M. MAK. 1971 L. IX. ŠT. 10. *«vv- GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Ugledni gostje v ISKRA COMMERCE Prejšnji teden je obiskal Iskro veleposlanik nemške demokratične republike g. Karel Kormes s soprogo, kjer se je po ogledu kranjske tovarne razgovarjal z gen. direktorjem ZP Vladimi-rom Logarjem in ožjimi sodelavci ----------- »APARATI« LJUBLJANA ---------------- Poslovni rezultati v letu 1960 so bili uspešni Minuli teden so obiskali ISKRA COMMERCE: Franček Mirtič, sekretar komiteja ZK za mesto Ljubljana, Silvo Komen, član četrtnega komiteja ZK Ljubljana-Tabor, Niko Kavčič, generalni direktor KBH, inž. Marjan Prezelj, podpredsednik mestnega sveta skupščine Ljubljana in Rudi Bregar, podpredsednik mestnega sindikalnega sveta. Prišli so z namenom, da se seznanijo z načrtom, po katerem bo ISKRA COMMERCE prešla v poslovno ekspanzijo in postala trgovska hiša ISKRE za določene elektrotehniške panoge. V osrednji stavbi IC na Kotnikovi 6 so jih prisrčno sprejeli in se z njimi pogovarjali: generalni direktor ZP Vladimir Logar, direktor IC Metod Rotar, Julij Novljan, predsednik DS IC, Stegnar inž. Miro, predsednik UO IC, Marjan Dvoraček, pom. direktorja IC, Ilija Medič, finančni direktor IC, Jože Čebela, predsednik KO sindikata ZP, Bogoljub Bobera, namestnik sekretarja organizacije ZK IC, inž. Marjan Japelj, predsednik sindikalne podružnice IC, Lovro Košu-ljandič, predsednik ZB IC in Jože Hujs, predstavnik IC v Severni Ameriki. Srž informativnih pogovo- rov je bila ves čas nova organizacijska zasnova IC. že uvodoma je direktor IC Metod Rotar pojasnil dosedanji razvoj našega podjetja kot celote in posebej razvoj PSO, nato sedanji sistem poslovanja in odnose s posameznimi proizvodnimi organizacijami ZP, bazirajoče na medsebojnih pogodbah in seveda tudi razloge, ki so privedli našo organizacijo, da se je skupaj z integrirano Nabavno organizacijo namenila razširiti poslovanje in tako mnogo bolj kot doslej posegati na tržišče doma in na tujem. V razgovor so posegli tudi generalni direktor ZP Vladimir Logar in drugi vodilni sodelavci naše organizacije ter predstavniki samoupravnih organov in družbeno-poli-tičnih organizacij, ki so vsak s svojega delovnega področja prikazovali in s praktičnimi primeri dokazovali nujnost predlagane ekspanzije. Ugledni gostje so vmes zastavljali številna vprašanja, na koncu pa poudarili, da ta sestanek sicer še ni zaključen — nadaljeval naj bi se naslednji teden — vendar jim že sedanje informacije zadostujejo za potrditev novega koncepta IC, za katerega se bodo vsak s, svoje plati zavzeli in ga v prihodnje z vso pozornostjo podpirali. Ko obravnavamo zaključni račun in poročilo o poslovanju tovarne v preteklem letu, smo že krepko zakoračili v novo poslovno obdobje. Zato menim, da je potrjevanje gotovih dejstev zgolj formalni akt, katerega moramo sprejeti in potrditi, ker je po črki zakona prav to osnovna obveznost. Ob vse večji dinamičnosti poslovnih tokov in hitrem razvoju našega gospodarstva pa postaja ta plat vse bolj drugotnega pomena. Čeprav lahko torej več ali manj ponosno in samozadovoljno pogledamo tudi nazaj, se moramo zavedati, da je za nas pomemben predvsem današnji in jutrišnji dan. Zato vse bolj težimo, da ob analizi in obravnavi preteklega obdobja zberemo vse izkušnje in sprejmemo sklepe in naloge, ki nam bodo pomagali razreševati probleme pri izpolnjevanju letošnjega proizvodnega načrta. Izhajajoč iz tega dejstva želim tudi v tem članku podčrtati predvsem tiste podatke in kazalnike, ki nam takšen pristop k obravnavi omogočajo. Letni proizvodni načrt smo po vrednosti izpolnili s 100.5 %, po fizičnem obsegu pa s 103,1 %. Ugodna izpolnitev načrta pa je še pomembnejša, če ugotavljamo, da pomeni to porast v primerjavi z letom 1968 po vrednosti 32 %, po fizičnem obsegu pa celo 40,9%. Količina proizvodnje na 1 zaposlenega izražena po vrednosti je za 19.5 %, po fizičnem obsegu pa za 27,5 % večja od prejšnjega leta. Tako uspešen rezultat je nujno povezan z dobro organizacijo proizvodnega procesa in zahteva visoko raven vodenja proizvodnje in visoko kvaliteto neposrednih proizvajalcev. Tudi v letošnjem letu po načrtu povečujemo absolutni in relativni obseg proizvodnje, celo za nekaj več, kot smo ga dosegi: v preteklem letu. Zato bomo morali posvetiti vso skrb predvsem solidni pripravi proizvodnje, dobri oskrbi z reprodukcijskim gra- divom in ne nazadnje kadrom, ki so osnovni nosilci vseh nalog organizacije, poteka in realizacije proizvodnje. Ne smemo si sicer delati utvar, da bo proizvodnja potekala brez težav. Te so nas spremljale tudi v preteklem letu na celotnem področju poslovanja, posebno pa pri oskrbi z reprodukcijskim gradivom iz uvoza, ob nizkih likvidnih sredstvih, ob velikem obsegu rekonstrukcij izdelkov in njihovem uvajanju, težavah s specialnimi orodji in podobnim. Rabatna stopnja je bila v letu 1969 sicer nekoliko višja od predvidene, vendar dokaj nižja od stopnje v predhodnem letu. Na ta padec je vplivala predvsem kooperacija- z dolgoročnimi pogodbami, kjer je vpliv posrednikov minimalen in istočasno tudi njim odstopljeni rabati. Tudi to dejstvo velja podčrtati in v bodoče težiti k čim nepo-srednejši poti od proizvajalca do porabnika. Delež izvoza v celotni realizaciji je sicer nekoliko nižji in predstavlja le 6,2 % skupne prodaje, primerjano s preteklim letom, čeprav je po absolutni vrednosti višji za 6%. Pri tem moramo podčrtati še dejstvo, da je bilo 99,4 % izvoza usmerjeno na konvertibilno področje in le 0,6% na ostala področja. To razmerje je po eni strani sicer ugodno, vendar menim, da ne smemo zanemarjati tudi Ljubljana, 11. marca 1970. — Danes opoldne je bila ob zaključku prve faze uvajanja avtomatske obdelave podatkov v ZP ISKRA slovesnost, katere so se udeležili številni povabljeni gostje. Pozdravnim besedam generalnega direktorja ZP Vladimira Logarja je sledil kratek oris dosedanjega dela in perspe-klive avtomatske obdelave podatkov v ISKRI, katerega ostalih področij, saj tu dosegamo boljši dinarski efekt. V letu 1969 smo imeli v povprečju zaposlenih 5,1 %’ več delavcev, kot pa je predvideval gospodarski načrt. To področje je za 10,5 % večje kot v predhodnem letu, vendar izredno nizko, če primerjamo porast fizičnega obsega proizvodnje. Ugodna je tudi struktura zaposlovanja, saj smo imeli na režijskih delovnih mestih celo 4,9 % manj delavcev, kot je predvideval gospodarski načrt. Tudi izvedba razpoložljivega delovnega časa je bila, da so izpadi povsod manjši kot v predhodnem letu, razen pri bolezninah do 30 dni, kjer je ugotovljen 1.1 % porast. Osebni dohodki na 1 zaposlenega so se tudi gibali ugodno. V primerjavi z načrtom so bili višji za 5,1 %, v primerjavi s preteklim letom pa za 6,4 %. Ker nam delilno razmerje omogoča še izplačilo po zaključnem računu, bomo dosegli povprečni osebni dohodek 1.171.— din, kar predstavlja povečanje za 8,3 %. Pri tem pa je vidna ugotovitev, da je bil porast osebnih dohodkov višji pri nižjih kategorijah, kjer dosega celo 19,3%. Proizvodni stroški po absolutni vrednosti so nekoliko višji od planiranih. Ob upoštevanju zalog nedokončane proizvodnje in polizdel- (Dalje na 6. strani) sta podala direktor CAOP Jože Bauman, dipl. ing. in šef ERC magister Janez Grad. Gostje so si nato ogledali ERC — elektronski računski center in demonstracijo redne obdelave, potem pa je sledil razgovor. . Glede na zaključek redakcir je, smo' se danes prisiljeni zadovoljiti le s to vestjo, prihodnjič pa borno o poteku slavnosti'Doročali podrohneie. V petek, 6. marca sta obiskala Združeno podjetje ISKRA KRANJ član IS skupščine SRS inž. Ivan Zupan in rep. sekretar za gospodarstvo Andrej Levičnik. Sprejel jih je generalni direktor združenega podjetja ISKRA Vladimir Logar s svojimi sodelavci. Razgovor je potekal o problemih združenega podjetja, zlasti glede nadaljnje ekspanzije tako v jugoslovanskem kot inozemskem gospodarskem prostoru. Slavnost ob kosscu 1. faze AOP Poslovanje »Elektromehanike« v letu 1969 Pregled pomembnejših elementov poslovanja »Elektromehanike« v letu 1969 kaže, da je tovarna uspešno končala poslovno leto Iz celotnega dohodka so kriti materialni stroški in amortizacija, zakonske in pogodbene obveznosti ter izplačani bruto osebni dohodki. V-sklade so izločena sredstva za dopolnitev rezervnega sklada. nadalje za poravnavo anuitet za najeta posojila, precejšnji del ostanka dohodka pa je namenjen za sklad skupne porabe in poslovni sklad za razširitev proizvodnje. . Posamezni elementi gospodarskega načrta za leto 1969 so bili izpolnjeni takole: Vrednost dosežene eksterne izvoza nižja od planirane, oziroma od določene s ceniki in s pogodbo. Plan izvoza v dolarski vrednosti pa je bil izpoljnen in se je Zlasti zbolj-» šalo področje strukture izvoza: več je bilo prodano na konvertibilno področje, manj pa na področje kliringa in vzhoda. , V celoti vzeto, je bilo poslovanje tovarne uspešno, vendar je bilo treba hkrati omeniti tudi nekatera nesorazmerja, ki so neugodno vplivala na izpolnitev gospodarskega plana. R. K. Ugledni gostje na obisku v ISKRA COMMERCE: od leve proti desni: Franček Mirtič, sekretar komiteja ZK za mesto Ljubljana, Niko Kavčič, gen. direktor KBH sedaj ljubljanske banke, dipl. inž. Marjan Prezelj, podpredsednik mestnega sveta skupščine Ljubljana in Rudi Bregar, podpredsednik mestnega sindikalnega sveta proizvodnje je za 2,3 % večja od planirane, oziroma je za 15 % večja od dosežene v letu 1968. Proizvodnja je najbolj narasla v obratu telefonije in rotacijskih strojev. Prodajne cene so ostale v glavnem enake kot v prejšnjem letu. V tovarni je bilo zaposlenih poprečno 4695 oseb, planirano pa je bilo poprečno 4600 zaposlenih. Sprejeti so bili večinoma nekvalificirani delavci v telefonijo. Proizvodnja na zaposlenega se je povečala za 8 %, ne upoštevaje krajši delovni čas in nadurno delo. Osebni dohodki so bili izplačani v predvideni vsoti, mesečni neto osebni dohodki (brez regresov) so znašali 967 N din. Precej osebnih dohodkov je bilo izplačevanih kot posebna oblika nagrajevanja (stimulacija za kvalitetno normo, honorarji, nadurno delo itd.). Torej je popreček neto osebnih dohodkov iz rednega delovnega razmerja nižji. Stroški proizvodnje so dokaj večji kot je bilo predvideno z gospodarskim načrtom. Zlasti je večja vrednost porabljenega materiala, dražje so tudi storitve, amortizacija pa je večja zaradi zvišanih stopenj odpisov. V celoti so stroški 7 % večji od planiranih. Sredstva tovarne so se v teku leta precej povečala. Vrednost osnovnih sredstev je narasla za . 5%, zaloge obratnih sredstev (R3 in 6) pa so narasle za 17 odstotkov. Primerjava slednjih elementov z izpolnitvijo plana proizvodnje kaže, da sredstva hitreje naraščajo kot pa proizvodnja, kar vsekakor ni v prid ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja. Stanje terjatev od kupcev skupaj z zalogami pri PSO je naraslo za 13 odstotkov, kar je vsekakor preveč, zlasti če upoštevamo že prejšnje visoko stanje terjatev. Realizacija izdelkov in storitev na domačem trgu je presegla planirano vrednost, medtem ko je neto realizacija Fred odločitvijo o gradnji šol In varstvenih ustanov v kranjski občini SAMOPRISPEVEK ALI POSOJILO? Predstavniki koordinacijskega odbora za gradnjo šol in varstvenih ustanov v kranjski občini so na tiskovni konferenci v Kranju seznanili novinarje o zadevnem programu. Ker je na kranjskem teritoriju prek 5.9S0 oseb zaposlenih v Iskri, smatramo, da je prav, da bralce o tem programu čim podrobneje seznanimo. Iz programa povzemamo naslednje misli: čeprav so bile v kranjski občini v zadnjih petih letih zgrajene štiri nove centralne osnovne šole in ena podružnična, ugotavljamo, da zaradi hitre rasti mesta in nekaterih zadovoljivo rešeno vprašanje šolskih prostorov za sodoben pouk in za varstvo šolskih in predšolskih otrok. Razen tega imamo še vedno nekaj tako imenovanih stoletnih podružničnih šol, ki ne ustrezajo niti sodobnim pedagoškim niti higienskim zahtevam, pa tudi njihove pro-storninske zmogljivosti so premajhne. Se večje so potrebe, da ustvarimo pogoje za vzgojo in varstvo predšolskih otrok, saj je od vseh zaposlenih v naši občini 49 % žensk, od tega pa je velika večina mater. Izhodišča za izdelavo programa so torej bila: 1. da se na vsem območju občine ustvarijo vsaj približno enaki pogoji za vzgojo in izobraževanje v osnovnih šolah, 2. da se zagotovi večjemu številu predšolskih otrok organizirana vzgoja in varstvo, večjemu številu osnovnošolskih otrok pa varstvo po pouku, 3. da se povežeta predšolska in šolska vzgoja. Značilnost programa je, da so v večini novih osnovnih šol predvideni prostori za varstvo in vzgojo predšolskih otrok in da so v projektih upoštevani že preizkušeni normativi za gradnjo šol. Izdelal jih je republiški sekretariat za prosveto in kulturo, zaradi česar bodo nižji stroški za gradnjo in opremo, po dograditvi pa cenejše poslovanje. V g radiral so predložene tudi tri variante za financiranje gradnje osnovnih šol in mnenju koordinacijskega odbora sta najbolj sprejemljivi prva in tretja varianta, druga bi namreč zahtevala veliko angažiranje občinskega proračuna, ki potem ne bi mogel zadovoljiti drugih skupnih zahtev. Občani bodo lahko sodelovali pri dokončnem oblikovanju programa in pri ode* čitvi, kako naj bi se zbrala sredstva za njegovo izvedbo. To priložnost bo dala anketa, ki jo bo izvedel občinski sindikalni svet, na zborih občanov in na zborih delavcev v delovnih organizacijah. I. VARIANTA Financiranje se izvede s krajevnim samoprispevkom, uvedenim za dobo petih lgt in z družbenim dogovorom med občino in delovnimi organizacijami o prispevku 160 din na zaposlenega za dobo petih let. Upoštevana so tudi sredstva, ki se zbirajo za otroško varstvo po zakonu. n. VARIANTA Financiranje se izvede na podlagi razpisa posojila, ki naj bi ga vpisali občani in delovne organizacije v višini 40,000.000 din. Posojilo bi razpisala občinska skupščina, ki bi morala prevzeti tudi vračilo z obrestmi v breme proračuna občine. Pri tem se postavlja vprašanje, ali bi proračun občine mogel zagotoviti dolgoročno tako obveznost vračanja. IH. VARIANTA Financiranje se izvede z razpisom posojila v višini 20,000.000 din in z družbenim dogovorom med občino in delovnimi organizacijami o prispevku od 100 do 200 din na zaposlenega, kar naj bi bilo odvisno od poprečnega osebnega dohodka v delovni organizaciji, s katero se sklene družbeni dogovor. ' Koordinacijski odbor še posebno želi, da o predloženem programu razpravljajo tudi vsi delavski sveti in mu posvetijo posebno točko dnevnega reda. PREDVIDENI OBJEKTI Št. Objekt St. uč. Prost. za vrv 1. Osn. š. Vodov. stolp 22 3 2. Osnovna šola Predoslje 15 2 3. Osn. š. Trboje 2 1 4. Osn. š. Besnica 3 1 5. Osn. š. Orehek 4 2 6. Osn. š. Stanc Ž. 8^ 2 7. Osn. š. L. Seljak 8 — 8. Osn. š. Šenčur 6 ’ — 9. Posebna osn. š. 12 — 10. Vrtec Stražišče — 6 11. Vrtec Tatjane Odrove — 3 12. Vrtec Naklo — 3 13. Vrtec Ziaio polje -- 6 14. Vrtec Planina — 6 15. Vrtec Cerklje — 3 Skupaj 95 40 Namen predloženega programa je zagotoviti našim otrokom sodobno izobraževanje in varstvo ter jim s tem dati trdno osnovo za nadalj- nje šolanje, delo in življenje. Iz oddelka za reparaiure v Iskrini tovarni avtoclektričnib izdelkov v Novi Gorici drugih naselij še vedno ni vzgojno-varstven. ustanov. Po OB SPREJETJU DOKUMENTA »SOCIALISTIČNA ZVEZA DANES« Komunisti v socialistični zvezi Z dokumentom »Socialistična zveza delovnega ljudstva danes«, ki so ga sprejeli na sedmi seji republiške konference SZDL Slovenije, stopa ta politična organizacija delovnih ljudi v drugo fazo svoje preosnove. Njen smisel je v tem, da bo delovni človek oblikoval takšne družbeno ekonomske in demokratične odnose v družbi, da bo lahko nadzoroval in k humanim ciljem usmerjal družbeni razvoj, da bo sam subjekt odločanja v ekonomiki, politiki, kulturi, kakor je zapisano v uvodnem delu tega dokumenta. Pri razmišljanju o vlogi komunistov v sodobni Socialistični zvezi, se kaže ustaviti zlasti ob dveh stvareh. Prvič je socialistična zveza logičen in naraven naslednik Osvobodilne fronte, ki je bila ustanovljena na pobudo in ob aktivnem delovanju Komunistične partije Slovenije kot politično gibanje vseh demokratičnih in svobodoljubnih sil ne glede na strankarsko, versko, nacionalno in drugo pripadnost. Bila je resnično množično gibanje vseh demokratičnih in svobodoljubnih sil ne glede na strankarsko, versko, nacionalno in drugo pripadnost. Bila je resnično množično gibanje vseh demo-kritičnih in patriotskih sil, ki so se zbirale ob programu in politiki Komunistične partije. V kolikor je imela na samem začetku morda še koalicijski značaj, je le-tega izgubila z zborovanjem na ugledu, ko so posamezne politične skupine tudi formalno priznale Komunistični partiji nesporno vodstvo osvobodilnega gibanja ter se odrekle samostojnemu delovanju. Nadaljnje socialistične preobrazbe si torej ni niti mogoče za- '***-ir * * jmr s jm* s s . misliti brez tiste organizacije delovnih ljudi, ki je pomenila množično politično bazo v revoluciji. Na teh tradicijah Osvobodilne fronte in narodnoosvobodilnega boja se oblikuje Socialistična zveza kot relativno nova družbenopolitična organizacija kot nujen element socialistične demokracije. Njena posebna značilnost, po kateri se tudi razlikuje od katerekoli druge politične stranke, je v tem, da združuje v svojih vrstah vse demokratično in socialistično usmerjene občane, ne glede na to, ali so tudi formalno njeni člani. Toda tudi naša družba ni brez notranjih protislovij, različnih idejnih tokov in interesov. Vseh teh protislovij pa ni mogoče razreševati zgolj v okviru skupščinskega in samoupravnega sistema, kajti družba se ne* sestoji samo iz delovnih organizacij, občin in družbenih odnosov ni mogoče zreducirati samo na odnose med delovnimi skupnostmi in skupščinami .na vseh ravneh. Te so le »politično okostje političnega sistema«, kakor je zapisal Kardelj. Prav v tem pa je poglavitni smisel SZDL, da je organizacija, ki naj omogoča delovnim ljudem in njihovim 'skupinam izraziti svoje interese, jih soočati z drugimi — tudi zunaj institucionalnih oblik oblasti. Socialistična zveza je torej tisti dejavnik, ki povezuje posamezne družbene interese,, jih selekcionira v demokratičnem boju mnenj, je pravzaprav tisti integracijski dejavnik v družbenem samoupravljanju, ki povezuje med seboj samoupravljavce in tu-% mr s r jmr r r jar r mrr r ¿ar s samoupravna telesa na vseh ravneh. Tako oblikovane Socialistične zveze pa si ni mogoče predstavljati brez aktivne vloge komunistov. Da bi namreč SZDL mogla uveljaviti tako začrtano vlogo v družbi, morata biti izpolnjena dva pogoja. Prvič mora biti Zveza komunistov res katalizator množice protislovnih interesov, da izloča tiste, ki so resnični nosilci družbenega napredka, da je res notranja idejna gonilna in osveščena subjektivna' sila SZDL. In drugič, mora sama SZDL razviti tako demokratično prakso svojih organizacij in vodstev, da bodo delovni ljudje v resnici mogli usklajevati svoje gmotne, politične in druge interese ter jih v medsebojnem dogovarjanju uveljavljati kot splošne družbene interese. To pa pomeni, da Socialistična zveza že izhaja iz okvirov klasičnega političnega gibanja in postaja samoupravna pravica delovnih ljudi, bistven sestavni del samoupravne organizacije družbe, pot za resnično premagovanje politične odtujitve človeka. Pogoj za takšno oblikovanje Socialistične zveze pa je preosnova same Zveze komunistov. Se pravi, da se odpre navzven, da postane vsak njen član borec za oblikovanje socialističnih družbenih odnosov tam, kjer le-ti nastajajo, da se v Socialistični zvezi, kjer se različni interesi in ideje soočajo, spopade z vsem tistim, kar utegne zavirati samoupravne in demokratične odnose ter ne z monopolom odločanja, marveč z argumentiranimi stališči pridobivati ljudi'za najnaprednejše rešitve za uresničevanje tistega, kar si je Zveza komunistov zapisala v svoj program. jckt s mr s ¿sr s jar * Mir * mr * /mr s a politične di Socialistična zveza je torej tisti prostor, kjer lahko in tudi morajo uveljavljati komunisti svoja stališča ter uresničevati svoj program, ki pa so ga delovni ljudje že plebiscitarno sprejeli. Seveda pa to pomeni, da bo moral marsikateri komunist spre- meniti svoje stališče do dela v Socialistični zvezi. To predvsem pomeni javno politično delovanje komunistov, saj smo odgovorni za družbeni razvoj in za vsak korak v njem. (»Komunist«) ani ■ H ■ ■ ■ ■ ■ ■ mm mm ESI E ¿3 R3 BS EB ta a Več sšanovanj — hitreje do stanovanja! Morda imate neustrezno stanovanje? Morda neprestano čakate, kdaj se boste selili? Morda tiho upate, da boste tudi ve prišli na vrsto? MORDA SE VAM ZDI, DA PRAV VI V BLIŽNJI PRIHODNOSTI NIMATE IZ-GLEDOV? MORDA VAM LAHKO POMAGA STANOVANJSKO POSOJILO? KREDITNA BANKA IN HRANILNICA LJUBLJANA vam skuša ustreči s svojimi programi stanovanjskih posojil. Stanovanje rabite seveda takoj, vendar je od vaših dohodkov odvisno, koliko posojila lahko vzamete in kdaj boste torej prišli do stanovanja. Ce nimate prihrankov, bo šlo počasi, za mnoge prepočasi. Skušajte najti ustreznejšo rešitev in pospešiti zadevo v sodelovanju z vašo delovno organizacijo, če bo denarja premalo za vaše stanovanje, bo pa morda dovolj za stanovanjsko posojilo pri KB Ljubljana. MORDA BOSTE PRIŠLI DO STANOVANJA NA ENEGA IZMED NASLEDNJIH NAČINOV: — z vezavo denarja za pridobitev stanovanj pri KB Ljubljana lahko vaša delovna organizacija že po 10 mesecih uporablja stanovanjsko posojilo v višini 175 h» od vezanega zneska. S tem posojilom vam lahko delovna organizacija oskrbi najemniško stanovanje, ali pa ga prenese neposredno na vas, če nameravate sami poskrbeti za svoje stanovanje. - — delovna organizacija vam lahko da posojilo po lastnih, internih predpisih in s posredovanjem KB Ljubljana, — delovna organizacija lahko varčuje za stanovanje pod enakimi pogoji, kot veljajo za občane, — z vplačilom v kreditni sklad KB Ljubljana lahko delovna organizacija dobi takojšnje stanovanjsko posojilo v višini 200% od vplačane vloge. če že imate nekaj prihrankov, predlagajte ZDRUŽENO VARČEVANJE. Tako boste varčevali vi in obenem bo za vas varčevala vaša delovna organizacija. Posojilo boste dobili na vaše prihranke in na prihranke vaše organizacije in bo torej znatno večje. REŠITEV VAŠEGA STANOVANJSKEGA PROBLEMA SE V TEJ ALI ONI OBLIKI SKORAJ GOTOVO NAHAJA V ENEM IZMED KREDITNIH IN VARČEVALNIH PROGRAMOV KREDITNE BANKE IN HRANILNICE LJUBLJANA! Najvažnejše določilo v spremembah in dopolnitvah Zakona o sinthi družbenega knjigovodstva v zvesi z odpravo nelikvidnosti V nadaljevanju predpisov za odpravo nelikvidnosti v gospodarstvu podajam še kratko vsebino- zelo pomembnih sprememb in dopolnitev Zakona o službi družbenega knjigovodstva. S tem smo na kratko v našem časopisu pedali zelo važna določila v zvezi z odpravo nelikvidnosti, ki imajo že in bodo imela velik vpliv na gospodarjenje v naših organizacijah. Uporabniki družbenih sredstev se čedalje bolj obračajo na organizacijske enote Službe družbenega knjigovodstva z zahtevo, naj jim daje določene podatke o delovnih organizacijah, katerih solventnosti ne poznajo, s katerimi pa nameravajo sklepati posle. Z novimi predpisi zakona o službi družbenega knjigovodstva je predpisana obveznost službe, da družbeno-politič-nim organizacijam, zborni- cam, združenjem, inštututom in drugim zainteresiranim organizacijam daje na njihovo zahtevo za ustrezno plači-16 na razpolago podatke, ki jih ima. Podatke, ki jih dobi delovna organizacija oz. druga organizacija, mora varovati kot poslovno tajnost. Pod kontrolo zakonitosti nad ustvarjanjem in uporabo družbenih sredstev so dana tudi sredstva, s katerimi sodeluje federacija pri kritju določenih obveznosti. Na tak način so popolneje zajeta sredstva, ki so pod kontrolo zakonitosti glede ustvarjanja in uporabe na način in v namene, ki so predvideni s predpisi. Po dosedanjih predpisih služba družbenega knjigovodstva ni bila pooblaščena, da opravi revizijo finančno-ma-terialnega poslovanja uporabnikov družbenih sredstev. Po spremembi tega zakona pa služba lahko po potrebi ali pa na zahtevo družbeno-poli-tičnih skupnosti opravlja tudi revizijo finančno-material-nega poslovanja uporabnikov družbenih sredstev. Služba izvrši naloge, ki jih izdajajo uporabniki družbe- nih sredstev v skladu z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Služba poravnava obveznosti iz denarnih sredstev uporabnikov družbenih sredstev na podlagi prejetih sodnih odločb o dovolitvi izvršbe, izvršljivih odločb o kaznih za prekrške, izvršljivih odločb in nalogov pristojnih organov, nalogov za poravnavo obveznosti do proračunov in skladov ter akceptnih nalogov — po vrstnem redu, kot jih prejema. O vrstnem redu vodi posebno evidenco in izda upniku na zahtevo potrdilo oNncstu njegove terjatve v njem. Pred izvršitvijo teh obveznosti služba ne sme izvršiti drugih nalogov, ki jih prejme od uporabnikov družbenih sredstev. „ Denarne terjatve upnikov in denarne obveznosti do proračunov in skladov poravnava služba iz denarnih sredstev, ki jih ima delovna organizacija — dolžnica na svo- jem žiro računu in na drugih svojih računih pri njej in iz dinarske vrednosti deviznih sredstev, ki jih ima delovna organizacija na svojem deviznem računu pri banki. Z denarnimi sredstvi delovne organizacije so mišljena tudi denarna sredstva na računih, ki jih imajo samostojne organizacije združenega dela v njenem sestavu, skladno z veljavnimi predpisi, da samostojna organizacija odgovarja za obveznosti delovne organizacije in drugih organizacij združenega dela v sestavu delovne organizacije. Banka, pri kateri so devizni računi delovnih organizacij, mora pošiljati službi dnevne izpiske o stanju in spremembah na njihovih deviznih računih. Do sedaj veljavni vrstni red plačil oziroma izpolnjevanja obveznosti delovnih organizacij, ki je prišel v poštev,^ če delovna organizacija ni imela dovolj denarnih sredstev Vse večje uveljavljanje mladih — nujnost AVTOELEKTRIKA — NOVA GORICA: tov. Nevenka Jarc pri verificiranju kartic za avtomatsko obdelavo podatkov v elektr. podcentru. »Avtoelektrika« Nova Gorica Iz podcentra za obdelavo podatkov Zveza mladine Slovenije — občinske organizacije Kranj je od 20. do 22. 2. 1970 na Bledu organizirala uspešen seminar organizacije in dela ZMS v kranjski občini, ki se ga je udeležilo predsedstvo OK ZMS Kranj, člani predsedstev konferenc — ISKRA (20, preds. Draksler), PLANIKA (10, preds. Resman), SAVA (10, preds. Bogataj) in vodstva ostalih mladinskih aktivov občine s tovariši predavatelji (Slavko Zalokar, Vinko Blatnik, Zdravko Troha in Dagmar Šuster) ter gre ob dejstvu, da so bili vabljeni predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih orgatov, še direktorji — posebej vsa hvala in priznanje direktorici Milici Ozbič in tovarišu Antonu Pelku za zanimanje v tem smislu, ki ga je »PLANIKA« pokazala. Med navzočimi gosti je bil tudi član RK ZMS tovariš Boštjančič. Seminar — v bistvu razdeljen v izobraževalni in akcijski del sta vodila predsednik OK ZMS tov. Filipovič — predsednik in politični delavec tov. Mali — tehnični vodja. Slušatelji so se s temami seminarja: AKTUALNI PROBLEMI RAZVOJA GOSPODARSTVA, SPORI V DELOVNIH ORGANIZACIJAH, ČLOVEK — ODGOVORNOST IN SAMOUPRAVLJANJE, METODOLOGIJA POLITIČNEGA DELA ter NALOGE ZMS V DELOVNIH ORGANIZACIJAH — seznanili in po vsakem predavanju temeljito razpravljali, kar občutno kaže, da se posebej mladi delavci živo zanimajo za nenehno in kar največ možno plodno gradnjo stvarnosti, ki jo bivamo — živimo, gradimo, sooblikujemo — delamo. Predpogoj vsakega posameznika je, da ne ubije človeka v sebi in ga ne poizkuša niti zatreti. TaSSna družba, grajena iz ljudi, ki sledijo skupnim načelom — je obstojna in vsa zavzetost kranjske mladine za še boljši jutrišnji dan — kaže najboljše; z idcološko-političnim izobraževanjem celote se šele lahko doseže pogoj človeku dostojnega življenja, kar je osnova in namen vse popolnejšega človečenja mlade generacije, ki predvsem ljubi in hoče — življenje! Mimo tega ne more nihče. Mladina hoče odkrivati stvarno stvarnost stvarnosti — delati, živeti in biti tista enota celote (sožitja generacij!), ki ji kaže pot t življenje le najsmiselnejše tveganje — ne vojna . . . Tako pri nas! Najlepše vračilo tisti generaciji, ki je svojo dolžnost krvavela. Vse večje uveljavljanje mladih je življenjsko smiselna — nujna zahteva nove generacije in blejski seminar je z obsežnim gradivom do kraja izpolnil svoj namen — se-minaristi kranjske občine so z njim možnost usposabljanja za delovanje v ZM in ostalih DPO pridobili v dobri meri, kar je samo pohvalno, že ob tem dejstvu, da mladina hoče humanizacijo in civilizacijo tehnične civilizacije — resnico! Skupna razglabljanja ob problemih, ki zadevajo občana v splošnem ali pa samo mlade, so rodila mnogo re-šitvenih idej, rešitev sama pa seveda ni dana izključno mladim. Od uvodnega razpravljanja s tovarišem Zalokarjem, do zaključnih pogovorov s tovarišem Šusterjem, se je skozi vse seminarsko delo mladina s predavatelji lotevala z vso prizadevnostjo hotenja po izboljšanju vsakdneva — kot temeljne osnove prihodnosti. Mladinska organizacija torej ponovno postaja tisto — kar je nekoč že bila, saj v mladem človeku budi spoznanje, da delo in samo delo krepi človeka, kot mu je življenje smisel in namen ob upoštevanem pomenu kulture! Delavska mladina je predvsem nositeljica vira premoči nad raznimi razpadnostni-mi hiri, pogojenimi izven te družbe, ki so grozili ogrožati mlade, ki pa bodo nedvomno z dobršno mero lojalnosti do ostalih generacij, vsi mladi znali res zagovarjati pravico do možnosti za izbiro dialogov na barikadah vsakdanjosti. -monos- (Poročilo s seje PK ZMS Elektromehanike Kranj bomo objavili v naslednji številki). Elektronski računski stroj ali stroj, ki misli, nam vse bolj prevzema tiste vrste intelektualnih opravil, ki jih lahko okarakteriziramo kot rutinska npr. urejanje in preračunavanje podatkov, daje pa lahko razne tabele, analize, obračune Tn drugo. Računalnik lahko obdeluje le pripravljene podatke, za pripravo podatkov pa so potrebni organizatorji, programerji, operaterji itd. Slika nam prikazuje operaterko (Nevenko Jarc) za luknjanje kartic v tovarni »Avtoelektrika« Nova Gorica. Podatki, ki se zbirajo na dokumentaciji se prenašajo v računalnik na luknjanih karticah. Za luknjanje so nekatere organizacije ustanovile podcentre ter jih opremile s stroji za luknjanje in verift ! ciranje. Naloga podcentra je da vse podatke pravilno it pravočasno prenese iz dokumentacije na kartice. Stroj iz kartice čita podatke in jih ; shranjuje za poznejšo obdelavo. Vedno, ko govorimo o računalnikih, mislimo le na stroje, vendar so za stroji ljudje,, ki vlagajo veliko napo- I rov predvsem v sedanji uvajalni dobi in marsikdaj niso dovolj upoštevani. Smatram, da nam bodo ra-, čunalniki pomagali k boljšim pogojem dela in življenja, zato se čutim dolžnega, da vsem, ki kakorkoli sodelujejo in pomagajo pri uvedbi avto matske obdelave podatkov, j izrečem pohvalo za njihov trud in voljo. —Ž— za poravnavo zapadlih obveznosti, je postavljal delovne organizacije vseskozi v neenakopraven položaj, glede kritja njihovih medsebojnih terjatev v odnosu do družbe-no-politične skupnosti, družbenih skladov, zavodov za socialno zavarovanje in drugih podobnih organizacij. Po tem vrstnem redu je bila namreč prednost pri plačevanju dohodkov zagotovljena proračunom in skladom ter drugim obveznostim do družbene skupnosti, medtem ko je dopuščala izpolnitev obveznosti po sodnih odločbah in po odločbah drugih organov šele potem, ko so se poravnale vse zapadle obveznosti do proračunov in skladov. Takšna situacija, če jo gledamo z gledišča likvidnosti v gospodarstvu kot tudi realizacije in monetarnega aspekta, je imela za posledico tele negativne pojave: — širila se je veriga medsebojnega kreditiranja v go- spodarstvu zaradi tega, ker je bil obseg takšnega kreditiranja povečan ne le zaradi tega, ker obveznosti ni bilo mogoče poravnati zaradi pomanjkanja denarnih sredstev na računih delovne organizacije — dolžnika, marveč tudi zaradi prednosti pri pobiranju dohodkov v proračun in sklade; — niti menica niti akceptni nalog (ki ga izda delovna organizacija — upnik, akceptira pa delovna organizacija — dolžnik, za plačilo po naslovu nakupa blaga ali za opravljeno storitev), ki pa bi moral biti varnejši in zagotavljati hitrejše plačevanje terjatev delovnih organizacij, ki izvirajo iz njihovih medsebojnih razmerij, se nista mogla vseskozi uveljaviti kot eden pomembnih kreditnih in plačilnih instrumentov. To zaradi tega, ker menica oziroma akceptni nalog, kot zagotovilo za plačilo v takšnih razmerah, nista dajala neke pomembnejše varnosti delovnim organizacijam in drugim upnikom, ker so se namreč v tem primeru zapadle terjatve izplačevale šele po izplačilu minimalnih osebnih dohodkov ter drugih zapadlih obveznosti do družbene skupnosti. Zaradi tega ta vi^tni red plačevanja ni bil v skladu niti z glavnimi postavkami gospodarske reforme, saj je oteževal normalno cirkulacijo sredstev in potek reprodukcijskega ciklusa nasploh. Da bi lahko pospešili medsebojna plačila in povečali likvidnost v gospodarstvu, je treba dosledno začeti spoštovati določeno prednost pri kritju obveznosti delovnih organizacij do poslovnih partnerjev. V ta namen so se črtale dosedanje določbe veljavnih zakonskih predpisov, ki predvidevajo, da imajo družbenopolitične skupnosti in družbeni skladi prednost glede pla- čevanja vseh svojih proračunov dohodkov oz. dohodkov družbenih skladov, s čemer se tako zagotavlja, da imajo vsi upniki na tem področju enake pogoje in možnosti oz. da so v enakem položaju. Iz denarnih sredstev delovne organizacije, ki zapadejo pod izvršbo, pa so izvzeta denarna sredstva, ki so po nalogu delovne organizacije oz. po odločbi SDK namenjena za poravnavo zapadlega davka od prometa na drobno in tudi drugi zneski, ki so bili organizaciji plačani po posebnih predpisih skupaj s ceno njenih proizvodov ali storitev za družbene skupnosti, družbene sklade in druge organizacije. Vse druge zapadle obveznosti delovnih organizacij, tako do družbene . skupnosti kot tudi do poslovnih partnerjev, se bodo poravnale, če delovna organizacija ne bi imela na razpolago sredstev zanje, iz razpoložljivih denarnih sredstev delovne organizacije po vrstnem redu, po katerem je služba družbenega knjigovodstva dobila zahteve za izvršbo. Nadalje spremembe in dopolnitve Zakona o službi družbenega knjigovodstva določajo, da lahko delovne organizacije, če so nelikvidne, uporabijo za izplačilo osebnih dohodkov vsa sredstva, ki jih dobijo od bank v ta namen, od drugih organizacij in družbeno-političnih skupnosti. Pri tem so sredstva, dobljena od bank in drugih delovnih organizacij, izvzeta od izvršbe. Glede višine izplačevanja osebnih dohodkov v primeru nelikvidnosti je določeno, da je namesto dosedanjih minimalnih osebnih dohodkov mogoče izplačati osebne dohodke do višine 80 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka za prejšnje leto, s tem, da ta znesek ne sme biti manjši od obračunanega minimalnega osebnega dohodka. Slišati je mnenje, Vtisi iz laboratorija FTL na Švedskem Pred časom sta službeno potovali na švedsko Marjanca Kobe, dipl. ing. in dr. Alenka Hudoklin. Med drugim sta si ob tej priložnosti ogledali tudi delo v laboratorijih za preizkušanje zanesljivosti in kvalitete elementov. Preberimo si, kakšne vtise sta dobili ob obisku v teh laboratorijih. FTL (Försvarcts teletekni-ska laboratorium The Military Electronics Laboratory) . pripada ustanovam švedske vlade. Laboratoriji, ki sva jih videli, so del velikega kompleksa Raziskovalnega inštituta narodne obrambe FOA. FTL je organizacijsko razdeljen v tri sekcije: sekcijo za standardizacijo, sekcijo za tipsko preizkušanje in kvalifikacijo ter sekcijo za zanesljivost. Prodaja elektronskih sestavnih delov, naj si bodo proizvod švedske industrije ali predmet uvoza, je mogoča samo na osnovi pozitivno pre-stalega preskusa v laboratorijih FTL ali katerem od FTL pooblaščenih laboratorijev in atesta, ki ga izda komite strokovnjakov TELKOR, v katerem so tudi predstavniki velikih uporabnikov, vojske, pošte itd. Osnova za presojo ustreznosti so švedski standardi (na osnovi priporočil 1EC) in predpisi švedske vojske FSD. TELKOR podeljuje tri kategörije atestov: Type approval — tipski atest. Tentative type approval — začasni tipski atest, Restricted type approval — tipski atest s pridržkom. Ce želi proizvajalec predložiti svoj izdelek v testiranje, prijavi na posebnem formularju vse potrebne podatke in rezultate preskusov v lastnem laboratoriju ali drugih preskuševališčih. če je TELKOR po pregledu rezultatov ugotovil ustreznost (zahtev, kriterijev preskusov in kvalitete), podeli izdelku začasni tipski atest. Naslednji postopek je preskus na FTL, za katerega odvsame vzorec predstavnik FTL. Pogoj za da bi takšen način izplačevanja osebnih dohodkov lahko zagotovil normalno delo delovnih organizacij, ki so zabredle v težave zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev, hkrati pa bi vplival tudi nanje, da bodo čimprej rešile neurejena vprašanja na področju financiranja. Poleg tega lahko delovna organizacija izplačuje osebne dohodke do 80% zneska poprečnega mesečnega osebnega dohodka iz prejšnjega leta iz lastnih sredstev tudi tedaj, kadar tma neporavnane obveznosti, hi so evidentirane pri službi. To so nekatere najbolj važne določbe o spremembah in dopolnitvah Zakona o službi družbenega knjigovodstva. V celoti predstavljajo ti Predpisi o odpravi nelikvidnosti v gospodarstvu novo etapo pri izgrajevanju in utrjevanju našega gospodarskega S|stema in izvajanju gospodarske reforme. P. G. tipski atest je pozitivno prestali tipski preskus, organizirana proizvodnja in kontrola kvalitete, stalna tehnologija in stabilna izhodna kvaliteta izdelkov, o čemer se FTL prepriča tudi pri samem proiz-• vajalču. Postopek za pridobitev tipskega atesta traja lahko tudi pol leta in več. Tipske - preskuse FTL ponavlja v periodah, odvisnih od tipa izdelka in zahtevnosti izdelka in proizvajalčeve sposobnosti vzdrževali stalno kvaliteto. FTL si privzema pravico stalnega nadzora in še posebej pravico ponovnega preskusa ob vsaki tehnološki spremembi. Kolikor izdelek ni prestal vseh preskusov iz okvira tipskega preskusa, vendar pa izpolnjuje vse bistvene zahteve, dobi lahko atest s pridržkom. Atest navaja tudi vse razloge za ta pridržek. Tak izdelek je še vedno lahko uporaben v primernih pogojih. FTL publicira rezultate v Katalogu FTT (ka'alog tipsko preskušemh sestavnih delov za elektroniko) v obliki FRD kart, ki vsebujejo še posebej podatke o zanesljivosti. Tipski preskusi v laboratorijih FTL se podaljšujejo v preskušanje zanesljivosti. Pogoje in kriterije postavljajo strokovnjaki FTL po svoji presoji glede na potrebe oz., namen uporabe. V laboratorijih FTL poteka le del preskusov zanesljivosti, večina pa v laboratorijih pogodbenih proizvajalcev ob pomoči in nadzoru FTL. Od dolgotrajnih preskusov življenjske dobe je trenutno v teku že pred 9 leti začeti preskus na električnih vezjih, ki jih uporabljajo kot sestavne dele elektronskega računalnika. Uporabljene so komponente angleške, nemške in ameriške proizvodnje zelo dobre kvalitete. V 9 letih preskusa so od nekaj tisoč komponent odpovedale le 3! Analiza okvar in njihovih vzrokov je pomembnejši del deiavnosti sekcije za zanesljivost FTL. V laboratorijih FTL raziskujejo vzroke okvar in odpovedi elektronskih komponent in integriranih vezij, dobljenih direktno od proizvajalca in preskušanih v laboratoriju, kakor tudi komponent in vezij, ki so odpovedali po določenem času uporabe. Delajo mikroskopske ter rentgenske posnetke merjencev, poleg tega opravljajo tudi običajne kemijske in spektroskopske analize in meritve trdote materialov ter meritve površinske temperature z detekcijo infrardečih žarkov, ki jih merjenec oddaja. (Dalje prihodnjič) Se zadnjikrat o Schreiberjevem Ameriškem izzivanju Ko sem napisal prejšnje izvlečke iz poznane knjige francoskega politika in novinarja Servan Schreiberja, so mi v uredništvu dejali, da naj neham propagirati zastarele poglede, kajti, da že danes ne drži več vse, kar Schreiber navaja v svoji knjigi (ki je prvič izšla v Parizu 1. 1967). Da Evropa v odnosu z Ameriko (ZDA) ni v tako strahovitem zaostanku, kar zadeva koriščenja znanstvenih odkritij, izumov, le da znajo Ameri-kanci to izkoriščanje znanosti bolje organizirati. Menim, da je bil namen Servan Schreiberja, ko je objavil knjigo samo ta, da bi zbudil pri svojih rojakih (Francozih) in pri ostalem delu Evrope,'Zavest, da z ekonomiko, zaprto v nacionalne okvire, ni mogoč gospodarski napredek Evrope, kaj šele neke države, oziroma je prepočasen in ga lahko ekonomska in organizatorična moč velekapitala ZDA slej ko prej onemogoči, kasneje pa obsor-bi.ra ali uniči Servan Schreiber je več let zbiral podatke za knjigo in na osnovi zasledovanja gibanja gospodarstva posameznih evropskih narodov, njihovih klavrnih poskusov »združevanja sredstev« za izvedbo nekih skupnih raziskav in izkoriščanja teh raziskav ter na drugi strani na osnovi podatkov o gibanju ameriškega kapitala ter njegovega prodiranja na sto načinov v Evropo — na osnovi teh zbranih podatkov in na osnovi analize trendov gibanja gospodarstva ene m druge strani Atlantika, je (Servan Schreiber) izdelal svoje gledanje, svoj pogled tudi na celotno problematiko in podal tudi predlog za »rešitev« Evrope. Sicer pa v knjigi pokaže tudi n^ bodočnost starega kontinenta, če se iz svoje zaverovanosti v lastne razprtije kmalu ne zbudi m ne prične z aktivnim in zavestnim vključevanjem v dolgoročni ekonomsko-razi-skovalni in proizvodni boj za eksistenco lastnega gospodarstva in za ekspanzijo svoje pameti (znanja), proizvodnje in kapitala v dežele izven Evrope, pa tudi v Ameriko! Servan Schreiber v svoji knjigi ne govori nič drugega kot to, da kaže na naše pomanjkljivosti v primerjavi z ameriškim načinom reševanja zamotanih problemov gospodarjenja. Venomer nas opozarja na izboljšanje našega dela ter na potrebo našega hitrejšega kvalitetnega prilagajanja vsakodnevnim spremembam na svetovnih trgih. Za to pa sta potrebna dva odločujoča faktorja: — kadri (in stokrat kadri) ter — organizacijska sposobnost prilagajanja podjetij, nacionalne ekonomike in gospodarstva večih narodov — svetovnim tržnim gibanjem. Tud: moj namen ni bil dosti drugačen: poskušal sem vsebino knjige aplicirati na naše Iskrške probleme — kajti, če za koga, potem za Iskro drži znani slovenski pregovor: »kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima«. Zato sem se nemalokrat vprašal, ko sem prebiral omenjeno knjigo, kako je to z nami in našimi akcijami, ki imajo če-sto kaj borne rezultate: ali sploh hočemo (in to) zavestno izpeljati te naše v svetovnem merilu skromne akcije — ali pa se samo delamo, da hočemo. Enotnost volje za skupne, premišljene in nujne akcije bo privedla Iskro v sam vrh odločujočih jugoslovanskih gospodarskih dejavnikov — in to hočemo mi vsi, ki nam . je . Iskre mar. In prav zato nam ni vseeno, da nekateri kolektivi zavestno delajo na tem, da drugemu »skačejo v zelje«. Take akcije nasprotujejo integracijskemu dogovoru in bodo lahko imele dolgoročne težke posledice, posebno za kolektive, ki jih bodo povzročili. Mnogo nakopičenih problemov mora v Iskri rešiti oz. postopoma reševati — odbor za poslovno politiko ZP, ki ima zaupanje vsega kolektiva, samoupravnih organov ZP in družbenopolitičnih organizacij ZP. Iz skoraj dvajset solistov mora napraviti zbor, ki bo bolj ali manj uglašeno delal za skupne koristi, skupne dolgoročne koristi vseh v Iskri zaposlenih delavcev. Za zaključek dajmo še enkrat besedo »zastarelemu« Servan Schreiberju: »Da bi spričo ameriškega izzivanja spet vzeli svojo usodo v roke, si moramo, kot smo dokazovali do sedaj, zavestno predočiti svoj položaj in nato potrpežljivo premagovati napore, ki jih bomo skušali opisati; v svojih napovedih pa so ti pogoji preprosti. Protiofenziva nam jasno narekuje: 1. Ustanovitev velikih industrijskih enot, ki ne bodo samo zaradi svojega obsega, ampak zaradi svojega upravljanja uspešno tekmovale z ameriškimi podjetji. 2. Izbira »velikih operacij« vrhunske tehnike, ki bodo Evropi v temeljih zagotovile avtonomno prihodnost. 3. Minimalna skupna oblast, ki naj bi pospeševala in zagotavljala razvoj skupnih podjetij. 4. Sprememba v metodah združevanja ni v skladu med industrijskimi enotami, univerzo in politično oblastjo. 5. Poglobljeno in razs rjeno izobraževanje za* mlade, za odrasle pa neprestano nadaljnje izobraževanje. 6. Končno, in od tega je odvisno '.se dingo, sprostitev v stare strukture oklenjenih energij z revolucijo v organizacijski tehniki. Revolucija, ki naj privede do obnovitve elite in socialnih odnosov. To so častihlepni, toda uresničljivi načrti! In Iskra? Velja to tudi vse za Iskro? Menim: Da! Igor Slavec OBRAT URNIH MEHANIZMOV LIPNICA — Tov. Janez Mu-har je sicer doma iz Novega mesta, kot pa vse kaže, mu je Gorenjska kar všeč, saj je od leta 1960 zaposlen v Iskrinem obratu v Lipnici, kjer dela na polavtomatskih stružnicah Poslovni rezultati v letu 1969 so bili uspešni (Nadaljevanje s 1. strani) kov, ki tudi nosijo del stroškov, pa ugotavljamo, da so dejanski stroški tovarne relativno nižji od planiranih in to za 2,3 %. Prekoračitve so ugotovljene pri odpisih industrijskega orodja, pri gradivu za razvojna dela v tovarni, pri tujih storitvah (ob nižji porabi izdelovalnega gradiva), predvsem pa pri garancijskih popravilih, ker imamo v proizvodnem programu programska stikala za pralne stroje z več garancijskimi posegi, kot pa v ostalem programu. Iz strukture stroškov je tudi razvidno, da delež amortizacije pada. Da bi pospešili amortizacijo osnovnih sredstev, moramo v bodoče amor- ta koeficient dosegli z 10,1, v predhodnem letu pa je bil 7,4, gospodarski načrt pa je predvideval 7,6. Ne glede na te kazalnike pa ugotavljamo, da je absoluten porast zalog gradiva, posebno na razredu 3 prevelik. Ob pomanjkanju obratnih sredstev, ki je še vedno pereče, bo prav tu osnovna naloga vseh služb v letu 1970 stanje normalizira. Osnovna odgovornost pada predvsem na plansko službo in nabavo. Ta dva oddelka bosta morala svoje delo do podrobnosti koordinirati in poiskati ustrezne rešitve. Pri tem bi morali predvsem s po- litiko nagrajevanja doseči pravilna razmerja med zalogami in proizvodnimi potrebami. Vse bolj postaja tudi na tem področju imperativ ekonomika — in dobro gospodarjenje naj se dobro nagrajuje — slabo delo pa naj nosi prav tako ustrezne posledice. Ob zaključku lahko še enkrat poudarimo, da je bil poslovni uspeh, tovarne zelo dober. Vendar nam tako lep uspeh ne sme zamegliti vseh tistih slabosti, ki nam delo ovirajo in katere bomo morali kot »notranjo rezervo« čimprej odpraviti. L. »ELEKTROMEHANIKA« iz linije koordinatnega stikalnih tizacijsko stopnjo povečati. S tem si bomo ustvarili boljše pogoje za hitrejšo in modernejšo opremo v proizvodnji. Razveseljivo pa je pri stroških predvsem dejstvo, da so režijski stroški na eno produktivno uro 11 % nižji od planiranih. Ker so dejanski stroški sicer 3,5% v porastu, pa je realna vrednost zmanjšane režijske stopnje 7,6%, vendar še vedno izredno ugodna. To kaže, da je povečan obseg proizvodnje zelo pozitivno vplival na znižanje režijskih stopenj in da bomo ob povečanju obsega proizvodnje v letu 1970 lahko dosegli še boljše rezultate. Zaradi spremenjene strukture formiranja dohodka, zajemanja ter obravnavanja nekaterih kategorij stroškov, delež elementov v celotnem dohodku ni povsem primerljiv. Vendar ugotavljamo, da je ostanek dohodka za 38,6 % večji, kot v predhodnem letu, tako da smo lahko poslovni sklad povečali za 3,5 %, sklad skupne porabe za 37,1 % in rezervni sklad kar za 112,4%. Pri gospodarjenju s sredstvi, predvsem z zalogami gradiva tako na razredu 3, kot tudi na razredu 5 pa se še vedno ne moremo pohvaliti z dobrimi uspehi. Zaradi visokega porasta proizvodnje se je koeficient obračanja na 3 sicer izboljšal od 2 na 22 v primerjavi s predhodnim letom, vendar je še vedno za 0,2 izpad načrta. Boljši je uspeh pri razredu 5, kjer smo iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii!iiiiiii!niii!iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHtui!miiHiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiimi!iiiiiiiiiiifiiiiii)iiiiiii Večji promet — boljša trgovina V 1975. letu naj bi bil prodajni prostor dvakrat večji kot pred desetimi leti (1965). Rast prometa je v sorazmerju z rastjo standarda. Maloprodajni promet v jugoslovanskem merilu je bil v oktobru (merjeno z dinarjem) za 20 odstotkov večji kot v preteklem letu. če opazujemo razvoj maloprodaje skozi stabilne cene znaša povečanje samo 13 odstotkov. V primerjavi s septembrom, po tekočih cenah, je bil promet maloprodaje večji samo za 4 odstotke. Istočasno pa so znašale septembrske zaloge v trgovini na drob.io za 4 odstotke več kot v letu 1967. Povečanje zalog so zabeležili v vseh delih države, zlasti v blagovnicah. Ni nezanimivo opozoriti, da je zabeleženo v primerjavi s septembrom največje povečanje maloprodajnega prometa v Srbiji — 11 odstotkov: sledi BiH s 4 odstotki, Makedonija s 3 odstotki ter Slovenija s samo dvema odstotkoma. Istočasno se je zmanjšal maloprodajni promet v črni gori in na Hrvaškem za 2 odstotka. banjih v zadnjih mesecih. Treba je namreč ugotoviti, da je udeležba maloprodajnega prometa v osebni potrošnji od 1. 1965 'v nenehnem naraščanju (razen če izvzamemo začasno stagnacijo v predlanskem letu). Vzlic temu pa je bil delež prometa na drobno v lanskem letu še vedno manjši kot v letu 1964. Tudi v tem letu se situacija ni bistveno spremenila. Podobno velja tudi za udeležbo maloprodajnega prometa v absorbiranju dohodkov prebivalstva. Takšna gibanja so nedvomno premo komplementarna izdatkom prebivalstva za neblagovne potrebe. V preteklem letu se je namreč povečal delež izdatkov ' prebivalstva za komunalno-stanovanj-ske usluge za 2,1, v letu 1964 pa skoraj za 4 odstotke: istočasno pa je rasel delež izdatkov za druge usluge. Kolikšno je dejansko povečanje prometa? Gledano na daljši rok, se giblje promet na drobno v naši državi precej drugače kot bi lahko to sodili po gi- V strukturi maloprodajnega prometa je bila čisto do konca predlanskega leta beležena tendenca naraščanja deleža prehrambenih proizvodov. To je logična posledica spremenjenih cen kot posledica gospodarske reforme. Toda s tedanjo liberalizacijo v odobravanju potrošniških kredi- »~J _ , nu ss »ISKRA« — DOBREPOLJE — V proizvodnji zaščitnih relejev so povečini zaposlene ženske, kar je za la kraj velikega pomena tov v letu 1968 se ta delež zmanjšuje. Istočasno se povečuje delež trajnih potrošniških dobrin kot posledica potrošniških kreditov. V teku petih let se je povečal promet trgovine na drobno od 1190 na 2357 dinarjev v preteklem letu. če vzamemo v poštev, da so se istočasno maloprodajne cene povečale približno za 75 odstotkov, je promet po prebivalcu povečan dejansko za 14 odstotkov. V istem obdobju so se povečali nominalni dohodki na prebivalca od 1600 na 3410 dinarjev v preteklem letu, t. j. za 113 odstotkov. To pomeni, da upoštevaje povečanje življenjskih stroškov (86%) znaša povečanje realnih dohodkov 14,5 odstotkov, če opazujemo rast prodaje na drobno ugotovimo, da so se prebivalci bolj kot poprej orientirali na varčevanje. Zanimivo je in povsem razumljivo, da je povečanje maloprodajnega prometa na prebivalca v raznih republikah različno. Naj večjo rast 106 odstotkov (po npminalnih cenah) so zabeležili na Hrvaškem: sledi črna gora (102), Slovenija (100), Srbija (98), BiH (88) ter Makedonija (67%). Povečanje prometa je pr peljalo tudi do povečan zaposlenosti v trgovini. Tod naraščanje zaposlenosti je b lo opazno manjše od rasi fizičnega obsega poslovanj: Ena od naj večjih težav, s k: terimi se danes srečuje juge slovanska trgovina, je pc manjkanje obratnih sredstev Povečani promet terja k dvomno angažiranje večji sredstev v zalogah, da bi bil ponudba lahko vedno komplel na in animirajta. Toda & prav so zaloge v trgovir rasle, kot je tudi naravno, j trgovina imela in še ima n lativno majhen delež lastni obratnih sredstev v angažin nih sredstvih. Angažiranj tujih sredstev, — pa četut gre za omogočen j e tekočeg odvijanja poslov, nadpovpre no povečuje stroške trgovini Dve prognozi o razvoju Manj podjetij — več trgovin Mimo objektivnih razlogov je na rast maloprodajnega prometa vplivala tudi aktivnost trgovskih podjetij. Od 1786 trgovskih podjetij jih je v 1968. letu samo 1368, medtem ko se je v istem času povečalo število prodajaln od 47.000 na 57.000. Večanje trgovskih organizacij je šlo v prid ekspanziji in modernizaciji trgovine. V preteklem letu je prišlo na prebivalca 0,126 kvadratnih metrov prodajnega prostora, v primerjavi z 0,100 ma v letu 1965. Računajo, da bo v naslednjem letu prodajni prostor na prebivalca nekoliko večji kot so planirali — vendar pa še vedno premajhen za solidno in kulturno trgovsko uslugo. Načrtovalci sodijo, da 1 moral v naslednjih petih leti promet na drobno in s tei vred tudi trgovina rasti v pn cejšnji meri. Obstajata d« oceni, kako naj bi se odviji la ta rast. če se uresniči p< vprečno letno povečanj potrošnje med 6 in 7 odšlo ki, bi se povečal maloproda ni promet na leto za okro 8 odstotkov (gledano realni ne [upoštevaje sprememb cen). Z drugimi besedami, tem primeru bi bil letni m; loprodajnj promet v povpro ju na stanovalca večji k< 4000 dinarjev, če pa bo osel na potrošnja rasla hitrej (med 7 in 8 %), bi se poveč* maloprodajni promet letno z 10 odstotkov. V tem primer bi znašal v letu 1975 prom: na prebivalca 4400 dinarje' Če se uresničijo predviden nja glede povečanja malopn dajnega prometa, je treba n čunati tudi z ustreznim po''1 Čanjem naložb v razve .trgovske mreže. Drugače p> vedano, namesto 0,146 m* Pr( dajnega prostora na prebiva ca v naslednjem letu bi ime v letu 1975 0,217 m* prodaj» ga prostora na prebivalci Tip rej dvakrat toliko od tis'1 ga v letu 1965. Iz sklepov samoupravnih organov Elementi SKLEPI, 9. ZASEDANJA DS (23. 2. 1970) g Na osnovi poročila komisije za inventurni popis je pS obravnaval in potrdil inventurni elaborat z vsemi zaključki tako kot ga je predlagala inventurna komisija. £ DS je obravnaval poro-[¡]o o poslovanju tovarne za lilo 1969 in ga potrdil z vselili zaključki, ki so navedeni poročilu. 0 DS je obravnaval za, ljučni račun in v skladu z jkonom o knjigovodstvu de-fcnih organizacij in navodi-im o vsebini posameznih ostavk v bilanci delovnih ionizacij ter statutom to-ame sprejel sklep o potrdit-li zaključnega računa za leto 1969. I 0 DS je s potrditvijo zaključnega računa sprejel tudi sklep, da se denarna Rpdstva sklada skupne porabe v višini N din 1,250.000,00 , tačasno prenese na žiro ra-|lun in se jih lahko uporab-Ijj kot obratna sredstva, j 0 DS tovarne je obravna-. ¡1 predlog gospodarskega , lina za leto 1970 in ga po. rdil v podani obliki. . 0 DS tovarne je sprejel m. da se stopnja amorti. rije grupe 84 B, ki je i ila do sedaj 9% (minimali i) poveča za 14%. V zvezi . to spremembo se v gospo-:■ irskem planu spremeni tudi i ItroSek amortizacije, c 0 DS tovarne je sprejel > jilep, da je izdelati nove nor-k fetive obratnih sredstev po i. bratili. Za izdelavo so zadol-i hi vodje obratov in plansko-li ualitsko-organizacijski oda klek tovarne. Določitev nor-|. nalivov mora biti izvedena ^ tajkasneje do 15. marca t. 1. 1 Za nemoteno finančno plavanje v letu 1971 se rno- . tja zaradi pravočasne in , pBajene priprave plana raz: M[i in obdelati vsi glavni !™.'nti plana (kapacitete, 'Mna sredstva in kadri), 0 konca septembra 1970. ' 6 DS odobri najetje inve-tujskega posojila v višini i. 1.000.000 N din za dobo 5 let in s 4% obrestno mero pri upravnem odboru skupnih rezerv gospodarskih organizacij Sob Ljubljana-Center za - razširitev proizvodnje žarnic v obratu Žarnice. • DS tovarne je obravnaval vlogo Narodnega muzeja Ljubljana in odobril Narodnemu muzeju Ljubljana finančno pomoč v višini 6.000,00 N din za arheološke raziskave na Otoku pri Šentjerneju in Mihovem. • Na vlogo Počitniške 'skupnosti ISKRE je DS sprejel sklep, da naša tovarna ne pristane na predlog DS ZP in ne bo prispevala svojega deleža za funkcionalne stroške uprave Počitniške skupnosti, temveč je mnenja, da se uvedejo za koristnike letovanj ekonomske cene. • DS je obravnaval vlogo Sob Novo mesto za soudeležbo pri finansiranju modernizacije cest v občini Novo mesto in na predlog direktorja tovarne sprejel sklep, da tovarna sodeluje pri finansiranju z zneskom 300.000 N din. Finansiranje se izvrši v petih letih od 1971 dalje. Instrumenti SKLEPI 22. REDNE SEJE UPRAVNEGA ODBORA (25. 2. 1970) © Upravni odbor sprejema zaključni račun za leto 1969 v predlagani obliki in predlaga delavskemu svetu, da ga v tej obliki potrdi. © Upravni odbor predlaga naslednjo delitev ostanka dohodka: a) 650.000,00 din se nameni za sklad skupne porabe; b) ostalo pa se nameni za poslovni sklad s tem, da se 347.294,00 din namensko uporabi za ureditev dvorišča in asfaltiranje ceste. © Upravni odbor zahteva, da predsednik delavskega sveta skliče zbor delavcev z namenom, da se pred zasedanjem delavskega sveta, z zaključnim . računom in zgor- Razstava planinske fotografije njim predlogom upravnega odbora, informira tudi celotni kolektiv. • Upravni odbor predlaga, da zbore delavcev, poleg predsednika delavskega sveta, lahko po potrebi sklicujejo tudi druge institucije v tovarni, za'sklic in pripravo materiala pa naj bo zadolžen šef splošnega sektorja. Upravni odbor predlaga, da se ta predlog upošteva tudi pri sprejemanju novega statuta tovarne. • Upravni odbor sprejema predlog gospodarskega plana za leto 1970 in predlaga delavskemu svetu, da ga sprejme s tem, da se delitveno razmerje za osebne dohodke in sklade spremeni v korist osebnih dohodkov in je 72:28. Osebni dohodki se izplačujejo kot doslej z mesečnim faktorjem stimulacije in se korigirajo pri periodičnih obračunih. © Upravni odbor sklene, da tovarna ne prispeva deleža za financiranje stroškov Počitniške skupnosti ISKRE in predlaga, da Počitniška skupnost preide na ekonomske cene za svoje storitve. Upravni odbor pa je pripravljen razpravljati o manjšem znesku za financiranje dela stroškov za letovanje socialno ogroženih članov kolektiva. Dne 6. marca je izšla prva številka novega glasila delovnega kolektiva ISKRA COMMERCE, . namenjenega članom te naše delovne organizacije po vsej državi. List je tiskan v tehniki knjigotiska in sicer posebej v slovenščini in posebej v srbohrvaščini. ISKRA COMMERCE bo izhajal štirinajstdnevno. V prvi številki glasila najdemo uvodne misli direktorja ISKRA COMMERCE Metoda Rotarja ter predsednika DS IC Julija Novljana in UO IC ing. Mira Stegnarja. Osrednja Kot smo poročali v prejšnji številki je bila razstava planinske fotografije odprta vsebina prve številke je nato posvečena poročilom o januarski realizaciji vseh dejavnosti ISKRA COMMERCE. Nadalje prinaša prva številka tudi kratek zapis s posvetovanja o letošnji prodajni problematiki m o delu statutarne komisije ISKRA COMMERCE. ISKRA COMMERCE urejuje uredniški odbor, za glavnega in odgovornega urednika sta bila imenovana Marjan Dvoraček in ing. Miro Stegnar, tiska pa ga tiskarna »Gorenjski tisk« v Kianju. v avli Zavoda za avtomatizacijo. Od tu so jo preselili v tovarno elektronskih naprav v Stegnah (9.—11. marca). Njena nadaljnja pot: 12. do 17. marca v tovarni elementov za elektroniko, prav tako v Stegnah, nato pa od 18. do 20. marca v tovarni za avtomatiko in elektroniko na Pr-žanu, odkoder pa bo prenesena v tovarno elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov v Kranju, kjer si bodo obiskovalci uspele planinske posnetke lahko ogledali v času med 23. in 27. marcem. Pozneje bo razstava obšla tudi vse drage naše delovne organizacije. Razveseljivo je, da povsod vzbuja precejšnje zanimanje in si jo ogledajo dokaj številni člani kolektivov. Na sliki: avtor nagrajene barvne fotografije, Edo Primožič si ogleduje razstavo v ZZA. a r b b ■ a 13 B * * m a b c a a n a s ¡s h a a ■ h a ¡BiiaiiaiSBaHSSaSSžSEEaBBaBBHBaaa&iiHaBBBHISEHHHH Glasilo Iskra Commerce i. Uimiinniiimiii!iniiimniniiiiniiiiHiimiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiuii!iiiniimiMiiiiiiiini:::iim!iiiinimiiii!iiiiiHiiiiiiiHniiiHiiiiiiiiiiiiniiuiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiNiiii;iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiuiiiiiii»is Literal m ra, timeissosl, politika in resnica y jlNadalj. iz prejšnje štev.) il ^ sem začel to svoje raza ™'j*nje iz izhodišča se ob u «ljučku vrnimo iz nasprot-t E strani v izhodišče. /a umelnost, ki je večna, ¡. fs teče drugače kot serije > P81 na tekočem traku. Za t- ie najboljši učili l samo spopasti se je treba ij 'stvarmi in imeti cilj in >■ ;':o' Prepustiti se je treba, > teče skozi človeka kot I; ; a kalna reka in odpret’ It 'Sprevideti, kam teče. Od>' ™t ušesa in slišati, komu i. «u. Medtem ko sem pisal, sem se neštetokrat vprašal, kaj je umetnost in kako pisati. In odgovarjal sem si: Človek ' piše iz dveh vzrokov. Predvsem iz občutka bolečine ali od radosti nad življenjem. Jaz sem pisal iz obeh vzrokov. Zavedal sem se, da je umetnost kvas dražbe, da je kristalizacija višjih resnic, da je zrcalo dražbe, predvsem pa tistih, ki se pooblaste, da jo vodijo. Človek izraža svojo osebnost na različne načine. Prav tako narod. Nc živimo samo od kruha, še manj pa bi lahko živeli od sanj. Rabimo oboje. Naša težnja ni samo osvobojeni človek, kajti svoboda pomeni šele sredstvo za cilj. Smisel svobode pa je v odgovornosti. Želimo si celovitega človeka, ki bi bil popolno nasprotje z enostranskim, standardiziranim proizvodom standardizirane civilizacije. Kaj mi torej predstavlja umetnost? Večni upor proti vsakemu nasilju vsake vrste. In iskanje poti v spremenjeno družbo, ki sicer ne bi bila raj, vendar bi bila znosna, za vse. Danes je zame ustvarjalnost življenjski cilj in obenem smisel obstoja. Ustvarjalnost je kozmična strast, ki je lastna samo človeku, ki je večni iskalec novega v vsebini in obliki. Vse, kar se dogaja zunaj tega in proti temu, bo človek prerasel slej ali prej. Kaj bi bil torej cilj? Iskanje lepote in resnice. Odkrivanje zakritega bistva stvari. Celovitih procesov. Estetsko izražanje tega, česar sprva ne vidimo, ker obstaja za stvarmi in se z muko kopljemo do zavesti. Združevati lepoto z resnico pomeni premagovati smrt in podaljševati življenje vsemu, kar je lepo in smiselno. To pa pomeni, spreminjati svet obenem, ko si ga skušamo razložiti. Medtem ko sem pisal ro- man, sem v podzavesti zbudil občutja, ki se ne dajo izraziti z besedo. Močneje jih izrazi materija. Bistvo vojne je zemlja, jeklo in kri. Granatni drobec simbolizira nesmisel uničevalnih sil. Sestavljati iz granatnih drobcev skulpture, pomeni, iz nesmisla v človekov prid sestavljati nove celote. Nehote se mi je samo zastavilo vprašanje: Kako se opredeljevati do proizvodov umetnosti, ki so sestavljeni bodisi iz besed, materije, barv ali zvokov? Umetniški proizvod mi pomeni nakopičeno energijo. V njem je psihična energija preoblikovana, zgoščena in konservativna na poseben način, kar pomeni, da ni samo materija večna, temveč, da je večen tudi duh, Počitniška skupnost ISKRA, Trg prekomorskih brigad št. 1, Ljubljana RAZPISUJE za sezono 1970 naslednja sezonska delovna mesta za počitniški dom: Poreč, Dugi otok, Trenta in Bled: UPRAVNIKE KUHARICE POMOŽNE KUHARICE STREŽNICE TOČAJKE SOBARICE OSEBE ZA PEKO NA ŽARU. Cas zaposlitve je picdviden od 10 junija dalje, do začetka septembra Prijave sprejemamo takoj. Ponudbe naj bodo pismene z opisom za katero delovno mesto in kateri kraj je prijava. Prednost nnajo ožji sorodniki naših delavcev, zaposlenih v ZP »ISKRA« (študentje;in upokojenci). Prijave sprejemamo do zasedbe in sklenitve pogodb za vsa razpisana delovna mesta. Uprava Počitniške skupnosti Kratke vesli *♦ ♦♦ ♦♦ POVEČANJE PROIZVODNJE IN PRODAJE PROIZVODOV ELEKTROINDUSTRIJE Proizvodnja izdelkov elektroindustrije se je v teku preteklega leta povečala za 21 odstotkov (v primerjavi z letom 1969). Tudi realizacija se je povečala, vendar neenakomerno po posameznih proizvodnih vejah. Pomembnejšo rast prodaje so zabeležili pri naslednjih artiklih: sesalci za prah -F 37,5 °/o, mali rotacijski stroji -t- 56,3 %, nizkonapetostne sklopke + 46 %, radijski sprejemniki -f 27,4 % transistorski radijski sprejemniki + 24,2 %, električni gramofoni + 80 %, elektronke -j- 227,4 %. instalacijski materiali + 36,6 °/o, električne naprave za vozila + 39,5 % itd. V primerjavi z 1968. letom sta se povečala tako izvoz kot uvoz jugoslovanske elektroindustrije: uvoz za 22 odstotkov, izvoz za 16 odstotkov. Proizvajalci predvidevajo nadaljnje možnosti za povečanje izvoza, toda istočasno opozarjajo na pomanjkanje sredstev za kreditiranje kapcev in na nizko retencijsko kvoto. Cene izdelkov elektroindustrije v teku vsega 1969. leta so se povečale v poprečju za 0,6 odstotka, ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ «♦ «« ♦o ♦♦ H ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦« Pisma bralcev Dinar v industriji Konferenca komunistov v El NIŠ je sklenila, da »naj se komunisti prizadevajo za to, da se bodo vsak mesec obdržali zbori delovnih ljudi, na katerih bodo razpravljali o vseh bistvenih vprašanjih proizvodnje in delitve.« Poziv na takšno mobilizacijo je očitno motiviran z namenom El Niš, da poveča v letu 1970 proizvodnjo za celih 45 %, ob obstoječih cenah, vzlic občutni podražitvi skoraj vseh proizvodov, ki jih tudi sama kupuje (lesena radijska ohišja so se podražila za 20 %, bakreni deli za 40 odstotkov, kovinski za 17 odstotkov itd.). Elektronska industrija Niš računa namreč z liberalizacijo uvoza radijskih in televizijskih sprejemnikov, zaradi česar mora iskati — neglede na omenjene podražitve — teren za novo ekspanzijo v _sše bolj energičnem zniževanju stroškov. Sklenili so tudi, da se osebni dohodki ne morejo povečevati »s pomočjo korekcije startnih osnov kot delajo to drugi«, temveč samo v tesni povezanosti z rezultati, ki jih bodo dosegli v tej težki bitki. (EP, 9. 2. 1970) DOPISUJTE V ISKRO POZDRAV OD VOJAKOV Tov. urednik! Javljam se iz Dugog Sela, kjer služim vojaški rok. Ne morem pozabiti prijetnega, vzdušja in prijateljstva, ki sem ga delil s sodelavci v »Vzdrževanju strojev« v tovarni »Elektromehanika«. Veselim sc dneva, ko bom zopet med njimi. Bil sem aktivni član PK ZMS. Zelo rad sem razpravljal o reševanju mladinskih problemov. Priznati moram, da zelo pogrešam mladinsko organizacijo in njihove vsakdanje probleme, želel bi, da v prihodnje ZM posveča malo več pozornosti nekdanjim aktivnim članom PK ZMS »Elektromehanika«. želim, da prizadevanja PK ZMS ne bi ostala samo pri lepih besedah in željah, pri kritiki in idejah, temveč da se bodo uresničevala tudi v življenju. Treba je več aktivnega sodelovanja mladih v samoupravnih in družbenopolitičnih organih naše samoupravne socialistične družbe. Delo mladine naj bo usmerjeno k novim ciljem in nalogam, ki bodo zahtevale od vseh mladih nove napore, prizadevno in organizirano delo, ki bo med mladimi krepilo dobre medsebojne odnose. Kljub težavam, ki spremljajo delo mladih, ni treba odstopati od zdravih stališč. Uredništvu se zahvaljujem za redno pošiljanje časopisa »Iskra«, saj je bil edina vez z gospodarsko organizacijo. Iskreno pozdravljam vse sodelavce »Vzdrževanja«, prijatelje PK ZMS »Elektromehanika«, prijateljice in prijatelje iz obrata »Mehanizmi« Lipnica (upam, da me niso pozabili!?). Posebne pozdrave pa pošiljam mojstru iz odd. »generalna popravila« Drag;, tu Štularju. Celotnemu kolti, tivu ZP ISKRA želim čim«; dobrega poslovanja, predvseni pa osebne sreče, vsem ženac pa k dnevu žena — 8. mami —. iskreno čestitam! Slavko Hočevar V. P. 8793/20 Dugo Selo pri Zagrel« ZAHVALA Ob smrti mojega dragep očeta MARTINA FEVŽARJA se iskreno zahvaljujem vsaj iz tovarne električnih apa»| tov in obrata SVN, ki so ta izrazili sožalje, podarili n. nec, denarno pomoč ter vsem prijateljem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. 1 Tone Fevžar 1 Nekje v Iskri Vratar: »Kaj pa imate pol bluzo?« Ona: »Toliko ste stari, dl bi to že lahko vedeli . . .« ISKRA — glasilo delovtf ga kolektiva Iskra, industriji za elektromehaniko, teleb munikacije, elektroniko a avtomatiko — Urejuje uredi ški odbor — Glavni medni Pavel Gantar — Odgovora urednik: lanez Šilc — ul» ja tedensko — Rokopisov 9 vračamo — Tisk in klik? »CP Gorenjski tisk« Kral V zasluženi pokoj je pred kratkim odšla tov. Berta Strnad. Slovo je bilo prisrčno. Prek » šega glasila Iskra se imenovana zahvaljuje z naslednjimi besedami: »Vsem sodelavcem ATk sindikalni podružnici, aktivu ZB, socialnima delavcema in zdravstvenemu osebju ambuta“ Iskra se najlepše zahvaljujem za prisrčno slovo, izražene želje in prejeta darila, ki me bodi spominjala nanje, hkrati pa jim želim še mnogo delovnih uspehov. .......................................um.................n......milili.....................................................................................................mu...................................................................uiiiiiiiiiiiiiiiiimhiM111 ali celo to, da sta duh in materija, dve svojstvi istega pojava, pretakanja energij. Menda zato pravimo, da je umetnost večna. Gre za harmonijo protislovij, ki jih umetnost dopolnjuje v nove celote. V umetnost; človek zi-živi v svoji sredini, prostoru in času. Kot individualnost v univerzalnosti. To je sozvočje žive in mrtve materije, pretakanje ter zlitje objekta s subjektom. Zato nas z enako silo vznemirjajo podobe, ki jih je pisal pračlovek, lovec, na jamske stene, kipi primitivnih ljudstev, piramide in druge zgradbe starih civilizacij, kakor dosežki moderne umetnosti. Vse je izraz duha na določeni stopnji spirale njegovega razvoja. Prav tako nas prevzamejo besede prastarih religioznih izročil raznih narodov kot sodobna književnost. Nekateri pravijo, da je ustvarjalnost pot v umetnost. Najbolj smiseln beg iz banalne stvarnosti, v katero neizbežno drsi industrijska civilizacija. Karkoli je, to je vračanje k sebi in od sebe nazaj k ljudem. Zato, da bi laže prenašali breme življenja, ko zaslutimo, da se v ra-čamo v izhodišče. Da se vsako življenje izteka v smrt in ga vsak umetnik razlaga na poseben način. Toda iz neštetih izhodišč se bližamo istemu cilju. Zato pomen umetnosti raste. Standardizirana industrijska družba, »igančriraaa » super sistemih, bolna od nasilja in nemoči, kljub svojemu nenehnemu tehničnemu napredovanju, vztrajno producira enodimenzionalnega človeka. To krhko bitje je apolitično. Pogosto žrtev manipulacije sil, ki jih ne razume. S tega stališča služi politika trenutnim človeškim potrebam, umetnost pa večnosti. Politika je sredstvo za sporazumevanje nasprotujočih si socialnih grup, umetnost pa je govorica, s katero se lahko sporazumevajo vsi ljudje. Slej ali prej bo umetnost v svetu tehnike in politike našla tisto mesto, ki ji gre. Tehnika ne more uničiti umetnosti, daje pa ji lahko novih dimenzij. Nišem pristaš umetnosti, ki bi bila igra duha in sama sebi namen. Služi naj človeštvu in medsebojnemu razumevanju ter ohranitvi življenja. Naj ne bo domena izbrancev, temveč potreba vseh ljudi. Saj je pot, ki bo pripeljala pohabljene duhove,.ljudi industrijske civilizacije k celovitemu človeku, trdno ukoreninjenem v kozmos in razumsko urejeno in vsaj relativno pravično družbo. Na poti k temu cilju je umetnost človeku trdna oporna _točka za smisel življenja. Današnji človek postaja standardni material za medsebojno obračunavanje' sil, ki jih ne razume. Splet in protislovnost ciljev, ki jim gospoduje politika velikega sveta, sta zunaj moči posameznika, bedni človek stoji pred tem navzkrižnim ognjem sile, prestrašen in nemočen, kot je stal Prl človek pred ognjem, ki jcui; kal z neba v obliki strele« zanetil požar. Strah ga je,*® pred vodo, ki preplavi pob? jino, ne more se osvobodi1 vojn, ki si nenehno slede, b}| ji pa se jih kot poplav in P-' tresa. Ce je življenje reka bt» dimenzij, je tudi ume!"1“ sredstvo izražanja ncskoncO ' možnosti. Umetnost govot svojim jezikom in jo dojen» mo z vsemi čuti nacnW, Pomaga nam v delcu stv^ videti njeno celoto, viden kaosu red in harmon jo ’ disharmoniji. V žirije«)* smrt in v smrti življenj” Nam osvetljuje pot k razu® vanju neznanega v davni teklosti in daje nam sluW bodočih svetov.