^UDIJSl f\ ra IZDAJA ZA GORIŠKO II BENEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE if*? VIII. . Stev. 245 (994 1^ Poštnina platana v gotovini ^— ^ 1) Spedizione in abbon. post. 1. er. Prispevajte za Dijaško Matico! TRST, petek 10. oktobra 1952 Cena 20 lir SgOKA ODL1KOVAIV1A FRANCOSKIM OFICIRJEM flSflr. ODDI JE PREKRŠIL PRAVICE gplomalshega zastopnika v FLRI No 'fc8 Hl,ah. ^at'^ana ie CB^° zahtet/al od nekaterih jugoslovanskih škofov, da zač-tar • am,,ani° za Pr‘ključitet/ Trsta k Italiji - Izgon člana bolgarskega poslaništva, le prekršil pravila mednarodnega prava in zlorabil jugoslovansko gostoljubnost 5,i fosniu A<5' 9' r Maršal Tito j« danes popoldne na Brdu Wnerala Clt>J,rel na£elnika francoskega generalnega štaba * Pari? menta Blanca. Jutri se bo general Blanc vrnil ^5» dopisnika) 9-.r Danes ^ *uPščinB OT^f?zldl;|a Ljudske ■itočil v ^ dr' Ivan Ribar jugoslovanska ta!oma n?8 £rancoskima gene-Jjokirn , cu in Jacquetu in *>tsetal Hanc°skim oficirjem, ®et sta k-?110 'n general Jac-Bai-t- odlikovana z re- S«. Polk5^6 ZVeZe prve Simono pa z re- zveze druge tvL odlikovanj 5ug°->5 sin”? ?ftcirjem, ki je bi-j'® tir^?njl--ve®erj* v franco. V tim,!ian^tvu- ie general veliko hrabrost RSh* ?arodov m ju' *inii 3 otlranitev miru, v-ičžasss da Pos1u^‘Lana’ da s po-**»li'-S!te duh ^ofov prisili Cn°s‘ feikE na s,eP" ^Usl,9 °stro nK anu' je nale' s1>».«., ‘TbSS; a Se Vatikan mo. °ro^0 komisi^ žar —e OZM Vn azorožitev Wir0,^Vje9d K°misija t 2v«!lasovi prlanes odobri. ^ 1. (Sovjet- 3. Ul glavni' kVBa ima Vt0*»lo skupščini K^°dVnSaebUpremed drue^ I ‘‘kih* Zn'žanje aEa; prvi c° Petfh predvideva TO sr^vss^ .il^jene l kateg, lorije v ^ k> v7striš,n? oboro-•(iflu*81'.0*' tun; količino tudi ,,'5n količino W *n'h obornS ravo «e- *^Ced. kat6r^n,h «>1 m rim takti je tudi eriološko •5I'Q K m bi» i M‘nistrski .Mij: eiedR lanja ie fanes iz. tS hftant- ttačela Sa po*a’ Ai to«es» ^''kih ?„ Povrnitve NVAhV ‘S 1 »»»rtugal. l W 1« g«11 pip?, odklanja želf *b.‘scit. Po-dd°daT rešiti ti( če misli, da bo lahko nadaljeval svojo staro politiko sejanja mržnje in vnašanja razdora med jugoslovanske naro. de, ki mu je tako dobro uspevala v bivši Jugoslaviji in med okupacijo. Msgr. Qddi, poudarjajo novinarski krogi v Beogradu. je izkoristil svoj položaj za vmešavanje v notranje zadeve Jugoslavije. S tem je dokazal, da mu ni do dobrih odnosov med Vatikanom in Jugoslavijo. Takoj po svojem prihodu v Jugoslavijo je začel z akcijo proti uporabi glagoli, ce v Istri. Med iredentistično gonjo v Italiji pa je po direktivah Vatikana zahteval od ne-katerih_ jugoslovanskih škofov, naj začnejo kampanjo za priključitev Trsta k Italiji. Po njegovem priporočilu je Vatikan postavil na škofovske po. ložaie ustaše in druge sodelavce okupatorja. Zadnje dejanje msgr Oddija ko je prepovedal delovanje cirilmetodijskih društev, pa predstavlja poizkus. da se katoliškim duhovnikom prepove izpolnjevanje njihovih državljanskih pravic. S tem je msgr. Oddi prekoračil pravice diplomatskega zastop. nika. z vmešavanjem v vsakodnevno delo škofov in cerkvenih ustanov na želi spremenit: katoliško cerkev v vatikanska agenturo. Zagrebški ((Vjesni1 . poudarja, da so dejanja msyr. Oddija usmerjena proti državi, v kateri uživa gostoljubnost, in da imajo naši narodi pravi, co. da to njegovo delovanje o-nemogočijo. Jugoslovansko zunanje ministrstvo je danes izročilo bolgarskemu poslaništvu noto, v kateri zahteva, da tretii tajnik poslaništva Ivan Krstev Ivanov v 48 urah zapusti Jugoslavijo. V noti je rečeno, da so jugoslovanski organi letošnjega septembra pozno po- noči zalotili Ivanova v parku v Topčideru v spremstvu neznane osebe, ki se je legitimirala z izkaznico Mauma Hri-stova, tajnika bolgarskega vojaškega atašeja v Beogradu. Pozneje 50 ugotovili, da Maum Hristov med 16. avgustom in 8. oktobrom sploh ni bil v Jugoslaviji, kar dokazuje, da je gospod Ivanov z lažno legitimacijo onemogočil identificiranje osebe, ki je bila v njegovem spremstvu, g tem postopkom je tajnik poslaništva Ivanov prekršil osnovna pravila mednarodnega prava in zlorabil jugoslovansko gostoljubnost. Jugoslovanska vlada odločno protestira proti sovražnemu delovanju osebja bolgarskega poslaništva in poudarja, da pada odgovornost za to dejanje na bolgarsko vlado. Ob veliki železniški nesreči, do katere je prišlo včeraj v bližini Londona, je centralni odbor zveze sindikatov železničarjev Jugoslavije poslal nacionalni zvezi angleških železničarjev naslednjo brzojavko: «Vest o hudi železniški nesreči na postaji Harow v bližini Londona je globoko zadela vse železničarje Jugoslavije. Jugoslovanski železničarji sočustvujejo z vami ter izražajo vam in družinam prizadetih potnikov globoko sožalje. Hkrati izražajo občudovanje nad vašimi napori pri reševanju prizadetih potnikov.* Sožalno brzojavko je poslal tudi predsedniku londonske občine predsednik beograjske občine. Jugoslovanska vojaška delegacija, ki jo vodi generalni podpolkovnik Savo Drljevič, bo jutri zjutraj odpotovala na prijateljski obisk oboroženih sil Sirije in Libanona. Pred svojim odhodom iz Beograda je vodja delegacije prikazal sodelavcu radia Beograda namene njihovega obiska. «Naša vojaška delegacija gre v Sirijo v prvi vrsti zato, da vrne obisk sirijske vojaške delegacije, ki je bila v Jugoslaviji v začetku maja», je dejal generalni podpolkovnik Drljevič, «Prepričan sem, da s takimi medsebojnimi obiski utrjujemo naše prijateljstvo in ustvarjamo primerne pogoje za še tesnej.še politične, kulturne in gospodarske odnose® Na koncu je dejal, da pomeni obisk delegacije na Srednjem vzhodu skromni prispevev k zmagi načel OZN. V Beograd je danes prispel poslanik FLRJ v Washingtonu Vladimir Popovič. B. B. General Blanc, načelnik glavnega stana francoskih kopnih sil, ki je 6. t. m. prišel Beograd, je položil venec na grob neznanega junaka na Avali. ■ EPRILIKE PIMATEVE VLADE vzvezizameriSko pomočjo ........... iiiiBnaajuwi£iiwaK2MBBnravananBHaRBnBSH Pinay zavrnil ameriško spomenico, ki je baje vsebovala nekatere pogoje za uporabljanje ameriških kreditov trancoski tisk trdi, da se je spomenica nanašala tudi na lunizijo in Maroko - Narodna skupščina sprejela predlog za odložitev razpravljanja o zunanji politiki ško pomoč Franciji. Spomenica je bila priložena pismu, ki ga je v ponedeljek izročil’ a-meriški poslanik Dunn v Pa-] rizu ministrskemu predsedniku Pinayu in v katerem je v zvezi s prejšnjimi zahtevami francoske vlade navedena količina ameriške pomoči, ki bo Franciji na razpolago v prihodnjem letu. Kakor se je izvedelo v obveščenih krogih, bi ta pomoč znašala 550 milijonov dolarjev, kar je mnogo manj, kakor, je francoska vlada zahtevala za izpolnitev oborožitvenega program v okviru atlantske zveze. Kakor trdijo obveščeni krogi kritizira ameriška spomenica nekatere plati francoske gospodarske, finančne in vojaške politike, zaradi česar je Pinay puzval inna, naj to spomenico umakne ter je izjavil, da je ameriška vlada s temi opazkami prekoračila meje svoje pristojnosti. «Le Mon-de» piše, da je nota vsebova-la razne nasvete glede upora-; be ameriških kreditovt in pra- i vi, da bi ti nasveti, ce bi se j jih držali, lahko kompromiti- | rali gospodarsko finančno in vojaško upravo Francije zara-' di posebne procedure ki bi bi- i la potrebna za položitev fon- Po mnenju ameriških krogov bi z razpravljanjem pred glavno skupščino OZN | ^Umenkf™naspariav,tudf na nudili Kitajcem in severnim Korejcem še večjo možnost za izkoriščanje! Tunizijo in Maroko, in da je 1 , . 1 um." l •» 1 1 Pinay nanjo odgovoril da v njihove propagandne namene - Komentarji britanskega tiska ~ PARIZ, 9. — Narodna skupščina je danes s 500 glasovi proti 117 sklenila, da ne bo takoj začela razpravljati o zunanji politiki, ko je odobrila nov dnevni red, ki so ga predlagali predsedniki parlamentarnih skupin. Parlamentarno delo se bo jutri odložilo do 21. oktobra, tako da bodo kongresi posameznih strank lahko opravili svoje delo. S tem je prevladala Pinayeva teza, in zdi se, da bo do razprave o zunanji politiki prišlo šele po ameriških volitvah. Mnogo pa se danes govori in piše v Parizu o stališču, ki ga je zavzel Pinay v zveži z amerišiko spomenico, ki se nanaša na ameriško pomoč Franciji. Obveščeni krogi izjavljajo, da je francoska vlada odklonila sprejem spomenice, ki navaja pogoje za bodočo ameri- Vlada ZDA nasprotuje da bi o Koreji razpravljali pred OZN škim finansiranjem proizvodnega sektorja, ki ne more izhajati samo s francoskimi viri. Ne da bi omenil zneske v Dunnovem. pismu, je glasnik državnega departmana sporočil, da bodo ZDA odprle Franciji kredit, ki je večji od onega v lanskem proračunskem letu ki je znašal 500 milijonov dolarjev. Pripominja se. da je pogajanj S Peljati %>i’n ne >8l3ko *"«> te:"* ev Indiji. se s samo NEW YORK, 9. — V ameriških pooblaščenih krogih tolmačijo včerajšnjo Achesonovo izjavo («Se vedno mislimo, da je mogoče najti človečansko rešitev o vojnih ujetnikih, in smo mnenja, da se to lahko napravi v Pan Mun Jomu») v smislu, da je ameriška vlada nasprotna, da bi o pogajanjih za premirje na Koreji razprav, ljali pred glavno skupščino OZN. Neka osebnost ameriške diplomacije je izjavila predstavniku agencije «France Presse»: «Moja vlada se ne želi v nobe. nem primeru predstaviti glavni skupščini OZN z neke vrste priznanjem neuspeha pri pogajanjih za premirje in se noče iznebiti tega bremena, s tem da bi ga zvalila na glavno skupščino«. Po zbranih informacijah bo ameriška delegacija v glavni skupščini baje vztrajala na tem. da ZDA, ifi so od OZN pooblaščene da vodijo pogajanja za premirje na Koreji, ne vidijo nobenega vzroka in tudi ne koristi za spremembo sedanje, ga stanja. ZDA so večkrat obsodile, da Kitajci in severni Korejci izkoriščajo pogajanja v Pan Mun Jomu za svojo pro. pagando in sedaj bi se jim nudila še večja prilika, če bi o tej zadevi razpravljali pred glavno skupščino in bi bili o-boji verjetno povabljeni. S tem v zvezi se poudarja v ameriških krogih, da nista ne Kitaj, ska ne Severna Koreja članici OZN in če je edina ovira za sklenitev premirja nesporazum glede vojnih ujetnikov, je nepopustljivost Kitajcev in severnih Korejcev v tej zadevi zadostni dokaz, da bi bilo brez haska prenesti pogajanja iz Pan Mun Joma v glavno skupščino OZN. Prav tako se dodaja, da bi Kitajci in severni Korejci, če bi se odločili spre. meniti svoje stališče, lahko obnovili pogajanja tam, kjer so bila prekinjena. Angleški tisk danes obširno komentira prekinitev pogajanj v Pan Mun Jomu. Londonski «Times» piše med drugim: «Novice o prekinitvi pogajanj so nam pregnale še zadnje šibko upanje na skorajšnji konec korejske vojne. 2e zaključki kitajsko-sovjet-ske konference v Moskvi, ki so jih objavili pred tremi tedni, so bili svarilen znak Jasno je bilo, da Kitajska ne bo privolila v to, da si Sovjeti obdržijo oporišče v Port Arthur, ju, če bi nameravala končati vojno na Koreji, ali če bi ji ne bili obljubili novega orožja za nadaljevanje vojne Se vedno se zdi Sovjetom koristno, da močno vežejo a- meriške in druge čete na Koreji, in ni verjetno, da bi bodisi Kitajci bodisi Sovjeti hoteli skleniti premirje, preden ne bo imel Višinski priložnosti, da bi na glavni skupščini Združenih narodov do konca izpeljal propagando proti a-meriškim branilcem Koreje, ki jih žigosa kot napadalce. Storil bo vse, kar bo mogel, da bi zasejal razdor med zaveznike in bo pri tem predvsem napadal Američane. Po možnosti bo sam prišel na dan s kakim vabljivim mirovnim načrtom. Toda glede nerešenega vprašanja, ki je še edino napoti premirju, vprašanja, če naj vrnemo ujetnike tja, kjer bi jih po njihovem prepričanju čakala smrt ali najhujše suženjstvo — so vsi zahodni zavezniki na istem stališču. List «Evening News» pa piše, da se zdaj vedno bolj zdi, da nasprotniki ne želijo premirja in da je mnogo bolj v skladu z njihovimi načrti, če vežejo zavezniške čete in material na korejskem polotoku, namesto da bi se lahko te sprostile in nastopile proti morebitnemu napadu kje drugje. «Toda kak žalosten odgovor je to na proteste in mirovne izjave, ki so jih te dni dajali v Moskvi?«, dodaja list. Medtem se na korejskem bojišču nadaljujejo boji, ki so se te dni vneli okoli nekaterih strateško važnih vrhov. Tako so nocoj južnokorejske čete znova zasedle neki vrh, ki je v zadnjih 72 urah nič manj kot petnajstkrat menjal gospodarja. Francija «ne bo dovolila nadaljnjega ameriškega vmešavanj a» V Washlngtonu je glasnik državnega departmana danes sporočil, da je ameriški poslanik Dunn izročil Pinayu pismo, ki vsebuje zadnje stališče ameriške vlade glede pomoči, ki jo ZDA lahko daje Franciji. Omenjeni glasnik je dejal, da pismo ne omenja tuniškega vprašanja in da predstavlja odgovor na pismo, ki ga je Pi-nay poslal Dunnu in v katerem zahteva informacije o količini gospodarske pomoči Franciji v okviru ameriških kreditov za proračunsko leto 1952-53. Izjavil je dalje, da je francoska vlada zahtevala od ZDA kredit 650 milijonov dolarjev za sledeče namene: 1. pomagati Franciji, da izboljša svojo plačilno bilanco v dolarjih; 2. podpreti francoske vojaške napore z ameri- Fearson kandidat za predsednika skupščine OZN NEW YORK, 9. — Kakoj izjavljajo v obveščenih krogih, bo kanadski zunanji minister Lester Pear:on verjetno izvoljen za prfedsednika -glavne skupščine OZN, ki bo začela svoje seje 14. oktobra. Domnevajo, da Psarsonovi kandidaturi ne bo nihče nasprotoval, ker se običajno predsednik skupščine ne izbere med predstavniki petih velesil. Kakor je znano, je leta 1946 Sovjetska zveza preprečila izvolitev Peansona za glavnega tajnika OZN. Pearson ima sedaj 55 let in je kanadski zunanji minister od leta 1948. Razgovor Sshuman - Hofimann PARIZ, 9. — Saarski ministrski predsednik Hoffmann je danes prišel v Pariz in se je razgovarjal s Schumanom. Po informacijah sta predvsem govorila o sklepu saar- | skega parlamenta, da se za nekaj časa že ne določi dan 1 volitev v Posarju, in o zad- j nji izmenjavi pisem med j Schumanom in Adenauerjem. Schuman je Hoffmannu poročal o odgovoru, ki ga je dal na Adenauerjeve predloge. Po razgovoru s Hoffmannom se je Schuman sestal s francoskim poslanikom v Posarju Grand-valom. ----------- PORTLAND, (Oregon), 9. — Stirimotorno vojaško letalo, ki je imelo 11 oseb posadke, je strmoglavilo kakih 30 km od Portlanda Vsi člani posadke so zgubili življenje. ta kredit neodvisen od pomoči Indokini, od prave vojaške pomoči Franciji in od naročil «Off shores. V Washingtonu domnevajo, da ameriška vlada ne bo podprla francoskega stališča v zvezi s tuniškim in maroškim vprašanjem. Do sedaj je ameriška vlada s podpiranjem francoskega stališča onemogočila načrte arabskih in azijskih držav za izredno sklicanje glavne skupščine OZN. ki naj bi razpravljala o tej zadevi. Izjavlja se, da bi pristanek na francosko tezo, češ da spada to vprašanje ' v izključno pristojnost Francije, nasprotoval stališču ZDA, da je treba pred Združenimi narodi svobodno razpravljati o raznovrstnih medhar6dnHi sporih, čeprav ni ena od prizadetih strank uradno priznana država in članica te organizacije. V teh krogih trdijo, da bi Francija pred glasno skupščino prodrla in prav zaradi tega bi morala pristati da se o tej zadevi razpravlja. V Londonu je predstavnik zunanjega ministrstva zanikal, da je zunanje ministrstvo uradno napovedalo stališče, ki ga bo Velika Britanija zavzela pred glavno skupščino v o-menjenih dveh vprašanjih. Do- EDENOV GOVOR na kongresu konservativcev Angleški zun. minister polemizira z Malenbovom in izraža mnenje, da se je položaj v svetu izboljšal LONDON, 9. — Danes se je v Scarboroughu začel letni kongres angleške konservativne stranke. Glavni govorniki na današnjih sejah so bili o-brambni minister Alexander, zunanji minister Eden in finančni minister Butler. Churchill se kot vodja stranke po tradiciji ne udeležuje sej_ seveda pa je o njih obveščen. Verjetno bo Churchill nastopil z govorom ob zaključku diskusije v soboto. Osrednja točka današnjega dne je bil govor zunanjega ministra Edena, ki pa se je dotaknil tudi nekaterih vprašanj notranje politike in sploh nastopil kot Churchillov naslednik v vodstvu stranke. Eden je med drugim dejal, da ima današnja zunanja politika dve glavni nalogi, in sicer, da ohrani svetovni mir in brani svobodo. Danes je ves svet na eni bojni črti, je nadaljeval britanski zunanji minister in poudaril, da se je treba postaviti nevarnosti po r6bu kjer koli preži, in jo premagati. «Menda se ne motim, če trdim, da se je v zadnjem letu splošni svetovni položaj nekoliko izboljšal. To se lahko vidi po izjavah nekaterih sovjetskih govornikov. Naraščajoča moč in enotnost Zahoda sta zmanjšala bojazen in nevarnost zaradi morebitnega neposrednega vdora v zahodno Evropo. V sovjetski propagandi lahko opažamo da je premaknila svoj poudarek«, je pojasnil Eden in nadaljeval: «Zdi se. da se sedaj spet vračajo na svoje staro prepričanje, češ da se bo kapitalistični svet sam uničil, če bo živel na svoj način in po svojih lastnih načelih. To pomeni, da nekateri od njih dvomijo, da premoč orožja lahko zruši ali preplaši Zahod. Namesto tega računajo sedaj z gospodarskimi težavami, z notranjimi spori v zahodnih državah in nasprotji med njimi. Ti znaki in spremembe same po sebi potrjujejo da smo napredovali. Naše kopne in letalske oborožene sile so močne. Kar zadeva evropske o-brambne skupnosti in našega sodelovanja z njo, dobro napredujemo. Upam, da bomo v doglednem času razpolagali s potrebnimi sredstvi da preprečimo kateri koli napad na Zahod. Tudi eksplozija naše atomske bombe je dejstvo, ki odvrača morebitne napadalce od vojnih namenov. Dobro je, da razpolagamo s to silo. Nihče ne misli na to, da bi jo mi zlorabili. Sovjeti sedaj začenjajo dvomiti, da nas lahko uničijo z neposrednim napadom. Medtem ko bomo nadaljevali pri izgradnji naše obrambne moči, moramo tudi skrbeti za to, da povezujemo svobodne na- dal je pa. da bo britanska vla- rode v pravem in resničnem da podprla Francijo. | zavezništvu, da tudi v bodoče napredujemo v socialnem pogledu in da rešimo naše gospodarske probleme. Ravno tako je zelo važno, da ohranimo našo zmožnost plačanja in našo varnost«, je dejal Eden. O evropski skupnosti je E-den izjavil: «Mi na maramo načina, ki ga predpisuje Ma-lenkov za sovjetske podložnike. ki si ne morejo pomagati. V preteklosti smo se udeleževali reševanja mnogih evropskih problemov. Danes so naši ameriški prijatelj na tem, da pomagajo ščititi svetovni mir. Ne smemo pričakovati, da igramo vlogo enakovrednega partnerja, dokler ne bomo lahko stali na lastnih nogah. Da bo naše mnenje nekaj tehtalo na svetovni tehtnici, moramo biti gospodarsko neodvisni«, je pripomnil Eden. O Nemčiji se je britanski zunanji minister izrazil takole: «Da ne bomo delali sličnih napak kot v preteklosti, moramo vsekakor Nemčijo pripraviti do tega, da živi in ravna kot demokratična država. Kot angleški zunanji minister bi bil zadovoljen, če bi videl, da se Francija in Nemčija v resničnem vzajemnem zaupanju tesno povezujeta in med seboj t r z nami prijateljsko sodelujeta.« O pobudah, naj bj stopili v neposredni stik s Sovjetsko zvezo zaradi sporazuma o nemškem vprašanju, je Eden izjavil, da je predvsem potrebno, da se na svobodnih volitvah izvoli nemška vlada, ki se bo teh sestankov lahko udeležila. Sovjeti namreč želijo, da se pogajajo ali sploh brez udeležbe Nemcev ali z udeležbo nemških zastopnikov, ki b; jih izbrali pretežno oni sami, ker bi dali vzhodni coni, ki je pod njihovim nadzorstvom, enakovreden Blas z ostalimi tremi conami Zahodne Nemčije, kj so v veliki meri samostojne. Nismo odklanjali in ne izključujemo sestankov s Sovjeti, toda glavni pogoj za to je, da se predhodno sporazumemo o dnevnem redu in da zasledujemo pozitivni cilj. kajti sicer bi vzbujali samo lažno upanje in razočarali svet še boli kot je že itak bil poprej, če bi se taka konferenca ponesrečila«, je zaključil Eden. Finančni minister Butler je govoril o gospodarski politiki, ki je najbolj sporno vprašanje v notranjosti konservativne stranke. Na koncu sta bili sprejeti obe resoluciji, ki izražata dve različni mnenji o vladni gospodarski politiki; prva daje vladi priznanje, druga pa zahteva drastično varčevanje v državni upravi. Butler je izjavil, da sprememb, ki bi jih tako varčevanje zahtevalo, ne more sprejeti. Skozi sito in rešeto Zakaj pa ravno Trst? Raj pa Malta? InTicino? Vsevedni aCorriere della Serai>. za katerega je znano, da iz njegove redakcije vodijo mnoge niti v rimsko palačo Chigi, porota nad podpisom svojega londonskega dopisnika o položaju okrog Trsta, ki je nastal po Edenovem obisku v Beogradu in pravi, da je Eden kontno vendarle sprejel italijanskega ambasadorja Brosija Sicer se ne ve, o tem sta se pogovarjala, toda zdi se očitno, da obe anglosaksonski driavi iščeta izhod iz težkega položaja, v katere-ga sta zašli deloma po sili okoliščin, deloma zaradi svojega in vseh ostalih nerodnega ravnanja. Bajd je Eden povedal Brosiu, o tem se je p ogovarjal z maršalom Titom, pri iemer da sta govorila naj-ve£ o Trstu, kajti De Gasperi mora biti o tem zelo dobro informiran, ker bo moral v kratkem v rimskem parlamentu govoriti pri razpravi o zunanji politiki. Toda najbolj zanimivo je tisto, kar dopisnik milanskega lista pove o verjetnem novem sporazumu med Anglijo in Ameriko glede «nove skupne diplomatske akcije za poskus rešitve tržaškega vprašanja*, o iemer je Eden seveda obvestil tudi rimskega ambasadorja Nato «dopisnik iz hon-dona« nadaljuje: «Nobenega dvoma ni, da ne obstaja nobena praktična možnost več za pogajanja s Titom na podlagi neprekinjene etnične linije (vendar so vsaj to spoznali — op. ur.), ki naj bi dala nam del cone B. Koraki na Brionih in pomirljivi poskus Edena sta zadela na jugoslovansko nacionalistično nepopustljivost. Izključena je možnost naših pogajanj z Beogradom in zato ostanejo dve poti. Prva; obdržati status quo; druga: iskati rešitev izven Jugoslavije med zavezniki in nami«. Ker dobro vemo, da je Italija ki noče sporazuma z Jugoslavijo, ie manj pa seveda pogajanj, je ta razlaga precej realistična. Zato je ie bolj zanimivo kako je milanski dnevnik spriio vsega tega obrazložil italijansko staliiie. Zdi se, da je prav to, kar sledi prišlo po eni izmed tistih niti iz palače Chigi. «Z italijanskega stališča — nadaljuje (Corriere della Serai, je jasno, da sporazum z dvema zaveznikoma, ki bi pustil zunaj cono B, ne more biti dokončen, ne more prejudicirati naših pravic na vse Svobodno tržaiko o-zemlje. Po druil strani pa se nam zdi izključeno, da bi naša vlada pristala na razdelitev STO po liniji, ki deli obe coni. Možno pa je, da pride z naše strani do proučevanja neke druge reiltve začasnega značaja, ki naj bi okrepila In razširila nas položaj v Trstu, ne da bi se pri tem Italija odpovedala svojim pravim na cono Bi. Vprašamo se, kako naj bi ta »(okrepitev in razširitev* ita- lijanskega pololaja v Trstu izgledala? Z letošnjim majskim sporazumom v Londonu je Rim dobil nič manj kot 21 junkcionarjev.odkaterih imajo mnogi področje in kompetence, ki pripadajo ministrom. Tako stoji zapisano v zadnjem Wintertonovem uka. zu z dne 13. sept. t. I. o preureditvi ZVU. Kaj bi torej še hoteli? Morda pa mislijo zahtevali, naj bi prišel v Trst namesto Wintertona maršal Graziani, za katerega bi na primer lahko rekli, da se je nalezel guvernerske prakse svojčas v Abesiniji? Koliko je na vsem tem «ita_ lijanskem stališču», ki je brez dvoma navdihnjeno iz palače Chigi, zrna in plevela, pa se bo izkazalo pri De Gasperije-vem govoru o zunanji politiki pred rimskim parlamentom. Takrat bo zelo verjetno že začel vzdihovati, da mu morata «oba zaveznika« zopet nekaj dati, ker da bo sicer na pomladanskih volitvah izgubil. To nekaj bo zopet Trst in ie omenjena ((okrepitev in razširitev italijanskega polo. žaja« v njem. No, mi bi mu s svoje strani svetovali, naj za razliko za prihodnje volitve zahteva na primer Malto ali pa švicarski Ticino. Oba kraja sta namreč v resnici italianissima, medtem ko je za Trst sam De Gasperi pred šestimi leti dejal, da imamo Slovenci pravico, maščevati se za požig Narodnega doma Sicer pa smo idejo o dobi vanju cone A in neodrekanju pravic na cono B, čitali že v « Relazioni internazionali » pred dvema tednoma. Pravijo. da tudi ta milanski tednik piše po sugestijah rimskega zunanjega ministrstva. Še o „svobodi“ rimskega tiska Včeraj smo povedali (v besedi in sliki), kakšna je «svobodaDe Gaiperijevega tiska, ko gre za poročanje o vsem, kar je v zvezi z Jugoslavijo. No, poleg ilustriranega tednika «Incom» je objavil dve fotografiji o malem Ivanu Pirečniku tudi italijanski ilustrirani tednik «Oggi», ki ga vodi neki Edilio Rusco-ni iz Milana - Italy (tako se namreč imenuje država, kjer je to mesto, kot je natiskano na drugi strani tednika). Tudi ta list si ne more kaj da ne bi potvarjal resnice in je pod fotografijo zapisal naslednjo informacijo: ((Frankfurt. — Ivan Pirečnik, star 11-let. izjavlja pred ameriškim sodiščem da se noče vrniti v Jugoslavijo, svojo rojstno deželo, k svoji pravi materi Pavli Pirečnik in da nikakor ne želi spremeniti svojega dosedanjega življenja s starši, ki so ga posinovili v Frankfurtu«. Pod fotografijo Pavle Pirečnik pa je zapisano: «Pavla Pirečnik je bila s svojim možem deportirana v Nemčijo 1. 1942...... Zakaj le nočejo povedati, da so Ivanovega očeta ubili SS-ovci. Demokristjani iščejo način za utrditev samovlade Govor političnega tajnika Goneile na zasedanju demokristjanske posansKe skupine * Kako naj se deli «nagrada večmi» - Šibke točke argumentacije o «obrambi demokracijo* (Od našega dopisnika) RIM, 9. — Volilni zakon za parlamentarne volitve, ki bi morale biti v Italiji prihodnjo pomlad, je vedno bolj v središču političnega življenja. Signal za to je dal socialdemokratski kongres v Genovi, katerega zaključke so, kot vso kaže, pričakovali ostali, da bi se orientirali po njih. Včeraj se je začelo zasedanje glavnega odbora liberalne stranke, na katerem je taj. nik stranke Villabruna očitno že priredil svoje poročilo po vesteh iz Genove. Danes je o volilnem zakonu govoril politični tajnik krščanske demokracije Gonella na sestanku demokristjanske poslanske skupine. Liberalci, katerih zasedanje se sicer nadaljuje, so v glavnem usvojili štiri osnovne zahteve soeialdemokratsk ga kongresa (ki jih je bil prisiljen sprejeti tudi Saragat) za sporazum z demokristjani o volilnem zakonu. Med njimi je najvažnejša ta, da volilni zakon nikakor ne sme biti tak, da bi demokristjanom vnaprej dodelil absolutno večino v parlamentu. Tu gre predvsem za velikost ((nagrade večini«, ki jo naj dobi stranka, oziroma povezana skupina strank, ki osvoji absolutno večino glasov (načelo, naj začne ((nagrade večini« veljati šele pri absolutni večini, je poudarjal danes tudi Gonella). O tem je bilo že mnogo ugibanj in malo jasnih besed; govorili so celo o tričetrtinski večini, ki da jo želijo demokristjani. Gonella danes tako daleč ni šel — med drugim je očitno, da bi demokristjani pri tričetrtinski večini dobili več kot polovico poslancev —, temveč je govoril o dvetrtjinski večini. To je prvič, da so demokristjani prišli s kolikor toliko jasno besedo na dan, čeprav Gonella tudi danes ni omenil te številke v popolnoma obvezni obliki. Po mnenju izvedenih volilnih aritm?tikov bi pri dve-tretjinski večini visela demo-kristjanska absolutna večina na tehtnici, vendar je bolj kot od samih volilnih rezultatov odvisna od načina, kako se «nagrada večini« dodeljuje po. sameznim strankam iz zmagovita koalicije. Ce bi se mandati delili po načinu, ki velja sa upravne volitve, bi demokristjani, za katere računajo, da bodo nanje odpadie nekako tri četrtine glasov vse povezane skupine, viseli nekje med 48 in 50 odstotki vseh poslancev v parlamentu in s tem ohranili sedanje pozicije. Iz Gonellovih besed pa je mogoče razbrati, da želi krščanska demokracija večjo gotovost. Po njegovem prikazu naj bi se namreč najprej po sedanjem sistemu razdelili mandati po posameznih volilnih okrožjih, dodelitev ((nagrade večini« pa bi se izvršila na osnovi vsedržavnega računa, in sicer ne z razdeljevanjem ostankov, temveč ((sorazmerno s prispevkom posameznih strank k skupni večini«. Na videz med tem in zgornjim sistemom ni velike razlike. Opazimo jo šele, če pomislimo, da čistega proporcionalnega razdeljevanja glasov v Italiji tudi sedaj ni, temveč velja sistem kvocientov (ki bi ostal v veljav; v posameznih volilnih okrožjih), ki že tako daje določene prednosti močnejšim strankam (leta 1948 so demokristjani z 48 odstotki glasov dobili več kot polovico poslancev). Demokristjani računajo, da bodo na ta način dobili tistih nekaj odstotkov. s katerimi bi lahko z gotovostjo presegli 50 odstotkov. Manjše stranke bodo poskušale zmanjšati «nagrado večini« do take mere, da se demokristjanske absolutne večine ni treba več bati. Danes so na primer na liberalnem Zborovanju precej govorili o tripe tinski večini (60 odst.). Koliko se jim bo to posrečilo, je drugo vprašanje: izkušnje kažejo, da so doslej odpovedale pri obrambi proporcionalnega sistema, ki bj branil tudi njihove interese nju popuščanja demokristjan-skim željam glede opustitve tistega kolikor toliko proporcionalnega sistema razdeljevanja glasov, ki je bil doslej- v veljavi, Kakor hitro se namreč na splošno pristaja na načelo, da začne «nagrada večini« veljati šele, če ena izmed povezanih skupin doseže absolutno večino glasov, postane nesmiseln izgovor, da je treba preprečiti kominformistom ali fašistom. da bi se — posamezno ali v koaliciji — polastili vlade. Ce ((demokratični blok« ne doseže absolutne večine, obvelja proporcionala in kominfor-misti lahko skupno z desnico razpolagajo z absolutno večino. Demokristjani vedo, da se bodo v tem trenutku lahko povezali z desnico (k temu sili že zdaj- Katoliška akcija) in da bodo tudi vse ali skoraj vse ostale ((demokratične stranke« iz strahu pred kominformisti opustile svoje dosedanje pomisleke, Ce pa dobi »demokratični blok« absolutno večino, ima položaj že tako v rokah, ((nagrada večini« pa lahko služi samo kot lestev, po kateri bi se demokristjani povzpeli do zaželene samovlade. V zbornici je danes med razpravo o proračunu pravosodnega ministrstva prišlo do enega tistih glasnih incidentov, ki so za italijanski parlament že značilni; pretepa pa to pot ni bilo. Incident je nastal, ker je neki monarhistični poslanec obtoževal izvršno oblast vmešavanja v sodstvo. Minister Zolli je na ves glas (Zolli ima zelo močan glas) protestiral, obtožbam se je pridružil tudi poslanec Viola (bivši demokristjan, k[ je pred časom obtoži! nekatere demokristjanske ministre nečednih poslov, pa ga je sicer tako počasna italijanska justica kaj hitro prisilila k molku), potem pa ni bilo razumeti ničesar več. V Atene je danes prišla italijanska vojaška delegacija, ki jo vodi general Testi. Zanimivo je italijansko zanimanje za Grčijo, odkar je ta začela res- Stališče vodstva manjših no izboljševati svoje odnose z strank kaže namreč precejšnjo Jugoslavijo, pomanjkljivost prav v vpraša-* A. P, PRIMORSKI DNEVNIK - - . — 2 — 10. oktobra 1931 Danes, petek 10- oktobra Kazimir, s,tr?mll,tnn, 0b Sonce vzide ob 6.14 *?f0,,Luna 17 29 Dolžina dneva 11.15. vzide ob 22.15 in zatone ob 13.4« Jutri, soboto 11. oktobra Samo, Negoslava GORICA, a. — krščanska demokracija je imela v nedeljo volilni shod, katerega so se udeležili strankini predstavniki iz cele pokrajine. Glavno poročilo je imel pokrajinski tajnik stranke ing. Graziato, ki je med drugim dejal, da bo morala krščanska demokracija med prvimi nalogami odločno stati rta stali-šiu borbe za italijanstvo in ohranitev demokracije ob vzhodnih italijanskih mejah. Ako nekoliko pogledamo navedena pojma iz Graziatovega govora, bomo videli, da sta italijanstvo m demokracija dva povsem nasprotujoča si pojma, ki drug drugega izključujeta. , Boriti se za italijanstvo pomeni boriti se za krepitev šovinističnih strank, boriti se proti Slovencem, proti njihovim političnim organizacijam, proti slovenskemu šolstvu, braniti slovenskim občinskim in pokrajinskim svetovalcem, da bi se na sejah izražali v svojem jeziku itd. Boriti se za demokracijo pa bi pomenilo biti za bratstvo med obema narodoma, priznavati dvojezičnost in še celo vrsto pravic naši narodni manjšini. Zato je v sedanjih pogojih borbe krščanske demokracije beseda demokracija čisto navadna fraza brez sleherne vsebine, Demokracija kot družabna ureditev je v Italiji popolnoma nemogoča, dokler bodo sedeli na oblasti taki ljudje, kot so De Gasperi in njegovi opričn iki. Demokracija je nekaj svetlega, za katero so umirali milijoni in milijoni. V Italiji pa se kaj takega ni dogajalo, ali vsaj ne v toliki meri kot drugod. Zato demokracija v Italiji nima osnove. Vse to po zaslugi sedanje kler o fašistične oblasti. Prefektov odlok o prekuhavanju tropin GORICA, 9. — Prefekt soriške pokrajine je v zvezi 3 prekuhavanjem tropin in pripravo lahkih vin izdal dne 1. oktobra odlok štev. 20689, ki določa: 1. Hranjenje tropin je dovoljeno samo do 31. decembra 1952, razen če niso namenjene prekuhavanju, za krmo ali v zasebne namene. 2. Za tropine s0'mišljene poleg trdega dela jagod tudi grozdni peclji; če so seveda ločeni od jagod. 3. Rok za hranjenje tropin bodo podaljšali samo za tiste pridelovalce, ki izdelujejo vino tudi iz posušenega grozdja. Tem bodo rok podaljšali samo na podlagi potrdila, ki ga tovrstnim pridelovalcem vina iz-1 stavi Trgovska zbornica. 4. Po zgoraj navedenem roku ; bodo tropine lahko hranili samo a) v prostorih destilerij j pod kontrolo finančnih straž: b) če so pomešane z drugo j krmo; c) močno skisane ali na kak drug način pokvarjene; d/ posušene; e) pomešane z rastlinskimi ali živalskimi odpadki, da jih je potem uporabiti kot gnojilo. V vseh ostaiib primerih morajo pridelovalci vina , tropine denaturirati z najmanj 1 kg živinske soli na vsak stot tropin. 5. Kar se tiče lahkih vin, je kot po Členu 12. zakonskega odloka 2. septembra 1952, str« go prepovedano prodajati ali hraniti za prodajo lahko vino, ki ga pripravljajo z zalivanje > in vrenjem tropin z navadno | vodo. Na prodaj so lahko samo tista lahka vina, ki so vskladi-ščena v vinski zalogah na debelo in drobno. Na prodaj so nadalje lahko tudi laka vina, ki so namenjena: a) destilaciji; b) ki jih hranijo v prostorih destilerije pod kontrolo finančnih straž; c) ki so pomešana z vsaj 15 odst. vinskega kisa in so zatorej namenjena kisu. 6 Vsi tisti, ki hočejo izdelati lahka vina v namsne kot pod črkami a), b) in c) prejšnjega odstavka, morajo napraviti prijavo na prostem papirju in jo vložiti na Eksperimentalni kemijsko kmečki institut v Gorici,. Ul. Duca d’Aosta 55. V prijavi morajo navesti:' a) količino tropin, ki jih nameravajo uporabiti za izdelavo lahkega vina: b) količino lahkega vina, ki ga bodo pridelali; kraj, kjer bodo lahko vino izdelali in ga hranili. Omenjeno prijavo je vložit; vsaj pet dni pred izdelavo lahkega vina. Kršitelji te odredbe bodo kaznovani po zakonu. Mojstrske laži Napihovanje italijanskega tiska se je razblinilo GORICA, 9- — Italijanski šovinistični tisk, ki noče zapraviti nobene prilike za blatenje Jugoslavijei je pred dnevi objavil vest o »pobegli Nemca Georga Novaka iz begunskega taborišča štev. 1403 v bližini Reke, v katerem naj bi bilo tudi 180 Italijanov«. Podrobnosti je dal kvesturi iz Mo-dene Novak sam, šovinistični tisk Severne Italije pa se je potrudil, da je dal izjavam velik okvir. Iredentistično - šovinistična «Arena di Pola« je pod naslovom čez tri stolpce Dramma-tica odissea di un militare germanico v svoji zadnji številki objavila isto vest in se spustila v nekatere podrobnosti, kako so ga premeščali po jugoslovanskih taboriščih in s kakšno težavo je uspel ukaniti obmejne straže ter zbežati v Italijo. Vse skupaj je popisano tako, da utegne prepričati naivnega bralca če ne pozna resnične zgodbe ((pobeglega Novaka*. Da bodo ljudje obveščeni o načinu svobodnega in objektivnega obveščanja italijanskega tiska, bomo o Novaku povedali nekaj resničnih besed o njegovi odiseji.. Po vesteh iz Bonna, ni Nemec Georg Novak pobegnil iz jugoslovanskega taborišča, ampak je nedovoljeno prekoračil državno italijansko - avstrijsko mejo. Njegovo pravo ime je Georg Neuberger. Pred nemško policijo je priznal, da je pobegnil v Italijo pri Bren-nerju. Družirio je zapustil zaradi finančnih težkoč. Torej v Jugoslaviji sploh ni bil. Italijanski tisk mu je; v celoti.-.nasedel seveda mu je nasedla tudi «Arena di-Pola«. Italijanske šovinistične in protijugoslovansko usmerjene časnikarje lažnivo poročanje nič ne moti. Prepričanj smo, da v svoji pokvarjenosti niso niti zardeli, ko so izvedeli za resnično zgodbo «pobegleea Novaka«. In čeprav je postala laž očitna že po nekaj dneh, je ((Arena di Pola« spregledala resnico in Novakovo lažnivo pripovedovanje izkoristila ker'-ji’ koristi za dolivanje olja tia' protijugoslovanski platnen. • Prav tako kot je bila 'izmišljena zgodba o Npvakovem pobegu, je izjnišlien tudi pstajj «dokazni material«,o zapostavljanju Italijanov .v istrskem okrožju in v Jugoslaviji, izmišljena je pravljica o ((deportirancih*, izmišljeno je vse, kar danes uradna italijanska politika meče proti Jugoslaviji. • Zato pada na italijansko časopisje velika odgovornost za ceiotno protijugoslovansko gonjo. Šovinistični tisk ščuva proti Jugoslaviji, izraža iredentistične težnje in daje odkrito podporo iredentističnim organizacijam. Sloveftci v Italiji zahtevamo, da De Gasperijeva Italija preneha s svojo malo čedno robo-to. Nikomur ni v korist najmanj pa Italiji, da so odnosi po krivdi -odgovornih italijanskih ljudi do jugoslovanskega soseda tako slabi. Tega bi se morali v Italiji zavedati in prenehati z lažmi, ki jih najdemo v vsakem časopisu za zelo majhne denarje. v % - PRI ST. LENARTU V BENEŠKI SLOVENIJI ČISTIJO IN SPRAVLJAJ O KROMPIR Novo šolsko leto Na goriških srednjih šolah se novo šolsko leto prične V četrtek, 16. t. m., S šolsko mašo oli 10. uri. Dijaki naj se zberejo ob 9.30 vsak na svoji šoli, odkoder pojdejo v spremstvu M-profesorjev v stolnico. K tej maši so vabljeni tud' starši in sorodniki dijakov. Naslednji dan, v petek, bo pouk-ob 8.30. IZ BENEŠKE SLOVENIJE 3 milijone lir letno za cesto ki je komaj uporabna Seja pokrajinskega sveta Sprejem v službo finančnih straž Poveljstvo finančnih straž v Gorici sporoča, da je sklenilo sprejeti k finančnim stražam določeno število mladeničev, rojenih v goriški pokrajini, ki imajo vse fizične, moralne in intelektualne sposobnosti ter poznajo perfektno slovenščino in hrvaščino. Interesenti morajo vložiti prošnjo za sprejem na Poveljstvo finančnih straž (Coman-do del circolo di Gorizia) Ul. Diaz 7. najkasneje do 20. oktobra t. 1. Za vsa podrobnejša pojasnila, naj se obrnejo na najbližje poveljstvo v goriški pokrajini. Septembrski seznam kršiteljev cestnega pravilnika m ravno majhen GORICA, 9. — ’ Ce nekoliko' pogledamo septembrski seznam kršiteljev cestnega pravilnika, tedaj bodo morali priznati, da smo v Gorici še zeio tlaleč od ureditve prometa in zmanjšanja nesreč, glob itd. Našemu mestu so pod Avstrijo pravili Avstrijska Nica. Ta naziv pa je zaslužila le zato, ker je bilo prebivalstvo mirno. Gorica je bila mesto upokojencev in dijakov. Motorizacija je mestno : lice popolnoma spremenila. Nič več miru, ampak hrup podnevi in ponoči. Ljudje se pritožujejo nad brezvestnimi motoristi in avtomobilisti, ki so se pridružili s svojimi oglušujočimi stroji redkim pijanim razgrajačem. Postali so pravzaprav za mestno življenje velika nesreča. V mestu je število nesreč vedno večje. Nevarni niso samo motoristi na lambretah in vespah, ampak tudi tisti nedeljski izletniki, ki se s svojimi vozili prevažajo po 20 ali 30 kilometrov na uro in se ozir rajo okoli. Taki nedeljski izletniki se zanašajo na svojo počasnost in s* ogledujejo po- j krajino, hiše. ljudi itd. pozabljajo pa, da se vozijo in predstavljajo nevarnost za sočloveka. Taki šoferji so veliko bolj nevarni kot tisti, ki vozijo naglo kajti kdor vozi naglo bolj pazi. Tudi discipliniranost peščev je zelo pičla. Po zadnjem po ročilu mestnih straž je bilo prejšnjega septembra kaznovanih: 56 kršiteljev pravilnika prometne policije, 211 kršiteljev pravilnika mestnega prometa, 45 kršiteljev pravilnika mest#ih straž, 18 kršiteljev pravilnika kmečke policije, 62 branjevk, ki so kršile tržni pravilnik, 4 kršitelji tržnega pazniškega pravilnika in 1 trgovec, ki ni pravočasno zapiral svoje trgovine. Občinski konjederec je v preteklem septembru polovil 20 psov, ki so se brez nagobčnika in brez varstva potepali po mestu in okolici. Med. uradnimi objavami videmske prefekture, }e tudi obvestilo. ki se nanaša ha vzdrževanje cest in sicer plačilo zadnjega obroka zakupa del pri vzdrževanju bivše vojaške ceste Tarčent-Ter-Učeja za - finančno'leto 1951-1952. Obveščajo se vsi tisti, .-ki im .. • ! RcTbV }e-'''’tfflf&t*p’rTnko' peljati" se po tej cesti, je laHSo -vrnel, da m 'Dfia v do- brert' štajriju, V' bližini ?Ssi "Ct-' žerje je ovinek, ki, jft bil od 1. julija 1951 d-o 30. junija 195? vedno pod vodo, ki se steka z gornjih -polj in tvori- na cesti pravi potok. V vsem letu niso tega potoka nikoli zasuli. Mrslirino,‘da bi bifo pametno, če bi gospod Renato MozZi, prefekt videmske prefekture vprašal za mnenje, g. Valentina Stefaiiuttija,-ki ,,ima avtobusno progo na- tem odseku. I in ki progo prevozi dvakrat dnevno v obe smeri. Oseba torej, ki bi lahko, marsikaj po,-i vedala o tej cesti in nieneml vzdrževanju. Ce' hoče pokrajinska uprava tudi* likvidirati tvrdko Lenda-r& -Pretro lahko to—tudi napravi. Toda med denar, ki ga štejejo češ da so ga potrošili za gorske .predele Beneške Slovenije, ne smejo všteti tudi vsote, ki so jo dali za vzdrževanje ceste. Videti je, da je. v navadi, darovati, denar raznim, impresarijem, potem pa napravljati videz, da je bil .ta denar potrošen za pomoč gorskim krajem. In to traja že od 1945. leta dalje. Obvestilo čedadskim vinogradnikom Cedadski župan sporoča vsem vinogradnikom, lastni: kom in naiemhikom. ki so oproščeni trošarine ali ne. da morajo pismeno prijaviti na posebnem obrazcu trošarinske-mu uradu naslednje: a) do 10. oktobra morajo pnT javiti svoje zaloge pridelkov b) do 20, oktobra morajo prijaviti kakršno koli količino vina, ki ga pridelajo ob tej trgatvi; če se trgatev podaljša čez 20. oktober, morajo to prijavo opravitj deset dni po trgatvi Kršitelji bodo morali odgovarjati po zakonu poleg tega pa bodo napravili pri njih uradni pregled. Delavci za Argentino Pokrajinski urad za ’ delo v Gorici sporoča, da sprejema specializirane delavce, ki se nameravajo izseliti v Argentino, kjer ji|i nujno potrebujejo. Velijo povpraševanje je predvsem po mizarjih, strugarjih, mehanikih in drugih. Delavci morajo biti zdravi. Zaželena starost je od 18. do 35. leta in do 40 za poročene. Interesenti naj se javijo na Uradu za delo — oddelek za emigracijo — najkasneje do 9. oktobra. S seboj naj prinesejo vse osebne, dokumente in delovno knjižico ter morebitno usposobljenostno potrdilo. pravljen. Do potankosti nam razkaže svoj načrt, opiše hrib, okolico, prometne zveze m še marsikaj, kar ne pride vedno 'v list Danes pa je v njegovem čudovitem redu in natančnosti nastala neka sprememba. Pravi, da bodo napravili prihodnjo nedeljo popoldanski' izlet «neznano kam» iti da se zelo boji, kako bo z udeležbo. Prav zares ne ve pove dati drugega, kot da naj se Goričani zberejo ob 13.30 na pevmskerfi mostu, in Podgorci ob‘Isti ufi v Grojni, Vas morda zanima, kako se bo vse izteklo? Pridite od napovedani uri prihodnjo nedeljo .12. ‘oktobra na določeno me sto. pa boste videli; - Grobove je čas osnožiti in pooroviti do 28. oktobra Mestno županstvo v Gorici sporoča, da je treba s šrjažehjem in popravili fP&9.X^3a JJJa^gpm: p^kppaii,, šey .-zaključiti do 28. t,' m.. . Po omenjenem roku ne bo nikomur dovoljeno, da bi se ukvarjal z omenjenim delom na pokopališču. Nakazila za bencin Pokrajinski E. A. M. y Gorici sporoča vsem interesentom, da lahko dvignejo na njenem sedežu nakazila za bencin proste cone za mesec oktober. Za dvig nakazil je predložiti vozno dovoljenje. Na stoonicah Dodstreš>a si je zlomila nop GORICA, 9. Danes popoldne so z rešilnim avtom Zelenega križa pripeljali v mestno bolnico Brigata Pavia 71-!etno kmetico Marijo Vižintin od Sv. Martina na Krasu Vižintino-va si je na strmem stopnišču, ki vodi na podstrešje kamor je šla po zrnje za kokoši, padla in si zlomila desno no-go,’v ^gležnju. Ozdravela bo v štiridesetih dnih. GORICA, 9. — Pred dnevi je imel pokrajinski upravni odbor pod predsedstvom odv. Culota svojo tedensko sejo, na kateri so pretresli samo nekaj vprašanj navadnega upravnega značaja. Med drugim so pokrajinski odborniki odobrili načrt za preureditev telefonske nape-ijave v pokrajinski umobolnici ter popravilo nekaterih prostorov na prefekturi s skupnim izdatkom 300 tisoč lir. Nadalje so določili, da bodo sklenili pogodbo s pokrajinsko sekcijo Urada za mednarodno pomoč za moderniziranje o-preme mehanične in mizarske delavnice obrtniško umetnostne šole v Gradiški, Na prihodnji teden pa so odložili imenovanje učnih moči na pokrajinski srednji šoli v Tržiču in to v pričakovanja, da šolsko skrbništvo uredi lestvice prosilcev. Odložili so tudi imenovanje asistentov za kemijo, zemljemerstvo in gradbene ure pri tehničnem inštitutu v Gorici. Pred zaključkom so se še pomudili pri nekaterih vprašanjih, ki se tičejo pokrajinskega osebja in proučili nekaj prošenj v zvezi z oskrbo nezakonskih in slaboumnih otrok ter izplačilo 1.810.831 lir za dobave raznim zavodom, ki spadajo pod pokrajinsko upravo. Zupanova odredba o prodaji novega vina Goriški župan, na podlagi za. kona z dne 23.IX.1942, ki prepoveduje prodajo sladkih odced-kov, vinskih moštev, odreja: da je do 25. oktobra prepo-* 17 TRETJE ŠTEVILKE STATISTIČNEGA BILTENA ZVU Struktura dohodkov in izdalkov v finančnem obračunu drugega polletja 1951 cone A Na prvem mestu /e v dohodkih tdavek na proizvodnjo», potem monopol in IGE Izdatke najbolj obremenjuje vzdrževan/e javne varnosti, ki stane letno o kr. 5 milijard Kam namerava SPO v nedeljo? Navadno prihaja »tiskovni ataše» S,- P. D. v- Gorici v naše uredništvo skrbno pri- preti dnevi je izšla tretja številka Statističnega biltena Zavezniške vojaške uprave, ki vsebuje poleg raznih drugih podatkov tudi številke o finančnem položaju ozemlja od 1. julija do 31. decembra 1951. Obračun za drur.o polletje 1931 smo v grobih potezah spoznali sicer že na tiskovni kon. ferenci Mr. Harroldsona v letošnjem juniju; vendar nam podrobne številke * o dohodkih in izdatkih dajejo možnost, da se na to važno vprašanj'? še enkrat povrnemo, V drugem polletju 1. 1961 so bili dohodki 16,9 milijard lir in izdatki 20,4 milijard lir, de. ficit pa 3,3 milijard lir. Ven-daT moramo pri tem. upoštevati. da so v . obračun za 2. polletje. 1952 vtaknili prvikrat fa. možno postavko: «Cista razlika med dohodki pobranimi na ozemlju cone A na račun Italijanske republike in dohodki pobranimi na ozemlju Italije na ratiin STO«, Vključitev te postavke je zahtevala italijanska vlada zato. ker se je finančni položaj Tržaškega o-zemlja stalno boljšal in ker so zaradi tega iredentisti izgubljali osnovo za kričanje o veliki; pomoči Italije. Ce izpustimo iz obračuna to nepravično vneseno postavko ugotovimo, da je obračun v resnici aktiven ter. da je pozitivna razlika med dohodki in izdatki 1,2 mi. lijarde lir Velika večina dohodkov tržaških financ izvira iz posrednih davkov. Tako imamo ria prvem mestu «davek na proizvodnjo«, ki je prinesel v državno blagajno v drugem polletju 1MI 4,8 milijard lir. Pri tem davku irfla najvažnejšo vlogo čiščenje petroleja, saj so samo za to panogo plačali 4,5 milijard lir. Carine in posredni davki na potrošnjo so prinesli 2,2 milijard lir; od tega davek na potrošnjo kave 1.2 milijardo in carine 'o,9 milijard. Monopol je stalen in zelo soliden vir državnih dohodkov ter je prinesel 2,2 milijardi lir. Seveda je na prvem mestu prodaja tobaka z 2 milijardama ostanek pa so dobili s prodajo soli, cigaretnih papirčkov | iri vžigalic. Ce upoštevamo, da vsi državni stroški s prodajo in nakupom monopolnih predmetov' znašajo komaj 0.IS milijard lir (v kar so vračunani stroški za osebje, za upravo, nakup monopolnih predmetov in za raz. ne izdatke) vidimo, da so fi potrošnikov predvsem ka- Iških hiš 1.6. milijard lir. dilcev — 1,6 milijard lir v pol leta. Takse in posredni davki na posle so prinesli 3,8 milijard lir in med njimi največ poseb. 110 osovraženi IGE (Imposta Generale sul Entrata — davek na poslovni promet), ki je sam prispeval 2,6 milijard lir. Poleg i tega davka je v tej vrsti še o-membe vredna «tassa di bollou (kolek), ki je sicer prinesel sa. mo 300 milijonov, a je izredno neprijeten. Direktni dohodki so zastopani z direktnimi davki, ki so prinesli samo 1.1 milijard lir, vendar tudi ta davek no udarja izključno na večje dohodke ker znajo ti uiti davčnemu vi. jaku. Dohodninski davek je prinesel v pol leta 814 milijonov (večino tega denarja so plačali ljudje s stalnimi dohodki, ki plačevanju ne morejo uiti na noben način), edini progresivni davek pa je prinesel komaj 81 milijonov lir Malenkosten dohodek sta prinesla tudi pošta in telefon, kjer so bili dohodki 442 milijonov in izdatki 367 milijonov lir. Izdatki so se v obravnavanem polletju sukali predvsem okoli stroškov za upravni apa-rat. policijo in manj okoli jav. nih del ker se je zmanjšal fond ERP. Tako so za ZVU porabili 750 milijonov, za predsedstvo cone 863 milijonov in izredno mnogo za policijo 1.7 milijard lir. Finančne straže so bile že skromnejše ter so stale ozemlje nekaj manj kot pol milijarde. administrativna policija 111 milijonov in gasilci 76 milijonov. Ker spadajo v to vrsto nekako še sodišča in zapori, zn kar so porabili 243 mi-iijonov lahko rečemo, da stane javna varnost z vsem aparatom okoli 5 milijard na leto. kar je za tako majhno ozemlje izredno velika številka. Finančna uprava je z vsemi podrejenimi uradi porabila 3.3 milijard od česar pa moramo odšteti 2 milijardi kot prispevek za gradnjo ladij, tako da nam ostane za finančno upravo samo 1,3 milijarda lir. • Šolska uprava se je vsaj za nižje, srednje in višje šole. galerije, spomenike, astronomski observatorij in geofizični obserbatorij zadovoljila z 1 mi lijardo 75 milijonov lir. Večje izdatke ima poleg ime novanih uradov še uprava za javna dela, ki je porabila 2,7 milijard lir in od tega za jav. V obravnavanem pregledu nismo upoštevali gibanja kapi-talov, ki ne predstavlja izdatkov temveč posojila, ki pritekajo počasi nazaj v blagajno državne uprave. nančni organi iztisnili Iz žepov I na dela in graditev stanovanj- Posiljpvanje slovensčine Na ponedeljski seji občinskega sveta v Nabrežini so svetovalci LSS ostro napadli predlog občinskega pravilnika, k' ga je sestavil ožji občinski odbor, in sicer zaradi tega ker je bil odposlan s pečatom na-brežinske občine, pisa?t pa v taki slovenščini, da se marsikdaj ni vedelo kaj posamezni stavki pomenijo■ N. pr.: {(Osebne zadeva pomeni biti načet v svojem vedenju, alt biti pripisan nasprotnemu mnenju, ki je bilo izrečeno!?» Clan oijega odbora je tudi profesor, ki poučuje na slovenski šoli in Je zaradi tega sramota toliko večja. V naslednjem prinašamo sličico s seje v Nabrežini: Neki svetovalec zahteva, naj se prvi člen predlaganega občinskega pravilnika spremeni. uSloveneo> Floridan, ki vodi o tem diskusijo, povzame: nPrvi člen naj bi sc torej po popravku glasil: Zasedanja občinskega sveta se sklicujejo in se vršujejo...«. Svetovalec D. Le.giša: ((Vršijo — po slovcnskil)) Odbornik Visintin vskoči: «Vsi nimajo tako brihtnih bu-tic kot g. Legiša» in doda, da niso vsi obiskovali slovenskih šol. Odborntk Visintin, ki govori odlično slovenščino, je moral namreč priskočiti na pomoč svojemu kolegu Florida-nu da ga reši iz zagate. Res žalostno, da si profesor na s!o-venski šoli ni znal sam pomagati! Pripomnili bi še, du je vsako posiljevanje slovenskega jezika, predvsem pa v aktih, ki so opremljeni s pečatom nabreiinske občine skrajno nedopustno in žalostno. Pomanjkanje uradnikov, ki bi obvladali oba jezika — kot je to skušal prikazati župan Terčon — ne more veljati za izgovor. Sicer pa, zakaj ščitite italijanskega občinskega tajnika, k.i. ne obvlada slorenskega jezika, a bi moral vendar po zakonu sestavljati zapisnike sej v slovenščini? W. S. Somerset Maufiham Visoka družba Italijanska aramska družina Calindri je v sredo 8. t. m. nastopila v gledališču Verdi s komedijo Somerseta Maughsir.a »Visoka družba«. Angleški pisatelj W. S. Maugham uživa precejšen sloves kot romanopisec in oramatik ter nekaj njegovih del so priredili tudi za film. ((Visoka družba«, je ostra satira na pokvarjeno angleško družbo; to sestavljajo žene po ro. ou Američanke, ki so se v višji angleško družbo povzpele samo po zaslugi denarja; njim se pridružujejo obubožani plemiči, pripravljeni prodajati svoje lord-stvo. In vsi ti ljudje se zgubljajo v plehkih zabavah, begajo c-Krog brez resnega dela, se love ta dotami in žive na račun drugega. Na videz sam sijaj in postenje, v resnici pa laž in prevara. Ob te negativne tipe je pisatelj postavil dva pozitivna člo. veka, ki ju predstavljata Bessie Saunders in Fleming Harwey; in vsa komedija, pri kateri pravzaprav pogrešamo dejanja, se vrti okrog poloma in poravnave zaroke med Bessie in Flemingom. Komedija je torej zelo aktualna, kajti marsikdo utegne v postavati, ki se kakor v reviji elegantno vrstijo na odru, najti tudi koSček samega sebe: občudovati moremo lahkoten tempo, vendar nahajamo v tej komediji marsikaj, kar nas opravičuje, da je ne moremo prištevati med boljša Maughamova dela. Tako na primer bi pričakovali, da bosta Bessie in Fleming družbo obhodila, toda onadva se samo raz. očarana umakneta. V vsej komediji pogrešamo dramatičnosti, momentov, ki bi pritegnili pozornost gledalca. Tako se nam ne koliko preveč razvleče prvo dejanje in tudi «flirt» ki naj b! prl-tiral drugo dejanje do. viška, je nekoliko prisiljen: vsekakor je najboljše tretje dejanje in v njem razplet ter se komedija Se dokaj neprisiljeno konča. Dialog poteka živahno in lahkotno, ne manjka mu duhovitosti, vendar ne takih, ki bi presegale nivo povprečne komedije. Čeprav torej ni komedija dala igralcem dovolj prilike, da pokažejo svoje sposobnosti, so se vsi precej dobro uveljavili; nedvomno je Izstopala Isa Pola. ki je z dobro premišljeno igro podala vse odtenke svoje dvoumne vloge. Franca Valeri, ki jo odlikuje prijetno zveneč glas, je prepričevalno odigrala vlogo Bessie! dalje so vzbujali pozornost Giu* lio Stlval, v vlogi Thorntona Claya ter Franco Volpi. ki je bil kot Tony tipičen predstavnik angleških dandvjer. Prav živahno, čeprav samo za trenutek, je posegel v zaOnje dejanje Cilindri, vodja skupine. Kljub naporu Igralcev je komedija nekoliko razočarala, saj Se občinstvo pri prvih dveh dejanjih ni moglo ogret: in se je nekoliko navdušilo se'e po koncu tretjega dejanja. SPORED POGREBNIH SVEČANOSTI ZA POKOJNIM F. VENTURINIJEM DANES QB Pokojnega Frana Venturinija pripeljejo D-\’s. M 14. URI čez blok Fernetič v Trst, kjer p0 ^dezU mrtvaški oder v Simon Gregorčičevi dvorani na Prosvetne zveze v Ul. Roma 15/11. Tu se bo . klonilo pokojniku slovensko ljudstvo Trsta m JUTRI Jutri bo pegreb ob 15. uri iz Ul. Rema do <* ^ sv. Antena novega. N z. to krene pekrebni spr krene Korzu, Goldonijevem trgu do Trga Garibaldi, o priporo-voz s pokojnikom na pokcprVšče pri Sv. \,rniW& čsmo občinstvu, da se od Trgs, GaribJldi do P° pesluži razpoložljivih avtebujev in filebusov. Pri oitprtem grobu bosta govori ? zEftcpmK ^.(va stva in glasbenikov ter zastopnik Prcsvetne*jLp drl-nSla.vko Skamperiei), nakar zspeje zbor štva »Slavko Škamperle« v z^c!nje slovo žalo*1 „„yro Wl(r GORIŠKI SLOVENCI so poslali SHPZ sle“ljvca il-javkc: Ob bridkj izgubi velikega p ros vet nega «. ^ije raža Zveza slovenskih presvetrih društev v Gon v imenu vseh Slovencev v Italiji. „ udel*^ SHPZ presi čUne prosvetnih društev, da se ^ pogreba našega kulturnega delavca, ki je s s zJor?i menitim značajem in doslednim prosvetnim de g-cbcke brazde v nsšj kulturni njivi. GLASBENA MATICA poziva vse sveje č!?n*jtl,d*«• udeležijo pregrebnih svečanosti za slovenskim ljem in bivšim predsednikom G. M. F. Ven^tu Gojence šele G. M. obveščamo, da v seboto ne bo pouka. Pozivamo pevce, d?, se u(Je!e'1]Opeva',0<^* PEVCI ! . . . pok. Frrna Venturinija, našega dolgoletnega in sk'rd»1e'ja. Pevci, zberite se v soboto ob 14.30 na 'C,*lf/Uda Poma - Vrldirivo (pri lekarni) bedite grupira • ,e ___________________J. PfV0'B Ulic* vas pevovodje ne bedo iskrli. P e v ( . Fr*ni BIVŠE UCENCE POKOJNEGA UClTE^£žijo P°' Venturinija vabimo, da se polnoštevilno u rc5iDic, <•* greba svojega odličnega vzgojitelja. Obenem P -teVjiW se zaradi dogovora og:asijo d m er na telefonsk^ )5 j|. 31119 oz. 31402 a!i pa osebno na SKPZ v Ul- "ce^CI BIVŠI VENTURINIJEVI m c$°r>: TAJNIŠTVO SHPZ nrosi odbornike «lavn jn j»,rl da se stavijo tajništvu danes v petek pcpoldne V SOBOTO NA RAZPOLAGO. udeiež* 1(TRZASKI ZVON«. — Vabimo pevce, da ^ za(X' pogreba F. Venturinija. Mešanj pevski zbor »Gozdič je že zelen«. ob ** »VALENTIN VODNIK« DOLINA. — Dan*5 ^trf6il pevska vaja za žalostinke, ki jih bomo peti F. Venturinija. na P°*r 43- F. Severo ^ S „ Ift tBl V NEDELJO 12. OKTOBRA BO OB !»• GORICI v prejšnji dvoran1 m.ADIKK KA ■ Komornega zboTd iz Trsta DIRIGENT: UBALD VRABEc Vstop bo dovoljen samo z vabili, ki jibb05*. yj. Asc0* sedežu Zveze prosvetnih društev v Gori«.. in v kavarni Bratuž. maNOM PETDNEVNI IZLET Z AVTOPUL BEOGKA^ OD 23. DO 27. OKTOBRA S P O H E D .i prih0*1 1. DAN: ob 5. odhod lz Trsta; ob nrillod v /a***®' IZ — .j pri! 2. DAN: ob 8. odhod iz Zagreba; od 3. DAN: ogled mesta Beograda; ^ pri*10® n i: DAN: = ^Ograda; 5. DAN: ob 9. odhod Iz Zagreba; ob ■ ^ pr,i,oo no; ob 15. odhod iz Ljubljane, -... . pran0 1 . vOZBj • _ «65»» Prijave za Izlet se sprejemajo » ^oW°- gjcPr" ali P« sam°J„ nri «Adrl a(gii) Vpisovanje nočišče ali pa ” pri izključno do __ Tel- 2924 - Ul. Fablo Severo 5 b ' 1 $e javijo pisali* Prosimo one. ki so se že v_P bra. od 13. dn IB. oktobi PRIMORSKI DNEVNIK — 8 — 10. oktobra 1!?32 \AAA/\/ 'rijavi se, kakor da je bilo včeraj. Zmrzovalo i je k kukot aa je ono včeraj, zmrzovalo je, *r !e J, nien^e Pokalo. Sedel sem zleknjen v naslanjača, 5 •etn m°Bel goniti zaradi protina, ki me je dajal, cjttio sp*?aCU^ topot in ritem njih korakov. Skozi KoraicJ"1 videl ili mimo. 'i 25 , 1 so v brezkončnem sprevodu; vsi enaki, s tisti-sj, tako značilnimi možiceljskimi kretnjami. Pred-fll doder? • S° P°ra2mes£ili svoje ljudi po hišah. Meni so ''i v škripcih, a kljub jezi si ni upal ukazati Sriicj0ni' naj to potegnejo s postelje. Nenadoma pa •i) °ko 5>ne-*at‘ *n dal u nemščini neka navodila. ^k'o".2a tem s* lahko opazil oddelek vojakov, ki je ij'i* •«**»»*<«. kakor prenašajo ranjence. In na njej, % n* in 'l'S0 razdrli, je mirno in tiho ležala norica, S ^žatjCn» * za dogajanje okoli sebe, samo da so jo ficir ' njimi je vojak nesel zavoj z žensko obleko. i( K a s’ je mel roke in dejal: > i°m° fideli. če S»Zdlti!» ivo Se ie oddaljil proti imauvillskemu gozdu. a P°kril planoto in gozd, Volkovi so tulili tik %k'lel naVrati: pr^ to izgubljeno ženo me je strašila. Vse sem f,°’. ia oblasteh, da bi kaj izvedel o njej. SkH niQ Pomlad. Okupatorska armada se je umak. anJe s°sede je ostala zaprta. V drevoredih je ^ «0 .štor' ^T(Lva-jj kje°ri * s. *° žensko? Je mar zbežala v gozd? Ali \ ‘ečj js ^Prejeli in spravili v bolnico, ne da bi mo-Pola^ ^a,ce podatke? Nič ni olajšalo mojih dvo-\ ®orna Je čas potolažil nemir mojega srca. ^lelc rni 6 ° pa kljunačev kakor listja in tra- - 'f do n0.7l Protin za nekaj časa prizanesel, sem se \k l^v, fCg a- Ustrelil sem že pet ali šest dolgoklju-^ žjc ‘^Ofa! Se3e Padel še eden in izginil v neki zaraščen \, k Ležgi^1. stoP'ti vani’ če sem hotel pobrati svo-' »ns^or d„ u?e nraven neke mrtvaške lobanje. In v ntso ustrelili. S % d« bi ' o )■ na me ^ ^do s pestjo udaril v prsi, mi Sj.' 0 Ijud^ J^bonmnica. Morda je V tistem čudnem #ie(ei?anes!jiu0l - *et6*a kazen v tem gozdu, a ne vem Ih na Dlan« Se7n vedel, zanesljivo vam rečem, da sem . 0 One hi ___ °I*pe bla;:ne nesrečnice. I^li; ! u 1(lr2[ m razumel, sem ugunn vse. c-rusi so j Pa, jupeIn *n zapuščenem gozdu na žimnici in f% Pu/iom s a suoji fiksni ideji, se je pod debelim. \ 1» nog0 n°3a Predala smrti, ne da bi bila ganila !o jo <>} - '■% n’e»e ?a™rli volkovi Hal lane postelje pa so si ptiči napravili ‘ p°tonici*n okostje in srčno sem si zaželel, ne bi nikoli videli vojne. •i knm/S **’ ^e re^el M. Mathieu d'Endolin, nkljunači Suj nJa}0 nelce zelo čudne vojne prigode. 'im °~nate moje posestvo v predmestju Cormeila? L ^oval, ko so prišli Prusi. 4p0rf0*efi?' Sem ‘mel slaboumnico, ki se ji je, omračil I npti, ■m* udQrei nesreč, ki so jo doletele. Ko ji je h m - ua3set let je v enem samem mesecu izgubila ^ °?a m su.oje novorojeno dete. fenalr. S,m,r!' ■VT'-de v hišo. se rada vrača, kakor da bi že i/rata. '^esla9” od bolesti kakor od strele zadeta, a NNt»oes‘i. ki bo "a no- 2an'm.d nosti kraškega podzemlja N5« k^ov T ai'heo JStShJ' v tako Pa,lih v Cž‘l hlev,wf'']ova- «8 l ‘nevu ( * SW?V>, .3e »«*■ M * brona- Vi<0r^a m n <> so v ja- mi prebivali ljudje od prazgodovinskih časov kamene dobe, mnogo tisočletij pred našim štetjem, preko bronaste do železne, rimske in vključno sred. njeveške dobe. Arheološka izkopavanja seveda še zdaleč niso končana. Jama, kjer je grad, je najstarejši del kraške jame, ki jo je izdolbel pred desettisoči let potoček Lokva. Ta jama se zač-n« v Konjskem hlevu; 20 do 25 m niže in zatem še globlje pridemo do najnižje jame, kjer Pride na dan potoček Lokva. Naglo smo preleteli dolnje prostore gradu in skozi vra-ta za hodnikom krenili v globoko. vodnjaku podobno jamo, ki je graščakom služila za ječo. Se višje pridemo naravnost v živo skalno jamo, kjer so še ostanki nekih manjših zgradb, kot kuhinja, skladišče itd. celo vodnjak, je še ostal. Tu o-pazimo v višini še ostanek lestve iz železne žice, ki je v teku NOB služila partizanom, da sp lezli v gornji rov, kjer je imelo svoj sedež poveljstvo neke vojaške enote. Pač iz teh dveh jam nekje je moral iti rov, po katerem so lezli Luegerjevi ljudje v ja. mo nad gradom. Po gozdu so pač mogli neonažen* preko Nanosa po živiia. o katerih ve povedati povest, da jih je Predjamski gospod pošiljal svojim oblegovalcem v zasmeh in dokaz, da se ne bo da! prisiliti z lakoto do predaje. Takrat je bilo splošno pre. pričanje, da je jama segala prav do. Vipavske doline. Minila je že druga ura popoldne, ko smo odšli po stezici doli k vhodu v Konjski hlev, ki služi za vhod v omenjeno kraško jamo s predzgodovinsko. , .1 Privedlo bi nas predaleč, če bi hoteli le na kratko opisovati izsledke dosedanjih izkopavanj. Naj omenim le nekaj | vo za prehod v gornjo jamo,| že na prvi pogled vidnega, kot dobro ohranjen okostnjak, menda ženske. Zraven so našli bronasto okrasno iglo z malo lončevinasto posodico, mor. da za kako lepotilo? Ce pomislimo, da je končala bronasta doba okrog 1. 1000 pred sedanjim štetjem pomeni, da so ti predmeti stari najmanj 3000 let V preseku izkopanih plasti je videti celo plast sežganega žita (rži, ovsa, pšenice). Vmes so bile ožgane človeške kosti. To spominja na čase, ko so z mrliči sežigali tudi žito. Vendar je tu še zelo veliko število predmetov, ki so mnogo tisočletij starejši kot omenjeni: orožja, okraskov, vseh mo. gočih orodij in priprav za vsakdanje potrebe, ki so seveda obdelane robato. Jama teče več sto metrov v glavnem vodoravno, je kopna, peščenih tal, a očitno nekdanja vodna jama. Višina je zelo različna, od poprečnih 4 do S m pa do 15 m v najvišji dvorani. Mnogokje je gola skala, zelo pogosto pa ima tudi lepe kapniške tvorbe, stalagmite in stalaktite, slapove in prekrasna baldahine, vse iz dobe, ko tod ni več tekla Lokva. V dobri četrt ure dosežemo precej visoko dvorano. Tu so ostanki lesenega stolpa z lest- ki se začenja precej visoko v stranski steni dvorane. Posta, vil ga je še knez Windisch-graetz. V nadaljnji četrt uri hoje pridemo v veliko dvorano, deloma kapniško, do 15 m visoko. Kmalu onstran velike dvorane se jama naenkrat zniža in za hip se zazdi, da se tu konča. Dejansko se je tu nekoč končala za ljudi — obiskovalce, saj smo namreč našli zadnja zapisana imena. Lesene stopnice in močan prepihi sta nas o-pozorila na luknjo v jamskem stropu. Po približno 6 m visokih stopnicah smo zlezli v višjo jamsko etažo, ki je pomenila važno geološko razdobje te jame. Ko se je zasula, potem ko je voda našla drugo pot, se je jama, po kateri smo doslej hodili, posušila, kapniki so začeli rasti in v onem delu blizu izhoda so se začela naseljevati človeška bitja. Na stopnicah smo v močnem prepihu komaj rešili nekaj svetilk. da nam jih ni ugasnilo. Ze prej smo namreč čutili, da nas je začela objemati običajna jamska toplota med 8 in 9 stop. C. Na tem mestu se je ravno ostro izenačevala zunanja temperatura z jamsko. Zgornja jama teče spet vodoravno in je precej časa ta- kega značaja kot dolnja. Včasih srečamo zanimive kapniške tvorbe. Na nekem mestu smo kot v svetišču. Sredi jame je širok mogočen stalagmit kot žrtvenik, ki rau na stropu nizko doli sega nasproti lep stalaktit, ob straneh pa se zvijajo baldahini z vrha, nižje doli pa padajo mogočne kapniške kaskade in se zlivajo s tlakom. Vendar pa postaja jama vedno bolj vlažna in kaže postopoma vedno več znakov vodne aktivnosti. Sem in tja kaplja s kapnikov, vedno več je zasiganih ponvic. Srečavali smo kupe mivke in podornega kamenja kot v ravno izpraznjenih potoških strugah. Na nekem mestu smo si morali pomagati preko široke kristalno čiste vode mimo kapniškega slapu s tem, da smo položili v vodo nekaj kamnov. Po kaki pol uri hoje od stopnic je pred nami visoka dvorana, ki se na drugi strani niža v globoko brezno, morda 10 ali vej metrov globoko, preko dolgih sipin mivke. Jama zadobi čisto značaj vodne na pr Vilharjeve jame ali Je točneje Mišjega rova. le da je tu vse večjega obsega. Onstran peščenega brezna se jama spet umiri, vendar zadobi čisto značilnosti aktivne, žive vodne jame. Vedno več je naplavljenih koščkov prepere- lih vejic, celo ostankov čevljev, začmelih kosti... Hroščarji so malo zaostali in še kdo med bolj utrujenimi, ko smo se znašli prvi trije na skalnem križišču. Enega tovariša smo pustili za kažipota, dva pa zlezeva v levi rov, menda bolj proti severu obrnjen. Kmalu zaslišiva rahel šum, ki postaja čedalje močnejši. Razdražena domišljija mi' pričara predstavo šumenja zelenih vej v vetru. Vendar ni tu kakšna luknja, ki pelje v gozd? Pred nama je spet novo globoko brezno peščenih sipin. Na dnu je na levo mala odprtina. Skozi njo že čisto razločno slišiva šumljanje tekoče vode. Skozi njo prilezeva na rob novega. na svoj način, re$ veličastnega brezna velikega obsega z vso čudovito nenavadnostjo v tajinstvenem polmraku podzemlja. Občutiš skoro tesnobo pred veličastnim bitjem, ki si mu iztrgal skrivnost, pa čaka, da se maščuje nad tem drobnim bitjem, ki mu le-zf po drobovju. Kupi mivke so tu prevlečeni z znano prefino mokro ilovico in treba je precej napora, pazljivosti in časa, da smo prilezli tja doli k potočku z vso tehniko zimske turistike po tr. dem snegu, mastni ilovici. Potoček ali bolje studenček je na videz tako majhen, brezpo memben, sedaj kristalno čist; komaj za nekaj metrov ga lahko vidimo, ko spet izgine v ozko skalno špranjo pod pečino. In vendar je na prvi pogled jasno, da je to neutrudni, tisoč in desettisočletni uničevalec in stvaritelj, graditelj in umetnik vsega tega čudovitega podzemlja, ki smo ga videli pravzaprav le del. Seveda, ko naraste in zapolni vsa ta brez. na do vrha in ko pronica voda na vse strani pod pritiskom in išče izhoda v špranjah in razpokah, ki jih niti ne slutimo in spodaj v strašnem vrtincu gloda skalo, tedaj lahko zaslutimo njegove sile in nova pota, k: si jih počasi utira. Ta potoček je — Lokva. Kdo ve čez koliko časa zatem pri-šumlja pod steno Predjamskega gradu v najgloblji, slikoviti grapi. A zelo kratka je ta kra. ška dolinica, ker Lokva spet izgine v skrivnostne kraške podzemne meandre. Karo? To je še danes neznanka-, ali teče v Pivko-Unico in z njima v Savo in Črno morje, ali po Vi. pavi ali celo po Reki in Tima-vu v Jadran? Hiteli smo na površje. Se nam je že kar prileglo, ker smo se že do dobra zmrazili. Zunaj se je večerilo v prijetnem hladu, ki je bil pa za naše jamske občutke topel. Z. J. nan» pove. da je dosedanja so vjetska taktika proti državam Atlantskega pakta doživela popoln polom ker ni uspela doseči tega, kar si je bila postavila za cilj: ustvariti prepad med ZDA in ostalimi državami atlantske oorambne skupnost:.’ Navidezni preokret (navidezen zato, ker ostaja bistvo sovjetske zunanje politike vedno isto: ustvariti najugodnejše po goje za izvajanje njene napadalnosti) naj bi služil v drugačni obiiki vedno istemu cilju: zaostriti odnošaje med zavezniki ZDA, da bi se preprečila oborožitev Zahodne Nemčije in Japonske ter ratifikacija dogovora o evropski obrambni skupnosti, in s tem oslabila oborožitev zahodnih sil, njihova možnost odpora proti napadu in njihova enotnost v primeru potrebe takega odpora. S tem je SZ hkrati priznala svoj popoln neuspeh v tej smeri, predvsem pa neuspeh nje nih tako imenovanih ((miroljubnih« kampanj in gibanja, ki postajajo, po Stalinovem članku in »primer Kennan», postranskega pomena tudi za SZ samo. S tem, da je napadla ZDA, misli SZ, da je napad najboljša obramba. S svojo neprevidnostjo, ji je Kennan dal dober povod in primeren argument za začetek take kampanje. A jasno je le eno: odnošaji med SZ in ZDA se bodo zaostrili. Na vprašanje, če si more SZ od te zaostritve obetati neke posebne uspehe na poti do svojih ciljev, je danes še nemogoče reči nekaj določnega. Spričo dejstva pa. da postaja prepad med sovjetskimi miroljubnimi besedami in sovjetsko napadalnostjo očiten vedno širši svetovni demokratični javno-sti, moremo reči z gotovostjo, da bo tudi ta najnovejša sovjetska taktika, v nespremenjeni strategiji sovjetskega izsiljevanja in napadalnosti, doživela neizbežen polom. I f f* i l p Vremenska napoved za danes: U U L nA L Jasno z rahlo oblačnostjo v Y |\LlVlL večernih urah. — Temperatura brez posebnih sprememb. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 16.5, najnižja 10.2 stopinj. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 10. OKTOBRA 1952 1 fflpjjl lili F rf«-1 1 ..ii' iE::* iiiSliii TiŽSiš Ul iiiliil! ;i [j| ši : :i :!! liiiil«. i | lij: i: Ml m i1 ii [iiii H TO 11 Itel 1 1 :: 1,1 m rt II ‘lili RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 7.15: Slovenske narodne. — Trst II.: 18.15: Brahms: Sonata v a-molu ^ 20.30: Tržaški kulturni razgledi. .^nicker* nični koncert orkestra «Dk Wiener p.v. Herberta von Karajana. on’i5- A. F. Schubert: Oktet v F-Duru, op. 1»°- * • Dvorak: Simfonija št. 5 v c-niolu, op. SKLEPI EGIPTOVSKE VLADE Obnova trgovskega sporazuma z inglijo 15 egiptovskih strank je predložilo vladi zahtevane izjave KAIRO, 9. — Egiptovska vlada je imela danes 7 ur trajajočo sejo, na kateri je sklenila obnoviti za leto dni zašasni trgovski sporazum z Anglijo, ki je zapadel 16 februarja; zunanjemu ministru so bila dana pooblastila za podpis sporazuma z Italijo, ki predvideva ureditev pokopališča za padle Italijane v Egiptu v drugi svetovni vojni in končno je bilo sklenjeno, da je treba odstraniti iz ministrstev določeno število uslužbencev v okviru čiščenja ki je sedaj v teku. General Nagib je po eni uri zapustil sejo in se sestal s predstavniki sudanske republikansko socialistične stranke. Na tem sestanku sta bila tudi bivši ministrski predsednik Ali Maher in predsednik državnega sveta Abdel Razak el Sanhuri. Posebnemu dopisniku turškega dnevnika «Djunhuriet» je general Nagib izjavil, da Egipt nasproti Izraelu nima nobenih napadalnih namenov, poudaril pa je potrebo po u-stanovitvi muslimanskega bloka zaradi obrambe in razvoja islamskega sveta. Nagib je nadalje izjavil, da monarhični statut Egipta ne bo spremenjen. Petnajst egiptovskih političnih stranki je včeraj predložilo novi vladi izjavo, ki jo je ta od njih zahtevala. Med temi so vafdistična stranka, ustavno - liberalna stranka, vafdistični blok, združenje muslimanskih bratov, socialistična stranka, ženska narodna stranka nilove hčere, demokratična stranka itd. Poleg tega so dale izjave tudi štiri skupine, ki pravzaprav ne predstavljajo političnih strank, in sicer stranka arabske enotnosti, stranka islamskega združenja, arabskega združenja ter mohamedanska mladina. Prve tri predstavljajo gibanje, ki propagira panislamstvo in zbližanje med arabskimi državami, Mohamedanska mladina pa kuša uveljaviti pravila v muslimanskem življenju, ki jih je določil prerok, se pravi, odpraviti povsem izgled modernega življenja. General Nagib se je danes sestal z britanskim poslanikom Stevensonom in z njim nad eno uro r pravljal o sudanski zadevi. V tej zvezi poročajo, da bosta egiptovska vlada in angleško poslaništvo izdala u. radno poročilo o razgovoru. Potem ko so v uradu Antonija Pullija, ((direktorja zaseb. nih zadev njegovega veličanstva«, odprli še eno blagajno, je dobila komisija v roke popolno kartoteko nanašajočo se na zveze, ki jih je imel bivši kralj z ženskami. Vsaka izmed žensk ki je stopila v življenje bivšega adarja, ima v tej kartoteki fotografijo, naslov, telefonsko številko, popoln življenjepis in celo nekatere podrobnosti o odnosih s Farukom. Kartoteka je bila zapečatena in priložena številnim do. kumentom, ki so bili postavljeni na razpolago posebni komi. siji. Ta bo skušala osvetliti o-zadje egiptovske politike v zadnjih 16 letih Farukovega kraljevanja. Angleške vojaške oblasti javljajo, da bodo v kratkem umaknile svojo posadko z železniškega mostu v El Ferda-nu ob Sueškem prekopu in da bodo to posadko nadomestili pripadniki egiptovske vojske. Sporazum o zamenjavi je bil sklenjen med poveljnikom angleških čet v Egiptu in poveljnikom egiptovskih čet na področju Sueškega prekopa. BEYRUT 9. — Libanonska zbornica je izglasovala zaupnico vladi Khalesa Chehaba in temu poverila posebna pooblastila za dobo šestih mesecev. Dollmann aretiran FRANKFURT, 9. — Včeraj je bil na letališču v Frankfurtu aretiran bivši SS-ovec Eugen Dollmann, ki je prišel z letalom iz Madrida s ponarejenim potnim listom. Dollmann je izjavil, da je pripadal kot tolmač Himmlerieve-mu glavnemu stanu. Od kon ca vojne je bil v Španiji. U RAZDEJANJE NA 2ELEZNISKJ POSTAJI HARRQW 19 KM SEVERNO OD LONDONA, PQ TRČENJU TREH VLAKOV, KI JE ZAHTEVALO PO DOSEDANJIH POROČILIH 95 MRTVIH IN NAD 176 RANJENIH RAZVOJ AMOLO-lRASSKBiGA PETROLEJSKEGA SPORA tdstnp iranskega zunanjega ministra kino V londonskih uradnih krogih menijo, da je Mosadekova ponudba v sedanji obliki nesprejemljiva - Mosadek namerava prekiniti diplomatske odnose i Anglijo LONDON, 9. — Glasnik zunanjega ministrstva je danes izjavil, da so se tako v Wa-shingtonu kakor v Londonu pričela angloameriška razprav, ljanja v zvezi z zadnjo iransko noto zaradi petrolejskega spora. V uradnih krogih pripominjajo, da se zdi nova Mosadekova ponudba nesprejemljiva v sedanji obliki, ker zahteva plačilo 2Q milijonov fun. tov šterlingov takoj, ostalih 29 pa v roku treh tednov, poleg tega pa prihod nove britanske delegacije v Teheran do prihodnjega torka. Nadalje pojas. njujejo, da bi morala biti an-gleško-ameriška posvetovanja dokaj nagla, kajti do zapadlosti Mosadekovega ultimatuma manjka samo 5 dni. Kakor se zdi, je Anglija pripravljena poslati v Teheran delegacijo AIQC, vendar ne da bi pre- ■ : DVOBOJ ZA EVROPSKO PRVENSTVO PERESNE KATEGORIJE FAMECHON-BSRBADORO k. o. v četrtem krogu Mitri je premagal Francoza Kida Marcela MILAN, 9. — Rezultati današnjega ' boksarskega večera v Športni palači: Peresna kategorija: Pravisani iz Trsta (57.700 kg) je premagal na točke v 8 krogih Painija (58-400 kg) iz Milana. Lahka kategorija: Formenti iz Saregna (60.900 kg) je premagal na točke v osmih krogih Mauryja iz Pariza (61.900 kg). Srednja kategorija: Mitri iz Trsta (73 kg) je premagal Kida Marcela iz Orana (72.900 kg) na točke v desetih krogih. Evropsko prvenstvo peresne kategorije Famechon (56.600) je premagal s k.o. v četrtem krogu Tržačana Barbadora (57.150). Sodnik: Little (V. Bri. tani ja). Kronika: Mitri in Pravisani bi z večjo odločnostjo lahko odpravila svoja nasprotnika s k. o. 15.000 gledalcev je zanimal predvsem dvoboj Famechon -Barbadoro. V prvih dveh krogih sta se nasprotnika študirala. Barbadoro je skušal napa* dati, toda evropski prvak ga je držal z izvrstno levico v primerni razdalji. V tretjem krogu je prišlo do borbe na bližino, kjer je Barbadoro zaključil akcijo z uspešno serijo udarcev in s tem dobil prednost v točkah. V četrtem krogu odločitev. Barbadoro je neurejeno prešel v napad, Famechon je našel odkrito mesto m plasiral ostri levi di-rekt. Barbadoro je padel na tla, se skušal dvigniti pri 9 in potem dokončno obležal. Med obema nasprotnikoma je bila prevelika razlika v kvaiiteti. PRED ZAKLJUČKOM LAHKOATLETSKE SEZONE Naj bol jši rezultati 1952 Ezzard Charles zmagal s k. o. v drugem krogu CINCINATI, », — Ezzard Charles je včeraj porazil s k. o, Reynoldsa in pri tem dal vtis izvrstne forme. Ezzard je izjavil, da je pripravljen, da porazi vsakega boksarja težke kategorije. m -d* | To je bila prva etapa Ezzar-da Charlesa na poti k izgubljenemu naslovu, ki'doslej §e nobenemu ni uspela Charles je v drugem krogu zadel nasprotnika v nos in Izkoristil neposredno za tem zmedenost Reynoldsa za serijo udarcev. Zadnji od ten je bil usoden. Charles bo zopet boksal 24. oktobra v Madison Square Gar-denu proti Cesarju Brionu. Proga Pariz-London na motoscooferju! DOVER, 9. — Rokavski preliv so doslej prekoračili z vsemi mogočimi sredstvi, splavi, gumijastimi blazinami, kajaki, da ne govorimo o plavalcih, danes pa je prišel čez vodo tudi motoscooter. Francoski motorist George Monneret je dosegel britansko obalo danes ob 14. uri in nadaljeval pot proti Londonu. Isto pot namerava narediti še v obratni smeri. Kot znano je Monneret včeraj odstopil o dpodviga zaradi po-stopil od podviga zaradi poškodbe specialnega splava. BEOGRAD, 9. — Včeraj zvečer je ženska košarkarska ekipa Comense porazila v Beogradu Partizana z rezultatom 51-36. V drugi tekmi turneje je Crvena zvezda premagala danes zvečer italijanske prvakinje z rezultatom 31-27 (17.14). Nihče ne ve vzroka: CDKA ne obstaja več Ze pred tedni smo opazili, da sovjetski radio ne imenuje pri poročilih o nogometnem, prvenstvu moštva CDKA. Nekaj dni kasneje smo brali v «L’Equipe» članek moskovskega dopisnika, ki tudi govori z začudenjem nad tem dejstvom. Ko je nekaj dni kasneje spea-ker Vladimir Sinjavski po koncu prenosa neke nogometne tekme povedal vrstni red moštev, je bilo dokončno jasno, da nekaj ni v redu. Imena CDKA ni bilo več na lestvici! Kaj se je zgodilo? Tega verjetno nihče ne bo zvedel! Okoliščine, v katerih je prišlo do likvidacije sovjetskega prvaka so tipične za metode, ki vladajo v zemlji «modrega 14:06.6 14:07.4 14:08.8 14:12.2 14:15.0 14:15.4 14:15.8 14:16.0 29:17.0 29:23.8 29:24.6 29:29.4 29:31.4 29:48.4 29:48.6 29:51.2 29:51.4 29:51.8 8:45.4 8:48.6 8:50.0 8:51.8 8:54.4 8:55.6 5000 m: Schade (N) Zatopek (C) Mimoun (Fr) Kazancev (ZSSR) Atiufriev (ZSSR) Albertsscm (S) Reilf (B) Nystrom (S) Popov (ZSSR) Anderson (3) Guda (N) 10.000 m: Zatopek (C) N ys.tr cm (S) Schade (N) Mimoun (Fr) Anufriev (ZSSR) Satovi k (N) MIHALIČ (J) Jansson (S) Posti (Fl) Sando (VB) 3000 m ovire: Ashenfelthen (ZDA) Kazancev (ZSSR) Gude (N) Disley (VB) Rinteenipeeae (Fi) Soderberg (S) 8:55.8 Saltikov (ZSSR) Hesselmann (N) 8:57.4 G. Karlsson (S) 9:00.4 Apro (M) 110 m ovire: 13.7 Dillard (ZDA) Davis (ZDA) 13.8 Mattiias (ZDA) 13.9 Dixon (ZDA) 13.9 y Anderson (ZDA) 14.0 y W©imberg (Av) 14.1 Barnard (ZDA) 14.1 y Walker (ZDA) Att!esey (ZDA) 14.2 y Albsns (ZDA) Campbell (ZDA) Y — 120 yardi. 400 m ovire: 50.7 Moore (ZDA) 51.3 Yoder (ZDA) Lituev (ZSSR) 51.6 Blackman (ZDA) De Vinney (ZDA) 52.0 Holland (NZ) 52.1 Julin (ZSSR) 52.2 Ylander (S) Halderman (ZDA) 52.3 Gracie (VB) Johnson (ZDA) 8.05 7.77 7.74 7.73 7.67 7.57 7.54 2.09.6 2.06.7 2.04.2 2.03.2 2.02.9 2.02 Daljina: Brovvn (ZDA) Taylor (ZDA) G. Sbaw (ZDA) Gourdine (ZDA) Priče (Av) Eiffle (ZDA) da Sa (Br) Visser (N) Scott (ZDA) Johnson (ZDA) Višina: Davis (ZDA) Holding (ZDA) Barnes (ZDA) Betton (ZDA) Wy»tt (ZDA) Hall (ZDA) Wie®ner (ZDA) Du Bard (ZDA) Soeter (R) Svensson (S) ZDA - Združene države; ZSSR - Sovjetska zvesa; N Nemčija; S - Švedska; Fi - Finr sk»; No - Norveška; L - Luksemburg; VB - Velika Britai-nija; R - Romunija; J - Jugoslavija; M - Madžarska; B • Belgija; C 1 Češkoslovaška. rokovodstva)>. Pred vami je nekaj dejstev. Povratni del prvenstva se je začel S. julija. Za tista moštva, ki so dala svoje igralce za državno reprezentanco v Helsinkih je bil začetek odložen za en mesec. To je veljalo tudi za prvaka CDKA iz Moskve. V nadaljevanju prvenstva so se vojaki trudili, da bi p opravili slab vtis, ki ga je naredila njihova enajstorica kot reprezentanca na predolimpijskih srečanjih na Finskem. Moštvo je začelo dobro. V prvih treh tekmah je premagalo tri nevarne nasprotnike: Dinamo iz Moskve z rezultatom 1-0, Dinamo iz Tiflisa s 3-2 in Krila Sovjetov iz Kujbiševa s 4-2. Tedaj se je nenadoma spustil zastor popolne tišine nad enajstorico CDKA. Ime kluba je izginilo iz vseh listov, njega se ni spomnil niti radijski kronist. Po predhodno objavljenem sporedu bi moral CDKA igrati proti Dinamu iz Kijeva, Zenitu iz Leningrada in Lokomotivi iz Moskve. Ne vemo, če so odigrali te tekme. Mi nismo o njih ničesar čuli. «Sovjetski sportn je objavil v začetku septembra nov razpored; tam CDKA ni bil omenjen. Nekaj dni kasneje je CDKA izginil iz lestvice prvenstva. O tekmah CDKA se ni več govorilo, Vse to se je dogodilo brez vsakega obvestila, brez vsake službene vesti. CDKA je likvidiran in je malo možnosti, da se bo to ime še kdaj pojavilo v listih. Igrači likvidiranega fctuba igrajo naprej. Oni so z enostavnim podpisom prešli v druga društva, ne da bi vedeli zakaj. Pred dnevi je Spartak iz Moskve, novi prvak, igral proti Kalininu 1-1 in tako osvojil točko, potrebno za naslov. Moskovski igralci so bili zelo presenečeni nad odporom Kalini-na. Toda iznenadenje je bilo kratkotrajno. Kmalu so videli, da je pri nasprotnem moštvu sedem bivših članov prve in rezervne enajstorice CDKA. vzela finančne obveznosti in ne da bi v naprej plačala znatnejše vsote. Predsednik poslanske zbornice Kašani je danes na vprašanje, kakšno stališče bo vzela vlada, če bodo Angleži zavrnili nove Mosadekove predloge, odgovoril: «Odločeni smo odločno nastopiti, ne morem pa še povedati, kaj bo iranska vlada napravila. Kašani je tu-di izjavil, da bo Sovjetska zveza v kratkem zahtevala od iranske vlade ribiške naprave ob Kaspiškem morju, ker je zapadla petindvajsetletna koncesija, Mosadek je danes zopet z postelji. Neki vladni funkcionar je izjavil, da je Mosadek sklenil prekiniti diplomatske odnose z Veliko Britanijo, če ne bo ta začela od torka dalje plačevati zneska, ki ga Iran zahteva. Dodal je, da je Mosadek sklenil najprej odpoklicati iranskega odpravnika poslov v Londonu. Pozneje bi zaprli britansko poslaništvo v Teheranu. Iranski zunanji minister Husein Navab je podal ostavko, ki jo je Mosadek sprejel. Navab je danes zvečer izjavil, da je odstopil zaradi «vzrokov upravnega značaja«. Domneva, jo, da je v izvrševanju svoje naloge naletel na težave in protivljenje s strani sodelavcev. Vse kaže, da ni njegov odstop v nikakršni zvezi s petrolejsko zadevo. Delo v zunanjem ministrstvu je začasno prevzel državni podtajnik Abdel Nabil. Po železniški nesreči v Angliji LONDON, 9. — Scotland Yard je v pozmih javila, da. je Število mrtvih pri železniški nesreči v Harrowu narasti© na 95, od katerih niso 14 še identificirali. HARROW, 9. — V nasprotju z včerajšnjimi vestmi, v katerih je bilo rečeno, da je število žrtev železniške nesreče v Angliji doseglo 106 mrtvih, poročajo danes, da je bilo doslej naštetih 95 mrtvih in 176 ranjenih. Vendar se tudi na te vesti ni mogoče zanesti. Obstaja namreč bojasen,- da ležijo pod ruševinami še trupla potnikov in da nekateri ranjenci ne bodo preživeli hudih poškodb. Reševalno delo se je nadaljevalo vso noč in mnogi reševalci so morali prpnehati z delom zaradi izčrpanosti. Glede usode uslužbencev na vlakih javlja železniška direkcija, da doslej še niso našli kurjača in strojnika ekspresnega vlaka, prav tako ne strojnika prve lokomotive direktnega vlaka iz Manchestra, medtem ko so bili kurjači in strojniic druge lokomotive direktnega vlaka ter kurjač prve lokomotive prepeljani v harrowsko bolnico. Ves angleški tisk soglasno obsoja ponavljanje železniških incidentov in zahteva, naj bi se uvedlo uspešnejše varnostne mere. Delno so bile razbitine odstranjene na nekaterih tirih, kar je omogočilo vsaj za silo vzpostaviti železniški promet. Prvi je krenil ekspresni vlak Glasgow - London, ki vozi skozi postajo s hitrostjo 5 milj na uro. juje, da je zmanjšanje produk. cije in obdelave rudnin v drugem tromesečju 1952. leta v glavnem povzročila velika stavka v ameriških jeklarnah* upoštevati pa je treba tudi pičlo evropsko proizvodnjo. Evropska produkcija v drugem tromesečju tega leta je bila prizadeta zlasti zaradi znižanja proizvodnje v angleški industriji, ki je upadla za 7 odst. v primeri s količino, doseženo v prvem tromesečju t. 1. v Belgiji, Kanadi, na Danskem, Ho. landskem in v Švici se je znižala za 1—.7 odst. v primeri z drugim tromesečjem 1951, medtem ko se je v Zahodni Nemčiji in na Japonskem zvišala za 3—4 odst. V tem času pa se je produkcija v Rusiji in v Indiji zvišala za 11.( odnosno 7 odst. v primeri z drugim tromesečjem 1951. leta. Tajna protisovjetska organizacija v Hessenu WIESBADEN, 9. — Ministrski predsednik August Zinn je govoril včeraj v parlamentu in najavil, da je bila odkrita tajna organizacija, ki je imela namen organizirati partizanske skupine v primeru vpada sovjetskih čet v Zapadno Nemčijo. Zinn je dodal, da je bilo v organizaciji včlanjenih mnogo mladeničev iz desničarskih političnih strank. Organizacija je bila usmerjena proti komunistom in v glavnem proti social-de-mokratični stranki. Zinn je poleg tega zatrdil, da so bili vidnejši voditelji organizacije aretirani 18. septembra, 1. oktobra pa izpuščeni na ukaz glavnega tožilca pri vrhovnem sodišču v Kalsruhe, ker so obtoženci izjavili, da je bila organizacija ustanovljena pod pokroviteljstvom ameriških oblasti. Glavnino organizacije so sestavljali bivši častniki Luft-wafe. Wehrmachta in esesov-cev. Število konspiratorjev je doseglo 1000 do 2000 mož. Po izjavah glavnih obtožencev je bilo okrog 100 članov posebej vojaško izvežbanih pod vodstvom nekega ameriškega državljana. Po trditvah Zinna je ■imela organizacija na razpolago mesečno okrog 50.000 mark (nad 3 milijone lir). V zvezi s temi izjavami Zinna. je ameriški visoki komisar objavil danes zvečer poročilo, v katerem poudarja, da z ameriške strani nobeden ni bil na tekočem o dejavnosti te organizacije in da v zadevo ni bil vmešan noben ameriški funkcionar. Vodja nemške mladinske lige Paul Lueth je danes deman. tiral Zinnove izjave ter med drugim izjavil, da njegovn organizacija ni prejemala denar ja od Američanov in sploh ne iz inozemstva in da se je vzdrževala le s prispevki 18 tisoč članov. Naša lisa, je poudaril, je demokratična organizacija, ki se s postavnimi sredstvi bori proti komunizmu in njen ar. hiv je bil vedno na razpolago oblastem. Svetovna proizvodnja v drugem tromesečju 1952 NEW YORK, 9. — Mesečno statistično poročilo OZN zatr- v T U s T 1 Rossetti. 16.30: «Mata Hari», w E«ebiorbOi6.30: «Fantan Lollc 16.30: fi gometu. "SSffllK italiiansKem * Fenice. 16.30:- ^ W. Poweil, J- Adams- ^ l Filcdrammatico. 1°- Rossi, A. Na“?rl;Koci« in4, Arcobaleno. 15.30. ,jjer, janski junak«, J. tn“ -Astra Rojan. Cochran, D, Alabarda. 16.00: Fernandel, G. Armonia. 15,30= m h moru», J. pre«iew Arision. 16.00: «0 • revščina«, I. C8ru»». Aurora. 15.3«. * h , M. Lanza, A. Bl&no <*> u Garibaldi. 15.00: « c^te. X», D. Andrevvs, "• ponave*- Ideale. 16.00: Marika, R&kk. ^ mladi impero. 15.30: «BOSaW’ lepa«, J. ‘ cani!®*' Italia. 16.00: «E»n nandel, G. c«'h;,ova l*«’1 ;kl f ifi30 »Tortura«. » Hcjan. 16Jfc « Hart Bn fef T. Via!«. 16.00 *■ Scotti, A. Tleri. isKl gubati« Kino ob morju, kozaki«, C. Luc poganska P* "°Ester Savona. 15.00: , la», H. Lamarr v. #Dva Vittorio Veneto. ^ dL na ljubezni«, J; L0lnovo P Azzurro. 16.00. « mo«, H. p«£- Belvedere. 15.00. Ah"1’*'.. losti«, MacctonaABflUPf Marconi. 16.00: nlk», V. Bruce, ”• & o* Massimo. 16.00: f «•* gerao>’ Novo cine. 16-00-pa«, J. W«ssnwe^ejn0 stce». Ofieon. 16.00: «Neji . atlmor<' ^ C. Del PoesioJ- carus«' «Enric° Račio. 16.00: Lanza. Venezia. 16 00: tefi Fairbanks, E. aNajen«11 ,ik>, RADIO ‘SSPifU&j; 1178 254,5 m j9j3 PETEK, 10. okt°b^ 7.00j”" 5'45, MILAN, 9. — V Varedu se je vnela neka hiša. Po požaru so se ljudje zopet vrnili v sta. novanja. Nenadno pa se je nad kuhinjo, v kateri so bili trije otroci, vdrl strop. Pod ruševinami so našli smrt 13-letni dečejc in dve 12-letni dekletci. rotila. 7. IS 45 06 13.30 Poročila ^5 do danes. 13.50 s 14.20 Literarni °’ poTjjjO Narodne pesmi. ^ poslušalci. 19.15 P 23.3(1 Glasba za lahko noc-poročila,. Tl?S T n 306.1 m ali *8 . 11.30 Lahki JJV vsakega nekaj. 1'' laSu»; 13.00 Glasba P° zIir i{iia »^ ročMla. 14.15 RfpO 17.30 Plesna gla«^ ^,35 Sonata v a-moW; ti m l9.43 glasba. 19.00 Oset^^jij«. ‘m. 19.15 Operetne n,fa * # Poročila. 20.00 w| r y{li- 20.30 Tržaški ^ 21.00 Iz koncertni ke Britanije. 2/-ciije. 23.15 Poročlla’ ms’ m><. 11.30 Tretje n:'a,traV^ JV santovega tirarna • j . ^ na «Močno g 21-05 fi* mance. 19-25 ' ” fonični koncer_.<.ker)) kV VViener stvorri' Herberta 23.15 Poročila. m 202,1 '"ki 12.00 zabavni fV roCila. 13-15 OP*K Ra*» > ljana pesmi IS l* ' 327.1 \To IgVa or^te' g, liana. 14 40 S^n < A ‘ n 0^ef V *•A hk tovih ln RoS'čm| P°^e n’ Narodne pe ,9.40 V Franc Koren- ,-jotrin reret. 20.15 j« Simfonija St. 5 2l.oO (dz novega sv ' diort*’oO f* trov: Zlato ^ U Moderne P e^ En| K«* m">m Clialteb Uiclimb 104. Prei/edel prof. de. Fr. Bradač ♦Nazaj!» je zakričal razjarjeni gospod Grummer. In hoteč ta ukaz poudariti, Je z etno roko udaril s kovinskim emblemom Njegovega Veličanstva po Samovi zavratnid, z drugo roko pa ga Je prijel za ovratnik. To prijaznost Je skuSal gospod Wellex povrniti s tem, da ga Je takoj podrl na tla; prej pa je vrgel iz pozornosti na tla enega nosača, da bi gospod Grummer lahko mehko ležal na njem. Ali se je gospodu Winkiu trenutno zmetalo zaradi krivice, ki se je godila, ali se Je nalezel JunaStva gospoda Wellerja, ne moremo odločiti; gotovo je le, da Je planil, ko Je videl kako se gospod Grummer vali, na majhnega fanta, ki Je stal zraven njega, nakar je gospod Snodgras v pravem krščanskem duhu Sn da bi mu ne bilo treba nikogar napasti, zelo glasno izjavil; «Zdaj se pa zaine!» In po tej izjavi je začel s premišljeno hladnokrvnostjo slačiti suknjič. Toda takoj so ga obstopili in aretirali. Samo pravični smo njemu in gospodu Wtnklu, če reoemo, da ni ne ta, ne oni ves poskusil, osvoboditi sebe al gospoda Wel-lerja, ki ga je tudi premoč po obupnem odporu ukrotila in aretirala. Sprevod se je spet uvrstil, nosači so prijeli nosilnico m vse se je spet pomikalo dalje. Razburjenje gospoda Pickwicka med tem dogodkom Je bilo brezmejno. Videl Je le, kako premetava Sam služabnike pravice, saj ni mogel niti odpreti vratc pri nosilnici, niti dvigniti zastora. Slednjič mu je uspelo, da je s pomočjo gospoda Tupmana izbil streho, stopil na sedež (kjer je stal, držeC se gospoda Tupmana za rame) m začel govoriti ljudstvu; pritoževal se je zaradi neopravičljivega ravnanja z njim ter pozival vse za pričo, da je bil njegov sluga napaden. In tako so dospeli do hiše županove; nosači so skoraj dirjali, aretiranci so hiteli za njimi, gospod Pickwick je govoril, množica pa rjovela. PETINDVAJSETO POGLAVJE pripoveduje med drugimi zanimivostmi, kako dostojanstven in nepristranski je bil gospod Nupkins. Gospod Weller odbija iogo Joba Trotterja z isto molja, kakor je bila vriena; pa Se nekaj * drugega, kar bomo našli rta svojem mestu. Gospod Weller se je strašno jezil, ko so ga vlekli dalje, ln je namigaival na osebo in ravnanje gospoda Grummerja im njegovih uradnih kolegov ter je pogumno izzival njegovih Sest po-drejencev. Gospod Snodgras In gospod Winkle sta z velikim spoštovanjem poslušala slap zgovornosti, ki se je ulival iz mojstrovih ust in ki ga niso mogle ustaviti niti resne prošnje gospoda Tupmana, da bi zaprla streho. Toda jeza gospoda VVellerja se je na-gloma umaknila radovednosti, ko je sprevod krenil na isto dvorišče, kjer je našel ubežnika Joba Trotterja; in radovednost se je umaknila naj veselejšemu presenečenju, ko je preresni gospod Grummer ukazal nosačem, naj se ustavijo, in ko je resno in trdno stopil k istim zelenim vratom, skozi katera je zjutraj prišel Job Trotter, m močno potegnil za zvonec, ki je visel ob strani. Na to zvonjenje se je pojavilo čedno oblečeno, lepo dekle, ki je ostrmelo nad rebelantsko zunanjostjo aretirancev In nad ognjevitim govorom gospoda Pickwicka. Zvila Je roke in poklicala gospoda Muzzla. Gospod Muzzle je odprl eno dumico in spustil v hišo nosilnico, aretirance in sodne sluge ter spet zaprl vrata pred nosom množice, ki je silila noter. Množica je bila razkačena, ker ne bo mogla videti, kaj bo dalje, m se je maščevala s tem, da je še eno ali dve uri razgrajala pred vrati in neprestano zvonila Te zabave so se udeleževali vsi, kar po vrsti, samo dva ali trije so bili tako srečni, da so našli na vratih špranjo, skozi katero se ni nlo videlo, in gledal s tisto neutrudno vztrajnost j o noter, s katero tla’j o ljudje nosove na okna prednje sobe, kadar v zadnji sobi preiskuje zdravnik pijanca, ki so ga povozili. Na stopnišču, ki je držalo do hišnih vrat in so ga po obeh straneh strašile ameriške aloe v zelenih loncih, se je nosilnica ustavila; gospoda Pickwicka in njegove prijatelje so peljali v hišo, kjer jih je Muzzle javil ln takoj predstavil visokemu mestnemu uradniku. Ta prizor je bil ganljiv ln dobro preračunan, da bi vzbudil grozo v srcih krivcev ter Jim vcepil primerno spoštovanje do vzvišenosti zakona. Pred veliko knjižnico, pri veliki mizi nad veliko knjigo, na velikem stolu je sedel gospod Dupkins večji ko katerakoli teh stvari, ki so bile že dovolj velike. Miza se je Šibila pod akti in na koncu mize se je dvigala glava gospoda Jinksa, ki se Je zdelo, da je čez mero zaposlen. Ko je vstopila vsa družba, Je Muzzle oprezno zaprl vrata in se postavil za stol svojega gospoda ter čakal na njegove ukaze. Gospod Nupkins se Je dostojanstveno naslonil na stol ln opazoval obraze teh neprostovoljnih gostov. «Kdo je tale človek, Grummer?* je vprašal gospod Nupkins, kazaje na gospoda Pickwicka, ki je stal s klobukom v roki ter se vljudno m spoštljivo klanjal. «Tu je tist Plckwlck, gspud,> Je rekel gospod Grummer. «Le pučas, le pučas, gospod Weller, ki se je s puščajne, gspud, ampk tale vas hlape u v* ti stara metla,* mu J «proS* komolci prerinil naP™' % - zavihanen d, j e gspud, ^sy,nti d smou bt na dvor za ceremonjarja. Taie 6 - .(Pr gsp^ daljeval gospod Weller zaupno visokemu u , . tul«j pes suval Grummerja nazaj). «tu je Pickwick E^a n ^ se Tupman, tale gspud Snodgras in tist na ctrs vese, Kaj» gspud Wlnkle, sami pravi gentlemani, k k s0je nlaP ■ j ;e nimi seznante. In sploh: Cm preh P0sle .e , du*110 »re tis razumel. KUP™«..'u T«** spadaja, tm preh se uma m™-— -------------- du špas, kokr je reku kral Rihard IH., k je za druzga krala in predn je zadavu utroke.i^^ ^eller s ■oi ga Kiaia ia prean je zaua»u u.>----------- je Proti koncu svojega govora si Je Jinfcsu' klobuk z desnim komolcem in tovariško k strmel in ga poslušal od konca do kraja. 2UPan- Aretir0: «Kdo je ta človek, Grummer?» je y,p ~nimrner- * . jn »Čuden značaj, gspud,» Je odgovoril ga pru je tu oprostet in je nabou stražo, zatu prpelal.» «To je bilo čisto prav «To je moj sluga, go «Tako? To je vaš sluga? Tako?» je v^":na ln Jifl* rej cela zarota... upirati se avtoriteto gosP<^ «Torej . ne sluge? Tako? Pickwlckov sluga? Gospod Jinks je pisal. . «Kako se pišete?* je zagrmel g°sP «Weller,» je rekel Sam. nupkins. «To je dobro ime za Newgatski sezina je deja! vsi str' Nupkins. Dubble.y’ To je bila Sala. Zato so Jinks. Grum ^ ^ nlki in Muzzle udarili v smeh, ki Je tr daijev^e s nad — lelefon Stev. b3-aua 12 In od 15 18 — Tel. Glavni urednik BRANKO BABIC,— Odg. urednik STANISLAV KENKO — UREDNIŠTVO; ULICA MONTECCH1 St b. III In 94-638 — Poilni predal 502. — IIPHAVA: (H.ICA SV. FHANC1SKA St. 20. — Telefonska St. 73-38 — OGLASI: od 8.30 73.38 — 'cerif oelasov Zi vsak mm višine v Urini 1 stolpca: trgovski 80, flnančno-npravnl 100, osmrtnice 90 lir — £a za vsak mm Strine I Itelpn ^oglasov p?|0“™ - T*«k. Tiskarski zavod 7.TT - Podn.i, Gorica Ml S PHIico MI. Tel 11-32 - Rokopisi se ne vračalo r«. „»u». ,nn' Acenclta deinok < tiska NAROČNINA: Cona A: meseina 3S0, četrtletna »00 polletna 1700, celoletna 3200 tir. Ped. no»>»___ poštni tekoči račun za STO ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. - za Jugoslavijo: Agencija dein tis« Llubllana Tvrševa 34 tel 20n> tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 - Izdaja Založništvo eseč-o