UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.)- Uradne ure za stranke bo od 10. do 11. oopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj m praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana piama se ne : : : sprejemajo : : ! NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom la Avstro-Ocrsko in Bosno K 21'60, polletna K lO^O, četrtletna K 6-40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K od' . : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov* ob pol 11. dopoldne. *. \ * UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici Stev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana s; in 'reklame 40 vin. -- *-iejema npravništvo. - Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ’ Reklamacije lista so poštnine proste. ■ Stev. 412. V Ljubljani, v petek dne 18. oktobra 1912 Leto II. Status quo. . »Ohranitev statusa quo (sedanjega stanja) v Turčiji? Enakovredna je zahteva, da ohraniš mrtvega konja v enakem 'Stanju gnilobe, v katerem je, dokler ne zgnije popolnoma.« Karl Marx leta 1853. Ohranitev stdarjega stanja na Balkanu je nesrečna formula evropskih diplomatov, s katero so brezuspešno skušali preprečiti balkansko vojno, ohranitev dosedanjega stanja na Balkanu je preteča formula, ki grozi pahniti evropske narode v balkansko katastrofo. Preroški poklic dandanašnji ni več modem in nihče ne ve sedajle, s kakšno bojno srečo konča vojna na Balkanu. Ampak to le je gotovo: Vzlic sirovi, materialni premoči Turčije nad združenimi balkanskimi državicami, je izid vojne negotov in bojni uspeh balkanskih držav ni izključen. Če zmaga balkanska zveza — tako govore diplomati — posežejo evropske velevlasti vmes, da ohranijo sedanje stanje na Balkanu, in enake misli so izražale besede avstrijskega vnanjega ministra Berchtolda, da bo Avstrija ščitila svoje »interese« na Balkanu krezpogoino. V zmislu ministrove grožnje so avstrijski mogotci pripravljeni, da z orožjem v *oki iztrgajo balkanskim državam njih bojni Plen in varujejo turško posest pred Srbi in ”<>lgari, pred Črnogorci in Grki. Pred 59 leti je napisal Marx besede, ki stoje v zaglavju članka; sedanje razmere na Balkanu je primerjal z mrhovino, ki je ni mogoče obvarovati razpada. In tedaj je bil kapitalizem v balkanskih deželah še v povojih! Ko ic berlinski dogovor raztrgal obroče držav, ki *o bile v kapitalističnem razvitku naprej, je •lobilo balkansko vprašanje svoje sedanje, evropski mir ogrožujoče obličje. Štiristo let so Osmani vladali nad balkanskim polotokom kot osvojevalci, kot vrhnja plast prebivalstva. Begi so vladali nad kmeti, »ad rajo in dasi so pobirali desetino in jemali tlako, ni bilo govora o izsesavanju v modernem smislu. Dokler ni denarno gospodarstvo z razvito trgovino prodrlo na Balkan, ni bilo za fcega izkušnjave, da bi jemal več žita in več živine, kot je je potreboval za svoje udobno življenje. Razmeroma se je krščanski raji pod 'tnrško oblastjo v tistih časih bolje godilo nego 'metom v predkapitalistični dobi pri nas, ker so bili prosti vojaške službe: Turki so smatrali vojno za sveto rokodelstvo, ki ga niso izročili gjavrom. Ampak pohod kapitalizma ni prizanesel niti balkanskim deželam; pojavil se je v dveh oblikah- denarno gospodarstvo in imperializem. Melike evropske države, ki so v minulih časih trepetale pred turško vsemogočnostjo, so zaide razširjati svoje gospodstvo nad turškimi Pokrajinami. Anglija je segla po Egiptu, Rusija prodirala od severa. Turčija je modernizirala svojo vojsko, zgradila si vojno brodovje, utrjevala svoje meje. Za vse to pa je treba mnogo denarja in denarja v izobilju nudi — denarno gospodarstvo, ki se je začelo širiti boljinbolj. In tako se ja zgodilo, da je Turčija, ki je imela do začetka minulega veka naravnost, cvetoče finance, mahoma zabredla do vratu v velike 'državne dolgove in davčni vijak se je začel navijati v naglem tempu. Begi so zvalili težka davčna bremena na kmete, ki so postali z nastopom denarnega gospodarstva predmet nezaslišanega privatnega m državnega izkoriščanja. Zdaj so se začele po vtsti vstaje od grškega ustanka do rusko-turške vojne .in osvobodile Grško, Srbsko, Boigaisko in Črnogoro izpod težkega jarma. Kapitalizmu so sledili njegovi spremljevalci. Neprestane državne potrebe so Turčijo pognale v naročje finančnega kapitala in v odvisnost od velevlasti, ki so jo zalagale z denarjem. Rastoče zadolževanje — rastoče obdavčevanje! Revolucionarna sila davkov je znana, zlasti pa je krepka v deželi, v katero še ni popolnoma prodrlo denarno gospodarstvo. V tem je iskati izvirek albanskih vstaj. Albanija, siromašna in zaostala kraška dežela, čuti pritisk davčnega vijaka najhujše. Vse njeno gospodarstvo je urejeno do malega za domačo potrebo, domalega vse potrebščine se izdelujejo pod domačo streho. Komu naj Albanec prodaja svoje živinče, da poplača davke, ko imajo njegovi sosedje živine sami dovolj za domačo rabo, ko ni kupca! Življenje Albanca je neprestan boj z biričem in kadar mu postanejo tla prevroča, »gre v gere ...« Kapitalistični razvitek je privedel novoustanovljene državice, sosede kapitalističnih velevlasti, kaj kmalu v naročje industrijskega kapitalizma. Srbija in Bolgarija in celo Črna gora so hitro zlezle iz domačega gospodarstva, iz pridelovanja za dom in so začele pridelovati za prodaj. V mestih se je razvilo rokodelstvo, ki se mu je pridružila industrija. Vsled tega so postale te dežele navezane na trg in na trgovino. Ampak evropske velevlasti, ki so imele v mislih svoje kapitalistično gospodarstvo, so si v berlinski pogodbi ustvarile na Balkanu nekake kolonije in so dale. balkanskim državam take meje, da so bile kakor v kleščih in da se niti geniti niso mogle. Na severu carinsko ozidjs Avstrije, na jugu zaostalo zazem-lje brez tržišč. Pot do morja, do velike ceste trgovinskega prometa, so jim evropske velevlasti zagradile. Mlademu balkanskemu kapitalizmu ni ostajalo drugega, nego da si poišče pot do morja in da zrevolucionira zazemlje in ga preustroji v dovzetno tržišče. Odtod zlata reka, ki se je razlivala od severa v Macedonijo, zatorej organizacija čet, zato zmerom glav-nejša zahteva po avtonomiji Macedonije in Stare Srbije, ki je postala življenska potreba nedoletnega balkanskega kapitalizma. Turčija ve. da je avtonomija, kakor jo mislijo balkanske države, prv: korak k odpadu. Kapitalizem v Srbiji in Bolgariji bi prav hitro poiskal nacionalistično pretvezo, da bi si pridružil Macedonijo in Staro Srbijo in Turčija ima že mnogo izkušenj z odpadom avtonomnih pokrajin. Ce bi odpadle Macedonija. Stara Srbija in Albanija, bi bila pregnana z evropskih tal; da se obdrži, da ohrani svojo dosedanjo posest, to zahteva njen kapitalistični interes. Ohranitev sedanjega stanja na Balkanu je evropskemu kapitalizmu samo pretveza, da ohrani v svojih železnih pesteh balkanske dežele; evropska hinavščina je prevelika, ako pomislimo, kako so evropske velevlasti na berlinski konferenci trgale Turčiji vetike kose s telesa, kako je Avstrija pred štirimi leti poteptala načelo, ki ga sedaj razglašajo njeni mogotci. Sedanji položaj je tale: Evropski kapitali- zem tišči v svoji pesti balkanske dežele, balkanski kapitalizem bi se rad izmotal iz tega objema. Kakor se ne ogrevamo za podvzetje balkanskega kapitalizma, prav tako odrekamo službo evropskemu velikemu kapitalu. Če niso diplomatje s svojo nesrečno formulo preprečili na Balkanu prelivanja krvi, naj z njo prizaneso vsaj evropskim narodom. To je naša zahteva. Tiirčja v svetovni politiki. Po kratkem času navideznega ozdravljenja stoji turška država pred hudo krizo, morda celo pred polomom. Neposredni sunek prihaja od evropske strani *turške države; zadalo pa ga je piodiranje kapitalizma na balkanski polotok v obliki razdejanja starih razmer, neznosnega izkoriščanja in zatiranja makedonskih kmetov ter v obliki kot nacionalno navdušenje se pojavljajoče ekspanzjvnosti malih balkanskih držav. Vsak ve, da stoje zadaj, ovirajoč ali podpihujoč, velesile kot zastopnice evropskega kapitala. Velike moči, ki določajo postopanje in nasprotja velesile, pa niso na Balkanu, ampak v sprednji Aziji, drugi polovici turške države. Imperialistični interesi evropskih kapitalističnih sil, ki zadenejo v sprednji Aziji druga ob drugo, napravljajo zdaj staro orientalsko vprašanje, turško vprašanje, za žarišče. v katerem se zadevajo in križajo velika svetovnopolitična nasprotja; Turčijo napravljajo za deželo, iz katere prete svetovnemu miru najresnejše nevarnosti. Azijska Turčija ni enotno ozemlje. Mala Azija do gorovja Tavrus spada v gotovem smislu še k Evropi in je vedno bila ozadje in s tem vojaška moč svetovnega mesta Carigrada. Mala Azija je zibelka Turkov; čeprav so dajala druga ljudstva, kakor divji, neukročeni Albanci in kulturno visoko razviti Arabci sultanu pogosto njegove najboljše voditelje, generale in državnike, vendar je bila prava vojaška moč Turčije vedno v mohamedanskih kmetih Male Azije. Onostrati Tavra se začne prava Azija; ne oziraje se na Kurde in Armence v severnem delu je ta azijska Turčija dežela Arabcev. Arabci prebivajo na vse strani, od Jemena do Egipta, v Siriji in Babiloniji, v obrobnem ozem-1 lju velike puščave, ki jim je ocean trgovine in vir bogastva. Zgodovina tisočletij sprednje Azije je v tem, da so bojeviti sinovi puščave često planili po obrobju — zadnjič pod Islamom — ga osvojili in spremenili v dežele visoke kulture in v središča svetovne trgovine. Štiri stoletja pa so že te dežele propale in pod turškim jarmom; ampak arabsko trgovsko ljudstvo vedno smatra neizobraženo turško kmečko ljudstvo za vsiljence nižjega plemena in bi se rado otreslo njegovega gospodstva. Bagdadska železnica je pomaknila te dežele v središče svetovne politike. Nemški kapital je ustvaril s pomočjo tega podjetja tesno interesno skupnost med sabo in turško vlado. Načrt barr dske železnice je nudil nemškemu kapitalu velike dobičke in mnogo obetajočo deželo za nalaganje kapitala pod varstvom prijazne vlade. Obetal pa je tudi sultanu notranje ojačen je in okrepi jenje njegove države, ker so se lahko naglo prevažale čete iz Male Azije v Evropo, Mezopotamijo in Arabijo. Tudi je že prvi del kos maloazijske železnice z mnogoterimi od nemškega kapitala ustanovljenimi podjetji znatno povišal davčno moč te dežele. __ Za angleški imperializem je pomenilo to prodiranje nemškega imperializma v Malo Azijo veliko nevarnost. Prvič že zato, ker je nemško blago vedno bolj izpodrivalo angleške izdelke v teh deželah; ampak še bolj vsled nevarnosti za angleško svetovno moč. Srce angleške svetovne politike je Indija, tista bogata dežela, katere izkoriščanje prinaša angleški buržvaziji ogromna bogastva. Da zavaruje Indijo proti drugim silam, je bil v devetnajstem stoletju prvi cilj angleške inozemske politike v svojem nasprotju z Rusijo. Da ima v oblasti pot v Indijo, se je polastila Anglija leta 1882 Egipta, ki ji je od tedaj dragoceno ozemlje za izkoriščanje. Zdaj pa bo bagdadska železnica, kadar se dogradi do Perzijskega morja, najkrajša zveza Indije z Evropo, in ta zveza boi v nemških rokah! Ni čuda, da je skušala Angleška z dolgotrajnim žilavim diplomatičninl bojem pokopati načrt, pri čemer pa se je morala slednjič zadovoljiti z udeležitvijo pri gra*-nji končne proge. Pa tudi sicer je morala biti notranje utrjena in vojaško močna Turčija pod nemškim vplivom Angliji nevarna; kako lahka bi utegnila uveljaviti stare sultanove pravic* do Egipta in si prisvojiti Sueški prekop. Dočitrt terjajo interesi Nemčije močno Turčijo, ima An-j glija v polni meri interes, da ostane Turčija prav slaba in brez moči ali da celo razpade —•j ima torej enak interes kakor Perzija, kateri j«j mlada Turčija že v Perziji delala napoto. Zaj tegadelj meri angleška politika kot nasprotna« akcija na to, da nahujska Arabce proti Tur-j kom, pri Čemer nastavlja Arabcem za vab« povzdigo arabskega kalifa iz Mohamedovega* rodu na mesto turškega osvojitelja. Ta važnost bagdadske železnice ni le vj njenem razmerju do svetovnih interesov raz-j ličnih držav. Bagdadska železnica je napravila prednjo Azijo za najvažnejše bojno torišč« velesil; fo pa zato, ker je prednja Azija zel« vabljiva dežela za nalaganje kapitala. «Nenw ška banka« je napravila že ogromne dobičk^j iz gradnje železnice; razentega ima prednji Azija bogate prirodne zaklade, ki dajejo ev4 ropskemu trgu potrebne sirovine. Še več kakoij prednja Azija pa ima prirodnih zakladov Armenija; zanje se borita dve kapitalistični skupini; angleško-aftieriška in tiemško-franfcoska. Kako« že pri bagdadski železnici, pri kateri je fran-> coski kapital močno udeležen, greste tudi ^ drugih podjetjih nemški in francoski kapital roko v roki; vkljub nasprotnemu pojavu v politiki velesil, kjer stoji Frnacoska na strani Anglije nasproti Nemčiji. Toda še važnejše ozemlje čaka na evropski kapital: oploditev Mezopotamije. Stara Babilonija, zibelka najstarejše človeške kulture, v starem veku in pod kalifi najbolj cvetoča, najbogatejša in najbolj civilizirana dežela, je popolnoma zapuščena in propala; vsled razpadal naprav za namakanje je deloma spremenjena v močvirje, deloma pa je pokrita s peskom. Če bi zopet na moderen način zgradili te naprave, tedaj bi dežela zopet dobila prejšnjo plodovi-tost in na njej bi se lahko preživljalo na miljone ljudi; uspevala bi bombaževina in pšenica. Po sultanovemu naročilu je angleški inženir Will-coks že izdelal potrebne načrte, vsled rovar- 'A. K. GREEN: Sosedov dom. (Dalje.) •— Kdo ste? — je vprašala sedaj odločno. — Gospa Desbergerjeva mi tega ne pošilja! Jaz ... — Najbolje je, da ne govorite dalje — sem pripomnila. Potem sem umolknila z neprijetno zavestjo, da sem zagrešila položaj, iz katerega Si nisem znala pomagati, Ta trenotek molka je zadostoval, da se je gospodična Oliver zopet obvladala. Stopila je * gospodični Spicer. — Ne vem, kdo je ta dama, ne, kaj pravzaprav hoče od mene. Toda upam, da ne gre 2a to, da zapustim Vašo hišo, ki je moje zadnje zavetišče. Gospodična Spicer je bila tako zelo vneta za mlado gospo, da je ob tej ginljivi prošnji popolnoma pozabila na sum, ki jo je še nepojasnjen obdajal, in prijazno smehljaje ji je odgovorila: — Moralo bi biti kaj zelo hudega, kar bi Povzročilo, da bi se ločila od Vas. Zaupanje ^am do Vas in sem uverjena, da bi v takem •*u2ajU nikakor ne hoteli dalje ostati pri meni. Zopet je sledil molk. Videti je bilo, da nilada ženska vsled razburjenja ni mogla govoriti. -7- Ali so vzroki, ki bi branili, da ostanete v ‘*iši, gospodična Oliver? Prepričana sem, da zapustite v tem slučaju prostovoljno, če P°niislite, kako blizu je poroka nečakinje in da •flam s pripravami dovolj dela, truda in skrbi. Še vedno je molčala mlada ženska, samo Junice je premikala tiho, kakor da hoče nekaj Sedati. . — Mislim, da Vas je doletela velika ne- ^ P°ma£ala gospodična Spicer še £ dobrotljivejšim pogledom in glasom. — In v m slučaju naj Vam služi moja hiša kot zave- tišče, varstvo zoper vse neprilike. No, gospodična Oliver, kaj boste odgovorili na to? Sedaj so iztisnile ustne mlade ženske besede: — Vi ste moja učiteljica! Prosim Vas, verujte mi! Od nesreče preganjana sem se zatekla k Vam. Nič hudega nisem storila. Ne vem, zakaj naj Vas zapustim, če Vam ne preseda moja tiha žalost. Ali je bila to govorica lahkomiselne ženske, ki je bila le slučajno zapletena v strahoviti umor? V tem slučaju je bila mnogo bolj dovršena igralka, kot sem si io predstavljala po Howardovem opisu. — Name napravljate vtis dekleta, ki je vajeno govoriti resnico — je dejala gospodična Spicer. Potem je proti meni obrnjena nadaljevala s prijaznim smehljajem: — Ali se niste morda vendarle zmotili, gospodična But-terworth? Pozabila sem bila jo prositi, naj ne omenja mojega imena pred tujko. Bala sem se, da se bode Ruth Oliver s krikom odmaknila od mene. Toda videti ni bila nič bolj razburjena nego prej. To me je osupnilo, zakaj toliko samozata-jevanja ji nisem pripisovala. Če začuje moje ime, ki je bilo z dramo v Brammercy Parku tako tesno združeno, bi se morala izdati! Toda niti ena mišica ni zatrepetala v njenem obrazu. Sprevidela sem, da moram napram tako izurjenem nasprotniku izpremeniti svojo taktiko. Vsled tega sem odgovorila s kar najljubeznivejšim smehljajem, obrnjena proti gospodični Spicerjevi: — Morda sem se res zmotila. Tudi meni se zde besede gospodične Oliverjeve odkritosrčne in pripravljena sem, da ji verjamem, če ji verujete Vi. Saj človek tako lahko napačno sodi. Spravila sem blazinico v žep, kakor da je s poslednjimi besedami zadeva zame popolnoma skončana. Moje vedenje je napravilo na mlado žensko zaželjeni vtisek, zakaj zasmejala se je s tiho iA pokazala dve vrsti krasnih belih zob. — Oprostite mi, gospodična Oliver — sem ji rekla — da sem bila tako vsiljiva. Še enkrat sem ostro pogledala po sobi, da si zapomnim tisto malo številce reči, ki bi utegnile biti last gospodične Oliverjeve; potem sem odšla iz sobe. Gospodična Spicer mi je sledila. — Stvar je mnogo resnejša, kot sem Vam Ppvedala — sem ji zaupala, ko sva se odstranili nekaj korakov. Če je le tista oseba, ki jo mislim, bo treba policiio obvestiti, da je pri Vas. — Torej je kradla? Zakrivila je mnogo hujše hudodelstvo. Gospodična Spicer se je začudeno ozrla okrog sebe. Slednjič je rekla: — Rada bi se posvetovale s svojo nečakinjo, pred vsem pa hočem vprašati gospoda Stona za svet. Njegova sodba nama utegne koristiti. ~ Boljše bi bilo, da tega nikomur ne zaupava — posebno pa nobenemu moškemu. Zavzemal bi sc le za Vaše interese in brezobzirno ravnal z mladim dekletom. Tudi gospodična Althorpe bi predvsem gledala na Vas. — Toda kaj nama je storiti? 7- Zelo preprosto. Zagotoviti se morava takoj, brez vsakega obotavljanja, če je deklica ona oseba, ki je povrhu vsega tudi izmaknila moji prijateljici nekaj predmetov iz hiše. če je ona, najdeva gotovo v njeni sobi ali na njej sami nepobitne dokaze za to. Mislim, da po njenem prihodu še ni zapustila Vaše hiše? — Ne. — In je bila skoraj vedno v svoji sobi? — Da, samo kadar sem jo potrebovala, je prišla dol. — Torej bi vse, kar hočem zvedeti, zvedela v njeni sobi. Toda kako naj preiskujem, ne da bi je žalila? — Kaj pa hočete pravzaprav vedeti, gospodična Butterworth? — Če ima pri sebi pet dragocenih prstanov. — Prstani se pač lahko skrijejo. — In skrila jih je gotovo prav dobro. O tem ne dvomim več. Toda to moram tudi dokazati; prej mi ni mogoče poklicati policije na pomoč. — Da, sedaj morava vedeti resnico. Uboga deklica! Tak sum! Kako huda je morala biti izkušnjava! — Če mi le hočete zaupati, gospodična’ Spicer, hočem urediti zadevo. — Kako naj to storim? — Deklica je bolna; (^volite mi, da ji strežem. — Bolna je. — Da, ali pa bo zbolela najkasneje jutri zjutraj. Hudo mrzlico ima. Vsled duševnih bojev je zbolela. Prav dobro ji bom stregla! Slednje sem naglo pristavila vsled nezaupljivega pogleda gospodične Spicer. Po kratkem premišljevanju mi je odvrnila: — Težko se odločim. Toda vendar se nu zdi bolje, nego da bi ubogo morda nedolžne stvarco odganjala ali celo izročala policiji. — Tako je; če se ji shujša mrzlica, kar za-nesljivo pričakujem, se bo malo brigala za to, kar se godi okolo nje. Dobro poznam take bolezni^ ^ nezavest jzrabite, da preiščete sobo in njo? — Ne glejte tako prestrašeno pred se, gospodična Spicer. Obljubila sem Vam, da je ne bom mučila. Gotovo se ne bo slačila brez pomoči. In pri tem bom lahko opazila, če kaj skriva pri sebi. — Da, to bi bilo mogoče. — Na vsak način bodeva potem na jasnem. Torej naj poskusim, gospodična Spicer? — Ne morem Vam odreči — je počasi in obotavljaje odvrnila. — Zelo Vam ie na tem ležeče. — Imam tudi vzroke za to; in tudi z ozirom do Vas. (Dalje.) ^»ia bagdadskega Nemcem prijaznega valija i,a je moral zapustiti deželo. Vkljub temu srnama angleški kapital Babilonijo za svojo prihodnjo vpUvno sfero in oploditev te dežele za Svojo nalogo; upa, da napravi iz nje drugi Egi-pet. In zopet ima pri tem svetovnopolitičaii interes besedo; če se polasti Angleška Mezopotamije, spravi nemško železnico kot pot v In-lifijo pod svoje nadzorstvo prav tako, kakor je Spravila Sueški prekop. Pri Bagdadu trčita angleški in francoski imperializem drug ob drugega, nemški od zahoda, angleški od vzhoda, jprvi prodira od bagdadske železnice, drugi od (Perzijskega morja. Mezopotamija, stari vrt teemlje, je ozemlje, v katerega prodirata obarva, delujoč drug proti drugemu; obadva bo-pta zahtevala to ozemlje, ki še nobenemu ne pripada in je ravno zategadelj najpripravnejše !za bojni predmet. . Kdo dobi Mezopotamijo, je odvisno od nsode turške države. Če vojaške sile ohranijo turško državo, katere orožje je na razpolago nemškemu kapitalu, potem se prodiranje nem-Skega kapitala v Bagdad ne da ustaviti. Če (Turčija razpade, se polasti Angleška Bagdada. Boj za prednjo Azijo je najaktualnejši, naj-neposredneje nevarni del velikih svetovno-političnih nasprotij med angleškim in nemškim imperializmom. Tu so sodi s smodnikom in iz njih utegne najprej vzplamteti svetovni požar če prej ne poseže vmes proletariat s svojo toretoviio politiko. Mož z ravnini hrbtiščem. JUSTH ODLOŽI TAJNO SVETNIŠTVO. Julij pl. Justh, voditelj ogrske opozicije, je odložil naslov in čast tajnega svetnika, Ub tej priliki je pisal ogrskemu kralju sledeče pismo: »Nasilstva, ki z gnevom napolnjujejo dušo, žalostna ustavotemstva, so še vedno v navadi. Do krvi ranjeno ljudstvo ima pred seboj celo zbirko nepostavnosti. Izbruh sirove sile je z naj višjim odobrenjem in najvišjo podporo na-MomestH kršeni pravni red. Intelektualni povzročitelji in eksekutorji so dobili najvišja odlikovanja namesto pravično zasluženih, težkih kazni, tako da je danes naša ustava razrušena, naši zakoni poteptani in da je vera ljudstva v svetost prisege popolnoma omajana. Prišel sem do razpotja; ali naj bom v eni lersti z onimi, ki so si prislužili milost Vašega Veličanstva z uspešnimi, v resnica pa nepo-IStavniiai dejanji, ali pa naj. z vso močjo nastopim proti onim, ki tako usodepolno pogubljajo ljudstvo. Moje ustavoverno naziranje, moje pa-Iriotičflo čuvstvo. mi ukazujeti, da ostanem še todalje v vrsti onih, ki prav razumevajo bla- domovine in ki so pripravljeni ljubosumno vati, mi«, da. če se bo govorilo na v. »bo na odru v Mariboru. Trstu in Ljubljani vsak drugače govoril.« — Roma locuta, causa finita. Štrekljeva stolica v Gradcu je prazna. Kaj, ko bi jo dali gdu. »mi«? »Gegen Dummheit kampfen Gotter selbst vergebens« — tako je tolažil pisatelj članka »Kako izrekamo 1 v »Zarji« Otona Župančiča; kajti predsodki nesamostojno misleče množice so prisilili intendanco, da se umeknila, še pred glavno bitko. Ta silno neprevidni stavek so obrnili »g. mi« na se in se odrezali: »Mi nismo bogovi in se ne bomo borili proti ietniki vstopijo v kartele ali se dogovore o ce- neumnosti.« Fina zairkacija. kaj? Ala sem ga 3 . • m .j~t_ i_j _____________________________________________ Ho niOTI fantrnvi nah, ali pa, če prikrajšajo delo vsled pogodbe z drugimi podjetniki. 3. Načrt zakona za razlastitev, ki pooblašča državo, da razlasti vsak hip premogokope z ozirom na občno korist. Redna sodišča naj določijo lastnikom premogokopov in sledilcem premoga primerno odškodnino. II. Vlada se poziva, da ukaže rudniški oblasti, naj izvaja rudarski zakon ojstreje nego do sedaj in naj posebno s strožjim uporabljanjem §§ 220 do 224, 235 do 250 splošnega ru darskega zakona pazi na izvedbo §§ 170 do 188 splošnega rudarskega zakona. Posebno naj se opozori rudniška oblast na dejstvo, da smatra od podjetnikov često vsled medseboj nih dogovorov omejeno produkcijo za kršenje predpisanega kar najpopolnejšega dela v zmi-slu §§ 170, 174, 243 splošnega rud. zak. in da se smejo podaljšati roki za pričetek prekinjenega stalnega obrata (§ 182 splošnega rud. zak.) le tedaj, če višja moč ovira pričetek stalnega dela. . , III. Vlada se poziva, naj takoj zniza cene za prevoz premoga in naj poroča poslanski zbornici o naredbah za pospeševanje premogovega prevoza. IV. Vlada se poziva, naj stori potrebne priprave, da se proda premog iz državnih premogokopov po možnosti brez kapitalističnega prekupovanja neposredno konsumentom.« Dovolj je, ako primerjamo ta stvarni, vse posameznosti o premogovem vprašanju raz-motrivajoči predlog s sleparskim predlogom gospoda Krausa, pa se vidi razlika med resnim socialno demokratičnim delom in meščanskim lovom na volilce. Meščanska večina poslanske zbornice pa niti razpravljala ni o predlogu sodr. Reumanna. Krausov predlog so sprejeli nemški nacionalci in krščanski socialci. Mislili so: tak sklep napravi volilcem veselje in ne velja kapitaliste nič. O Reumannovem predlogu pa se jim niti ni zdelo vredno posvetovati se: posestniki pač nočejo nič slišati o razlastitvi. Razlastitev r a z 1 a s t i t e 1 j e v. Naj se vladajoči razredi še tako boje raz lastitve kapitalistov, vendar kapital ne ubegne svoji usodi. Vedno silneje se razvija moč ka pitala; vedno neznosnejša je njegova moč ljud skim množicam. Vedno bolj narašča število delavcev, vedno večja je jasnost razredne zavednosti in moč organizacije. Prišel bo treno- dal, si mislijo »mi«. - • Da »g. mi« niso bogovi, je zelo verjetno in mu je le čestitati na tem spoznanju, prišlo je sicer pozno, a vendar! Izjava, da se ne bodo borili proti neumnosti, je čisto nepotrebna. To sc razume že iz dosedanjega ravnanja samo po sebi. —n. Javno predavanje »Akademije«. Danes ob 8. zvečer predava v veliki dvorani Mestnega doma g. prof. dr. Fran Ilešič. Tema: Iz zgodovine verstva Južnih Slovanov. Vstop Društvo inženirjev v Ljubljani javlja svojim cenjenim članom, da napravi 26. in 27. t. m. oficielni poset Hrvatskomu društvu inžinira i arhitekta u Zagrebu. Ker živita obe strokovni društvi že nad dve leti v najožjih kolegalnih in literarnih stikih, je želeti, da bi se tudi posamezni člani obeh društev pobližje iz-poznali med seboj. Zaradi tega se člani D. I. v Ljubljani najtoplješe vabijo, da se tega poseta v čim najčastnejšem številu udeleže. Poset je neodložljiv. Odhod iz Ljubljane v Zagreb 26. t. m. zjutraj ob 7,30. Povratek iz Zagreba 27. t. m. ob 10,22 zvečer. Čas prijave do 21. t. m. Odbor. — Slovensko gledališče. Snoči so uprizorili Skowronnekovo komedijo »Štev. 17«. Komedija! S tem je povedano vse. Stvar te prijetno zabava dve urici in svojo nalogo je izpolnila. Malo smeha, malo ljubezni, malo solzic — pa je dejanje gotovo, in poslušalcu si ni treba prav nič ubijati glave in treti možganov z modernimi simboli in duhovito temnimi dialogi. z visokimi, nebo naskakujočimi idejami in hipotezami in vsem mogočim balastom in konglomeratom. Tu je vse na dlani in priprosto, nič hudih zapletljajev, nič afektiranih oseb in neizprosno žalostne logike. Osebe spadajo čisto in samo v komedijo. Evo: Tu je n. pr. človek Pruhnov, ruski državljan, ki pa živi na stroške pruske države. Dober človek je, še živi duši ni prizadel žalega, pa presedi večino svojega življenja v udobni jetniški celici, št. 17 kjer se lepo vede in dela veliko veselje Jetni-škemu pazniku. — Dalje, gespa Kalinova, ima sina in hčer. kramari in z jedjo in pijačo priklene zeta na svojo hčer in hoče podkupiti z denarjem sinovo nevesto, da bi ga pustila in odšla, ker je hči tatu Prutmova. Slednjič se zaplete s tihotapci v kupčije in to ji bo izpodnesfo tla. In tako je vse zelo lahko in prijetno, a Sko-wronnek si s to stvarjo tudi na našem odru.ne bo pridobil posebne slave. — Predstava je bila kar lepa. Ga. Danilova jejst vlogi Kahnove, ako ne briljirala, pa vsaj dobro memorirala. Marsikaj dobrega je imela, pa bi lahko pokazala t. svoji vlogi še več originalnosti. Gd. Verovšek je bil prijeten Pruhnov, nič ne očitam gdč. Krei-sovi. pohvalim gda. Bohuslava in gdč. Danilovo in gda. Molka in oba Bukška. Ne pozabim hvale gdč. Šetrilovi, ki ni bila med slabimi. Isto-tako ne gd. Skrbinšek. Bil je lep jesenski večer. r. Umrli so v Ljubljani: Terezija Kasper, vdova krojaškega mojstra, 75 let. — Ivan Veber, sin strojevodje, 9 let. — Marija Stibernik, hči dninarice, dva dni. — Ne v Egipt! V zadnjem času se opaža, da izseljevanje Slovenk v Egipt znatno narašča. Tako je prišlo lansko leto v Aleksandrijo okrog 2000 slovenskih izseljenk po večini s Kranjskega in Goriškega. Mnogo teh deklet pride v roke brezvestnim kupčevaloem z dekleti, jim obetajo dobre službe, v resnici pa jih zvabijo v zloglasne javne hiše, kjer se popolnoma izgube in duševno in telesno propadejo. Predno se kaka Slovenka odpravi v Egipt, naj se dobro informira o dotični službi na centrali za odpravo trgovine z dekleti pri dunajskem policijskem ravnateljstvu. — Zaradi prepovedanega povratka je bila včeraj aretirana leta 1888. v Zgornjem Kašlju rojena ter v D. M. v Polju pristojna Apolonija Avšičeva, katero so izročili sodišču. — Srebrno uro z verižico je izmaknil vr-varskemu pomočniku Stefanu Sinatorju njegov tovariš ter najbrže odšel proti Hrvaškemu. — Tatvina. V sredo zvečer je bil v neki tukajšnji kavarni ukraden 48 K vreden površnik z označbo tvrdke Gričar & Mejač. — Pazite na otroke! Iz Žužemberka poročajo: Ernestina Podboj, Šestletna hčerka posestnika in trgovca, se je v ponedeljek zvečer vrtUa okolo dekle, ki je v kotlu kuhala za svinje. Ko se je dekla za trenotek oddaljila po opravkih, je dekletce odprlo vratiča pri kotlu, plamen je švignil ven in otroku se je vnela obleka in lasje. Na njen krik sta takoj prihiteli dekla in mati ter s težavo pogasili ogenj na otroku, toda bilo je že prepozno. Vkljub zdravniški pomoči je dekletce drugi dan umrlo. — Izgubila ie posestnica Jera Lahova sivo zimsko ogrinjačo. — Ljudmila Gostičeva je izgubila dve moški srajci. — Krojaški vajenec Vladislav Breceljnik je izgubil bel barzunast telovnik. — Mestni delavec Martin Breznikar je našel žensko žepno uro. — Kočijaž Andrej Godler, je našel dva zlata ščipakiika. Kinematograf »Ideal*. Danes v petek Specialni večer. 1. Waies. (Potovalna slika.) 2. Čarobne škarje. (Komični trik.) 3. Zlati grob. (Amerikanska drama iz življenja zlatosledov.) 4. Zigotto in tajinstvena graščina. (Velekomič-no.) 5. Kraljica cvetk. (Koloriran naraven posnetek.) 6. Markiza in plesalka. (Kolorirana krasna ljubavna igra iz časa Ludovika XV.). Samo zvečer. 7. Pifkc se oženi s sufragetko. (Komična učinkovitost.) — Jutri v soboto »Moz brez vesti«. (Nordiskfilm Co.). Ljubljanski občinski svet, j ’ ' Ljubljana. 17. oktobra Izredna seja. župan fr. Tavčar otvarja sejo ob 6. zvečer .n konštatira sklepčnost Za overovatelja imenuje obč. svetnika Pavška m Štruklja Odsotnost so opravičili svetniki E. Kristan, Kos. Lil-leg. Župan se spominja smrti bivšega občinskega svetnika Lapajneta. Družba »k. k. Gfesell-schaft der Musikfreunde« na Dunaju vabi k stoletnemu slavju. Zapisnika se odobrita. Stavbni odsek. r - Poročevalec obč. svetnik š tenih o v poroča najprej o dopisu stavbnega podjetja »Alpenlandische Baugesellschaft« zaradi spremembe pri izvršitvi obsežnih zidov ob bregovih regulirane Ljubljanice. Sprejme se: Mestna občina stoji na stališču, da se smejo izvršiti premembe le sporazumno z občino, da se smejo napraviti železnobetonske opore te, če bodo enako močne kakor projektirane. . Prošnji Franceta Martinca za razdelitev! parcel št. 23/1. 23/22 in 25/13 kat. občine Karlovško predmestje »Na prulah« na stavbišča se ugodi. Finančni odsek. Poročevalec obč. svetnik Mally poroča o računskih sklepih za leto 1911 mestnega zaklada. nbožnega zaklada, »klada medanske imovine in splošnega ustanovnega zaKmn. tm štiri računski sklepi se nanašajo na dobo La-schanovega komisariata. Občinski svetnik Kregar poda naslednjo izjavo: Klub občinskih svetnikov S. L S. bo glasoval proti vsem štirim računskim sklepom, ker so računi nepopolni in nepregledni. Razprave se ne udeležimo, ker večina odklanja naše predloge. Naše protiglasovanje naj izraz* nezaupanje večini. Prosim, da se ta izjava smislu občinskega reda sprejme v zapisnik. . Zupan ugodi zadnji želji . . Občinski svetnik Pammer t*I»vi^g bodo nemški nacionalci glasovali za rač« sklepe. .... , poroča o Občinski svetnik Mj*olin°'splošno raz- prošnji pripravljalnega odbora £dporo Dovoll stavo obrtnih vajenških del za se 500 kron. .. Sainostalnl predlo* . v. , „ a Ivana Kregarja o zgradbi H mestne1 ljudske kopelji poleg mestne elektrarneS°dkaže finančnemu odseku. Interpelacija. Občinski svetnik Štefe: V Ljubljani je izbruhnila pravcata vojna med črkama 1 m v. In nekateri oznanjajo celo bojkot zaradi te cr-karske vojne. Nevarnost je, da se začno s« parki bojkotirati zaradi nepravilne slovenščine, V tivolskih nasadih beremo namreč nepravilne slovenske napise. Gospod župan naj stori vee potrebno, da se napravi konec kazenju slovenskega jezika. Župan obljubi, da ugodi tej želji in zaključuje sejo ob polsedmih. Štajersko. — Trbovlje. V nedeljo dne 20. oktobra priredi rudarska godba veliko vinsko trgatev v salonu in gostilniških prostorih gospoda Jakob Božiča na Lokah. Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina je za posamezno osebo 40 vin., za družino treh oseb 60 vin. Poleg plesa bo nudila vinska trgatev najraznovrstnejše razvedrilo. Ker je veselica v korist naše jako lepo se razvijajoče godbe, priporočamo rudarjem in prijateljem godbe sploh, naj se veselice v čim večjem številu udeleže. — Liboje. Nobenega shoda ne bo več tukaj, je vzkliknil dobro znani zagrizeni sovražnik socialistov! Denunciral je sklicatelja shoda in mislil, da ga bo spravil v zapor. Pa se mu tli posrečilo. Blamiral se je in z njim drugi. Nalašč zato je zopet sklical sodrug Skraber shod na dan 12. oktobra. Na shodu je poročal so-drug Marn iz Celja. Ostro je kritiziral boječ-nost delavcev, ki se boje stopiti v organizacijo in še celo obiskovat shode. Naravnost sramotno je, da ravno tukaj, ko delavce tako izkoriščajo, ti nočejo stopati po pravi poti. Delavci, na prihodnji shod pridite v čim večjem številu. Pokažite, da se ne pustite dalje izkoriščati in da se ne bojite ne podjetnikov in ne ttemmcijantov. — Samomor ali nesreča? Te dni so našli V nekem potoku v Grajski vasi pri Gomilskem ▼ Savinjski dolini truplo dekle Marije Ribič. Ribičeva je bila v službi v graščini Štrosnek. Bila je v blagoslovljenem stanu. Če je izvršila Samomor, ali če je padla v potok po nesreči, se ae ve. Znakov nasilja na telesu ni zapaziti. — Namesto k vojakom v smrt. Ponesrečil fe blizu Kraubatha na Zgornjem Štajerskem do smrti kmečki fant, ko se je peljal z vlakom k Vojakom. Navzlic svarilom sopotnikov je tiščal glavo skozi okno in trčil z njo ob steber varnostne ograje. Prebil si je lobanjo in obležal na mestu mrtev. Koroško. t .v*-.,— Avtomobilska nezgoda. Nedaleč od Belaka je povozil avtomobil osemletnega dečka ielezničarja. Dečku je zlomil voz desno nogo pn ga poškodoval na glavi. Nesrečo je zakrivil |ant. Igral se je z drugimi otroci na cesti, šo-ier je dajal ponovno znamenja, je znižal hitrost, ■toda fant je skakal nagajivo pred vozom, ki se niu je umikal s strani ceste na drugo. Ponesrečenega dečka je vzel šofer na voz in ga odpeljal y beljaško bolnico. — Pogorelo je v Dobrovi pri Borovljah "gospodarsko poslopje puškarja Ivana Huša. Ogenj sc je silno hitro razširil in nevarno ogro--žal sosedne hiše. Gasilcem se je posrečilo, da «o ogenj omejili. Živino so rešili. Kako je ogenj nastal, še ni znano. — Po nesreči ga je ustrelil. Kovač Franc Ebert in gostilničar L. Dulnik v Kruskem mostu sta lovila 17. avgusta jelene. Ebert se je postavil na čakališče, Dulnik pa je imel po dogovoru nalogo, da obide mal griček in mu prižene žival. Naenkrat zapazi Ebert v megli kakih 50 do 70 korakov daleč, da se mu nekaj bliža. Uverjen, da je jelen, je Ebert ustrelil in tudi zadel. Toda padel je Dulnik. ki je prišel proti dogovoru z Ebertom po drugi poti proti Cakališču. Dulnik je vsled dobljene rane čez par dni umrl. V torek se je vršila v Celovcu tozadevna obravnava, pri kateri je bil Ebert oproščen, ker se je sodišče prepričalo, da je nesrečo povzročil nesrečen slučaj. — Življenja sit. Na celovškem kolodvoru Jo morali uslužbenci z vso silo odtrgati s tira hlapca Luko Pasterca, ki je hotel izvršiti samo-imor. Prijel se je z obema rokama za tir in vpil: Pustite me na miru, saj vas nič ne briga, če Sem jaz življenja sit. Spravili so ga nato v bolnišnico, ker sumijo zdravniki, da je umobolen. Vestnik organizacij. Seatanek govorniškega tečaja v nedeljo dne 20. t m. ob 3 popoldne v društvenih prostorih. Zadnje vesti. Vojna fe napovedana! TURČIJA JE NAPOVEDALA SRBIJI IN BOLGARIJI VOJNO. Carigrad« 18. oktobra. Ob pol 10. je turška vlada izročila srbskemu in bolgarskemu poslaništvu noto sledeče vsebine: Vsled bolgarske In srbske note. ki se vmešavati v notranje zadeve Turčije, vsled mobilizacije obeh držav ta vsled obmejnih prask, ie mir med Turčijo ter Srbiio In Bolgarijo nemogoč. Vzllc miroljubnosti ]e porta sklenila, da naprav! konec misiji bolgarskega in srbskega poslanika In poziva poslanika, da sprejmeta svoji potnici in z vsem fcvoilm osobjem kar najhitreje zapustita os-piansko ozemlje. Srbski poslanik je še tekom Včerajšnjega dne zapustil Carigrad in se vrnil v Belgrad. Grško poslaništvo ni dobilo od porte *e nikakega obvestila. SRBIJA NAPOVEDALA TURČIJI VOJNO. Belgrad, 18. oktobra. Srbska vlada je poldne poslala srbskemu poslaniku v Carigradu '»enadoviču vojno napoved Turčiji iti ie o svo-e*n koraku obvestila vse velevlastl. SRBSKA VOJNA PROKLAMACIJA. Belgrad, 18. oktobra. Kralj Peter se je pripeljal v Niš in izdal oklic na srbski narod, v. katerem opravičuje vojno. , PRODIRANJE TURŠKE ARMADE. Cez bolgarsko in srbsko mejo{ Pariz, 18 oktobra. Agencija Havas poroča ^ Carigrada: Porta je turškim četam ob bolgarski in srbski meji zaukazala, da udro čez mejo. Policija je dobila posebna navodila za postopanje z bolgarsk;mi in srbskimi državljani. Povelje Grške ne omenja. Boji pri Prepolcu. Belgrad, 18. oktobra. Pri Prepolcu so albanske čete prekoračile srbsko mejo. Vnel se je hud boj, v katerega je pcsegla tudi srbska artiljerija. Izgube so na obeh straneh velike: na srbski strani je deset mrtvih in 40 ranjenih, Albancev je padlo baje 200. Grmenje topov se je culo celo v Prepolje. Isa Boljetlnac v Srbiji. Pariz, 18. oktobra. Agencija Havas poroča iz Carigrada, da je Isa Boljetlnac udrl z balkanskimi četami v Srbijo. Mohamedanski Albanci za Turčijo. Skader, 17. oktobra. Iz Albanije prihajajo vesti, da so mohamedanski Albanci v veliki skupščini napravili sklep, katerega bodo poslali vsem kabinetom berolinskih signatarnih velesil. Pred vsem protestirajo proti vsaki razdelitvi albanskega teritorija v prid kake druge balkanske države. Pripravljeni so, nastopiti z orožjem proti vsakemu, ki bi to poskusil, tudi proti narodom, ki bi se zapeljani pridružili Črnogorcem. Pač pa zahtevajo avtonomijo Albanije v okviru turškega cesarstva. Abdul Hamid za vojsko. Carigrad, 17. oktobra. Oficijozno se potrjuje vest, da je dospel bivši sultan Abdul Hamid v Carigrad. V Carigradu so se raznesle vesti, da je bivši sultan ob tej priliki daroval 3 miljone turških funtov za turško vojsko. Vojni poročevalci v Turčiji. Carigrad, 17. oktobra. Turška vlada je odredila, da smejo vojni poročevalci tujih držav na bojno polje. Ostati morajo vedno vsi skupaj, ter se morajo naslanjati na generalni štab. Brzojavk-i smejo pošiljati samo v francoskem jeziku. Privatna pisma so podvržena cenzuri. Poročevalcem so rrideljeni posebni častniki, ki znajo po več jezikov. Sploh pa je poročevalcem dovoljen le pristop k vzhodni armadi. Armadno poveljstvo. Carigrad, 17. oktobra. Mornariški minister Mahmud Muktar paša je odpotoval včeraj v Kirkiliso, da prevzame poveljništvo tamošnje divizije. Carigrad, 17. oktobra. Vojni minister je že v soboto odpotoval v Jedren, da prevzame vrhovno poveljstvo nad turško armado. Dve turški diviziji sta dirigirani proti Crni gori. BERANE ČRNOGORSKE. General Vukotle vdrl v mesto. Podgorice. IS. oktobra, čete generala Vu-kotJCa so vdrle v mesto. Razen 14 topov Je padlo Črnogorcem mnogo živil in municije v roke. Srbsko prebivalstvo Je pozdravilo črnogorsko vojaštvo z velikim veseljem. Krvavi boji. Dtmaj, 18. oktobra. K zavzetju Beran, ki so se najdalje vzdržale proti črnogorskim napadom, poroča Reuterjev biro: Predvčerajšnjem so se vršili nepopisno krvavi boji v bližini Beran. Črnogorci so proti večeru zavzeli 2 važni poziciji turške posadke v Beranah ter zaplenili pri tem tudi 2 Kruppova topova z velikansko množino municije. Noč je prekinila na-daljne boje. Po noči so Črnogorci utrdili svoje pozicije v zavzetih trdnjavah in zgodaj zjutraj so začeli prodirati proti Beranom. Oddelek generala Vojvodiča ie prodirar na vzhodni strani skozi turške pozicije ter ie tesno obdal s črnogorskim vojaštvom. Ob 11. dopoldne so zapazili na eksponiranih mestih bele zastave, nakar se je udala cela posadka. V mestu je bilo še 700 nlzaraov ^aktivna armada) In 500 redllov (rezervisti). Med tem ko ie prejšnjo noč odšlo iz Beran že 4000 regularnih vojakov in 1300 mohamedanskih Albancev, ki so se obrnili proti Kosovem polju. Preden je general Vukotič zasedel mesto, je obiskal samostana Gjurgjevo in Itambovi. kjer so se vršile božje službe za zdravje kralja Nikole in za zmago črnogorskega orožja. General Vukotič je poslal kralju brzojavno čestitko z izjavo udanosti. PROTI SKADRU. Osvojena turška postojanka. Cetinje, 18. oktobra. Iz vladnega vira poročajo, da Je general Vukotič osvojil turško postojanko Gorni Bior; turški poveljnik Safer Edin je padel. Turške prednje straže pri Burl-čanah so razkropili. Črnogorske čete stoje tik ob Tarabošu. črnogorska zmaga pri Tarabošu? Kotor, 17. oktobra. Iz Bara brzojavfjajo, da se general Martinovlč bliža s svojo armado Skadru, in da je črnogorsko bombardiranje tako učinkovalo, da se je trdnjava Taraboš vdala. Kotor, 17. oktobra. O zavzetju turške trdnjave Taraboš pri Skadru poročajo še sledeče: Včeraj se je vršil hud dvoboj med črnogorsko in turško artilerijo. Črnogorski vojni minister je dal obstreljevati turško artilerijo v Tarabošu. Boj je trajal štiri ure, nakar je turška artilerija utihnila. Nato je zapovedal volni minister Martinovlč, da naskoči črnogorska pehota trdnjavo. Vnel se je nepopisno ljut boj, v katerem pa so Turki podlegli. Turki so se morali umakniti Iz trdnjave proti Skadru. Črnogorci so zasedli trdnjavo Taraboš ter razobesili črnogorske zastave. Južna kolona je prekoračila nato Bojano pri Oblil ter je prodrla tik pred Skader. Tudi manjše utrdbe so Turki zapustili večjidel brez boja. — Črnogorci upajo, da v najkrajšem času zasedejo tudi Skader. Črnogorski poraz pri Tarabošu? Solun, 18. oktobra. Črnogorske poskuse, da obkolijo Skader od južne strani, so Turki preprečili. Črnogorci so bili pri Tarabošu poraženi in so izgubili tisoč mrtvih In ranjenih. Turške izgube so razmeroma neznatne. Pogum Črnogorcev. London, 17. oktobra. Po poročilih angleških listov so Črnogorci izgubili več kakor tisoč ranjencev.*.V bolnišnici v Podgorici nedo- staja sanitarnih sredstev, zlasti pa pomanjkanje nosilnic. »Times« poročajo o bojih pri Tarabošu. Zdi se po teh poročilih, da Črnogorci do-sedaj Taraboša še niso zavzeli. Korespondent omenjenega lista opisuje podrobno boje pri tej trdnjavi in proslavlja junaštvo črnogorskih bojevnikov. — Predvsem naglasa, da Črnogorci vztrajajo v ognju, ako tudi padajo nanje kakor toča šrapneli. V dosedanjih bojih pri Tarabošu so imeli Črnogorci 700 mrtvih in ranjenih. Po mnenju korespondentovem, morajo Črnogorci Taraboš zavzeti, ker le v tem slučaju jim je odprta pot na Skader, ki jim potem pade v roke kakor zrelo jabolko. Črnogorska taktika v boju. London, 18. oktobra. Da je imel general Martinovlč ob naskoku na moderno utrjeni Taraboš tako velike izgube, je po mnenju »Time-sovega« korespondenta vzrok neustrašena hrabrost Črnogorskega vojaštva. Oddelek Črnogorcev se ni hotel umakniti in je zašel v dvojen ogenj s turških utrdb in s turških topničark na Skadersketn jezeru. Izgube Črnogorcev so bile seveda velike. Skader še ni padel. Carigrad, 18. oktobra. Vse vesti o padcu Skadra so neresnične. Črnogorci so opustili obleganje, ko so dospele čete Esad-paše. Prišlo je do resne bitke, ki je prizadejala Črnogorcem velike izgube. Turška posadka v Skadru. London, 18. oktobra. O moči turške posadke v Skadru^ imajo v splošnem pretirane predstave. Najbrže je v Skadru le ena brigada, iz česar se da razlagati, da so si dali Turki brez posebnega odpora vzeti tiste utrdbe, ki so velike važnosti za Skader. Črnogorke v vojni. London, 18. oktobra. Po poročilu o bojih pri Skadru in Tuziju so se tudi Črnogorke udeležile bitk. Na glavah so nosile vojski živila in vojne potrebščine. Pri Beranah so bile Črnogorke v ognju. BOSANSKI SRBI 7A ČRNO GORO . Sarajevo, 17. oktobra. Srbi iz Hercegovine beže trumoma preko meje v Sandžak, da se pridružijo kot prostovoljci črnogorski armadi. Preko meje jih je pobegnilo že več tisoč. Orožniki so v Stolcu prijeli pet Srbov, ki so nameravali pobegniti k Črnogorcem. Med aretiranci se nahaja tudi muzfiman Mohamed Meh-med Bežič. • «$;«, VELEVLASTL Nič mobilizacije. * Dunaj, 18. oktobra. V inozemstvu razširjene vesti o mobMzlranjn Avstro-Ogrske so poplnoma izmišljene. Ukrenila se sploh ni nobena mobilizacijska odredba. Nemčija in Avstrija. Dunaj, 18. oktobra. Avstroogrskega poslanika v Berlinu grofa Szbgyeoyia sprejme cesar danes ob 11. na avdienci. Poslanik bo poročal cesarju o svojem nedavnem razgovoru z državnim kancelarjem Bethmannom-Hollwegom, iz katerega je razvidno, da se Nemčija postavi ob bližnjih dogodkih v vseh okoliščinah na stran Avstrije. Breztaktnost avstrijskega poslanika. Dunaj, 17. oktobra. Neka tukajšnja korespondenca poroča, da je avstro-ogrski veleposlanik Palfavicini opozoril turško vojno upravo, naj zbere čim največ vojaštva v bližini bkoplja, češ, da samo na ta način more preprečiti srbske zmage, ki bi čisto gotovo povzročile avstro-ogrsko intervencijo. Vest je v tej obliki pač docela neverjetna. Avstrijsko stališče. Pariz, 18. oktobra. »Matfn« priobčuje izjavo, da se je Avstrija zavezala, da ne poseže v balkansko vojno, če vpadeta Srbija in Črna-gora v Sandžak. Avstrijska vlada pa si pridržuje, da stavi svoje zahteve na koncu vojne. Ljubosumnost (ned Avstrijo in Rusijo. Pariz, 18. oktobra. V tukajšnjih diploma-tičnih krogih trde, da se Rusija še vedno boji presenečenj od strani Avstrije. Avstrijo skušajo pripraviti do nevtralitetne izjavo. Polncarčjev predlog. Dunaj, 18. okobra. V dobro poučenih krogih so prepričani, da je Poincarčjev prvi predlog že pokopan in da čaka drugi predlog ista usoda. Pariz, 18. oktobra. »Libertč« piše o evropski konferenci: V sedanjem položaju je mednarodna konferenca nepotrebna in tudi nemogoča. ■■***'. M Krečansko vprašanje: London, 18. oktobra. Od zelo dobro poučene strani poročajo, da nameravajo angleška in druge vlade krečansko vprašanje postiti mirovati dokonča vojne. , GRŠKA. . Grška nota . ■ Carigrad, 18. oktobra. Ker ie bilo dvomno, ali je grška vlada izročila porti noto, je grški poslanik noto notificiral. Nota je identična s srbsko in bolgarsko,. Začetek sovražnosti. London, 18. oktobra. Reuterjev biro poroča iz Aten: Včeraj opoldne so se začele gr-ško-turške sovražnosti. Akcija grškin vojnih ladij. Atene, 18. oktobra. Uradni komunike mornariškega ministrstva sporoča, da se je topni-čarkama »A in »D« posrečilo vdreti v morsko ožino Preveze. Akcija se je začela ob pol treh. Ob pol petih so dospele topničarke pred Ve-nico. Turkom se kljub mnogoštevilnim utrdbam ni posrečilo, da preprečijo topničarkama vožnjo skozi ožino. BOLGARIJA. Bolgarskih poslancev ne sprejmejo v armado. Sofija. 17. oktobra. Vojna uprava ni sprejela Y armado one poslance, ki so se prijavili za prostovoljce. Svojo odklonitev je utemeljila s tem, da bodo se že v kratkem morali posvetiti zakonodajalnemu delu. ROMUNIJA. Bukarešta, 18. oktobra. Romunski parnik, ki naj bi vzel na krov mohamedance iz Varne, je bolgarska pristaniška oblast pridržala. Ro« munski poslanik v Sofiji je zahteval pri bolgarski vladi, naj takoj izroči parnik, ker njeno, postopanje nasprotuje vsem mednarodnim pra«? vilom. MIROVNI POGOJI MED ITALIJO IN TURČIJO. Ouchy, 18. oktobra. Danes bo mirovna pogodba med Italijo in Turčijo definitivno podpisana. | Milan, 18. oktobra. »Avanti« priobčuje naslednje mirovne pogoje: Italija in Turčija priznavata neomejno suvereniteto Italije čez Tri-politanijo in Cirenejko. Turčija odpokliče vse svoje čete; Arabce bo pozvala s proklamacijo, da naj prenehajo z nasprotovanjem. Italija odpokliče svoje čete iz Egejskih otokov, kakor hitro bo Turčija izpolnila omenjene pogoje. Turčija se zaveže, da bo izvedla državno reformo tudi na otokih. Italija odkupi za 40 miljonov posestva mrtve roke v Libiji. Turčija odškoduje izgnane Italijane. Obe državi izmenjati takol ujetnike. Italija zagotovi svojim novim podanikom popolno versko svobodo in svobodno versko občevanje s carigrajskim kalifom in z veli-likim Senusijem. Italija prizna Turčiji tudi nekatere gospodarske pogoje. Odnošaji med obema državama se uravnavajo tako, kakor so bili prej. Milan, 18. oktobra. Veliko preglavice bo napravilo Turčiji odpoklicanje Čet iz Libije. O tem so v Ouchyju natančno razpravljali. Me4 italijanskimi in turškimi delegati se je zato storil sklep za ustanovitev dveh odborov, za Tri-politanijo in za Cirenejko. Ti odbori bodo sto-! pili v zvezo s turškimi četami in Arabci, tec jih poučili o novem stanju in o italijanskih namerah. Najbrže v Libiji še ne bo prav kmal« nastal mir. PRIHODNJE DELEGACUSKO -ZASEDANJEM Dunaj, 18. oktobra. Oficiozni »Fremden-* blatu poroča 17. oktobra: Na današnji skupni ministrski konferenci, ki je bila v vnanjem ministrstvu pod predsedstvom vnanjega ministra grofa BerchtoMa ob petih, so določili 5. «o-vember za dan prihodnjega sklicanja detegac| v Budimpešto. Dne 6. novembra sprejme česa« v peJfanskem gradu obedve delegaciji na svečarn avdienci. Nadalje se je pečala skupna ministrska konferenca z bosanskim železniški« programom, kakor se je določil med skupnim finančnim ministrom Bilinskijem in bosanskimi strankami. Deželni zbor se skliče v kratkenf. RUDARSKA STAVKA. Kladno, 8. oktobra. Ker jim niso dovolil predujemov, so stopili predvčerajšnjem opoldne rudarji rova Theodor-družbe državnih železnic v stavko. Stavki so se pridružili tudi rudarji rovov Ronna m Parre. Stavka še traia. Od 532 delavcev jih stavka 388. TISZA V SODNI DVORANI. Budimpešta, 18. oktobra. V procesir protf udeležnikom majske budimpeštanske revolucij« so obsodili 35 obtožencev na zapor od enega dne do Šest mesecev, na ječo 'do šest mesecev in na globe od 40 do 100 kron. Štiri obtožene« so oprostili. _______ Tret )v — Dramatični odsek »LjuHsl&gsfodra« ima v soboto ob 8. zvečer v zeleni dvoran} vaje za igro »"Tovarna«. Nihče naj ne manjka. — Ženski odsek priredi v nedeljo rdna 20. t. m. ob 6. popoldne v gostHnf »fnternatio-natr, ulica Boccaccio 25, važen shod po § 2 zb®-rovalnega zakona. Dnevni red Je izredno važen. Vski tovarišici se priporoča, (te privede seboj svoje zhankinje in prijateljice. — Zidarska organizacija je priredila v pretečenih dneh tri izredno dobro obiskatte shode. Na Lovcu, na Verdelci in pri Sv. M. m. zgornji. Sklenilo se je povsod podvojiti agitacijo med še nezdramljenimi zidarji. — Tržaška »Edinost« ima grtio navafo, da goVori o velikih vprašanjih tako rada, kakor zaljubljen fant o svojemu idealu. to je neprijetno, da se razume naVadrio o takih rečeh toliko, kolikor navaden zemljan o sv. Trojici. V svoji včerajšnji številki se je spravila' na socialistični poziv delavstvu preiti vojni. Razume se, da razpravlja o njem tako, kakor vsak, k» nima o socializmu in o načelih naše stranke nobenega pojma. Nikakor ji n. pr. ne gre V glavo, da socialni demokratje ne morejo smatrati posameznih dinastij in kronanih glav za reprezentante narodov. Rešitve balkanskih narodov izpod turškega jarma si ne more predstavljati drugače kakor s pomočjo vojne, o kateri ne more biti nihče prepričan, da bo končala tako, kakor si žele balkanske državice, in o kateri smo prepričani, ako se tudi konča tako, da ne bo imela drugega uspeha, kakor da bo izpremenila ime in narodnost izkoriščevalcev In izsesevalcev ljudstva. Poleg vsega je pa »Edinost« še tako neprevidna, da primerja rusko revolucijo z vojno na Balkanu. Človek mora biti pač prepričan o globoki neumnosti svojih bralcev, ako si upa delati take primere. Socialni demokratje so načelni nasprotniki vsakršne vojne. Drugače je pač z »Edinostjo« in z vsemi tistimi, ki nimajo določenih programov. »Edinost« je bila n. pr. navdušena za rusko vojno proti Japoncem in je bila sovražnica ruskih revolucionarcev. Na dolgo in široko je takrat pisala o žolti nevarnosti, ki je baje pretila od Japoncev, in pripovedovala Je, da so ruski revolucionarci razbojniki. »Edinost« je pisala proti italijanski vojni v Tripoltaniji. Kar se je takrat pisalo o grozotah, ki so jih izvršili Italijani nad Turki in Arabci, je bilo res, dočim je slikala Turke za nedolžna jagnjeta. Takrat je šlo proti Italijanom. Sedaj gre proti Slovanom, sedaj sn postali ‘ -rki zopet krvoločneži. Nikakor ne zanikavamo, da trpe balkanski narodi pod turško vlado, toda ne trpe tudi Črnogorci pod bičem kralja Nikite? In potem ima dr. Rybaf pogum in se jezi nad onimi, ki si žele boljšega lista od »Edinosti«, nad onimi, ki si žele sramujejo, da nimajo tržaški narodni Slovenci boljšega lista, kot je stara tetka, ki niti ne ve več, kaj piše. »Edinosti« bi priporočali, naj za božjo voljo ostane pri svojih veseličnih poročilih in pri poročilih o velikih shodih N. D. O. Ta ',p>okrog je zanjo! Kedar ga prekorači, je izven svojega elementa. Nihče jim ne bi dejal nič, ako bi znala moško zagovarjati svoje mnenje. Toda tega ne zna, in to je njena naivečja krivda, da se vedno in po vsej sili peča s Novice. + Mladoletni morilci. V gozdu pri Brech-ienu, okraj Dortmund, so naši1' 20. avgusta popoldne umorjenega delavca Jožefa Lefartha. Bil je zadavljen. Cez nekaj časa so že dobili morilce in prav sedaj so bili pred porotnim sodiščem. Umora obtožena sta devetnajstletni ključavničar Sclnvekendick in sedemnajstletni delavec Bachmann. Schwekendick je še nekaznovan, Bachmann je že sedel en mesec zaradi tatvine. V začetku avgusta sta bila oba brez dela in sta si preganjala čas s čitanjein ropar-i>kih pravljic. Pri tem se jima je zbudilo veselje po zločinskem življenju. Hotela sta zgraditi v gozdu kočo. življenske potrebščine bi si pridobivala pa z roparskimi napadi. Potrebovala sta enega, ki bi varoval kočo v času, ko bi bila i doma. Za ta posel sta določila skupnega znanca, devetnajstletnega Lefartha. Ko sta se domenila z njim, je rekel takoj Schwekendick Bachmannu, da ima Lefarth prav trdne čevlje, ki bi njemu dobro došli in da bi zaraditega pognal Lefartha na drugis vet. Bachmann je pritrdil temu naklepu in dejal, da si tovariš lehko obdrži tudi Lefarthove hlače, on da se zadovolji s suknjo. Nato sta sklenila, da umorita Lefartha. 20. avgusta so se sestali vsi trije in korakali proti Brechtenu. V gozdiču so počivali. V gozdu sta dejala Bachmann in Schweken-dick, da hočejo tekmovati v tem, kdo da naj-dalje lehko pridrži sapo. Nato sta sc začela oba navidezno daviti. Lefarth je deja!. du on lehko sapo najdalje pridrži, kadar pa nc bo več mo-' gel, bo zamahnil z roko. Schw,ekendick ga je pričel daviti in mu tiščal usta z roko. Bacli-mann pa je tolkel Lefartha z nenabasanim revolverjem po glavi. Potem sta Lefarthu dala okoJu vratu trak, ga nategnila in zavezala. Ko ni bilo od Lefartha nobenega življenskega znaka več, sta ga popolnoma slekla in ga zavlekla v grmovje. Obleko umorjenca sta prodala starinarju, njegovo uro sta zastavila in zvečer sta šla v cirkus. Prihodnji dan sta napravila z nekim znancem izlet v Hohensyburg. Pred sodnikom sta vse priznala. Pri porotni razpravi je izjavil zdravnik, da je Bachmannov razum zdrav, a Sclnvekendick ima razpoloženje za bolezen na možganih. Z ozirom na to je predlagal Schwekendickov zagovornik, naj izreče še en zdravnik izvedeniško mnenje. Sodišče je temu ugodilo. Nova razprava bo šele prihodnje leto. * Na Dunaju že občutijo vojno. Skoraj Štirinajst dni čutijo na Dunajskih trgih posledice pretrganih prometnih zvez z balkanom. Pošiljatve jajec iz Romanije in Bolgarske so popolnoma izostale. Navadno je prišlo ob tem času na teden 500 do 600 zabojev jajec iz Bolgarije in Romanije. Sedaj pa dunajski prekupci niso dobili niti blaga, ki so ga že plačali. Čeprav so bila jajca v Bolgariji že popolnoma pripravljena za transport, so jih na železnicah zavrnili ali jih pa pošiljalci sploh niso mogli oddati. Blago, ki se hitro pokvari, je sedaj torej za nič. Skoda znaša več tisoč kron. Pred začetkom vojne je veljal zaboj jajec na Dunaju 103 do 104 K. Sedaj velja že 125 K. f * O Turčiji. Ozemlje Turčije v Evropi in Aziji obsega skoraj tri miljone kvadratnih kilometrov in ima okolo 24 miljonov prebivalcev. Prebivalstvo je različnih narodnosti. V evropski Turčiji so narodi slovanskega plemena pretežna večina. Srbi in Bolgari stanujejo v Ma-cedoniji in Stari Srbiji, Grki po mestih, zlast pa na otokih, slednjič še Albanci. Turkov ni mnogo nad en miljon, večinoma v Carigradu Po veri Se razdeli prebivalstvo v evropski Turčiji: polovica mohamedancev, 40 procentov pravoslavnih, 4 procenti katoliških kristjanov in poldrug procent židov. V Mali Aziji ima Turčija devet in pol miljonov prebivalcev, od teh je sedem in pol miljonov mohamedancev, ostali so kristjani. V Siriji je še dva in pol mi-Ijona prebivalcev, ki so skoraj vsi mohame-'danci. * Pojemajoč vpliv cerkev. Dejstvo, da vpliv vseh verskih organizacij, tako tudi katoliške cerkve rapidno pada, je tako očitno, da ga zastopniki teh institucij več ne morejo skrivati. V strahu, da se jim zrušijo majajoča se tla pod nogami, se poslužujejo vsega, kar bi jim utegnilo obdržati sedanjo moč in vpliv. Celo katoliška cerkev ki samo sebe smatra za nezmagljivo, svoje bojazni ne more več skrivati. Najmočnejši dokaz za našo trditev nam nudi mihvauškj nadškof Messner, ki prepoveduje katoliškim staršem pošiljati otroke v javne šole namesto v farne. Vsak prestopek zoper to prepoved razglaša škof Messner za smrtni greh. ki se kaznuje s tem, da se tem »grešnikom« prepove prejemanje zakramentov. To naznanilo je bilo poslano vsem duhovnikom milwauške nadškofije. Po Messnerjeverr^ mnenju se otroci ne seznanijo dovolj z nauki katoliške vere, ako zapuste farno šolo pred osmim razredom ter gredo v javno. V svojem pismu na duhovščino Messner odkrito pripoznava, da je število katoliških staršev, ki svojih otrok ne pošiljajo v cerkvene šole, ki v svoji »lahkomiselnosti« ne upoštevajo zakonov »matere« cerkve, neverjetno veliko. Pretirana trditev nadškofa Messnerja pa je, da more samo katoliška vera in naziranje napraviti dobre državljane. Nadškof Messner kakor vsi njegovi višji in nižji kolegi, bodo morali prej ali slej uvideti, da še tako stroge zapovedi in prepovedi ne morejo rešiti njihovih na-ukov zgodovinskega pogina.________________ Ženska vojna poročevalka. Londonski list »Daily Chronicle« je imel v soboto prvo daljše roročilo o bojih pri Podgorici in ob Skadrskem jezeru. Poročilo je napisala gospodična Dnrhamcva. ki je kot vojna poročevalka v črnogorskem taboru. Gospodična Durhamova živi že več let v Albaniji, kjer deluje z občudovanja vredno energijo in na najrazličnejših poljih, predvsem kot bolniška streža;Ka -n pomočnica, potem pa tudi kot spretna poročevalka londonskim listom. Ker je že več iet v Albaniji, pozna seveda deželo in ljudstvo kat najbolj natančno. O prvih bojih (Črnogorci niso razen nje pustili nobenega vojnega poročevalca v bližino, temveč so morali ostati v Cetinju) poroča sledeče: V četrtek, nekoliko pred 7. zjutraj, sem na veliki planoti ob vznožiu gora. Prav pred menoj se dviga gorska utrdba Dečič. najmočnejša, ki jo imajo Turki m. meji. V ospredju so se mirno pasle ovce, kako.' da bi se nič ne moglo zgoditi, med tem ko so s črnogorskih vrhov frčale granate Čez p’anoto ob levi strani in eksplodirale ob utrdbah. Prav doli ob vznožji pa so neprestano ostro pokale puške, ravno tako tudi pri Mislju, kjer ie utrjeno taborišče. Malo pred deveto je hipoma prenehalo streljanje. Postalo je popolnoma t’bo. težek oblak je legel na vrh gore in popolnoma zakril trdnjavo. Črnogorska artiljerija je* porem namerila svoje topove proti »Rimskenu griču«, ki je tudi močno utrjen in je ob vznožiu Dečiča. neposredno v bližini meje. Medtem ie obstreljevala baterija Zeta Vranje, grič, ki se dviguje kakor otok iz planjave. Vranje je turška trdnjava s težkimi topovi, ki so tudi krepko odgovarjali Črnogorcem. Le to je bilo, da so turški topničarji slabo merili in Črnogorci mso imeli nikakršne škode. Naenkrat je bilo zaslišati od vrha vpitje in raznesla se je vesela vest, da so Črnogorci vzeli Dečič s hitrim naskokom. Z daljnogledom sem opazila, da plapola na vrhu zastava. Vsled prijaznosti oficirja iz generalnega štaba sem dobila vojaškega konja in jezdila naprej. Ob treh popoldne sem zagledala Rogane. na katere je črnogorska artiljeriia neprestano streljala. Pri Mislju je bilo zopet močno pokanje pušk, ki je je prekinil le ropot strojnih pušk in strahotno frčanje granat. Lahen dež je pričel pršiti in zavil vso pokrajino v tenko meglo, skozi katero so se rdečkasto blisketalc kroglje. Potem se je privalilo skozi meglo grmenje topov iz daljave; ali od sovražnika, ali od prijateljev, tega ni vedel nihče. Jasno je bilo le to, da grmenje ni v zvezi z bojem v bližini; bilo je pač znamenje večje bitke. Že pozno popoldne ie pokanje pušk postalo redkeje, dokler ni popolnoma utihnilo. Kmalu nato je prišel sel na konju in povedal, da so Turki zapustili Pogane in se umaknili proti jugovzhodu. Ko se je zmračilo, sem jezdila nazaj in prišla v bivak, ko so lačni vojaki ravno kuhali. Od severovzhodne meje je prišlo poročilo, da je prekoračil general Vukotič mejo in da je zajel Mojkovač in Berane. Odgovorni urednik Fran BartL Izdoh in zalaga založba »Zarle«. "H*!ka »Ilfhpv ’’