvnih izkušenj; vozniški izpit katego- | ^e: B,C; ostali pogoji: MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 02. bi. 00; ATRIUM-NOVIINTERIERI P' 0. o., NORŠINCI 11, P.P. 61 , LJUTOMER SLAŠČIČAR . SLAŠČIČAR-PRIPRAVA IN PRODAJA SLADOLEDA V SLAŠČIČARNI V BAHOVCIH; določen čas 6 mes.; 3 L de-H 'Ovnih izkušenj' ostali pogoji: ZAINTE-BESIRANI moški naj se oglasijo £015.01.2000 NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 83-053 ALI OSEBNO; do ?2- 01.00; VESELI ELES S. P. SLA- K’ SCIČARNA PRI PARKU, PREŠERNOVA ULICA 17, LJUTOMER SLAŠČIČAR-PRIPRAVA IN PRODAJA , SLADOLEDA V SLAŠČIČARNI V VER-' ZEJU; določen čas 6 fnes.; 3 L delov-izkušenj; ostali pogoji: ZAINTERE- SIRANI MOŠKI NAJ SE OGLASIJO Op 15.01.2000 NA TELEFONSKO i ŠTEVILKO 83-053 ALI OSEBNO; do j & 01.00; VESELI ELES S. P. SLAŠČIČARNA PRI PARKU, PREŠERNOVA ULICA 17, LJUTOMER ' SLAŠČIČAR-PRIPRAVA IN PRODAJA ' SLADOLEDA v SLAŠČIČARNI V LJUTOMERU; določen čas 6 mes.; 3 I. plovnih izkušenj; ostali pogoji: ZAIN-'DRESIRANI MOŠKI NAJ SE OGLA- i “'JO PO 15.01.2000 NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 83-053 ALI OSEB- PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 3 5 0 1 3 12 NO; do 22.01.00; VESELI ELES S. P. SLAŠČIČARNA PRI PARKU, PREŠERNOVA ULICA 17, LJUTOMER AVTOMEHANIK VZDRŽEVALEC GRADBENE MEHANIZACIJE IN AVTOPARKA; čas zaposlitve : ni podatka; 2 L delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; do 30. 12. 99; KOHEK GRADBENIŠTVO D. O. O., BAKOVCI, PARTIZANSKA 31, MURSKA SOBOTA ZIDAR ZIDAR; določen čas 9 mes.; 5 L delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; do 30. 12. 99; KOHEK GRADBENIŠTVO D. O. O., BAKOVCI, PARTIZANSKA 31, MURSKA SOBOTA NATAKAR NATAKARICA; določen čas 24 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; Skupno stanovanje; ostali pogoji: MOŽNOST STANOVANJA, POSKUSNO DELO 2 MESEC A; do 09. 01.00; BRUNEC HELENA S.P., OKREPČEVALNICA BREZA, BREZOVICA 43, VELIKA POLANA EKONOMIST RAČUNOVODJA-KNJIGOVODJA; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno; znanje programskih orodij:; vozniški izpit kategorije: B; do 30. 12. 99; KOHEK GRADBENIŠTVO D. O. O. , BAKOVCI, PARTIZANSKA 31, MURSKA SOBOTA EKONOMIST RAČUNOVODJA; nedoločen čas; 3 L delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: POZNAVANJE RAČUNOVODSKIH STANDARDOV, OBVLADOVANJE DELA Z RAČUNALNIKOM; do 06. 01. 00; CENTER ZA SOCIALNO DELO, PARTIZANSKA CESTA 13, GORNJA RADGONA DIPLOMIRANI EKONOMIST STROKOVNO-TEHNIČNI DELAVEC, FINANČNI REFERENT; določen čas 12 mes.; 5 L delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij:; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: PRAVOSODNI IZPIT,5 LET DEL.IZKUŠENJ NA P ODROČJU FINANC V OBČINI, ZAHTEVNO RAČ. ZNANJE Z BAZAMI PODATKOV,UPORABA INTERNETA; do 02. 01.00; OBČINA VELIKA POLANA, VELIKA POLANA 111, VELIKA POLANA; PROFESOR RAČUNALNIŠTVA Z MATEMATIKO INFORMATOR-RAČUNALNIČAR; določen čas 6 mes.; 3 L delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij:; do 31.12.99; OSNOVNA ŠOLA SV. JURIJ OB ŠČAVNICI, VIDEM 14B, VIDEM OB ŠČAVNICI DIPLOMIRANI PSIHOLOG SVETOVALNI DELAVEC (PSIHOLOG, PEDAGOG, SOCIALNI PEDAGOG, SPECIALNI PEDAGOG); določen čas 7 mes.; ostali pogoji: DOPOLNJEVANJE 40% NA OS NEGOVA,9245 SP.IV ANJCI, POTREBNO JE OSNOVNO RAČUNALNIŠKO ZNANJE; do 31 12. 99; OSNOVNA ŠOLA KAPELA KAPELSKI VRH 95, RADENCI Za nakup opreme za ginekolo-ško-porodni oddelek soboške bolnišnice so sredstva nakazali: Evangeličanska cerkvena občina Murska Sobota, prostovoljni prispevek - 300.000 SIT; Turistično društvo Beltinci, namesto rož za pok. Marijo Peterka - 5.000 SIT; Sindikat delavcev Upravne enote M. Sobota, namesto venca za pok. Marijo Peterka - 10.000 SIT; Zdravstveni dom Lendava, namesto venca za pok. Gabrijelo Tomka - 10.000 SIT; družine Jerebic, Feher, Šo-men, Lendava, namesto venca za pok. Terezijo Donko - 10.000 SIT; Marija Kuprivec, Lendava, namesto venca za pok. Terezijo Donko -10.000 SIT; Pomurski zdravstveni zavod - Uprava M. Sobota, namesto venca za pok. mamo sodelavca Ota Kuzmiča - 13.600 SIT; Madžarska narodna skupnost občine Moravske Toplice, namesto venca za pok. mamo Gyorgyja in Miklosa Tomke - 10.000 SIT; družina Norčič iz Ljubljane in.družina Cigut iz Zagreba namesto cvetja za pok. dr. Vaneka Šiftarja - 10.000 SIT. Vsem darovalcem se za prispevke najlepše zahvaljujemo. Prispevke zbiramo še naprej na žiroračun: Splošna bolnišnica Murska Sobota, štev.: 51900-603-32361, s pripisom: ZA NAKUP OPREME GINEKOLOŠKO-PORO-DNEGA ODDELKA. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU LETA 1999 1. LIVIN’ LA VIDA - Ricky Martin 2. LOOKATME - Geri Halliwell 3. MARIA - Blondie 4. MAMBO No. 5 - Lou Bega 5. BAILAMOS - Enrique Iglesias 6. IVONA - Bavoli 7. VOLARE - Al Bano LESTVICA LETA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 1. LAURE NI VEČ - Miran Rudan 2. JE TREBA DELAT - Adi Smolar 3. ŠE TISOČ LET - Darja Švajger 4. PIJEM KAR TAKO - Faraoni 5. LATINO MIX - Jan Plestenjak 6. NAJ Tl SODIJO - Helena Blagne 7. VZEMI ME VETER - Nuša Derenda GLASBA NAŠEGA SRCA - IŠČEMO VIŽO ’99 1. finalistka: VIJOLICA - Ans. Slak 2. finalistka: LETU 2000 - Ans. Slak Cene (SIT) na tržnicah Sadje in Murska Gornja zelenjava Sobota Radgona Ljutomer Maribor Kako zbrati nujna dodatna sredstva? Enak delež za vsa gospodinjstva BOR Z/B znanj/ jeinforma. cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo, in o ljudeh, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali in morebitno plačilo za izmenjavo znanja je povsem prepuščeno vam samim. * Borza znanja vam želi, da bi si v letu 2000 pridobili vsa tista znanja, ki ste si jih vedno želeli. Pa še zdravja, sreče in ljubezni. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 36 566, spletna stran http://www.borzaznanja.niss.edus.si ali ljudska.univerza.m-sobota@siol.net. ^Nedelici bodo najbrž največji problemi, ker nimajo samoprispevka Poroke dločitev o zgraditvi skupnega kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave za vse štiri krajevne skupnosti v obči-T ni Turnišče je bila sprejeta že v prejšnjem mandatu. dakrat je občinski svet tudi sklenil, da je potrebno določiti enak ež za vsa gospodinjstva. Kot smo poročali, so se dela pred že začela, medtem pa je pripravljen tudi predlog za ^°datno zbiranje sredstev. .. Lahko bi rekli, da so se v Tur-^u odločili za nenavaden vrstni IreU gradnje. Najprej bodo namreč postavili Clstilno napravo in uredili nekaj sto Petrov glavnega kolektorja (odtoč-?e9a jarka), tako da bodo lahko ClrnPrej vozili vodo iz »kuhinjskih« beznic v čistilno napravo, kajti e^° je verjeti, da bodo v celoti UsPeli zgraditi kanalizacijsko omrež-I 6 Prej kot v desetih letih (razen, če I 1,11 ne bo primaknila večje vsote denarja država ali morebiti celo Evropska unija). In kako nameravajo zbirati dodatna lastna sredstva? Okvirni znesek za vsa gospodinjstva je predviden v višini 4.500 nemških mark v tolarski vrednosti, in to skupaj s samoprispevkom. Zbiranje (mesečno, polletno ali enkratno) naj bi trajalo pet let. Prva »preračunavanja« so pokazala, da naj bi v KS Turnišče in KS Renkovci gospodinjstva dodatno prispevala po 2.500 mark v tolarski vrednosti, za KS Gomilica kaže, da bo ta znesek okrog 3.200 mark v tolarski vrednosti, v KS Ne-delica pa bo znašal delež, ker nimajo samoprispevka, 4.500 mark v tolarski vrednosti. Za druge večje uporabnike kanalizacije pa je predvideno, da bodo morali primakniti tretjino stroškov glede na odstotek, ki je določen za posameznega onesnaževalca. 10O-odstotni delež tovarne Planika znaša trenutno okrog 31 milijonov tolarjev. Vse to pa je zaenkrat le še informativno, kajti občinski svet bo moral dobro proučiti, na kakšen način naj bi zagotovili dovolj sredstev za realizacijo tega največjega projekta v občini. JGI NA OBMOČJU UE MURSKA SOBOTA SO SE PROČILI: Daniel Flegar, strojni mehanik, iz Lemerja in Mojca Luthar, konfekcijska tehnica, iz Puconec; Danijel Baša, zidar, iz Vučje Gomile in Simona Kianec, gospodinja, iz Sela; Boris Vlaj, bagerist, in Zdenka Ke-rec, gospodinja, oba iz Bodonec; Janez Flisar, serviser računalniške opreme, in Melita Mencingar, gospodinja, oba iz Pertoče; Štefan Kaluderovič, delavec, in Stanka Horvat, oba iz Černelavec; Jan Zapalač, steklar, iz Horni Su-cha in Milena Vogrinčič, natakarica, iz Krneč. Vestnik Vam čestita! Jabolka................. 100........... 180 120.......... 120 Hruške.................. 350.............380......300-400...........300 Pomaranče............... 220............225..... 150-180............250 Limone.................. 280............250............290..........250 Banane............ 100-180............. 180..... 150-180 ............... 150 Kivi 350............400.............300..........350 Suhe slive.................-.......... 600.............690..........800 Orehi, jedrca....... 1.400......... 1.000...........1.000...........900 Solata, puterica........ 450............600.......... 450..........500 Solata, endivija........ 300............250............300..........250 Cvetača................ 350.............400............300..........400 Zeleno zelje............. 60.............80............ 80......... 100 Kumare ................ 400.............350 .......... 400..........400 Rdeče zelje............. 120............ 150 150.......... 150 Korenček................ 250 250.............240..........250 Paradižnik.............. 400............350............400..........400 Paprika................. 400....-..... 400.............450..........500 čebula ............... 100........... 160...... 80-120............ 100 česen................... 400............390........... 400..........400 Rdeči radič .......... 400 —.......... 350.......... 350 400 Fižol.....................-........... 350............300.......400-500 Krompir................. 80.............80.............70............80 Peteršilj.............. 500........... 450............400...........450 Hren.................... 400............400............400..........500 Dateljni..................-........ 1 000...........960...............- Belo grozdje .......... 400.............450............400..........400 Ananas.....................-............400............350..........400 por..................... 250............400........... 200..........400 Črna redkev............. 150........... 250........... 150 - Kitajsko zelje.......... 150........ 250.............200..........300 Zelena.....................-........... 250............300..........400 Kisla repa.............. 200............200............200............- Kislo zelje............ 200.............200............200..........250 Kaki .................. 300.............350............300..........380 Mandarine ......... 200-250............ 250........... 180..........250 Bučke................... --.......■■■ 300 ....... 400...........500 Grenivke............... 250............ 250............300..........300 Suhe fige..................-........... 700............660..........800 Ohrovt.................. -............ 250............200........ 300 Suhe marelice..............-........ 1.000..........1.100.........1.100 Ohrovt brsteči.............-........... 800............800........1.000 __________________________ZADAJA STRAN Menjalniški teča Pomurske banke 28.12.1999 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 28.12.1999 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 14,3322 14,3415 14,4836 Francija 1 30,0652 30,0847 30,3829 Nemčija 1 100,8345 100,9000 101,9000 Italija 100 10,1853 10,1919 10,2929 Švica 1 122,9291 121,7789 124,2281 ZDA 1 194,8573 194,9839 196,9163 Vsem varčevalcem, kreditojemalcem in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje v prepričanju, da bo naše sodelovanje tudi v prihodnje tako uspešno kot doslej. SREČNO 2000! j/O j pomurska banka ----------Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke VESTNIKOV KOLEDAR 30. december, četrtek 31. december, petek, SILVESTER 1. januar, sobota, novo leto 2. januar, nedelja. GREGOR 3. januar, ponedeljek, GENOVEFA 4. januar, torek, ANGELA 5. januar, sreda, MILENA Lunine mene: 4. januarja bo sonce vzšlo ob 7. uri in 44 minut, zašlo pa ob 16. uri in 30 minut. Dan bo tako dolg 8 ur in 46 minut. Zgodilo seje... V Lendavi... ... se je 26. decembra ob 20. uri zgodila prometna nesreča, kajti Robert Ž. iz Pinc, ki naj bi vozil preblizu desnega roba vozišča, je trčil v pe: šca Draga N., zato se je le-ta hudo poškodoval. Avtomobilist, ki naj bi bil vinjen, je odpeljal naprej in po 100 metrih vožnje je trčil še v osebni avto Branke H. Potem ga je minila volja do vožnje (avto je pustil na kraju trčenja) in jo je peš mahnil naprej. Policisti so ga našli ob 2. uri na domu. V Gajševcih... ... je 27. decembra ob 17.40 voznik osebnega avta K. S., ki je peljal po lokalni cesti Logarovci-Ra-doslavci, zadel s prednjim delom avta pešca M. D., ki je ležal na vozišču. Pri trčenju je dobil hude telesne poškodbe in so ga prepeljali v soboško bolnišnico. Premišljujete, kaj bi podarili prijateljem, znancem ali sorodnikom ob prelomu tisočletja? Ste v zadregi, saj želite, da bi bilo darilo izvirno, koristno in lepo, takšno, da bo obdarovane^ prijetno spominjalo na to, kdo mu ga namenja? PODARITE VESTNIK Vsak četrtek bo redno prihajal na dom, nosil s seboj obilo dobrega branja in pomagal, da bo vstop v tretje tisočletje prijaznejši in pogumnejši. VI BOSTE OBDARILI PR1JATEIJA, VESTNIK PA VAS. Izpolnite naročilnico in dobili boste palični mešalnik. V dvoje je lepše Ljubezen na prvi pogled? Zakaj pa ne? Zgodilo se je 22. julija 1994. Mladinci iz Noršinec pri Murski Soboti, med katerimi je bila tudi Melita Ivanič, so se šli po končani delovni akciji okrepčat v tedaj še majhen bar Frenki. Po naključju pa je v tistem času vstopila v lokalček tudi skupina fantov iz Murske. Sobote. Na edini še prost sedež zraven Melite je prisedel Simon Škraban. Kar hitro sta se ujela v klepetu, proti koncu pa so se v očeh obeh prižgale iskre ljubezni na prvi pogled. Melita, ki je imela tedaj komaj 16 let, in Simon, ki jih je imel tedaj 23, sta se začela shajati, kar je trajalo dve leti. Potem se je kar preselil k dekletu in od tedaj so minila tri leta. Melita Ivanič, ki je sedaj stara 21 let, po poklicu pa je vrtnarka - cvetličarka, in zdaj 28-letni Simon, ki je strojnik, sta se pred kratkim poročila na matičnem uradu v Murski Soboti, nato pa sta si podelila še zakrament sv. zakona v cerkvi sv. Martina v Martjancih. Seveda sta si tudi onadva morala naprositi priči. Nevestina priča je bila birmanska botra Marjana Rac iz Filovec, ženinov priča pa birmanski boter Alojz Kranjec iz Bakovec. Gostija, rfa kateri je bilo 130 gostov, je bila v gostišču Pri Eriki na Vaneči, igrala je Stara Legija. Melita je prevzela možev priimek. Še naprej živita pri Ivaničevih v Noršincih, kjer sta si uredila stanovanje v nadstropju domače hiše. Melita dela na domači vrtnariji in tako pomaga mami, Simon pa hodi na delo v moravskotopliško javno komunalno podjetje Čista narava. Pa naraščaj? Zaenkrat ga še ni, kajti mladoporočenca menita, da je še dovolj časa za otročička, za zdaj pa bi rada še malo uživala mladost samo v dvoje. - Š. S., foto: D. Legen Gospa tajnica danes praznujete Gospa Tadeja Kavčič s šopkom esec december je mesec obračunov, daril, podajanja rok, dobrih želja in še česa. Ob koncu leta se radi spomnimo, kaj vse smo ali nismo naredili čez leto, s kom vse smo se srečali, kateri ljudje in dogodki v naši okolici so se nam najbolj vtisnili v spomin. Ljudem, ki so se nam najbolj vtisnili v spomin, se ob tem času hočemo nekako zahvaliti z različnimi drobnimi pozornostmi... Tak nepozaben vtis je naredila na svoje naključne stranke naša decembrska tajnica gospa Tadeja - darilo prijatelju NAROČAM VESTNIK Ime in priimek___________ Ulica____________________ Kraj_____________________ Pošta____________________ Podpis __________________ Šopek je izdelala Olga Koroša iz Kavčič iz podjetja Telekom v M. Soboti. Njena prijaznost do strank, ustrežljivost in namig »bom probala zrihtati« sežejo v deveto vas. In tako nas je poklicala gospa Neda Tomanič iz Velike Nedelje, ki je predlagala gospo Tadejo za tajnico meseca decembra. Šopek je bil izdelan v cvetličarni Park v Murski Soboti, podarili pa smo ga 12. decembra. Živordeči podporni listi božične zvezde - rože svetega večera so krasili šopek poleg plodov božjega drevca, rjavih plodov kamelij in plodov azaleje. V šopku je bilo veliko raznovrstnega zelenja: trdolesk, listje kamelij, lo-vorikovec, naravno sušeni listi stre-licij. Obeljene vrbove šibe ter laski so šopke dopolnjevali in ga praznično okrasili. Šopek nizke oblike OD 1.1. DO 31.12. POŠILJAJTE VESTNIK NA NASLOV Ime in priimek __________________ Ulica____________________________ Kraj ____________________________ Pošta ___________________________ cvetličarne Park je bil izdelan ob upoštevanju želja gospe Tadeje, ki je tudi stalna stranka v cvetličarni Park, kjer se posvetuje o nakupu in negovanju cvetja za poslovne prostore in tudi dom. Božična zvezda je kot rezano cvetje in tudi kot lončnica pravi decembrski prednovoletni okras naših prostorov. Za predpraznično razpoloženje tako v službi kot doma z veseljem skrbi tudi gospa Tadeja. Želimo ji, da tudi v prihodnje ostane vesela in prijazna do svojih strank, pa če jih pozna ali ne. Čestitamo ji za njen praznik, v letu 2000 pa želimo naši tajnici pa tudi vsem drugim bralcem veliko prijetnih trenutkov, zdravja in cvetja v imenu cvetličarne Park in Vestnika. OLGA VARGA■ Vsi udeleženci radgonskega silvestrovanja na prostem bodo dobili takoj po odbiti polnoči v roke glasovalne lističe. Ponovno se bodo izrekali o samoprispevku v radgonski občini. *** Tako kot so vaščani neke irske vasi razdelili svojo vas na tri časovne pasove, tako so predlagali člani parlamentarnega big benda, kajti le tako bi lahko z milimi zvoki svojih trobil svoje podanike pospremili v novo leto. kkk Geza Farkaš - Šef uprave definitivno postaja šef uprave NK Mura. Ludvika Fila - Filača je po priporočilu Jedinka Perice Ivan Zidar namreč ustoličil za direktorja Olimpije. kkk Tibi Cigut - Univerzal je bil imenovan na novo plačano funkcijo. Postal je član nadzornega sveta Catv, d.d. Kako si visoki občinski funkcionarji predstavljajo združljivost oziroma nezdružljivost svojih funkcij z dobro plačanimi dodatki, je že druga zgodba. . kkk Marjan Kardinar - Elite svojim občanom ne bo izrekel »Srečno«, je službeno odstoten -občina ga je ravno v času prehoda poslala na izpopolnjevanje v dvojezičnosti. Vsi, ki kaj veljajo, so se dali zadnjič v tem letu speljati LuhL Približali so se ji v njeni največji podobi na vaneškem bregu pri Novaku. Edinih dveh, ki < ju ni bilo opaziti, sta bila Janko Slavič, definitivni direktor ŽVZ-ja, in Gospod Vrečič, nekoč potencialni direktor. Odločila sta se, da bosta največjo Luno pozdravila čez sto. let. kkk Jožko Špindler je včeraj vrgel prvo lopato betona v pilot murskega avtocestnega mostu. Beton je bil narejen iz babin-skega »šodra«. kkk Žarometi za veselo silvestrovanje na križišču Lendavske, Noršinske in Markišavske ulice so v poskusnem obratovanju. Sobočani se bojijo, da žarometi na Silvestrovo ne bodo »zalaufali«, kajti obstaja objektivna nevarnost, da Za-retu Preglju ne bo uspelo pri*1 do Murske Sobote, da bi slovesno prerezal trak in žaromete »spustil« v obratovanje-Problem pa je tudi, ker mu Sobočani ne morejo zagotovi1 dostopa do omenjene pridobitve mimo Cankarjeve ulice- kkk Odranski župan bo na silve strovanju ponudil vegetarijan^ ski jedilnik z atrazinskimi za čimbami. kkk Janko Halb bo po novem le^ verjetno postal svetovalec z izpolnjevanje veterinars 1 predpisov v Pomurki. kkk Na moravsko silvestrovanj pod šotorom sta povabil® tudi Etelka Korpič in Zden Vidovič - računski sodnici- BESEDAH KOfU