Bogomil: Ljubi Marijini otroci!
DANFS naj vam predstavim časiitljivi zbor apo--stuiov. Nič novega nt* bo to: sa.j so domala vsi apu-stoli vaši znanei iz šolskih klopi. koliko ste že slišali u sveteni Petru, o sveteui Janezu, o svetein lomažti, o svetem Pavlu, o svetem  Jakobu iii o drugih!
Preprosti raožjc so bili apostoli. lu venclar jtli je Jezus izbral. da so šli po vsem svetu. oznanjevat nauk svetega evaugeJija. Nekaki stebri so apostoli. Na njih šc danes sloni vsa stavba svete katoliškc ("erkve. Saj spoznavamo ravuo tisto vero danes nii, kakoi- so ju oznanjevali apostoli.
SreČni možjt* so bili apostoli. Kar je toliko rodov hotflo videti. pa niso vidoli: dočakati. pa niso doča-kali — to so videli in gledali apostolt na svoje lastne oči: učlovetctiega Sinu božjrga. Jezusa Kristusa. /, njim so hodili, .njegovo besedo so vsak dan poslnšali. z njiin so lahko vsak dan govorilt. Spečni  Ijudje!
\ endar pa imin je znano, kaj je Gospod Jezus dejal svftenm Tomažu: ker si itic vidt-L Toinaž. si veroval: hlagor tistim, k.i mso vidcli, \i& so vetovaUU M«_*d tistv-mi. ki jih jezus oli tej priliki blagruje, sino tudi mi. Tepa smo lahko voseli.
Apostoli so ponesli Gospodovo iinc med naroch', Težko, da bi bili mi kdaj med tistimi tzvoljenimi, ki jih Gospod kličc. naj greclo na apostolsko delo mctl narodi. Ni vsak za to. Erio pa pri tej priliki lahko ome-niino: hoclimo vsaj raed tistiini, ki izpolnjujejo Go-spoclovu naročilo: >Prositc Gospoda. da pošlje dflav-cev v svojo žetevlr
Gospotl je ljubil svojc apostole. Molil je zanje, prosil je Oeeta v nelx'sih, naj bodo kdaj tam, kjer je
On, da bodo vklcli ujegovo slavo, ki jd ima pri Ottetu od vekomaj. Tudi branil in zagovarjal jr povsod svoje apostole. še celo takrat, ko so sovružnifci njega prijeli, ni pozabil na svoje učence. »Ako mene iščete, inen^ primite, te pa pustiteU Popi-osinio pri tej priliki za veliko milost, da bi bili tudi tci vedno med tistitni, ki jih Gospod ljubi.
Naj vas mimogreile opozorim še na štiri evan-geliste. Njih slite ali podobc vidite uavadno po nasih prižnicah. Tem štirim uiožem moraino biti še posebno hvalezni, ker so pri obilnem delu, kt so ga imeli, našli še toliko Časa, da so nam napisali važne knjige o Go-spodu Jezusu Kristusu. Te knjige imeTiujemo sveti evangelij.
Evangelij slisite brati vsako nedeljo. Pazno in spoštljivo poslušajte sveto sporoČilo in vselcj sc za-vedajte, da so možje, ki so naro svt'ti cvangelij napi-sali, gledali Gospotta na svojc lastnc oči in da so nam zatu iiapisali res saino čisto in golo resnico.
Pa sc spomnimo šc drugih svctih mož, ki jili tudi kliČemo zii apostolc. čcprav niso gledali Kristusovih dni. Pravimo, da jc sveti FranČišek Ksaverij apostol Indije, da sta sveta (Jiril in Metod apostola Slovanov. da je sveti Patricij apostol Irske, sveti menih AvguŠtin apostol Angleske... Ti in vsi drugi sveti možjc, ki nosijo apostoleki naslov, so si to čast priborili s tem, da so med narode, kjer so delovali, prvi ponesli Kri-stusovo ime.
Mimo teh svetih mož pa hiti naš duŠevni pogled Še na tiste junake, ki so iz ljubezni do Kristusa in do neamrjočih duš kjerkoti in kakorkoli zapusiili dom in vse ter Šli med pogane in krivoverce prižigat Iuč svetiK rcsnic. Misijonarji — pravimo tem ljudem.
Vsi ti Iahko stopijo pred Gospoda kakor nekdaj sveti Peter: »Glej, mi smo one zapostili in šli zn teboj — kaj bo torej naš delež?*: In Gospod je apostolom drjal: >Vsak. kdor je zapustil hišo ali brate ali sesti-e ali oteta ali mater ali Žcno ali otroke ali njive zaradi mojcga imena, bo prejel stokratno in dobil v deleŽ večno življeiije.':
Mi pa ob misli na te svete može vseh časov sklc-nimo eno: z ljubeznijo so oklenimo misijonskega dela
svete Cerkve: niolimo za lnisijonarje, darujmo zauje svetu obhajila in kadar bomo kaj bolj petični, darujtno za svete misijone tudi od svojega časnega premožt-nja. Nas in misijonsko delo svete Cerkve pa naj s svojim ljubljenim Sinom blaposlavlja Kraljica aposto-lov, devica Marija!