Naročnina mesečno Q Lir, ca inozemstvo 20 Lir — n«- ce- ^^^^^ mm mm i f^K^f S?r£ Ol^Vrl/JL—/ JL-. in 10.349 za inaerata. ' . . Podružnica! Uhata mk dna »totraf run peaedalBM la omoč in vsi Judje naj slede njegovemu klicu, ker se angleški ]>o-ložaj naglo slabša. ter nadaljevati revolucionarni pohod vedno z enakim prekipevajočim navdušenjem. Z živo vzajemnostjo je treba pomnožiti stike z narodom ter zlasti gojiti duha popolne hvaležnosti in bratstva s hrabrimi bojevniki. Stranka računa na nepodkupljivo moralno silo navdušenega skvadrizma iz prvih časov, na vneto sodelovanje fašistovskih žensk, plemenitih pomočnic pri slehernem človeškem trpljenju, na vnemo mladine, ki ima pripravljenega duha in srce, da sprejme pogumno in plemenito nase preskušnjo, kateri se bliža. Vera bojevnikov in ljudstva je danes ena sama svetla resnica, ki sije na poti do kar najbolj gotove zmage. Nad to vero bdi stranka, pripiavljena, da z ne-omahljivo odločnostjo udari po vsaki obliki izdaje in pobega pri tistih, ki v svojih podlih, toda praznih in enodnevnih poskusih, da bi načeli moralni ugled vlade in s tem rešitev naroda, ne čutijo časti in lepote, ki je v tem, da z ljudstvom deliš skušnje in žrtve v tej revolucionarni vojni. »Poročal bom Duceju o veri beneškega ljudstva in o zaupljivem smehljaju beneških žena. Naročil mi je, naj vam ponesem njegovo dušo in njegovo globoko simpatijo do vas. Povedal mu bom, da so Benetke vredne njegove ljubezni.« Tajnikova izvajanja je zlasti cb koncu pozdravljalo mogočno navdušenje navzočih in pa množice ljudstva, ki se je medtem zbrala na Markovem trgu. Boj proti Judom na Bolgarskem Sofija, 3. aprila. AS. Poslanec vladne stranke Andrejev je objavil v li6tu »Dnes« oklic za boj proti Judom. Članek je imel zelo velik odmev v bolgarskih krogih. Večina denarja in bogastva V6eh vrst je na Bolgarskem še vedno v judovskih rokah, ki z nedovoljenim verižništvom izkoriščajo delovno bolgarsko ljudstvo. Poleg tega širijo nedovoljeno propagando, ki je celo večja od protiangleške propagande. Nato vzklika poslanec, da je treba očistiti Bolgarijo teh bacilov Angleži še vedno računajo na nemški vdor Stockholm, 3. apr. AS: Anglija ukrepa vse potrebno za morebitni nemški vdor, piše londonski dopisnik švedskega lista »Afton Bladet«. Mostovi, industrijske naprave, vojaške stavbe, javna poslopja vseh vrst, vse je že pripravljeno, da bo zletelo v zrak, če bi prišlo do vdora. Komisije za civilno obrambo vsakih 14 dni pregledujejo, če so potrebne priprave za razstreljevanjo v redu in uspešne. Cripps je podaljšal svoje bivanje v Indiji Rim, 3. aprila. AS »Daily Heraldov« dopisnik iz Delhov je sporočil v Newyork, da je izjavil Pan. dit Nehru, da je način, 6 katerim se je Anglija v poslednjem trenutku odločila rešiti indijsko vprašanje, nezadosten. Indijski šef je rekel med drugim, da se Angleži nočejo odpovedati Indiji. Kongresna stranka se ne bo zadovoljila s. položajem domini-ona, ker 6e ne more primerjati z Avstralijo ali Kanado. Indija mora doseči obliko svobodne države. Dopisnik dodaje, da je Nehrujevo mnenje slič-no mnenju številnih drugih indijskih voditeljev. 114 Ameriško iztreznjevanje Rim, 3. aprila. AS. »Nevvvork Times Maga-zine« je objavil članek z naslovom »Ali smo se popolnoma prebudili?«, v katerem pravi, da so udarci in porazi, ki so jili doživele Združene države v prvih treh mesecih vojne dovolj jasen znak intelektualnega propada Amerikan-cev. Res je, da v Združenih državah nihče ni bil pripravljen na to veliko vojno. Zlasti niso bili pripravljeni nanjo v intelektualnem pogledu. V preteklosti so se Amerikanci zelo zanašali na svojo bodočnost. Njihova največja zmota je bilo upanje, da fašistična revolucija nikakor ne bo mogla vplivati na svobodo in varnost Amerike, češ da je v moderni vojni obramba izdatnejša od napada. Tretja ameri-kanska zmota ie bila v prepričanju, da je Japonska slaba. Poleg tega so se zanašali na ne-osvojljivost Maginotove črte, Scapa Flova, Pearl Harbourja in Singapurja. Ta način mišljenja je polotoku, v Birmi, Avstraliji in na Tihem morju. Nemške podmornice, ki zdaj potapljajo ameriške ladje, si upajo prodreti vse do vhoda v Panamski prekop. Toda navzlic vsem katastrofam z Združenih državah še niso prišli k pameti. Državljani Združenih držav se še niso nič naučili iz sedanje vojne, oziroma vsaj mnoge vodilne osebnosti iz Washingtona ne, ker se še vedn« predajajo utvaram, lina taka utvara je. da Združene države — najbogatejša in najmočnejša država na svetu — ne morejo biti premagane Dru^i spet mislijo, da liodo lahko zmagali v sedauji vojni s starimi oficirji, ki se v svoji zastareli strategiji zanašajo samo na obramW Naslednja taka utvara je, da so Amerikanci najboljši vojaki na svetu. Tudi je vprašanje, če bi Amerika lahko zmagala pri svojem štiridesetumem delavniku. Kajti bajka je, da Rim, 3. aprila. AS. Cripps, ki je bučno naznanil, da ima že pripravljeno prtljago za odhod v Anglijo in da ne bo mogel ostali v Indiji več kakor 14 dni. se je odločil za nadailjne bivanje v Indiji, kakor to poročajo iz Delhov. Njegovo bivanje v Indiji ni več odvisno od njega samega, niti od volje Churchillove, ampak od volje Indijcev. Stockholm, 3. aprila. AS. Indijski voditelji pri j>ogajanjih s Crippsom med drugim tudi vztrajajo pri zahtevi, da mora biti v obrambnem svetu za Indijo na vsak način en indijski zastopnik Dopisnih lista »Allehanda« pravi, da se Indijci pri tem opirajo na vzgled Malajskega polotoka, Singapurja in Birmanije, kjer so je dovolj jasno videla nezadostna obramba in pa premajhna pripravljenost ter skrb angleških vojaških voditeljev. Isto se bo zgodilo z Indijo, če bo njena obramba zaupana Wavellovcmn vodstvu. a milili m,«^,.,. j~ , bi v vojni moglo zmagati zlato. Sovražnega tan- ....... ..... ,.„,. «,«, uspaval "kakor Ameriikance tnko njihove za- . ku, ki prodira v ivoio deželo, namreč ne moreš i ladjevja. Neprestani letalski napadi veznike po celem 6vetu: na Filipinih, Malajskem ' ustaviti e 100.000 dolarji. I ohromili to važno angleško pomors Angleži v skrbeh za Sredozemlje Budimpešta, 3. aprila. AS: General Miarka piše v »Pester Lloydu<: «Dočim Moskva zahteva, naj London ustvari na zahodu drugo fronto, pa so v Angliji v vedno večjih skrbeh zaradi težavnega položaja v Severni Afriki in na Sredozemlju. Zg nekaj mesecev je nemška letalska in j>omorska ofenziva v Sredozemlju zelo močna in ne da An. gležem nikakega oddiha. Italijanska mornarica in nemško letalstvo sta zadala angleškemu ladjevju in letalstvu že zelo trde udarce. Pomorske izguba Delijo glave članom angleške admiralitete, ki vidijo, kakojz dneva v dan pada število angleškega ' " *-*-*-* ■ napadi na Malto so že pomorsko ojx>rišče.' Zvezni podtajnik na obisku v Kočevju in Ribnici Ljubljana, 3. aprila. Po naročilu zveznega tajnika je 1. aprila /.vezni podtajnik Lrnesto Capurso nadzoroval inšpektorat lil. kočevskega področja in tamkajšnji krajevni bojevniški fašij. Zlasti se je zanimal, kako napredujejo dela pri graditvi novega Fašistovskega doma. Iz Kočevja se je podal v Mozelj, da pregleda tamkajšnje središče za izkazovanje pomoči. .Nato se je vrnil spet v Kočevje, kjer je obiskal Zavod za slepe in si ogledal šolsko kuhinjo, ki je zdaj v prostorih tega zavoda. Tam je razdelil otrokom, ki so bili pri obedu, ter boluikom darila zveznega tainika. Iz Zavoda za slepe je odšel na sedež naa/orništva tega področja ter se prepričal, kakšen je politični in gospodarski položaj v teh krajih. Zvezni podtajnik je potem v imenu zveznega tajnika dal krajevnemu nadzorniku točna navodila in smernice kako naj se ruzvija bodoče delo, kakor tudi navodila, kako naj se še poživi delovanje fašistovske stranke in organizacij, ki so njej podrejene. še isti dan je zvezni podtajnik obiskal tudi bojevniški fašij v Ribnici, kjer se je prav tako pod robno zanimal za njegovo delovanje in uspehe. Prepovedano je postajati ob železniških progah in javnih poslopjih Na postavi člena 2 kr. ukaza z due 29. septembra 1941-X1X 93 CP.M.G. odreja: 1. Na zasedenem ozemlju čet XI. Armndncga Zbora je prepovedano civilnemu prebivalstvu (razen železniškemu osebju v službi) najsibo podnevi ali ponoči in na vsakem mestu, krožiti ali postajati na železniških progah in neposredno ob njih strani (izvzemši v postajnih hodnikih za potnike, omejeno ob prihodu in odhodu vlakov), in krožiti ali obstajuti zraven javnih stavb. 2. Stalno in prometno osebje železniške varnosti, za izpolnjevati gori omenjeno prepoved, se bo ravnala kot sledi: a) ob belem dnevu, po eni napovedi »Stoj« (Alt) v daljavi proti osebam, ki se ne ustavijo ukazu, ali hi protivno reagirali. ali se poskusili izogniti, se bo takoj streljalo; Uradne ure o prazn Scifr Tiskovni urad Visokega komisariata sporoča: V javnih ter državnih in samoupravnih uradih bodo v soboto, dne 4. in v ponedeljek, fi. t. m. uradne ure samo od 8 do 12. Na Veliko nedeljo so vsi uradi zaprti. Uvajajo se enotne vrste čevljev Riin, 3. aprila. AS: V rimskem uradnem listu je bil včeraj objavljen ukaz, ki ureja izdelovanje in prodajo čevljev za zasebno rabo. Po novih določilih je prepovedano izdelovati ali pa prodajati čevlje, drugačnih vrst kakor pa so navedeni v seznamu: Težaški čevlji z usnjenimi podplati za delavce po 100 lir. Težaški čevlji z lesenim podplatom v treh izdelavah za delavce za ceno 02 do 82 lir. Moški in ženski polfevlji z usnjenim gornjim delom in lesenim podplatom se smejo prodajati odjemalcem po ceni 32 lir za moške in 23 lir za ženske. Moški in ženski čevlji (s klobucevinastim gornjim delom in podloženi s platnom, z lesenim pod-plalom ali gumijastim itd.) sc odjemalcem ne smejo prodajati dražje kakor po IGO lir. Druga vrsta teh čevljev, ki imajo tkaninastl gornji del brez podloge in s podplatom kakor prejšnji, ne sme biti dražja kakor 134 lir. — Tretja vrsta takšnih čevljev, ki imajo koži podobne gornje dele ali iz usnjenih odrezkov ali iz druge snovi, ter s podph-tom, kakor ga ima prva vrsta, se smejo prodajati le za ceno 67 lir. Čevlji za otroke iz materiala, kakršen je naveden za vse tri prejšnjo vrste čevljev, se smejo prodajati od 30 do 56 lir, pač po velikosti številke. Čeveljčki za otroke enotne vrste s kožnim gornjim delom in s podplatom iz nadomestkov, se smejo prodajati odjemalcem po 30 do 45 lir, pač po velikosti številke. Čevlji, ki so že izdelani v celoti ali delno iz kože. se lahko še naprej prodajajo odjemalcem po določenih cenah. Vsi čevlji, ki ne odgovarjajo določenim vrstam, pa naj bodo izdelani iz kož raznih drugih vrst materiala ali z usnjenimi nadomestki, se bodo smeli prodajati po cenah, ki ne bodo višje kakor tiste vrste čevljev, katerim so podobne, vendar ne po ceni, ki b| bila višja kakor 160 lir za par. Izdelovalci in trgovci, ki imajo na zalogi netipizirane čevlje, katerih cene so bile odobrene z največ do 35% povišice na osnovne cene in katerih prodajna cena je višja kakor 160 lir, bodo morali prijaviti pristojnim narodnim zvezam v desetih dneh, začenši od včeraj. Tako prijavljeni čevlji se stavijo na razpolago korporacijskemu ministrstvu, ki bo izdalo primerna navodila za njih razdelitev. Izdelovalci so dolžni na novih čevljih na zunanji ali notranji strani vtisniti tip in ceno. Tovarne pa morajo v 15 dneh javiti vse zalogo že izdelanih čevljev z usnjatim podplatom kakor tudi čevlje v delu. Tako prijavljenih čevljev izdelovalci ne bodo smeli prodajati, razen če korporacijsko ministrstvo ne bo odredilo kako drugače. Tudi vojaški čevlji, ki so jih izdelovalci po dovoljenju vojnega ministrstva dajali na razpolago civilnim odjemalcem, se smejo poslej prodajati le, če obstaja v ta namen posebno dovoljenje korporacijskega ministrstva. Tudi izdelovalci sestavnih delov, lesenih podplatov, plutovinastih in gumijastih podplatov, morajo javiti v 15 dneh vse zaloge takšnega blaga, poiem pa vsak mešec vse količine do 5. vsakega meseca. Vsi moški, ženski, mladeniški in otroški čevlji, ki so izdelani iz kož in usnja, se prodajajo na nakaznice. Izjemo tvorijo coklie, ki so v celem iz lesa in imajo le nekaj veznih trakov iz usnia ali tkanine. Iziemo tvorijo tudi ropate, ki niso izdelane iz kož. podplatov, gumija ali usnjenih nadomestkov. Toda copato se ne smejo prodajati dražje kakor po 45 lir za moške in ženske, za otroke in mladino pa 30 lir. Točkovanje: čevlji netipizirane vrste Iz usnia in kože (stare zaloge) imajo za moške 80 točk, za ženske 80 točk, za mladino 30 točk in za otroke 20 točk. Golenice iz kože (stare zaloge) imajo 20 točk. Čevlji enolne vrste s nodplnti In gornjim delom iz usnja, imajo za moške in Ženske po 65 točk, za mladino po 25 točk, za otroke pa 15 točk Copate (stare zaloge) iz usnja in podplatov Imajo za moške in ženske po 25 točk, za mladino 15 in za otroke 10 točk. Za sandale iz gornjih odstavkov je treba odšteti po 10 točk, za otroke in mladino pa po 5 točk. Galoše (starih zalog): za moške In ženske po 20 točk, za mladino In za otroke 6 točk. Lesene coklje, z Izjemo popolnoma lesenih ali takinib, ki imajo le nekaj veznih usnjenih ali tkaatauMttti trakov, veljajo 16 točk. b) ponoči in podnevi v slučaju megle, se bo takoj streljalo, brez kakršne koli napovedi, proti tistim, ki se približajo ali obstanejo na železniških progah, neposredno ob njih strani in v bližini javnih stavb (razen v slučaju, če to gre za železniško osebje, ki sc je že dulo spoznati). Železniške proge bodo lahko prekoračene samo nn ravnih prehodih. Obstnjuti je prepovedano. Kršitelji te odredbe, ako dejanje ne tvori hujše krivde, bodo kaznovani z vojaškim zaporom do dveh let. V slučaju nevednosti prestopkov, jih bo sodnik kaznoval do dveh let zapora ali do 5000 lir globe. Za sojenje krivde je pristojno Vojaško Vojno Sodišče II. Armade, odsek Ljubljana. Ta odredba stopi v veljavo posredno po objavi nn občinskih deskah v občinah Ljubljanske pokrajine. General Armadnega Zborn: Murio Robo 11 i. Razprave zaradi navijanja cen V ponedeljek so bile na okrožnem sodišču tri razprave, od teh je bila 1 preložena, da se izvedejo novi dokazi, pri dveh razpravah je sledila sodba. Treba je omeniti , da oni trgovec, ki prodaja strankam racionirana živila brez živilskih kuTt, ne da bi zahteval zanje določeni odrezek. zakrivi prestopek prevare in so za take prestopke določene posebne kazni v členu b naredbe Visokega Komisarijata z dne 15. julija. Kazenski sodnik-poedinec je v ponedeljek obravnaval zanimiv primer takšnega prestopka, ko je neki trgovski pomočnik v bližnji okolici prodajal v trgovini svoje matere surovo maslo in sladkor brez odrezkov živilskih kart in to še po višjih cenuh. Razprava je bila preložena Branjevka Polona je v začetku novembra lani na Vodnikovem trgu prodajala domača jabolka po 4.50 lir kg, ko je bila zanje določena najvišja cena 3 lire. Izgovarjala se je, da se ni spoznala na maksimalne cene. Bila je obsojena na 7 dni zapora in tOO lir denarne kazni. Posestnik France iz Kozarij je bil kot pro-dneent kaznovan le na 500 lir denarne kazni, ker je zahteval od svojih odjemalcev mleka poleg maksmclne cene i.70 lire liter, še 0.30 lire za dostavo mleka na dom. Svojim odjemalcem je namreč 6. decembra lani poslal listke, v katerih jim je sporočil prvič, da želi, da bi stranke same hodile na njegov dom po mleko, kjer bi ga računal le po 1.40 lir liter, drugače po zahteva za dostavo mleka na tlom še 0.30 lir k maksimalni ceni, to zato. ker so razni stroški in za čevlje svoje dekle. Obtožnica in tudi sodba sta zavzeli stališče, da so v maksimalni ceni 1.70 lir pri litru vračunani tudi že vsi stroški dostave mleka na dom, ker velja cena 1.70 za liter mleka že pri njega prodaji na drobno po prodajalnah oziroma za dostavljanje mleka na dom, zato znači obtoženi eva zahteva po plačilu stroškov dostave dejansko, da je zahteval z« mleko višje cene. kakor jih je ohlastvo maksimiralo in je torej zakrivil prestojiek prekoračenja maksimalnih I cen. Oljka - znamenje velikonočnega časa Malokdo ve, kako se prideluje iz oljovega drevesa Trieste, v aprilu. V 6poniin slavnotnega sprevoda v mesto Jeruzalem se vršijo na oljčno nedeljo procesije z oljčnimi vejicami, katere po blagoslovu odnašajo ljudje na domove, da jim varujejo hiše pred nesrečo. Ti obredi cvetne nedelje kažejo, kakšno čast uživa oljkovo drevje v primorskih krajih. Domovina oljk je obrežje Sredozemskega morja. V obmorskih krajih severnega Adriatika dosega oljka svojo najsevernejšo mejo. Včasih je segala do Vipavske doline, huda zima leta 1929 pa jo jc tam uničila. Prav tako je tedaj mraz uničil velike oljčne nasade okrog Triesteja. Stoletna drevesa so se posušila zaradi pozebe, ki je povzročila ogromno škodo. Pozneje so ponekod oljčne nasade obnovili, tako nekaj malega nad Barcolo in v Dolini v neposredni okolici Triesteja Hud mraz v letošnji zimi pa je tudi tem mladim nasadom škodoval ter jih najbrž uničil. Ostali pa so obsežni oljčni gaji v južnem delu Istre, ki je prava domovina oljkovega drevesa ob severnem Adriatiku. Najbolj znani so okrog Pole, zlasti v Dignanu. Oljka doseže tisočletno starost. Takih patriarhov sicer v Istri ni videti, dasi so oljko gojili gotovo že v rimskih časih. Hude zime, ki so se vsako stoletje ponavljale, so ugonobile najstarejša, manj odporna drevesa. Vendar pa še danes naletimo v Istri na oljke, ki jim prisojajo starost več sto let. Taka grčava, štorasta drevesa so zelo podobna starim vrbam. Oljka rase silno počasi in rodi šele zelo pozno. Prinaša pa potem vsako leto Bad, ki je za te kraje življenjskega pomena. Iz oljčnega sadu pridelujejo olje, ki služi v Istri in v drugih obmorskih krajih ljudem kot zabela namesto masti. Zato posvečajo gojitvi oljk vso paž-njo ter jih goje po najboljših izkušnjah zelo razumno. Tudi prirejanje olja je v nekaterih krajih z večjimi oljčnimi nasadi že modernizirano ter se vrši v tovarniških obratih. V večini obmorskih kraje, kjer oljke še goie, pa prirejajo tudi dandanes olje še po starodavnem načinu, v tako imenovanih torkljah. Oijka dozori v pozni jeseni ter se prične pobiranje sadu šele 25. novembra na praznik svete Katarine. To je že starodavna navada ter se je povsod natanko drže. Pobiranje tega važnega pridelka se prične s sv. mašo. Staro in mlado je tedaj zaposleno z delom, ki je jako zamudno. Sad se drži vej ter ga je treba sklatiti na tla, če jih obiravci ne dosežejo z roko. Veliko zrnja natrese t drevja tudi burja, ki je novembra v teh krajih že mrzla in huda. Pa tudi nedozorelo zrnje, ki ga je stresel vihar že avgusta, septembra in oktobra z dreves, je za rabo, pač pa se mora mediti, da tako za silo dozori. Pri obiranju zrnja sc oljka ponavadi tudi obžaga in očisti nepotrebnih, pre-gostih vej, da se deblo bolj okrepi. Z obrezovanjem oljk počakajo kmetje radi do zgodnje spomladi, da potem mlade obrezane vejice prodajo v mesta za oljčno nedeljo. Debelejše vejevje, ki se med obiranjem odžaga, se porabi za kurjavo v stiskalnici, ali kakor ji pravijo v Istri, v torklji. Vsaka vas ima svojo skupno stiskalnico, vele-posestva z velikim številom oljčnih dreves premorejo včasih tudi lastno torkljo, Z delom v torklji se prične v začetku adventa ter traja potem to opravilo vso zimo do pusta. Opravljajo pa ga posebni izurjeni delavci — torkljarji, med vaščani cenjeni in spoštovani možje, ki vrše svoj posel po starodavnih navadah in predpisih. Volijo si celo svojega »župana« in »podžupana«, katerima se pokoravajo pri delu v torklji. Preden se prične delo v torklji, je treba pridelek vseh gospodarjev točno zmeriti in stehtati, da se ugotovi točna količina olja, ki odpade na vsakega. Tri brente (vedra) oljčnih zrn dajo okrog 15 litrov olja. Priprave za napravljanje olja v torklji so kaj preproste. Obstoje iz kamnitega mlina, v katerem se oljčna zrna zmeljejo, iz peči za gretje vode, iz stiskalnice ter iz kotla za kuhanje olja, Oljčni mlin obstaja iz velikega mlinskega kamna, ki se vrti na kameniti podlagi okrog pokončne osi. Ob osi visi posoda, ki spušča polagoma zrnje pod kamen. Mlin gonijo torkljarji sami, ponekod vprežejo vanj tudi oslička. Zmleto zrnje se spravi v mehke pletene koše, katerim pravijo »športi« in te koše vlože pod stiskalnico. Ko so koši z zmletim zrnjem stisnjeni, jih začnejo oblivati z vrelo vodo, ki jo zajemajo iz velikega kotla, obešenega nad ognjiščem v torklji. Vrela voda pobere maščobo_ iz zrnja ter jo odnaša v posodo, ki je pod stiskalnico. Olje se dvigne v posodi na vrh vode ter ga nato posnemajo. To surovo olje zlivajo potem v kotel, da ga prekuhajo. Za kuhanje olja mora biti ogenj zelo močan, pa zakurijo pod kotlom cel kres. Kurijo pa z oljčnimi vejami, ki so jih pri čiščenju dreves odžagali. Suhe veje gore kakor bakle ter lepo diše, vendar pa razvijajo hud dim, ki se kadi po torklji ter prekrije s sajami vse predmete in delavce. Ti so vedno črni kakor dimnikarji in od mastnega olja vsi zamaščeni. Ko je olje gotovo, ga torkljarji raznesejo posameznim gospodarjem ter jim odme^jo pripadajočo količino. V vsaki hiši jih primerno pogoste. Vaški načelniki pa imajo pravico, da odvzamejo nekaj olja za cerkveno porabo in za občinske namene. V torklji je ves čas pozimi zanimivo in veselo življenje. Je to neke vrste središče vsake vasi, v njej se zbira staro in mlado. Gospodarji in mladi fantje pomagajo torkljarjem pri poslu; kadar se predeluje njihovo olje, jim prinesejo vina, gospodinje pa raznih dobrot. Najbolj prijetno pa je v torklji, kadar razsaja po istrskih vaseh burja. Tedaj je notri lepo toplo, pod kotli, v katerih vre voda ali se kuha olje, prasketajo goreče oljčne veje, ob ognju pa teče pomenck starejših, ki opazujejo torkljarje in mladino pri delu. Kadar je dobra oljčna letina, morajo torkljarji hiteti, da opravijo do pusta svoj posel. Tedaj delajo tudi ponoči ter mine včasih zanje več noči zaporedoma brez sna in počitka. Ko pa mine pust, preneha delo tudi v torklji. Olje je prekuhano in razdeljeno, pridne roke istrskega kmeta pa že čaka drugo delo v vinogradu in na polju in torklje ostanejo prazne in osamele do prihodnje zime, ko spet ožive. G ban'e zaposlitve v L.ubl.anski pokra in Ljubljana, 2. aprila, Podatki Zavoda za socialno zavarovanje veljajo splošno za merilo o gibanju dela in zaposlitve v naši pokrajini. Niso pri tej ustanovi zavarovani sicer vsi delavci, zlasti taki ne, ki 60 zaposleni pri javnih ustanovah, kakor pri državnih, pokrajinskih in mestnih podjetjih, dalje ne rudarji in topiiničarji, ki so zavarovani pri Bratovski skladnici, oni delavci oziroma nameščenci, ki 60 zavarovani pri Trgovski bolniški blagajni, dalje železničarji in podobni. Vendar dajejo podatki Zavoda za socialno zavarovanje precej točno sliko o gibanju zaposlitve. Mcseca januarja je bilo pri tej ustanovi zavarovanih 23.251 delavcev in nameščencev. Od tega je bilo bolnikov 3.10%, porodnic pa 0.59%. Skupno število bolnikov je znašalo 774 ali 3.33%. Meseca februarja je bilo zavarovanih 22.347 delavcev in nameščencev, od tega je bilo bolnikov 3.20%, porodnic 0.55%. Skupno število bolnikov 764 ali 3.42%. Iz padca zavarovancev v mesecu februarju ne 6tnemo sklepati na morebitno zmanjšanje možnosti dela, temveč le na preprosto dejstvo, da je pač mesec februar krajši od januarja ter na nekatere manjše okoliščine. V splošnem je v seli sličnih statističnih podatkih mesec februar najslabši ter 6e konjunktura običajno prične dvigati v marcu, za katerega pa 6eveda še ni podatkov. Gospodarstvo Register prejema in oddaje gradbenega lesa Register je voditi po razredih (sortimentih), ki so navedeni v Navodilih pod Il'l do 8. Za vsak tam navedeni razred, s katerim tvrdka kupčuje ali ga proizvaja, je treba prirediti eno etran registra ter tam sproti in zaporedno zabeleževati ves promet s tistim razredom lesa. Zadnji dan vsakega meseca naj se vpisi za tisti mesec zaključijo ter ugotovi 6aklo prejema in oddaje posameznih razredov v tistem mesecu. Ako je za posamezni razred določena stran registra popolnoma izrabljena, naj se vpisi nadaljujejo na kaki drugi prazni strani registra, kar naj 6e na obeh straneh zabeleži 6 pripombo »nadaljevanje na strani...« odnosno »nadaljevanje iz strani ...« Pri razredih, glede katerih se pričakuje posebno velik promet, je priporočljivo, da se za tisti razred takoj določita /Ive ali več strani re- g,atTKar se tiče v Navodilih pod II'8 označenega razreda »les za drugo industrijo in uporabo«, pripominjamo, da naj proizvajalci gradbenega lesa pod tem razredom vpisujejo one količine ie6a, ki proizvajalec nadalje predelati v lastnem podjetju, niso namenjene za prodajo, temveč jih namerava na primer lastnik žage, ki ima obenem tovarno po. hištva, parketov ali elično, kjer predeluje lastni les. V razpredelku »prejem« nai se vedno označi, da li je prodajalec blago prijavil ali ne. To je važno zategadelj, da ee pri sestavi statistike ne bt iste količine ponovno upoštevale Zlasti je pravilna izpolnitev navedenega razpredelka še važna z ozirom na nabavo okroglega lesa od gozdnih posestnikov z manj nego 10 ha površine, ki v smrelu Na. redbe niso dolžni prijaviti zalog ter voditi register prejema in oddaje. Interesenti se v lastnem interesu opozarjajo, da sproti in v redu vodijo register prejema in oddaje gradbenega lesa. Zlasti opozarjamo, da je treba zabeležbe prometa vpisovati sproti ter jih mesečno zaključiti, ker bodo podatki registra služili za izpolnitev mesečnih prijav, katere bo vlagati do 5. dne vsakega meseca jx> stanju od zadnjega dne preteklega meseca. Obrazce za mesečne prijave vam bomo pravočasno dostavili. Proti osebam, ki ne bi vodile ali ki ne bi pravilno vodile registra prejema in oddaje gradbenega lesa, so v naredbi predvidene 6troge sankcije. Posebej opozarjamo, da 6e v smislu Naredbe 6matra register prejema in oddaje kot javna listina, opustitev vpisa ali netočni vpis v register pa kot po. naredba javne listine. — Pokraiineka zveza delodajalcev Ljubljanske pokrajine. Novi ukrepi glede preskrbe in cen Dne 2. t. m. se je sestal medministrski odbor za istosmeritev preskrbe, razdelitve in cen pod predsedstvom Duceja ter je sklenil naslednje: Odbor je ugotovil, da so zdaj že krite potrebe armade in industrije za destiliranje, tako da zajjora zalog vina ni več na mestu. Cene vinu ostanejo nespremenjene in zdaj se bo začelo hitrejše odvajanje vina potrošnji. Nadalje je odbor proučil vprašanje preskrbe tekstilne industrije s surovinami. Končno so določili naslednje cene za krompir zgodnjih vrst: dolgi krompir rumen:h vrst bo veljal do konca maja 150 lir stot, do konca junija 130 lir, v juliju pa 100 lir stot. Druge vrste zgodnjega krompirja bodo imele za 15 lir nižjo ceno Za navadni krompir pridelka 1942 je bila določena cena 75 lir za stot. začenši s I. novembrom pa se cena za oddajo krompirja zviša vsak mesec za 2.50 lire pri stotu. Uporabljanje osebne oblačilne izkaznice v II. četveromesečju Olajšava, ki jo je dovoljeval 3. odstavek črke A in 2. odstavek črke B, v čl. 11 naredbe Vis. komisariata z dne 8. 11. 1941 SI. I. št. 512 90-41, s katero je bilo dovoljeno uporabiti točke II. četvero-mesečja, če so posamezni predmet? (čevlji, obleka, plašči itd.) zahtevali več ko 40 točk, določenih za potrošnjo v I. četveromesečju, se ne sme raztegniti na II četveromesečje racionacijskega leta. Ta olajšava je bila tedaj dovoljena z ozirom na bližajočo 6e zimo tako v interesu potrošnikov, ki so se morali preskrbeti 6 težkim blagom, katerega vrednost v točkah je presegala število odrezkov, uporabljivih v četveromesečju, kakor tudi v interesu trgovine, da 6e z odnosnim zmanjšanjem števila odrezkov prepreči zastoj trgovine v tretjem četveromesečju. Opozorilo V zvezi z okrožnicama Vis. komisariata z dne II. 1. 1942-VHI-No. 30 7-42 in z dne 29. I ,1942. VIII- No. 30 37-42 se interesenti ponovno opozar. jajo, da smejo okrajna glavarstva (mestno poglavarstvo) izdajati nakaznice za novoporočence 6amo do dneva poroke, nakaznice za novorojenčke pa tudi po rojstvu vendar ne več kot 3 mesece od rojstva. Predpisi o porazdeljevanju tekstilnih izdelkov, obutve in oblačilnih predmetov. Pozivno na okrožnico Visokega komisariata z dne 24. II, VIII št. 30,/ 61-42 se pojasnjuje, da so se pri prestavi v slovenščino vrinile v okrožnico nekatere pomote, ki se s tem popravljajo. Tako se ima na drugi strani jjod t. št. 2 pojasnil v slovenskem besedilu namesto: »Prevlaka za pohištvo« pravilno glasiti »Pohištvo, prevlečeno s tkanino«. Na drugi strani pod t. št. 3 pojasnil se mora v slovenskem besedilu namesto »Pregrinjala« glasiti »Pregrinjala za likanje«, na četrti strani pot t. št. 19 namesto »Plahte tipa« pa »Odeje kasarniškega tipa«. Zmunišanie potrošnje električneqa toka. V uradnem listu je izšel odlok, ki določa nove omejitve potrošnje električne energije in ki razveljavlja prejšnje odloke o zmanjšanju potrošnje električnega toka. Po novi naredbi se mora potrošnja električnega toka zmanjšati letos za 20% v primeri s potrošnjo v odgovarjajočih mesecih lanskega leta. To določilo ne velja za podjetja, ki porabljajo doma producirani električni t9k. Tri vrste dvokoles. Ministrstvo za korporacije ie izdalo navodilo, po katerih se bodo v Italiji proizvajale samo tri vrste koles. Prvo vrsto tvorijo navadna ženska in moška kolesa, kateri cena je določena na 750 lir (opisane so tudi vse tehnične podrobnosti). Druga vrsta so moška in ženska športna kolesa, ki bodo veljala 900 lir. Tretjo vrsto pa tvorijo kolesa za mladino, ki so slična navadnim kolesom in katerih cena je določena na 620 lir. Do 30. tunija je še čas za prodajo starih koles. Delovni (as Banke d'Italia in denarnih zavodov. Počenši s 1. aprilom je delovni čas pri Banki d'Italia in pri denarnih zavodih od 8 do 14, ob nedeljah od 8 do 12, dočim so bla-gazne odprte od 8.30 do 12.30 razen ob nedeljah. Srbske bilance. Izvozna banka v Belgradu izplačuje za lansko leto 2.5% dividende na glavnico 30 milij. din. — Tkalnica volne v Grdelici pri Le-skovcu izkazuje pri glavnici 25 milij. din za lansko leto čistega dobička 53.618 din. Hrvatskonemška pogajanja. Te dni je prispela v Zagreb posebna nemška delegacija, katero vodi ministrski svetnik iz gospodarskega ministrstva H. Batzgen. Obravnavala bo s Hrvati nekatera vpra-Sanja, izvirajoča iz trgovinske pogodbe med obema državama. Zvišanje glavnice. Družba za ligureka električna podjetja v Genovi namerava zvišati glavnico od 500 na 700 milijonov lir. — Nacionalna družba za prevoze, Gondrand sinovi, Milan, zvišuje glavnico od 8 na 25 milijonov lir. Kolinska tovarna hranil, Ljubljana. Računski zaključek za leto 1941 izkazuje pri glavnici 1.52 milijona lir (za leto 1940 4 milijone din) brutto-donosa 2.8 milij. lir (za 1940 8.2 milij. din) in čistega dobička brez prenota 0.229 milij. lir (0.644 milij. din). 6kupno e prenosom vred pa 0.266 milij. lir (za 1940 0 691 milij. din). Dividenda cetane neizpremenjena, 12%. novice Koledar Sobota, 4 aprila: Vel. 6obota; Izidor Seviliski, škof in cerkveni učenik; Benedikt, 6poznavalec; Platon, 6poznavalec. Nedelja, 5. aprila: Velika noč; Vincencij Fere-rij, 6poznavalec; Irena, devica in mučenica; Julijana, devica; Zenon, mučenee. Osebne novice = Diplomirana sta bila na pravni fakulteti ljubljanske univerze gdč. Natalija Lavrič in g. Ni-kola Mojmir Oberinan, oba iz Ljubljane. Čestita mol Novi grobovi + V Ljubljani je umrla gospa Frančiška C e r n e, vdova Marovt, roi. Grum, ugledna po. setnica in gostilničarka pri Možini. Pokopali 60 jo na veliki petek na pokopališču pri Sv. Križu. + V Dolnjem Logatcu je po dolgi bolezni za vedno zatisnil 6voje oči Franci Korenčan. Pokopali so ga dne 30. aprila na župnem pokopališču v Dolnjem Logatcu. -f- V Sodražici so pokopali gospodično Ivanko K e r ž e. Za njo žaluje 6estra Frančiška in drugi sorodniki. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! ■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■M" Najlepše branje za veliko noč sta knjigi »Slovenčeve knjižnice« »Dekle z biseri« m »Ljudje, živali in bogovi« Knjigi sta bogato ilustrirani. Dobite jih v knjigarnah in trafikah. — Iz umetniškega življenja. V gledališču Verdi v Triesteju 6e nadaljuje dramska sezona ter gostuje družba znano igralke Dine Galli. V gledališču Koesetti pa se je naselila domača triestinska operna družina — nekaj poklicnih pevcev in nekaj dobrih diletantov ki skppaj z opernim orkestrom in zborom tvorijo kar dobro celoto. Uprizarja popularno Verdijeve in Puccinijeve opere. Do sedaj je uprizorila Rigoletta in Tosco, na sporedu pa ima še več drugih del. Obisk je zelo dober. Vmes med opernimi predstavami pa gostujejo v Rossettijevem gledališču še razne varietejske in revTjske skupine. — Tudi koncertno življenje je še živahno. Te dni je nastopil kvintet Akademije Chigiane, ki je dosegel prav dober uspeh. — Vreme. V četrtek je bilo hladno vreme. Pojioldne je celo rosilo in meteorološki zavod je zaznamoval, da je v času od 16.20 do 16.50 bilo 0.3 nun padavin. V petek zjutraj in šc dolgo dopoldne je bilo megleno. Jutranja temperatura je v - petek zjutraj dosegla 0.5C nad ničlo, v četrtek pa je bila najvišja dnevna temperatura +13 C. »'•'S0Barometer se je nekoliko dvignil, na 765.3 mm. — Avtobus Ljubljana—Ig vozi redno po dosedanjem voznem redu. — Zanimivosti iz zemljiške knjige. V daljšem jflanku o zemljiški knjigi je bilo že objavljeno, koliko jiosojil je bilo vknjiženih v prvih dveh letošnjih mesecih. Prav zanimiv je dalje pregled glede izbrisanih dolgov. Januarja je bilo vloženih 84 predlogov za zbris različnih intabulatov. Bili so iz-knjiženi naslednji dolgovi v različnih denarnih veljavah in sicer: 331.272 lir, 2.496.507 din, 825.800 K in 7.380 fl. Februarja pa je bilo le 33 predlogov za izbris: 6.000 lir, 1,378.714 din, 18.712 K in 600 fl. — Zanimivo predavanje o evropskem življenjskem prostoru. Te dni je predaval v Triesteju predsednik nemškega instituta za gospodarska raziskovanja dr. Wagemann. Predavanja tega znanega nemškega gospodarstvenika, ki jih ima v raznih velikih gospodarskih središčih Italije, vzbujajo povsod Izredno pažnjo in tako tudi v Triesteju, kjer je prišla poslušat predavatelja izredno številna množica poslušalcev. Dr. Wagemann je naslikal obraz bodočega gospodarskega življenja v Evropi, ki^se bo razvijalo harmonično pod vodstvom dveh držav — Italije in Nemčije, ter je živo predočil vse ogromne razvojne možnosti, ki se bodo potem evropskemu gospodarstvu odprle. — Gozdni požar. V bližini trga Comeno je na- stal večji gozdni požar, ki je zaradi hude burje zavzel precejšen obseg ter je grozil s pravo katastrofo. K sreči so bile takoj organizirane obsežne akcijo za zadušitev požara Poleg vojaških oddelkov, gozdne milice, lovskih čuvajev in domačinov so gasili tudi gasilci iz Triesteja Po dolgotrajnem naporu se je posrečilo ogenj omejiti ter ga končno zadušiti. — Nov val zime in burje. Krasno idilo spomladansko toploti* sonca je še enkrat — to pot menda zadnjič — prekinila ostra burja, ki je prinesla v Trieste in okotico hud mraz Burja je pihala nekaj dni s tako močjo, kakor da smo kje sredi januarja. Mestoma je narastla v pravi orkan, ki je odnašal 9 streh opeko, prevračal ljudi ter oviral promet, na cvetočem drevju pa je napravil jako hudo škodo. Obenem z burjo je padla tudi temperatura, ki se je mestoma znižala na ničlo ter Je veter prinašal kosme snega. Višek je burja dosegla v noči od ponedeljka po cvetni nedelji, nato pa so Je uneela. Ljubljana 1 Vse jezuitske kongregacije 60 vabljene na velikonočno procesijo, ki bo v cerkvi sv. Jožefa ob 6 zvečer. Pol ure prej bodo v cerkvi slovesne jutra-njice za veliko nedeljo. Sveče za procesijo se dobe v cerkveni veži. 1 Glede osebnih izkaznic za prebivalce Zg. Šiške, Dravelj, Gline, Podutika, Dolnic, Kamne gorice, Pržanja itd. opozarja mestno poglavarstvo, da bo poslovalnica za osebne izkaznice v ljudski šoli v Zg. Šiški poslovala le do petka 10. t. m., od takrat naprej pa bo mogočo prositi za izkaznico samo pri o*ednjem uradu na mestnem poglnvarst-vu v I. nadstropju nad prodajalno mestne elektrarne v sobi št. 38 na Mestnem trgu št. 2. 1 Maščobe za mesec april lahko dobe trgovci že današnji veliki petek in naslednje dni pri svojih gro6istih. Na posamezne nakaznice bodo za ta me- zakaj suha polenovka drži precej dolgo, namočena pa le nekaj dni. Polenovko so prodajali po maksimirani ceni. — Na trgu je bilo včeraj precej domačega regrata, po liri merica in 6icer kar izdatna merica. Po dnevih, ko je bilo težko za salato, so gospodinje z veseljem pozdravile regrat, to najce. nejšo, pa kljub temu okut.no ljudsko sala to. Tudi domačega radiča je na trgu že precej, cene pa eo mu različne, pač po kakovosti. Na trg prihaja vedno več južne in tudi že domače zelenjave. Prodajalci 6e 6lrogo drže maksimiranih cen. Trg mlečnih izdelkov je bil včeraj boljše založen kakor običajno. Bilo je dovolj domačega sira, največ vrhniškega in dovolj tipiziranega italijanskega, vse 6eveda po določenih cenah. Nekaj kmetskih in trnovskih prodajalk je pripeljalo na trg mnogo kisle repe, za katero je vladalo med go6f>odinjami izredno veliko zanimanje, tako da so jo prodajalke prav vso pro. dale že v prvih tržnih urah. t Velik promet na tramvaju. Zadnja uredba o omejitvi, oziroma o pre|x»vedi kol^sarekega prometa v Ljubljani je imela, kakor je bilo tudi pričakovati, zelo ugodne posledice za eno javno podjetje v Ljubljani, marveč za mestno cestno železnico. Vsi tramvajski vozovi, ob kateri koli uri, 60 sedaj polni. I Vse šivljske in modistovske pomočnice vabimo na sestanek, ki bo v ponedeljek, dne 6. aprila 1042 ob 10 dopoldne v prostorih Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva cesta 22, I. nadstropje, 6oba št. 5. Zaradi razgovora o sklepanju kolektivne pogodbe za obe stroki vabimo vse pomočnice, da se lega sestanka v lastnem interesu gotovo udeleže. 1 Tri vagone limon pripeljanih v Ljubljano. Sedaj, tik pred veliko nočjo, je v L jubljani prav živahna kupčija z limonami. Ves veliki teden 60 trgovci in branjevci prodajali limone in sicer v mnogih primerih kar na debelo, 6aj 60 posamezne stranke zahtevale tudi po 10 kg limon, razni gostinski obrati, mlekarne pa kar cele zaboje. Trgovci računajo, da so veletržci samo za veliki teden pripeljali v Ljubljano najmanj tri vagone limon iz Italije, to se pravi okoli 30.000 kg, pri tem pa seveda niso vštete manjše pošiljke in pa tiste, ki so šle v druge kraje ljubljanske pokrajine, kjer je bila kupčija z limonami prav tako živahna kakor v Ljubljani. Računati je treba torej, da je Ljubljana izdala veliki teden okoli 100.000 lir za limone, to se pravi, povprečno vsak Ljubljančan najmanj eno liro. sec upravičenci dobili po 100 gr masti, 100 gr surovega masla in 2 del olja. Trgovci nai 6krbe za to, da bodo od strank sprejemali le cele odrezke za maščobo, za katere bodo oddajali navedene količine. 1 Živilske nakaznice za ta mesec so že razdelje. ne. Kdor je pa še ni dobil ali morda ni dobil upra. vičenega dodatka, naj pride na današnji veliki petek ali naslednje dni v veliko dvorano Mestnega doma od 8 do 14 po nakaznic« 1 Ženska strokovno nadaljevalna šola za umetne in oblačilne obrti se je morala preseliti z Vi^a v meščansko šolo v Mostah ter zato upraviteljstvo sporoča, da bo sestanek učitelj6tva v Mostah v sredo, 8. aprila ob 15, začetek pouka pa v četrtek, 9. aprila ob 14. 1 Splošna strokovna nadaljevalna šola za Bežigradom 6pet prične 6 poukom (za brivce, peke, mesarje) v 6redo po velikonočni nedelji. Prosi 6e, da gg. mojstri redno pošiljajo vajence v šolo. 1 Darnski frizerski salon F. F^ttich-Frank-heim se je preselil v šelenburgovo ulico 6-1. 1 P. n. gledališko občinstvo vabimo, da 6i za predstave o velikonočnih praznikih nabavi vstopnice že v predprodaji v Operi. Blagajna posluje vsak dan od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19. Vstopnice za vse dramske in operne predstave 60 že v predprodaji v Operi. (Na vel. 6oboto popoldne blagajna ne bo jx>slova!a.} 1 Starše in mladino opozarjamo na uprizoritev mladinske operete »INDIJA KOROMANDIJA« v nedeljo 5. t. m. ob 10.30 dopoldne v Operi. Veljajo znižane cene od 10 lir navzdol. — Druga upri. zoritev te opere o praznikih bo v ponedeljek ob 14 popoldne. 1 Pevke in pevci akademskega cerkvenega zbora! Na velikonočno nedeljo in ponedeljek ne bomo peli pri akad, 6lužbi božji pri oo. frančiškanih, zato odpadejo tokrat tudi običajne pevske vaje. Za belo nedeljo pa bo prva pevska vaja v četrtek, 9. aprila, naslednja pa v 6oboto, 11. aprila, obakrat ob pol 6 zvečer in v nedeljo. 12. aprila ob 10 dopoldne. 1 Živilski trg na veliki petek. Na včerajšnjem živilskem trgu je neka prodajalka z Barja prodajala žabje krake, ki jih je prinesla še kar precejšnjo mrrožino. Kraki 60 bili po 1.50 lir par ter so gospodinje pridno 6egale f>o njih, tako, da jih je že v zgodnjih dopoldanskih urah V6e prodala. Rib včeraj na živilskem trgu ni bilo, ne domačih, ne tujih. Mesto tega pa so se ljubljanske gosjx>dinje oskrbele 6 polenovko, ki so jo prodajale 6koraj vse ljubljanske 6pecerijske in živilske trgovine. Po pametni določbi Prehranjevalnega zavoda pa so trgovine po večini prodajale le namočeno polenovko, ne pa suhe. To pa zaradi tega, da bi imovitejšim slojem bilo preprečeno nagomiljevanje zalog jx>lenovke, Cerkvena glasba Stanko Premrl: 25 orgelskih prediger in mediger k cerkvenim ljudskim pesmim. Nalisk dovolil škof. ordinariat v Ljubljani dne 13. jan. 1942, t 99. Ljubljana 1942-XX. Izdal in opalogra-firal Roman Pahor, Ljubljana. Cena 15 Lir. — Ze dolgo nismo dobili kaj podobnega v roke. V začetkih cecilijanstva je C. Glasbenik za orgle prinesel nekaj skladb, narejenih za uvod v cerkvene pesmi. Sedaj si jih je mojster Premrl izmislil kar za 25 ljudskih pesmi: 6 blagoslovnih (Častimo te, Pridi molit zaoba napeva, Glasno zapojmo. Najsvetejši, Vsi ponižno); 2 mašni (O č e v e č n i in Pred tabo); 1 advent-no (Vi oblaki); 4 božične (Božji nam Je rojen Sin, Hitite, kristjani, Glej zvezdice, O Jezus, sladki moj spomin); 2 postni (S v e t i k r i ž, D. a j m i J e z u s); 3 velikonočne (Zveličar gre iz groba, Zveličar naš1 je vstal iz groba, O Jezus, angelov radost); 1 binkoštno (0 pridi sv. Duh); Hvali Sion; Presveto Srce (za dva napeva); 8 Marijine (Marija, skoz življenje, Angeli lepo pojejo, Lepa si, roža Marija). V bistvu preproste, ne težke skladbe, ki jih bo vsak količkaj izvežban organist lahko igral, kažejo vendar precej različno lice — kakor otroci istega očeta, ki so si sicer podobni, pa vendar vsak izmed njih živi in razvija svojo izrazito osebnost. Skladatelj večkrat vzame značilen motiv ln ga na razne načine osvetljuje in stopnjuje: melodično, harmonsko, kontrapunktično; zelo rad glavno misel postavi v srednji glas — tenor — ki ga drugi kontrapunktično krase; napev mestoma mikavno variira, melodično poživi s fioriturami; ves potek požene z imitacijami, sekvencami; napev tudi rad prenaša iz nižjih glasov v višje alte-racije, ležeči toni, ki skladbam dajo resnobno in slovesno lice — in še marsikaj mikavnega je v njih. Organisti, ki so zmožni samostojno preludl-rati, bodo v teh skladbah našli marsikatero pobudo ln zgled, da sc ne bodo potikali po že davno zvo-lenih kolesnicah. K. »P riet. S svojo umirjeno maniro 6e dobro ujema z Kfe tiste rožice rasto, ki zdravje nam dajo . . .f To vas temeljito pouči obširna knjiga profesorja MIHELČICA Zdravilne rastline To, za vsakega našega človeka, posebno na deželi, važno delo, obravnava nad 250 bolezni in opisuje 200 zdravilnih rastlin tn zelišč. Priložen je tudi atlas zdravilnih rastlin na 26 tabelah s slikami v barvah. Knjiga je razdeljena na tri delo: 1. Opis, nabiranje, sušenje, gojenje in prodajanje zdravi nih rastlin. 2. Lastnosti in uporaba zdravilnih rastlin. (Kdaj in kje cveto, kako se za to ali ono bolezen rabijo). 8. Navodila za pripravo zdravil. Opis bolezni i. t. d. Knjiga volja karton. L. S2'50, vezana T . 41 Liudsha knjigarna v Ljubljani, Pred Škofijo S Burja je podrla hišo. Huda burja, ki je nekaj dni divjala v Triesteju, je povzročila v Vioolo Sca-clioni VJ3 nenavadno nesrečo — podrla je namreč manjšo hišico. Slabo zidovje ni vzdržalo hudih sun: kov vetra ter se je začelo rušiti. Sredi noči eo bili poklicani gasiloi na pomoč, da so pomagali prebivalcem pri reševanju. Škode je okrog 15.000 lir. Z Gorenjskega Novi župan v St. Vidu nad Ljubljano. Prejšnji teden je izročil dosedanji šentviški župan g. Erjavec Karel vodstvo občinskih poslov novoimenovu-nemu obč. komisarju Lovrencu Maurerju. Izročitvi poslov je prisostvoval krajevni skupinski vodja Lixtl, ki se je ob tej priliki zahvalil g. Erjavcu za njegovo uspešno opravljanje občinskih zadev. Novi obč. komisar jo nato opravil zaobljubo; zvesto in vestno sodelovanje na so obljubili novemu komisarju tudi obč. uslužbenci. Nesreče. 16letna posestnikova hčerka Stanislava Rotar iz triiške okolice se je peljala na vozu, na katerem je bil naložen gnoj. Sedela jo zadaj na sori in imela na rokah dveletnega otroka. Med vožnjo Je zašla z levo nogo v kolo Ln »i zlomila golenico. Otrok je padol na tla, pa se k sreči ni prav nič poškodoval — 38 letni mizar Jakob Trček iz Nove vasi pri Zireh je v gozdu podiral drevesa. Ker se ni pravočasno umaknil, je drevo padlo nanj in mu zlomilo desno nogo pod kolenom — 41 l°tni tovarniški delavec Andrej Bertoncelj iz Medvod je padel s kolesa in se hudo poškodoval. V*e tri ponesrečence so prepeljali v bolnišnico na Golnik. S Spodnjega Štajerskega V Razhoru pri Slovenjem Gradcu je umrla po hudi bolezni 19. marca gdč Štefanija Voler v 39. letu starosti Bila jo skrbna gospodinja pri tamkajšnjem bivšem župniku. Vsem, ki so jo poznali, se priporoča v molitev. Naj počiva v miru! Maturo so imeli na višji šoli v Mariboru dne 23. in 24. marca. Opravilo je maturo 24 kandidatov in kandidatinj. Trafikanti iz vseh spodnještajerskih okrajev so to dni zborovali v Celju Na zborovanju so razpravljali o razdelitvi tobačnih nakaznic. Odredba o delitvi tobačnih izdelkov na nakaznice je bila uveljavljena dne 1. aprila. Uinrl je v mariborski bolnišnici 281etnl ple-tilni mojster Edvard Malnar iz Kočevja. Istotam sta umria 41 letna žena strojnega ključavničarja Elza Markulj in 74 letni občinski dejavec Franc Žnidaršič iz Maribora. V Mariboru so umrli: 54letni zidar Anton Papež, 301etni ključavničarski pomočnik Feliks Ukmar in 81 letna zasebnica Marija Ilriberšek. V Veliki Varnici v Halozah je umrl 55 letni upokojeni vodja orožniške postaje Štefan Mihelač. Smrtna nesreča. Na Teznem pri Mariboru je 50letni delavec Franc Lesjak iz Topolšice pri Celju čistil kanal. Bil je v globini dveh metrov in pol, ko se je nenadoma vsula plast zemlje in ga zasula. Tovariši so mu takoj prihiteli na pomoč. Ko so ga odkopali, je bil Leajak že mrtev. Potapljača med seboj Naznanila Razstava M. Gaspari-H. Smrekar-S. šantel V »Galeriji Oberenel« razstavljajo trije znani slikarji »Vesnjani«; M. Gaspari, H. Smrekar in S. Šantel, prikupno zbirko 6vojih del. Dasi je letošnje leto umetnostno izredno razgibano in se v nepreglednosti kvantitete 6koraj že izgubljajo zrnca umetnostne kakovosti, predstavlja vendar pričujoča prireditev v tej umetnostni goščav prijeten oddih. Po. eebno 6e to občuti spričo predhodne razstave »Slovenskega lika«, kjer je radi prenatrpanosti in nekritičnega izbora del vladalo prav zatohlo ozračje. Na tej razstavi se množina razstavljenih del lepo krije z razsežnostjo razstavnega prostora. Ljubiteljem umetnosti 6o raz6tavlialci itak dobro znani in zatorej ne kaže na široko razpredati njihovih umetnostnih lastnosti in posebnosti. V6i trije slikarji 6padajo v umetnostni rod naših 6ece. 6ioni8tov, ter so s tem označeni kot zmerni realisti in nikakor kot umetnostni prekucuhi. M. Gaspari je' menda najbolj znano umetniško ime v širokih plasteh našega naroda. S 6vojim obsežnim delom 6i je priboril vstop — če drugače ne, z reprodukcijami — malone v vsako slovensko hišo. Njegova 6nov je povečini narodopisna in tudi na tej razstavi 6e njegov umetnostni izraz giblje v tem ozračju. — H. Smrekar je znan kot karikaturist, čeprav 6likar 6am s tem nazivom nikakor ni zadovoljen. Je svojevrstna, samonikla narava, ki gleda na 6vet s kritičnega vidika. Njegovo delo je poleg karikatur, zelo raznovrstno in mnogo6lransko. Bavi se celo 6 pla- ________________ .. p" etiko. — Prof. S. Šantej je znan krajinar in folklo-rist. S svojo t ostalo dvojico. Na razstavi 60 tudi dela dveh kiparjev in 6icer dobri portreti prof. Sajevica, ter mala, občutena in doživeta plastika Fr. Smerduja. Naše občinstvo se bo med velikonočnimi praz. niki gotovo oddolžilo tudi svoji kulturni nalogi in bo kot v prijeten umetnostni užitek obiskalo razstavo. Gotovo 6e bo tudi zavedalo, da je dobra slika ali kip ob vsakem času, izvrstno naložena glavnica, če ze nista njihova kulturna zavest in potreba sami razviti do tneceneke požrtvovalnosti.' GLEDALIŠČE. Drama: Sobota, 4. aprila: Znprto. — Velika uedelja, 5. aprila ob 14: »Jurček.« Mludin-ska predstava. Izven. Cene od 15 lir navzdol. Ob 17.3U; »Človek, ki Je videl sinit.« Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. — Velikonoiui ponedeljek, 6. aprila ob 14: »Boter Andraž.« Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ob 17.80: »Zaljubljena žena.« Izven. Znižane cone od 12 lir navzdol. Torek. 7. aprila: Zaprto. Opera. Sobota 4. aprila: Zaprto. — Velika nedelja, S. aprila ob 10.30: »Indija Koromandija.« Mladinska opereta. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ob 15: »Faust.« Izven. — Velikonočni ponedeljek, 6. aprila ob 14: »Indija Koromandija.« Mladinska opereta. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ob 17: »Don I'asquale.« Izven. Znižane ceno od 18 lir navzdol. — Torek, 7. aprila: Zaprto. CERKVENA GLASBA: Cerkev sv. Jožefa: Velikonočna nedelja: Ob 8. uri slovesna sv. maša; Izvaja, se: Missa soiemnis in hon. B. M. V., zl. F. B. Mauorer z orkestrom. Graduale hace dles in sekvenca vietimae pasculi, zl. .los. Gruber. Po ofertoriju: Bo-gina coeli. zl. M. Filke. K blacoslovu: Tantum ergo, zl A. Foerster; po maši: Vclikonoč praznujmo, zl. St. Premrl. Cerkev M. B. v Križankah: Velikonočna nedelja. Ob pol 11. uri slovesna sv maša; izvaja se: Missa soiemnis, zl. dr. A Faist z orkestrom. Graduale haec dies in sekvenca vietimae pascali, zl. P. Griesbacher. Po otertorlju: Angelns Domini, zl. SI. Premrl. Po maši: Skalovje groba, zl. L. Cvek. — Velikonočni ponedeljek. Ob pol 11. uri sv. maša z blagoslovom; izvaja ae: Prva maša, zl. E. Beran z orkestrom; vmes velikonočne pesmi našili skladateljev. K blagoslovu: V zakramentu vse sladkosti, zl. dr Fr. Kimovec. Po maši: Jezus premagaveo groba, zl. St. Premrl. V stolnici pri slovesni Škofovi maši na veliko noč ob 10. uri: Cvek: Skalovje groba; Haydn: Mari-jaceljska maša; Premrl: Gradual in sokvenca; Filke: Terra tremuit; Klemcnčič: Poglejte, duše. Spremlja operni orkester. RADIO. Sobota, 4. aprila: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Pisana glasba. Napoved časa. — 8.15 Poročila v iltalijanščinl — 12.15 Koncert pianista M. Lipovška — 12.40 Koncert sopraniBtke Marije Gliezi — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Uadijsk1 orkester vodi dirigent D. M. Sijanoc. Orkestralna glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert violinista Jona Slajša — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.10 Prenos iz Kr. gledališča: Leoncavallo: Glumači, prvi del — 18.30 Poročila v Blovenščini — 19.45 Simfonično glasba — 20 Napoved časa. Poročila v Italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Prenos iz gledališča Carla Felice v Genovi: Humperdinck: Janko in Motka. V odmoru predavanje v slovonščlni — 22.45 Poročila v italijanščini NEDELJSKO ZDRAVNIŠKO DEŽURNO SLtJŽBO bo opravljal od sohotn od 20 do ponedeljka do 8 mestni višji zdrav, svetnik dr. M i s Franta, Poljanska c. 15, II. nadstropje, telefon 32-84. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarno- dr. Pie-coli, Tyrševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste-Zaloška C. 47. POIZVEDOVANJE Našel se je ključ z dvojno brado na Tyrševi cesti. — Lastnik ga dobi v upravi »Slovenca«. Iz Triesteja Življenje za domovino. V Triesto je prispela vest, da je padel junaške smrti na morju šef radiotelegrafist kralj, mornarice Mario Tomasini. — Istočasno je zadela smrt njegovega prijatelja, šefa mehanika kr. mornarice Evgena Sossija iz Triesteja. Smrt znanega meščana. V Triesteju je umrl v starosti 62 let Pavel Valentini, ugleden meščan, ki je bil znan v umetniških krogih šlrom Evrope. Udejstvoval se je nad 30 let kot uspešen gledališki impresario ter je vodil v Triesteju nastope skoraj vseh znamenitejših umetnikov, koncertnih, gledali-i ških In varietejskih družb, ki no v Triesteiu POstO-' vale. »Torej jutri popoldne 6e dobiva zopet.« »Seveda. Toda 6amo v primeru, če ne bo deževalo.« 20 djaokUv Čez nekaj dni nato je Mišek, ko je pravkar stopil v pisarno, videl Kužka, sedečega za mizo. Ves je bil zatopljen v neko račune in risbe. »Torej,« je slišal mrmrati Kužka, — »če greš od A do B in še koren iz pet, je potem tri četrtine repa ...« Ko je Mišek stal za njegovim hrbtom, je zaslišal: »Vzemimo za primer, da bi imela 647 luskin. Nato se deli s kotom ploščine, eh, kaj bi!« »Kužek, povej mi no: kaj pa vendar tuhtaš?« jc ves zmešan vorašal Mišek. 34. Serajuik je podal vsakemu desnico in spregovoril takole: »Dobro, da ste prišli v obilnem številu. Kuga, lakota in vojska, umor in požiganje: vse to nam preti. Do danes še, hvala Bogu, ne vemo, kaj te besede pomenijo, a bojim se, da izkusimo to v kratkem. V sosednji deželi Turki že dolgo časa razsajajo, morijo in požigajo. Deset let je že, kar so bili prvič tam. 35 Od tedaj prihajajo vsako leto znova požigat in pustošit to deželo, a nihče jih ne more ugnati. Tudi k nam čez gore so prišli že pred petimi leti pogledat ti krvo-ločneži ter so opustošili vso sosednjo dolino, da ni ostalo niti 'ene hiše cele razen močno utrjenih gradov. Te naše lepe Rožne doline še niso obiskali. Le mi smo tako srečni, da še nismo čutili turške sablje in kopita. 36. Ali nesreča ne miruje. Ze lansko leto so se kobilice z jutrovih dežel spustile na naša polja kakor črn oblak in uničile ves pridelek. Kaj pa še pride letos, to pa sam Bog ve. Vse je v božjih rokah!« Globoko so vzdihnili pri zadnjih besedah navzoči kmetje, se prekrižali kot Serajnik z vzdihom: »Hudi časi so zdaj, hudi časi! Bog nam pomagaj!« Spori Neugnana Ragnhilda Nedavno so poročali iz Kopenhagena, da bo tila se je vseh prog in tudi hrbtnega plavanja. Največ sreče je imela v prostem slogu na 400 m. Na tej progi je izl>oljSala svetovni rekord kar osemkrat. i, .Sedaj je stara Ragnhilda 21 let. Posrečilo se ji jo, da si jo osvojila oolnolctnosti. Je pa verjetno, da si bo po 43 rekordih priborila še sedem in tako proslavila edinstveni jubilej v zgodovini plavalnega športa. Mariborska nogometna enajstnrica Rapida je na cvetno nedeljo z uspehom odpravila športno društvo graških poštarjev z izidom 4:0 (1:0). V napadalni vrsti Mariborčanov se je posebno odlikoval Konecny, po en gol pa so zabili tudi Krai-ner, Potzeit in Janschekovitsch. Tekmo je vodil sodnik Nemetz. 0 finskih športnikih poročajo, da se udejslvu-jejo tudi na bojišču. Nedavno so priredili vojaške smuške tekme, katerih se je udeležilo 168 smučarjev. Prvo mesto v teku na 10 km si je priboril A. Pitkanen v času 37 minut 1 sek. Jean Borotra je zaupal vodstvo franeoske no-1 gometne zveze pariškemu odvetniku Henryju Je-vainu. Dosodanji predsednik Jules Rimet je odstopil. Iz Srbije V Čupriji sta odprla gostilno slovenska rojaka Petek in Sivec. Polep članov tamo-šnje slovenske družine lokal pridno obiskujejo tudi domačini. Slovensko društvo v čupriji. Slovenska kolonija v Čupriji si je pred kratkim ustanovila lastno društvo, ki šteje približno 190 članov. Med člani jo tudi več urarlnikov na pošti, železnici in duvčni upravL Iz Hrvatske Hrvatski poslanik v Berlinu na obisku pri hrvatskih delavcih v Grazu. Te dni 6e ie mudil v Ora-zu hrvatski poslanik v Berlinu, doglavnik dr. Mile Budak. Kakor v ostalih mestih, je tudi tu obiskal hrvatske delavce, ki so zaposleni v raznih tovarniških podjetij. Ob tej priliki je imel poslanik dr. Budak za delavce tudi daljši navduševalni govor, v katerem jih je opozarjal na naloge in dolžnosti, ki jih imajo do 6Voje domovine in svojih zaveznikov. Po. udarjal je nadalje, da 6ta ustanovitev Hrvatske Države omogočili Italija in Nemčija ter da Hrvatska z državami 06i stoji in pade. Število rojstev v Zagrebu raste. Odkar je hrvatska državna uprava poostrila zakonodajo, ki 6e i nanaša na odpravo človeškega plodu, 6e je število rojstev na kliniki v Zagrebu zvišalo. Tako je bilo meseca marca letošnjega leta na tej kliniki 961 porodov, medtem ko jih je bilo istega meseca lansko leto 6amo 496. Do konca lanskega leta je znašalo povprečno letno število porodov 2000. To število se bo letos predvidoma dvignilo na 5000. Mali oglasi V malih oglasih vtlfa pri tekan|o službe vsaka besed« L 0.30, pri ienitovanjsklh oglasih je beseda po L 1»—. Bri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0A0 lavek te računa posebej. — Male oglase j« treba pliiitl takoj pri naročila. 1 Službe B Specielne ovitke za osebne izkaznice dobite prt Dobe: Korespondentinjo samostojno miajso moč, z »BARAGA« - Nebotičnik dobro Šolsko predlzobraz-1 bo, najmanj triletno prakso, po možnosti v živilski stroki, obvladajoč popolnoma Italijanščino ln nemščino. strojepisje ln slovensko stenografijo — ISČemo. Ponudbe upravi »Slovenca«, po možnosti s sliko, pod »Takoj« 2002. Hrvatski železničarji pri nemškem poslaniku. Nemški poslanik v Zagrebu von Kasche je oni dan sprejel pod vodstvom državnega tajnika inž. Mar. koviča večjo skupino hrvatskih železničarjev. Poslanik se jim je ob tej priliki zahvalil za vestno izvrševanje službenih dolžnosti, e čimer 60 omogočili redno funkcioniranje železniškega prometa. Vsakemu železničarju je podaril Hitlerjevo 6liko s posvetilom. Za poslanikom je 6preg;ovoril nekoliko besedi tudi inž. Markovič, za njim pa tudi maršal Kvaternik, ki je bil prav tako navzoč. Oba 6ta po. udarjala, da bodo hrvatski železničarji tudi v bodoče budno na 6traži in bodo 6torili vse, da 6e bo na vseh progah lahko promet nemoteno razvijal. 1 V imenu nemškega vojaškega poveljstva je končno , pohvalil hrvatske železničarje nemški transportni ' poveljnik. Mizarji! Učem marljivega mizarja z lastno delavnico za Izdelovanje poljedelskih strojev. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Točen« St. 2008. (b Pisalne, računske stroje ln nalivna peresa vseh sistemov popravlja stro-| kovno ln hitro »BARAGA« - Nebotičnik Raztresen profesor Profesor Janko se ie po več letih srečal z nekdanjim učencem in ga vprašal o tem in onem. »Kai pa sedaj delate? In kaj počne vaša gospa soproga?« »Gospod profesor, iaz sploh nisem poročen.« »A tako... Jaz pa sem bil prepričan... Kako dolgo pa ste že neporočen?« L3UBL3ANSKI __ 'redstave ob delavnikih ob 16 tn 18.15. ob n« eljah io oraznlklh ob 10JO. 14.3C 16.3P. p 1PJI Odličen nabaven film po slavni Zelliijevl opereti PtICar Marta Harell — Theo Linpren — Hans Moser — Leo Slezak KINO MATIC* IEL. t».«' Nepoiatme romantične pimtolov čine po fai.ta stičnem rom»nu Emilij« Salgi nja MALAJSKI PIRATI Massimo Oirotti, '^amiilo tMott". L;ara Cn'amai Fiim zu najširšo publiko! Fremlera v sobi to. KINU SLOUA - TEL. i?-30 Cvetje, sadje po najnižji ceni se dobi pri Balohu, Kolodvorska 18, dvorišče: tel. 39-66. Razprodajamo dalije najlepših vrst, beBonije, gladiole ln druge cvetne gomolje. Zahtovajte cenik. — Sever & Komp., LJubljana. (1 Otroški voziček športni, dobro ohranjen, prodam. Hranilniška 4. (1 Zapustil nas je po dolgi bolezni, naš nad vse ljubljeni Franci Pokopali smo ga 30. III. 1942 na farnem pokopališču v D. Logatcu. Za izrečena sožalja, vsem, ki so mu darovali cvetje in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti: Bog plačaj I D. Logatec, 3. aprila 1942. Rodbina Korenčan Paul Heuze: 5 Steklar iz Murana zgodovinska povest Tako sta veselost in živahnost odvrnili žalost. Benetke so poslale spet Benetke: okrasile so se, obdale se s sijajem, vse okraske im igračke so privlekle na dan. Tako ni bilo v četrtek ob jutranji zori, ko so veselo zapeli zvonovi nad ozarjenim mestom, nobenega meščana, ne plemenitaša ne pro-staika, ki bi se ne odločil, da bo ta dan prav slovesno praznoval. Janez Bocaro se je odločil, da bo onega dne dalj časa spal. Delavnica pri »Štorklji« je bila zaprta kakor vse druge steklarne v M uranu. Ostalo je le nekaj učencev v njih, ki so vzdrževali ogenj v pečeh. Slovesnost praznika pa se je začenjala šele s poldnevom. V jutranjih urah se je začelo v Benetkah pri svetem Marku in svetem Cahariju veliko versko slavje s procesijo svetnikovih ostankov okoli trga. Jane® pa se je namenil, da pojde v stolnico v Mu-ranu, kjer je bila božja služba ob deseti uri. Imel je torej dovolj časa! Stanoval je v mali hiši blizu svetega Donata, kjer je imel sobo s pohištvom. Tam je še spal, ko so ga ob sedmih zjutraj zbudili udarci po vratih. Zaklica! je: »Kdo je?« In prav nič ga ni iznenadilo, ko je zaslišal glas svojega gospodarja: »Jaz som, Andrej Guisetti!« »Vi, mojster?« Mladenič je hotel vstati in se v naglici obleči, ko je glas nadaljeval: »Ne vznemirjaj se, Janeal Samo odgovori: želim, da greš z mano v Benetke k proslavi pmznika. Si morda obljubil komu drugemu?« t »Ne, mojster I« »M« spremiš?« »Da, mojster I< »Dobro! Pridi na kosilo k meni ob enajstih! Potem odideva 6kupaj! Si zadovoljen?« »Zadovoljen, mojster!« »Na svidenje I« In Guisetti je odšel. — Ta korak mojstra Andreja se je zdel Janezu nekaj naravnega. Guisetti ga je bil sprejel kot otroka in napravil iz njega pravega umetnika. Ravnal je z njim kot s prijateljem, da. skoraj kakor s sinom. Večkrat ga je povabil na dom, kjer je stanoval sam, ki je bil vdovec in brez otrok. Tudi niso minili tedni, da bi ne šla skupaj na sprehode. Mladenič pa se je vseeno vprašal, čemu ga je stari mojster iskal in prav v zadnjem trenutku. Navadno ga je obvestil na predvečer... Sicer pa to ni bilo važno 1 »Zbujen sem,« si jc rekel. »Pa vslanimot« In je skočil iz postelje. Mnogo je od včeraj premišljeval. Senatorje ve besede so močno vplivale na njegovo dušo. Trepetala je neodločna, negotova, kakor da bi se pozibavala... »Nadaljujte z delom tako, Janez! Vaša sreča je že skovana!«... Sreča! Bocaro ni nikdar mislil nanjo. Rojen je bil iz preprostih ljudi, — njegov oče je vozil gondolo pri senatorjevem bratu Ambrožu Stampi —, in je prav kmalu osirotel Stari Ludovik ga je vzel v svoje varstvo in ga nato izročil mojstru Andreju Guisettiju, ki ga je posinovii. Janez je bil s svojo usodo prav zadovoljen. Ko so je oziral e svojimi mislimi v razmere, v katerih je preživel svoja otroška in mladeniška leta, je zahvaljeval božjo Previdnost, da ga je obsipala s svojimi dobrotami. Služil je svoj kruh in ga užival v preprostem In v ponižnem življenju. Dasi je hrepenel po izpopol nitvi svoje umetnosti, ni nikdar imel večje želje od te, da bi bil tudi on nokoč gospodar... Samo to, da bi dosegel, pa bi bil srečen! JL »Tisoč dukalov!« je pomislil. »Tisoč dukatov za moj diademl Dobim torej pet tisoč frankov! In to za delo petnajstih dni!« Razumljivo je bilo, da je tudi takšna duša, kakor je bila Janezova, vsa umirjena namreč, narahlo podrhtela. In mladenič je skušal premagati to notranje ganotje. Nikdar ni hlepel po bogastvu, v tej okoliščini pa ga je skušnjava molila, da je začel polagati važnost na denar. Beseda o srtči je klicala še drugo besedo, ki se je ni drznil še izreči katero pa je gledal v svetlih črkah, kakor v radostnem prividu .. Jane« Bocaro je namreč — ljubili Med Janezovimi sodelavci pri »Štorklji« je bil tudi star umetnik Peter Gualterio Bil je mož šestdesetih let, globoko zamišljen in molčeč, kakor človek, ki ga je strla notranja bolest. V svoji umetnosti pa je bil izvrsten mojster in tudi kot tak od zadruge gospodarjev priznan. Janez je resnično občudoval njegova lepa dela: malo jih je bilo, a bila so vsa prvovrstna Razmerje obeh je bilo le neznatno, morda kakšen ozir na delo ali kakšna ustrežljivost Janezova; prav gotovo pa je, da bi se med njima nikdar ne porodila kakšna posebna Vez... Gualterio pa je imel hčerko! Gualterio je imel hčerko, ki se je imenovala Tulija. Ko jo je Janez prvič videl, je bilo pred šestimi meseci. Prišla je nekega večera v »štorkljo« in iskala očeta v važni zadevi. Janez je začutil nekaj kakor sunek v srce: oroJje mu je zlezlo iz rok io čaša, ki jo je oblikoval, je padla na tla in se razbila v tisočero drobcev. Kmalu je poizvedel: bila je steklarjema edina hči, imela dvajset let in živela sama z očetom v veliki hiši na koncu otoka. Bila je pogostokrat žalostna. Zdelo pa se je, da bi ne nasprotovala, če bi kdo vprašal po njeni roki. Mladenič pri petin Ivajsetih letih, ki je to spoznal, je takoj napravil načrt, ki je bil povsem preprost: posredoval naj bi njegov mojster. Zato se je odkrito zaupal Guisetti-ju in mu uzrazil ieljo, da bi se rad spoznal z Gualterijevo hčerko. Sprva ni bila ta reč preveč lahka; stari umetnik je imel pač čuden značaj. Tudi je pri ljudeh veljal kot bogatin in skopuh in- bi gotovo ne dal svoje hčerke preprostemu delavcu, ko so si vendar že plemenitaši lahko poiskali neveste med steklarji. Zato ja bila modrost zelo na mestul... Kaj torej storiti ? Guisetti je dobro premislil. Povabil je Gual-terija in njegovo hčerko tu pa tam na kakšno družinsko slavje z drugimi umetniki vred. Tako se je Janez približal Tuliji in je ves gorel zanjo... Ta plamen se je razširil tudi v Tulijino srce. Krepka in lepa postava in odkritosrčni Janezov značaj eta pripomogla, da se je porojena ljubezen že bolj vko-reminila. Ali je stari Gualterio spoznal, kaj sta mlada dva skrivala pred očmi vseh? Ni mogoče vedeti. Guisetti sam ni smatral za ugodno, da bi mu govoril o tem. Pa je prišel iznenadoma dogodek, ki je zadel s silnim udarcem obe srci. Pred kakimi petnajstimi dnevi je bilo Guisetti je povabil Gual-terija in Tulijo na tnal sestanek in Gualterio — ni prišel! Janez je zdaj ves vznemirjen sodil, da je v enem dnevu vse izgubil .. Videl je, da se je ves njegov načrt zamajal, da so se vse sanje razblinile v nič, da se bo Tulija poročila z drugimi... Polastila ee ga je silna otožnost Tudi mojstrove vzpodbude mu niso dvignile poguma.. Včasih je na večer obhajal okoli njenega doma. Bil je velik vrt in črne cedrove veje so se »klanjale čez zid... Gledal je zid ta sanjal. . sanjal ta v trenutkih na tihem jokal... Vnovič si je ponavljal, da ne bo Tulija nikdar njegova, in vendar v istem času čutil, da mu ostaja še tisoč načinov, da si jo pridobil... En 6am pa bi zadostoval! In tega je zdaj poslala božja Previdnost nenadoma ln od tam, od koder ga sploh ni pričakoval. Da! Sreča sreča' Saj ni bilo drugega zadržka, kakor njegova revščina!? In ta je padel zdaj kar sam od sobe... Za ljudska tiskarno v Ljubljani: Joža KranarR Izdajatelj: inl Joži Sodia urednik: Viktor Cenčls