21Z. itevHka. o Lumpam, y torcn n. septemttra 19ZL LG10 LV. —-—— Izha|* vuk dan popoldna, lzvmaoUl atdoll« U praaalk* Insoratl i do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji inseritl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; žetiitne ponudbe besedi 75 ». Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede insenitov naj se prllo!! znamka hl odgovor. Upravnlitvo „Slov. Naroda'' U Jfarsdna tiskara«" Kaaflova oUca at 5, prltllCno. — TelBfan šU 304. Uradaiatva „Il#v. Umrmš%u Kaallovi niioa M. I, L nadatropt« T»U'on itav. 34. Dopiaa šarala-na la podiliane ta tad ostao fraakovaae« ^T Rohopiaow %m nm vrata. fj| wm~ Posimazna Stevilke: ~VI v Ju 9 osi a vi|l mvadiB d*l 75 par, nedelie 1 O v inozemstvu navadne dni i D» nedelje 1*25 O Poitnlfta platana v gotovini. „Slovsnski Narod11 velfa v Ljubljani tn po poitl: V Jugoslaviji: V lnoiemstvni celoletno naprej plačan . D 120"— cdoletno......D 216'— polletno........ 60*— polletno...... , 1CS'— 3 mesečno.......30*— 3 mesečno . . . • . , 54"— 1 . ......10-- 1 ........18- Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnlna dopl.ičatL Novi naroćniki na\ pošliejo v prvič n.iročnino vedno Z&& P° nakazni^ Na amo pismena mročila brez poslatve den.iria se ne moremo ozirati. —-----------------------------------------------— ^M^w^^^^^^^^^M^^^^^^^E^^^^^^^^^^^^^^^^M^^^^r^^^^^^p^^^^^^r*^^^^^^^^"*™^TTWM*'^^*^^FT?^^T^MT^aaaaaTTaaaaawsr^TT1 Dr. Henrik Steška: UradniSka pragmatika. treteiai peteK je zakonodajni odbor izvolil poseben ožji odsek, ki naj pretresa vladni nacrt zakona o uradni-kih in ostalih državnih uslužbcncili (uradniška pragmatika) in ki naj predloži v najkrajši dobi svoje poročilo plenumu zakonodajnega odbora. Ta odsek se je v soboto konstituira! in izvolil za predsednika narodnega poslanca Djuričića (radik.), za podpredsednika nar. posl. Kurbegoviča (muslim) in za tajnika nar. posl. Reisnerja (demokr.). Naš nar. posl. prof. Reisner je zadnje dneve pred svojim odhodom v Beograd stopil v stik z uradniškimi orga-nizacijami, da mu povedo svoje mišljenje glede vladnega nacrta zakona o uradnikih. V soboto večer se je v Ljubljani vršel sestanek prof. Reisnerja z zastopniki ljubljanske Osrednje Zvezc javnih nameščencev. Vobče se je pri tem sestanku poudarjalo, da pomenja vladni nacrt velik napredek v zakon-sko-tehničnem oziru, da načela zakon-skega nacrta od rovari a jo raznoterim deloma med seboj si nasprotujočim težnjam poedinih uradniških skupin fn da Je zakonski nacrt v polni meri go-den za končno sklepan je, ako se izvede nekatere izpremembe glede visine prejrmVov in ^ede rrekaterih po^roS-rih prednt>ov. Prof. Pei^ner se je po-v«rm ^trfnfal s predla^nnfmi spremem-r>smi, ki jih boce v zakonodajnem odboru zastopati. Novi načrf deli državne uslužben-ce v uradnike, v zvaničnike (podurad-nike) in v služitelje (sluge). Uradniki so ali izven kategorij ali pripadajo trem kategorijam uradniških strok. V prvo kategorijo spadajo stroke, za ka-tere se zahteva fakultetna izobrazba, za drugo kategorijo je predpisana matura srednje Sole in za tretjo je treba vobče štirih razredov srednje sole. V vsaki teh treh kategorij so določene posebne osnovne plače in posebne položajne place. Tuđi v isti kategoriji ni osnovna plača vedno ista, temveč imamo v vsaki kategoriji 10 stopenj osnovnih plač. Službovanje v vsaki stopnji traja redoma po tri leta in se priđe ob ugodni oceni avtomatično v višjo stop-njo osnovne plače. Poleg osnovne plače dobi vsak uradnik tuđi položajno pla-čo, ki je različna v pojedinih položajnih grupah. Te položajne grupe ne odgo-varjajo le našim Činovnim razredom, temveč je ž njimi zvezana vedno tuđi določena funkcija.. V vsaki kategoriji Imamo eno pripravno grupo, dve po-možni srrupi in eno do treh glavnih rrup. Cin ali rang, ki ga ima uradnik se računa po visini položajne plače. V vi*je položajne grupe se ne priđe av- tomatsko temveč po imenovanju. Po- _ -^—^—^——ii——— . leg osnovne in položajne plače dobi I uradnik še stanarino, ki se zviša po preteku prvih šestih in nadaljnih devet let službe. Redna stanarina se v dražjih krajih zviša za 10, 20 ali 30%. Samci in njim enaki dobivajo le 50% stanarine. Dodatek za deco je za vse kategorije in za vse stopnje isti, a se razlikuje po številu in starosti dece. Izvcn kategorij je pet grup urad-nikov L s. so to predsednik ministrske-ga sveta, ministri, državni podsekre-tarji, dalje predsedniki, podpredsedni-ki in člani kasači jskega sodišča, dr-žavnega sveta in glavne kontrole, po-tem poslaniki, pomočniki ministrov, starejsi redni univerzitetni profesorji in končno urr.dniki, katerim posebni zakon prizna isti rang. Vsi ti dobe me-sto osnovne in roTo?njne p^č* in stanarine strano p^čo, ki je različna za vsako teh petih grrp. Pri zvaničnikih in slugah tuđi ni razlikovanja med osnovno in poiozajno plačo, temveč naprcuujvjo v določenih presledkih avtomatski v višjo plačo. Poleg plače prejemajo Ludi sianar.no in dodatek na deco. Oseba, ki siopi v ćr^avno uradni-ško službo, se spicjnie najprej le za-časno in priđe v n.ji:i^jo s.cpnjo osnovne plače in v najnujo t. j. pr.pruv-ljakio grupo svoje kaugorije, ^rc mu pa mesto ceie le polo\ka po'oŽLjiie plače in stanarine. Ako se po prcepi-sanem roku spozna sposobnim za stalnost, mu pripada vsa položajna p'a/a in stanarina. Ko se je z urpc' om ped- | vr^cl državnemu strokovnemu izp::u in i je kako mesto vi^je položajne grrpe v isti stroki prazno, se zamore p^r^Mcc z imenovanjem postavljati v vi-ji položaj. Izmed več prosilcev pa izblra ne j srne biti srmovoJjna, temveč se je ozi-rati na ^posebnost za zaprošeno mesto in ob jednaki sposobnosti na razna druga v zakonu posebno določenn načela. Na isti način se postopa pri izpo-polnitvi drugih irpraznjenih mest. Za primer nujne potrebe se sine uradnik tuđi brez svoje volje premestiti na kako drugo mesto. Ocena državnih uslužbencev ni le važna pri avtomatskem napredovanju uradnikov v višje plače, temveč tuđi pri imenovanju uradnikov v vi^je položajne grupe. Uradnike occnjnjeio posebne komisije, sestavljene iz najsta-rejših uradnikov pri oblastnih in centralnih uradih. Državni uslnžbenec, ki stopi v pokoj, dobi penzijo. Ta penzija se računa v odstotkih od plače (osnovne in položajne), redne stanarine in dodatka za deco. Po desetih službenih letih znaša penzija 50% in za vsako nadaljno pol- * letje 1%. V strokah, v katerih se zahteva fakultetska izobrazba, se računa glede penzije vsakih ^est mesecev za sedem mesecev. Ženi in otrokom po umrlern državnem uslužbencu pripada rodbinska penzija i. s. v odstotkih od penzije, ki jo državni uslužbenec dobi, odnosno ki bi jo dobil, ako bi bil vpo-kojen v času svoje smrti. Vobče znaša roc'binska penzija za eno osebo 50%, za dve 65%, za tri 75% in za Štiri ali več oseb 85%. Hočim dobi državni usUi/benec vobče Sele v desetih letih pravico do penzije, dobi rodbina umr-Iec:a dr~nvnega ushr/benca že v petih letih pravico do pokojnine. Penz'j^Vi prcdpisi proj?njega nacrta se tednj ni-fo bisr\Tcno izprcmfnili. Tsto velja ?Te-de disciplinarnih pT-cdpi^ov, pri knterih ?o se fpremen'le le odredbe dt*e?pH-nnrn'h 5odi^č. Kot disrip^n^rn^ rndi-^ča ne bodo po^TovnTe posebne kombije .cfTci^ uradri'-ov obTn^^r?h :n cen- frpV'*|-j lirPr1OV, trn^*fč V ^VrT-'O r*r\Kf*frg vexjp nrodvi*nos+t rt»T--»vr»n. fo*''**^. ob cn^cTnvpr»iu stnr^i";h 5+rnVo\Tiih Vol?-rov rhto^encev in pa drevni $vet. Prevažne so preLodne odredbe. V smislu ustave se ima revizija vs^ga dr-žavnega uradništva izvršiti. Oni Uiluž-benci, ki ne bodo sprejeti, dobe penzijo, če imrjo zadosuio štcvilo službenih •kt, v naiprotnem priincru pa odškodni-no 6 nic^^čnih otnosno trlmjoC^.ih ; .s!u-.bcnih prcjcir-l.ov. Državni U: Iuz-bciiji, ki se c!;^rle v državni slit" bi, se morijo prevesti v pcloi^^je, Lo'.oč.ne v novcu"! zaLonu o uradnikih. Zvaničniki i in služitelji pri.'cjo v ono stopnjo,, ki j O'J^cvarja dobi nji! ovega službovanja, i Te"]? je s preve "jrm uradn" ov. ' ! Urr n" i s ^o" '-.o i. ■ ' :i;:' o pro^'p' no za ^ .rcko, v kr.icri : 'u wijo, se uvrste . voL;c v o! o £ii po, It ot'govarja po-ložnju, ki so .na c'c^Icj ime;i. Im:-mo pa mr;c?:o v.r?:tvijo pri pocd'rili ccntrnlnih nrn IHi ob^t^i.*?-čih strokovnili svetov, c?o?im ur^'^'ki z m-^nj nero 7 letno shrTbo ne morejo ostati v dosedanji stroki odnosno kategoriji. Pripetiti se pa zna, da zbo«r nove organizacije državne uprave ne bo mo-roče uradnika postavljati v odgovnrja-i^čo funkcijo in s tem tuđi v prupo.. V tem primcrn ^obi uridnik k'nih uvr-s+ifvi v nizjo po^o>r»ino grupo, vendarle plnče višjega položaja. Po zakonskem predlosru se za dobo petih let pooblasča ministrski svet, da v priincru nedostatka zadostnega števila kandidatov s predpisano izobrazbo uvede nekaj otojšav za prehod iz ni7je kategorije v višjo kategorijo. S skorajsnjo uzakonitvijo zakon-skega nacrta o uradnikih se bo važen del javnega prava izjednačil za vso na^o državo in bo moKoče doslednejc pričeti z udejstvovanjem nove organizacije naše državne uprave. KOIPS MmM MM]1 ¥ l!:'!fl3!l! Skromno in brez javne^a hrupa je pri-redil »Savez apotekarski!! saiv.dnika u kr. SHir« svoi II. redni kongres v Ljubljani v dnevih 8.-9. in 10. sept. t. 1. Lepn štcvilo udelež^ncev in zastopnikov raznih pokrajinskih sekcii je prihitclo na prcdvcCer kongresa v Ljublvno, posebno iz Zagreba in F3coe.!r!ik i in tri.c cJb^rniki), dv^^im vsaka sekcija de-! lc^irn v p'errin te rprave po 3 zastnrn::!\e. j Cl^.n Ir'-'o p^sTine vs k d!p"on*!irr»n in ne-i'i; !'\r i: n aM?*.r\ knT:or tndi vsak vež-b^ni*-, V.i e n š cr-'ivijnn. r>rg:r;niz!rari so i sednr vfi !p'::niš';i sar'^ri'.i. rnzvcn voi-vodi :skih in pr ij'em v c!n : Va pokra'inah V vo^vrdin^ ili lekarnah je zaposlenih nar^re: n\Tvcč tv'\)\ eler-.cniov. j >Ta F"poldans':cTTi zr^cd^n.'ii k^n^resn j 'c ot's ■ rUi stara sr.v. upravu. G. *.1r. ph. I <*'?''"•§ Karakašcvič, ;e bil ponovno in i s^cr^.sro i.Tvolien za predsednikn. RcScv.'a i so se nr,dal'e rrrna vprnj^n^a ekonomske, orsaniz?! rljne in splcšnc vni-nosti za ves ic'arrišM stan. Posebno živahna je bila dcbntn o enotnili pViČ^i za vso krrJ'evino. Ob S. uri zvečer ic iinela sekci'a Slo-venia svo;o IV. glavno sKnp?:ino in izvo-liln nnvi odbor z g. Mr. Cirilom Mavrom na Čelu. Dne 9. septembra cb 9 uri zintrp.j se }c znova nnp'^lni'i mTistratna dvornnn. Na dnevni rod je priišH nnjva/ne'Še vpr;i5n-n;e — apotekarska komora. Sa-verm npr'-va se je ir; vila. da vstraia §. nndri'e pri načelu paritetnoga zastopi v (ej komori (i? strnni 'ckirnar'ev lastnikov in snridni':ov), pre?1:?":' pa v prilog lnstni-kom mesto predsednika. S tem ie hotela pokiizati svolo resno voljo za skorajšnjo ustannvftev komore. Častni član Saveza js:. dr. Nikola Smodlaka Je stvarno in zelo točno ob-'asnil rboru svoj nn'novr?i nn»xrt za spo-tekarsko komoro. Po nieshii po cne?:a lastnika in encg^ saradnika v upravni odbor komore, katera bi zased.ila v 13•-obradu. V tem odboru bi tvorila šest last-niških zastopnikov lastniŠko, šest sarad-i:i-.!:i!i pa samdnisko sckciio. Lekarnaril uradniki bi pa sestavlli tretj'n, uradniško sekcijo s 6 zastopniki, poslanimi iz njihovih privatnih društev. Rcprercntancn komore bi bil predsednik z enrn pr.Jpred-sednikom, obadva iz vr.^te lastnikov, po plenumu izvoljena, t*jr tri;e nnćelniki zv>~ raj omenjenih sekcij. Plaćani tajnik in drugo pomožno osobje bi bilo nastanjeno v Beogradu, kakor tuđi poJpredsednik, do-čim bi predsednik bivul v pcl.hibnem kraju. \'se sile naj bi se združili v eno samo stro-kovnf> glasilo, urejeno v Z?.rrebu po enera listriškcm in enim snradniškem uredniku. Direktorij iista bi bil v Novem Sadu v ro-kah dosed.mjcga zelo agilnega urednika »(Ilasa Apotekarstva«, g. Mr. ph. Andrije Mirkovića. Ta predlog g. dr. Nik. Smodlaka je brzo csvojil simpatije zborovalcev, katerl so ga po pciiriii živahni, vsestransko ftl« stvarni debati navdušeno sprejeli. DoločiH so r-e tri;e delecati (gg. Mr. M. Karakaše-vić, Mr. Belianski, in Mr. Brajković) za \t* k^rniško-lastniSki kongres v PalK'u, kater! se bo vršil 25. ?ept. t. 1. Dana so Jim točan navodila in ir.cje za n'.orebitr.e komMr.acrjc pri resevanju vseh, n? saradniSkcre Icoo-^rcsu žc pre'.resenih vprr.Jan;. Med slučajnostmi diievn^^a reda ;■• r»-ši' zbor ?e več va/nih vprašnni in spr?-.el nekai predlogov, na kar se je ob 1S. uri z velikim zadovoljstvom razšel. Ob 70. uri s-"> počastili č\-\n\ sekeife Slovenije svo;c goste in prijatelje farmacije s svečr.nim komornom v rc^iavracvii ^Zvezd^«. Že itak zelo elegantna obednica. je bila lepo okrašera z zcleniem, mi7-a p« v obliki cirilskega slova znres moistr^k* opremljena G. restavrater Kripež ie porov« no dokazni svoj okus. pripremit izborni večerio, med katero se je razvila ntnrisi-ljena in veselo razdragana zabava. Ćule 50 ?e kratke nnzdravjce znstopnikom slov. le-karniškega gremiia in drugim gostom pa redi:. Z navdušenjem je bila zlasti sprcje:# zdravica Nj. Vel. kralju Aleksandru. Salonski orkester Sokola I. je pod spretnim vodstvom briita Lav. Pahorja odigral vs« tri himne in s svojim lepo uspelim koncertom mnogo pripomogel k zabavi in izrrst-nenm rnzpoloženju. Drugi dan je bil siru« pen izlet $ko?A romantičen Vintgar v nU naše domovine — Bled in Bohinj. Gostie se nišo mogli dovolj načudi* »divnoj Slovenačkoj« in njenim prirodnim lepotam. Zadnji naši gostje so 11. t. m. napustili Ljubljano. NAŠ DIPLOiHATIČNI ZASTOPNIK REKI. — Beograd, 1S. sept. flzv.) Miroslav Janković, šef političnega od-celka v niinistrstvu znnanjih zadev bo imenovan za našeea diplomatič-ne^ra zastopnika na Rcki. Josip Kostanjcvec: Prvi nsstop občinskega redaria Simna Kaluže. Kar pa dela to sobo Se najbolj ime-•Ittio, je dolga točilna miza pred veliko »tekleno omaro, ki iz nje gledajo zape-liivo raznovrstne polne steklenice. Vso njeno dolgost zavzcma zelen lintvern z dalefi vidnim čmim napisom: »Vera in vaga v nebesa pomaga«. Na zadnji strani, obrnjen proti krčmarju Načetu, se pa hliSčl v veliko veselje vsakega novodo-šleca, refren Nacetove poStenosti: »Kdor to verjame, naj ga hudič vzameJc Šime Kaluža se nekoliko korakov pred krčmo ozre na vse strani. Ko vidi da je okolica nesumljiva, izgine naglo v Nacetovi veži. Bilo je že okoli sedmih zvečer. ' Iz druge sobe zasliši Šime nekoliko prečej razgretih glasov. Noge mu sasta-BCjo. hoCe prisluškovati, da bi vedeL aU je pametno vstopitl ali bi bilo bolte, da se natihoma oddalji. Pa 5aj je tam še ena soba, gotovo prazna, tam ne bo napač-no. Navsezadnje pa se takle brizganec izpije tuđi kar v veži. Toda Šimnov nacrt so prekrivala odprta vrata v sobo, ki so iz nje priha-jall glasovi. Nekdo je zaslišal njegove stopinje, zaslutll omahovanje nepozna-rega doSleca, a hkratu zavohal v tem došlecu tuđi pravega vinske ga bratca. Stol v sobi se prevrne, nekdo skoči na roge in hiti v vežo. Ko zagleda pred seboj čisto novo uniformo, osupne, se na-kremži, a takoj nato se zakrohoče na vse grlo in razprostre roke. V tistem hipu je bil namreč spoznal Slmnov Široki obraz in velika razposajenost ie bušila v njegovo srce. Razprostrte roke se bli-žajo Šimnu, ga objamejo in skušajo dvignitL Toda Šimen je težak in se brani. »Ali ste nemrmi, kali? Kaj Vam Jo?€ »O. Šime. nič neumnL nič Diiani. nič . . . samo radi te imamo . . . alo v našo sredo . . .« Roke se upro v Simnov hrbet in ga potiskaio proti vratom. Tamkaj se v tem hipu prikaže čvetero glav in osmero Vrikčili roV. razlegneio se zmagoviti glasovi, in 5ime se nahaia v sredi med ožaHenimi veseijaki in junaki današnjega dne. »AH ste res neumni, kali?« se brani zopet Sime, krileč z rokami nad glavo. Pa nič ne pomaga, četvero rok od-spredaj, šestero zadaj, in Šime sedi ves omehčan in krotak za mizo. Še vedno ne pojmi, kaj se je zgodilo. Tedaj se priziblje od nekod krčmar Nače in postavi pred Šimna veliko, naj-manj Četrtlitersko čašo. Njegove oči ga bliskoma premerijo, usta se odpro in zareže: »Pozdravljen. $ime!» »Čašo brizganca mi prinesi krčmare vzdihne Sitne. »V službi ne pijem vina,t ' Vsi se zakrohočejo, krčmar se drži za trebuh. Čukov Janez se obrne važno proti Birtovemu Franccljnu, trškeniu pesniku, ter pravi slovesno: »Stori svojo dolžnost, o Francelj, ti naš trubadur!« In Francelj skoči lahkih krač na mizo ter se parkrat pretegne. Cukov prime z desnico dvoliterskr) polno stcklc-nico. nalivajoč Simnovo čašo. Tedaj pa začne Francelj takole: »Velika čast nas je doletela danes, slavna gospoda, premili hratje. V našo sredo je po dolgih ovinkih svojega pr-vega službenega pohoda prikolobaril v lastni osebl sam naš nanovo izbrani policijski komisar, gospod Sime Kaluža. (Medklici: Slava mu!) Umevno je, da ga je pri tem prvem nenavadnem naporu z neodoljivo silo zalotila huda žeja, žeja, kakrŠna se običajno lotcva samo velikih duhov, med katere se brezdvomno šte-jemo mi vsi, kar nas je tukaj, z očstom Načetom vred. In lahko trdim, da je do-ber pomen, da je najprej zašel med našo flavno družbo, ker bo imcl čestokrat a njo opraviti. Zato je prav, da nas vs« skupaj in vsakecra posebe natančno M)O-zna. Tale cospod. dolg kakor metla ur suh kot trlica, ki si pa upa piti kakoi štirje piskrovezi, je Cukov Janez, absoL viran osmošolec z maturo prihodnjesf leta. Onile s kodrastimi črnimi lasmi. \c jrleda nekoliko podmulato, to je Tonček Zakotnik, absolviran jurist brez izpitov Pri pijaci vleče tuđi on kakor vol, pripo-ročam ga gospodu komisarju Simnu w učitelja. Onadva sta: Stucinov Pepfc adjutant Cukov, in Polde Maček, adju-tant Zakotnikov. Jaz sem Birtov Fran-celj in nič drugega, temle pa birtov Nače naš krčmar. Sedaj, o gospod komisar nas poznate in sedaj Vam je lasno, ia-kaj smo se Vašega prihoda tako silne razveselili. Navada je, da, kdor amidi med nas, niega pogostimo po staroslo-vanski Šegi in navadi, in zato povzdlg« r.em čašo in zakličem: »2ivel naš čio? vek, gospod komisar Sime Kaluža!« (Konac l>riiL) Stran 2 »SLOVENSKI NAROD« dne i9. septembra mm. Stev. 21j. Telefonska in brzojavna poročila. VpraSanJe Carigrada In DardaneL PROTI POVRATKU TURKOV V EVROPO. — London, 17. septembra. (Izv.) Na včerajšnji seji kabinetnega sveta je hilo ugotovljeno: I. Popolna soglasnost s Francijo glede nevtralnosti morskih ožin. 2. Francoska, italijanska in britanska vlada so sklenile poslati kolektivno noto Kemal paši. 3. Anglija je pripravljena poslati ojačenja v obrambo nev-tralne cone za slučaj napada od strani Turkov. 4. Zavezniške čete imajo pre-prečiti vsak prehod turskih Čet na evropsko obalo. 5. Ugotovljeno je, da sta romunska yada in vlada kraljevine SHS i protivni povratku Turkov v Tracijo. 6. Cimprej je pozvati konferenco zaradi tpostavitve miru na bližnjem vzhodu in da se na to konferenco pozove tuđi Romunska in kraljevina SHS. — London, 17. septembra. (Izv.) »MorningposU javlja, da smatra kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev za umestno, predlagati da se Carigrad iz-roči Društvu narodov. — Beograd, 18. septembra. (Tzv.) Neposredni dogodki zadnjih dni kažejo veliko zanimanje v vseh sojih javnosti. Zunanjepolitični dogodki na bližnjem vzhodu živo zanimajo vodilne kroge. Stremljenje Turkov, obnoviti evropsko Turčijo, to je za šesti Carigrad in Traci-djo. tangira življeniske interese naše države. Naša vlada, Romunska in ostale prijateljske države so bile tekom zadnjih dni v vednih stikih. Zunanji mini-ster dr. Ninčič. ministrski predsednik Nikola Pasič sta vodila neprestano razgovore s Francijo, Anglijo, Romunsko in Čehoslovaško. Čehoslovaška popol-noma odobrava stališče naše vlade. Glavna akcija gre za tem, da se onemo-goči povratek Turkov v Evropo, — Beograd, 18. septembra. (Izv.) Pariški »Matin« je glasom tu sem do-spele brzojavke Havasa priobčil inter-viev z zunanjim ministrom dr. Ninči-čem. Dr. NinčiČeva izjava, da bi ne bila kraljevina SHS protivna povratku Turkov, je vzbudila sprva v diplomatič-nih in političnih krogih veliko vznemir-jenje. Zaradi tega tuđi vest ni bila takol . izdana tisku. Pozneje se je izkazalo, da je vest netočna in da je bila vest v »Matinu« nejasno reproducirana- Dr, Ninčič se ni izjavil v gorenjem smislu. Naša vlada je proti vsaki teritorijalni modifikaciji na Balkanu. Naša vlada za-hteva. da se skupno z Romunsko udele-ži bodoče konference v Benetkah ali kakem drugem mestu, na kateri se ima obravnavati vprašanje upostavitve miru na bližnjem Vzhodu. Vesti, da !e naša vlada odredila del-iio mobilizacijo in da so ođšli že gotovi kontingenti vojske na mejo, so preuranjene. ANGLIJA POZIVA JUGOSLAVIJO IN ROMUNSKO NA SODELOVANJE. __ London, 17. septembra. (Izv.) Reuter poroča: Britanska vlada ie pozvala Romunsko in kraljevino SHS ▼ zadevi Grške, da sodeluje z Veliko Bri-tanijo, Francijo in Italijo pri obrambi Carigrada in nevtralne cone z ozirom na skupne interese. Velika Britanija je pozvala tuđi svoje dominijone, da od-pošijejo čete. Sklenila je tuđi takoj oja-čiti sredozemskem čete. V obrambo Carigrada je ukazala vlada sredozemski vojni mornarici, da mora z vsemi sred-stvi varovati nevtralnost cone in nasto-piti takoj proti Turkom, čim bi posku-šali, da bi izkrcali v Dardanelah in na evropski obali svoje čete. — London, 17. septembra. (Izv.) Reuter javlja obširno iz angleških viadnih krogov izvirajoCe poroeilo o situaciji v grško-turškem komhktu. Poročiio ugotavlja popolno soglasje med Anglijo, Francijo in Italijo. Za-vezniki so si edini, da je potreba podvzeti vse odločne mere, da se vzdrži na bližnjem vzhodu stanje, ki ie bilo zagotovljeno v mirovnih po-gođbah. Anglija je odlocno za to, da se vrši konferenca interesiranih dr-žav čimpreje in kjerkoli. Zavezniki so odločeni z vsemi sredstvi in pod vsakršnimi pogoji ohraniti nevtralnost dardanelskih morskih ožin. Glede Carigrada je stališče zaveznikov še deljeno. Turki se sklicujejo na pred dvemi leti dane oVijube. da ostane Carigrad v turski posesti. Na drufri strani pa je v interesu za-veznikov in v interesu balkanskega miru, da se spoštujejo mirovne pogodbe. Anglija je odločena staviti vrhovnemu poveljniku zavezniških čet v Carigradu, generalu Tlar^ncr-tonrm na razpolago vsa sredstva, da vztfr?i in ohranl mir v Carlsrradu. Dalje n* je tttdl očlvfdno, da bi bilo r. rs!c*dbr> Trski je od strani Turkov kr§eno mirovno stanje na Balkanu. — London. 17. sentembra. Ozv.) Izd«n* so povel'a na čete v rinmfni-onih. cl a rdrinejo v vsej vojri pri-nravliVnost! nroti Carigradu. Ćete V Novi Zelandiji so že o'dpotovale v Smerl Carigrad — Pariz, 18. septembra. (Izv.) Listi ugotavljajo, da stališče tranco-ske in italijanske vlade soglaša z onim Velike Britanije. V glavnem gre za vprašanje Carigrada in pa ; Trakije. Tuđi Francija je za to, da ostanejo Dardanele svobodne in da se dajo za to popolne garancije. — London, 17. septembra. (Izv.) ! Danes so se sestali ministri v mini- I strstvu zunanjih del. Razpravljali so ! o turškem vprašanju, ki priđe v po-nedeljek pred kabinetni svet POŽAR V SMIRM. —- Pariz, 17. septembra. (Izv.) Po poročilu »Chicago Tribune« je ' trice trt Smirne vpepeljene, več ka- j kor 300.000 oseb je brez strehe in j kruha. Velikanski požar je Ie polago- j ma pojenjal. Amerikanska, grška in druga evropska predmestja so po-polnoma porušena. Škodo cenijo na približno 200 milijonov dolarjev. Uni- j čene je okoli 6 % amerikanske last- i nine. Človeških izgub pa je težko pre-ceniti. — London, 17. septembra. (Izv.) Dopisnik Reuterjeveora urada v Smir-ndi javlja z Malte: Smirno sem mo- j ral zapustiti na krovu neke britanske ! bolniške ladje. Pri odhodu so Turki j nadaljevali plenitve in moritve. Dve | veliki vaši pri Smirni sta v plame- j nih. Amrleži so vse patrulje in straže i umaknili iz rnesta. Več andeških hiš : so turski oficirji zaplenili. Pri mo- j jem odhodu so se zbrali na pristani- j škem nabrežju in po pomolih številni ! srški beminci. ki so brez strehe, kru- i ha in vode. j — Sofija, 17 septembra. (Izv.) I Bolcrarska telegrama agentura je od ; merodajnega mesta pooblašcena, i uradno zanikati vse iz grške ga vira ; prihajajoče vesti, po kitenh se vrš! koncentracija bolgarskih čet na tra- j kljski fronti. ! — Beograd, 17. septembra. (Tzv.) ! Grski poslanik *e včeraj ob3sk?1 ni?- i nistrstvo zunnnffh za<*ev in zaprosi! oodporo kraf^vine SffS v grško- i tnr^err! konH^tv. V prvi vrst? gre za trak$:rko vr>rss???ite. — London, 17. septembra. (Ha-vas.) Turske čete so včeraj zajele oddclke grške armade, breječe okoli 7000 mož pod poveljstvom generala Petradosa. — Pariz, 17. septembra, (rfa-V2S.) Kakor javlja »New York Ne-rald« ie pre.;el visii komfsar Zjedi-njenih ameriških držav, contre admiral Bristol. navodilo ameriške vlade. Po njih ima skupno z zavezniki na-stopati, toda skleniti ne srne nobene obveznost!. — Pariz, 18. septembra. (Wolf.) Po poročilu »Daily Telegrapha« so turske čete in turski kmetje zažgall Furlo. Mesto je v plamenu. Oropano pa je bilo grško prebivalstvo. — London, 18. septembra. (Reu- j ter.) V Smimi so bila porušena in oplenjena poslopla franeoskega, an- | gleškega in ameriške^a konzulata. ■ — Malta, 17. septembra. (Reu-ter.) Angleški parnik »Bavarian« je pripltil na Malto s številnimi begunci. BOLJŠEV1ZEM V GRŠKI ARiMADI? j — London, 17. septembra. »Daily | Mali« poroča s Cipra: BcRimci iz Smir- j ne pripovedujejo: da ie pripisati zmago ; MuStafa Kemala dejstvu, ći ?e ?e po!o- : vica grške armade udala bo!35ovtema in se je uprla svojim povclinikom po ! prvih tursliih napadih na Afium Kara- , hissar. Uporniki so se polastili vojaskih j blagajn in na svojem nrriku so nepre- ' Stano vzklikali: Živel Ljenin! Živel Trockij! Po krajih, skozi katere so sli, SO plenili in ropali. Topove in druga oroŽje so zapustili in zaman je bilo vse prigovarjanje poveljnikov, da nai se borijo dalje, ker bi si Grki lafcko izvoje- vali zmago. * m :• MADŽARSKI FAŠISTL — Budimpešta, 15. septembra. (Izv.) Madžarski listi poročajo, da se v kratkem ustanovi po italijan-skem vzorcu organizacija madžarskih faSistov, ki bodo delovali paralelno z društvom »Probudajočih se Madžarov«. Fašisti izdajo že začetkom prihodnjesra tedna manifest na narod, v katerem obrazlože program svojega delovanja. Med ustanovitelji madžarskecra fa^istovskejJTa pribania in italijanskimi fašisti so se vršila pokajanja in italiinnski fašisti so ob-HuhiH pomoč za orjranfzn.dfo mad-žarskih fa^istov. Ta popajaija so ?e vršila v Pulju. ♦ • ♦ PolIflSae «?es!!. «■ Vlada pred pađcem. Zagrebški »Jutarnji list^ javlja,, da je računati s tem, da pade sedanja vlada v najkraj-šem času. V Beogradu se baje ćelo v radikalnih krogih govori, da bo ministrski predsednik Pašić podal demisijo ce-lokupnega parlamenta, čim se povrne iz Pariza. >Jutarnji list« obširno komentira to vest in izvaja med drugim: »Z ozirom na ono, kar ima priti, je važno predočiti tole: V »Slov. Naru Ju« je bilo takoj pa BalugJžičevi avdijen- j ci javljeno, da se na naivišjem mestu ! želi sprememba politike in to v pravcu . sporazuma s Hrvati. Zveze Balugdži- j ćeve s samostalci, katerim pripada tuđi | Davidović, so znane in datirajo Še iz j selskih časov. Preokret v stališvju na-pram Hrvatom ali z drugimi besedaini obsodba Pribičevićcve politike ima biti j preludij za novo strankarsko ki*>nsiela- i cijo. V resoluciji zagrobškega kungre- ! sa je naglašen monarhizem in naglašena je tuđi potreba druge oblastne raz-dclitve in čim najširže samouprave. Za Davidovića in Veljkovića je bilo važno ! to, da v Beogradu lahko izjavita: rir- j vati nišo za vsako ceno protidr/avni in I ž njinii se da govoriti. To se je tuđi do- j godilo in ta situaciia je popolnoma dru- ! gačna od one, ki bi jo hotel očuvati in- i tcgralni branilec vidovdanske ustave g. j Pribičević.« = Kaj je z »Goriško Stražo«? Go- riški odvetnik dr. Fran Gabrščck priob-čuje v »Edinosti* članek z naslovom Kaj je z »Goriško Stražo«? Pravi, da je bila leta 1919. oživljena »Goriška Straža« kot skupno glasilo goriških Slovencev. List je bil v resnici to, za kar je veljal. V zadnjem času pa so se razmere pri listu korenito izpremenile. Izprememba je nastopila zajedno z usta-no'Citvijo zamostoinega političnega društva za GoriŠko, čeprav je tuđi to društvo zgrajeno na principu narodne sloge. »Goriška Straža« se je obrnila od-krito v tabor takozvanih kršćanskih so-cijalistov. Pa tuđi sicer je pisanje lista tako, da mora vsakdo. kdor ga čita, takoj spoznatu da siloma dela na razkol. Z ozirom na te razmere za-hteva dr. Gabrščck javno pojasnilo, kaj ie z »Goriško Stražo« in njenim raz-merjem do skupne politične organizacije. Čegavo glasilo je sedaj »Goriška Straža-? Ali sprejema odbor pol. društva »Cdinosti« za Goriško odgovornost za pisavo v »GoriŠki Straži«? — Vse kaže, da prlde na Goriškem po za-slugi slovenskih »kršćanskih socijali-stov« do razpada, najbrž prav kmalu. = Kongres primorskih fašistov proti Jugcslovencin. Pred kratkim ie bil v Poli kongres fnšistov. na katerem je bila sprejeta resolucija poslanca Giunte. Resolucija protestira proti na-puščanju Dalmacije v prid kraljevine SHS in rešenju reŠkega vprašanja. Rimska vlada inora anektirati Reko, tako zahtevajo fašisti. Dalje je kongres za-hteval, da ne sme biti sprejet v javno službo v Italiji noben Slovan. ki posilja svoje otroke v sole kraljevine SHS; razpusčene morajo biti vse r.acijonnlne jugoslovenske institucije, vse jusoslo-venske Šcle se morajo izpremeniti v utrakvistične, upeljati se mora nadzor nad neitalijanskimi učitelji in končno naj Italija izžene vse jugosiovenske duhovnike, ki delujejo proti Italiji. = Kautskv - Trockii. Boj. ki se je ] vršil po raznih časopisih in brošurah med socialistom Kautskim in Trockim glede svetovne revolucije, je končan. in -Trockii ie, po poročtli >Rote Fahne«, kapituliral. V pogovoru s koresponden-tom »Giornale d' Italia« je izjavil Trockij med drugim, da je današnji svetov-ni položaj tak-le: Kapitalizem ie doka-zal v evropski vojni popolno nesposobnost za razvoj človeŠtva. delavstvo pa | je dokazalo v kritičnem trenotku, da je nesposobno prevzeti dcdsčino burzo-! azije. Kapitalizem je že nesposoben. de-! lavstvo še ni sposobno — to ie znamenje naše epohe. Ta izjava pa je bila na-. ziranje Kautskega. I = Afigleški I'sM o situaci]:. »Daiiy ] News« pravi, Če priđe na Balkanu do nesporazuma, bo Rusija takoi skušala pridobiti zase Besarabijo. V tem slučaju bi morala Poljska pomagati Roniuntji. Posledica bi bila katastrofa za vzhodno in srednjo Evropo pa tuđi za druge države. = Zahteve Kemala paše, Kemal pa§a je izjavil korespondentu »Daily Mailac, da Turčija zahteva Trakijo do Marice, Malo Azijo in Carigrad, dalje ves srški flot, vojno odškodnino in garancijo zaščite turS. manjšin na Grškem Turčija garantira svobodo prelivov in ne bo utrjevala Darda^el. V slučaju, da zvezne države ne ugode tem zahtevam, prrozl Kemal paša, da bo §el z armado na Carigrad. i = Lfovd Georjfc se ne ses-nne s Porncare'cm. »Ag. Ha vas« poroča iz Par'za, da ni niti govora o tem, da pridc Pomcarc istočasnn» z Lloyd Geor-gom v Genovo. O kakem sestanku Lloyd Georga s Poincarejem v Parizu l merodajni krogi tuđi nišo obvešČenl GLr.f/ALI^KA SEZONA 1922/23. se priču* začetkom oktobra. Artlstično j osobje iv? ostalo v prete/ni večini Iste ka-kor lani. Izmed novo angažiranih moči omenjaiiio v drami režiserja in igralca g. Milana Skrbinšfcn, v operi pa našega joja-ka, slovečega basista in dozdaj člana du-n^jske državne opere £. Julije Betetta, g. tenorista Mariji šiinctica, operni pevki go. Kattnerje\o in go. Matačićevo, 2- kapelnika Lovra Matačića in režiserja g. Sevast-j-na, bi. šega ravnatelja petrogradske »Muzikalne drame«. Zavedajnč se svoic n.loge, vzgajati, pospeševati in gojiti do-mačo glsdališko umetnost, je angažirala uprava tako za dramo, kakor za opero već mladih nadarknih moči, od katerih utegne postati ta in ona va/na opora na&ih odrov. Za prvi čas bodoče sezone se priprav-lirtta dve Cankarjevi drami in sicer pekoi-nega pisatelja zaniniivo mindosTno delo »Romantične duše« in njegi^va najdovrše-ne.ša drama »Hlape!« v p- polnoma novi re;iiji in opremi. Nadalje Čeha Karla Cap-ka kolektivna drama »R. U. R.«f ki je vzbudila takoj ob svojem rojstvu izredno senzacijo tuđi daleč preko mei avtoricvs domovine, in Toktega znamenita drama v Sesiih c!e;anii!i »Živ! irrtvec«. Tekom seze-ne namerava drama vprizoriti od domaćih avtorjev *»e Antona Medvcda tragedijo v petih dejaniih. »Za pravdo in srce«, Cibina Kristana socijalno dramo *Kato Vranko-vic«, dr. Ivana Preglja žalostno i?:ro »Aza-zel«, prirbčcno v »Dom In svetu« leta 1921-, in po mclnosti še več dmsih slo- j vens!.iU dramskili prolzvodov. Srbohrvat- i ske avtorie bodo zastop;>ll predvsem Pet- ; rović z veseloigro >Pl'>ha« in z dramo »Mrak«. Ntišić s komcdi'o »Narodni poslanik«. Nadalje so v repertoarnem nacrtu dela Vojnovića, Degovića in dru^ih. Od mrkih avtoriev se nameravajo vprizoriti Cehova »Cresniev vrt*, Andro-jeva »Črnc maske«, DostojevsVega dramatizacija romana »Idijot« In Če bo na razpo-lcgo dovolj sredstev. tudl Ostrovskesa po-mladna pravljica »Snegulčlca«. Od poljskih avinrjcv pridejo v te] rezoni v p^štev: klasik Frcdro s komedijo »Viaš-evanjcc, Przybiszewski z dramo »Za srečo« In Wy-?p!ansky z enodejanko >\Varsza\v|anka«. Od angleških avtorjev navaiamo Galswcr-thyja, znanega naSemu občinstvn s svojo socijalno dramo »Borbac Vprizori se dvoje n;e~ovih dramskih del: »Gclob« in »•Srebrna tobačniza«. Dalje so v nacrtu: S!ia\v (Cezar In Kleopatra, Crna dama so-netov), Ib?en (Gospa t mona. »liedda Gabler«), Rcstand (Cyranno de Berge-rac), Maeterlink (Cudež sv. Antona), Sem Bennelli (Cena delle beffe), Shakespeare (Othello, iViacbeth. >Kar hoćete«, »Julij Cezar«, »Hamlet«), Schiller (»Kovarstvo in 1-ubezen«. »Turandot«), Goldoni (Miran-dotina), Hcbbel (Judita) in Kleist (Razbiti vrč). Po možnosti se vprizori tud! ena starosrška drama. Antimona ali Edip. Opera bo gojila slovenski in slovanski repertoar, pri čemur pa nlkakor ne bo pre-zrla priznanih oper tistih velikih sklada-teljev, ki sicer nišo Slovan!, katerih dela pa si je osvojll ves kulturni svet. Skusnje 7.3. prH.oćnjo sezono so tuđi v opernom glcdnlišču f.o v polnem teku. Osobie Studira Pmeta-.vo trldc'.insko komično opero »Tajnosti«, ki je pri nas še neznana, češke-ga skladatelja Janačka trićejansko tragično opero »Pastorka Jenufa«, Arriga Bcita uCinkovito ćelo »Mefistofele«, katerega libreto je vzet iz Goetheievega »Fausta«, istotako kakor libreto Gounodove opere, vendar na svoj način izbran in prikrojen, ter Rosinija liubko komično opero »Se-viliski brivec«. Od slovenskih oper se z novo režijo in z no\ imi močmi spet oživi Focrsteriev »Gorcnjski slavček«. Znani skladatelj Risto Savln Ie jpisal novo opero »Gosposvetski sene, katere snov Ie delo-ma simbolična ter vzeta iz življenja koro-ških Slovencev. Izvajala se bo še v prvi polovici bodoče sezone. Naše Narodno sledališče ie še dolžno proslaviti TOIetnico skladatelja Miroslava Vilharja. Oddolžiti se mu hoče s posebnim slavnostnlm večerom, v katerem bo na sporedu več slav-ljenčevih skladb ali po možnosti lnbilanto-va opera v treh dejanjih »Lopudska sirotica.« Od slovanskih avtorjev pridejo na \t sto pole?: že navedene »Jenufe« in »Tajnosti« še Dvorakovi oper! »Jakobin« in »Tr-dc palice«, češkesa skladatelja Flbicha opera »Hcdi« ter Hrvata Hatzeja enode-janka »Povratek«, katere dejanjc se vrši v Dubrovniku. Namerava se izvaliti eno dela WaTraviata« in »Alda«), po možnosti tuđi Catalanijev »\Vally«. Iz minule sezone ostancio polcg tejra na repertoaria mnogo glasovite opere, kakor: Boris Go-dunov, Dalibor, Tosca. Carmen, Prodara nevesta, Fau.^t. Trubadur, Luiza, Lakme In Triptvchon. N?.novo se insceniralo Cai-kowskega »OrnieRln« ali eventualno »Pikova da^n« ter Dvofakova »Rusalka«. Na pc-dlagf tega repertoarnega naCrta, katereca bo skuSala z nalboljšo voljo urcsničltl, razglaša jledalilka uprava abonmane za prihodnjo sezono. Letnlh abonmanov bo pet in sicer A, B, C, D in C Vsak abonma obsejrn 34 opernih in 24 dramskih predstav. Cene priobčlmo prihodnjiC — Cene ccloletnlh abotimn^r Nnrođ-nesra p1eda!I§ča v Ljubljani ra scrono 1922 '23. Lože v p?rterju St. 2 In 3 po 2500 Din., lofe v pnrterhi Itev. 4, 5 In 6 po 26^0 I Din., lože v T. redu štev. 1 do 5 po 2700 j Hin.. lofe v prvem redu St. 6 do 9 po 3000 ; Din., bnJVcnske lože štev. 2 In 3 po 1400 Din., tn š.ev. 4 in 5 po 1^00 Pfn. Parterni i *rj-v\ v T. vrsti po (S51 Din., v TT. do IV. vrsti po 600 Din., v V. do IX. vrsti po 550 Din., in v X. in XT. vrsti pa ^20 Din.. Bal-I konski sedeži v I. vrsti po 500 Din. in v II. vrsti po 400 Din. Galerijski sedeži X I xr« sti po 200 Din. In v TT. In III. vrsti po 150 Din.. — Abonma se plačuje ali tako], ali v dveh ali tuđi v 4 obrokih in sicer prvi takoj pri prijavi. dr.:si do 5. dec. 1922, tretli do 5. februarja 192.3 in četni obrok do 5. aprila 1923- Abonma se sprejema v prosto-rih kn ijjovodstva v dramskem eledališču (vhod iz Gradi^ča) In sLer ob dclavnlkih od 11. do 13. in od 16. do 1<\ ure, ob nede-Ijah pa od 10. do 12. ure dop. Stari abonenti, kl reflektira.io na Iste 1 -e oziroma so-deže kakor lansko leto, n:-\ se zglasijo od 17. do vštetega 21. t. m. N^vi abonmenti pa od 22. do všt-~?cga 24. t. m. __ Operni pevec JuliJ Cetetto Išče pri- merno mesečno sobo, meblirano, v sredini mesta za tnkc §njo nastanitev. Prijazne po-nudbe se prosi nasloviti na naslov Krsni-kova i-.Ii.a 3/II. * DEVETA DE2ELA Drugi ljubljanski velesejem se ie kon-Č"al. Te dnevc bode zaključilo svoie delo-vanje tuđi njegovo gleda:išče »Deveta do žela«. Mnoguštcvilen cbisk vkljub skrajno i neugodnega vremena nam je jasen dokaz, i da lahko čestitamo g. Putjati k novcimi I uspeliu nje^ovega neumornepa delovanja. i Ljubljana se mu ima zahvaliti za pcpol-norna nov u/.itek. Dokazal nam je, da lahko zabava tenter miniatur obdinstvo, na da bi zapustil mej umctnostl ter se ptv creznil do neokusnostl Laticrmannovega ; drevoreda. Veliko dela zahtevala je od režiserja vprizoritev ruskih narodnih sllk s plesom In petiem. Humorističen del programa nas ]e prcsenetU tuđi z aktuelnimi slovenskimi novitetaml. Toda 5e več kot to vse zashi-ži priznanja nr.jbolj umetnlškl de! pr-sra-ma, ki stoji med opero in opereto. Pooscb-l;ere romance, endejanke in slične, kar je prlnesla Deveta dežela«, ne smejo osmi neopažene od operne kritike ter ostanejo v spcmlnu našega občinstva, NajboliSi užitek smo imeli s solo- in dvospevi gospe de Spiler in g. Verona. Ta dva uinetnika sta popolnoma zaslužila, da ju posebno omenlmo. Prsncoski dvospev Je saK que vous ćtes Jolie«, ki jra sta izvajala. ne-dvomno spada k naiboljsim točkam veče-rov »Devete dežcle«. Lep briiion g. Verona z izrazito tragično potezo ]c ustvaril vso poezijo vprizorjene enoc!c*anke »Sa-lome« (maS-jevanie maharadže) In dru?:o. Kako ljubko sta nam lzva!ala pri?fno niska komično narodna »Vanjko in Tanjko« Dargnrniškesa! Se već priznanja zasluži nastop pospe de Spiler same, ker je Imela umetntea razven solotočk še veliko druge manj hva-ležne naloge pri vodstvu zbora. — Samo ta, kl je gledil za kulise glcdnMSča mini-atur, ve, koliko napornega delrvanja ra-hte\'a od Igralca, ki mora v teku ene^a večera igrati naprimer kar sriri vlosre! \^ljub tema ni bilo nlkdar zapr.ziti r.a krasnem mehkem lfričnem sopranu gospe de Spiler nobene utrujenosti: donel je ved-no enako zvočno in prijetno, tako da ?e ni Izgubila poslušalcem noben? beseda ; niti v mdv?e ncrrdn! tirolski dvorani. To ' je seveda tuđi pripisati dovršeni dlkcili ! umetnice, katera je enako vestno pripra-I vila svoje slovenske, kakor ruske vlope. j Gospa de Spiler ;e absolvirala več vlog I različne vsebine, toda vse so enako kn-zale plemenitost kreteni, kar te doka? f-r-vrstne dramatične 5oie. Kokctna, polna samozavesti svoje lepote damo v »Je salsc, razposa'ena Kolomblna v »Arlekina-di«, skoro brezstrnsten paž — oznanieva-lec tragične usode (»Rataplan«) itd. — vse te osobnosti so res živele na odru in kot živi ljudie nam Dstnlt v spomlnu! S kakim veseljem bi mi pozdravili to odlično rnnet-nico pri Izvaianju slovenskih romane! Ta-krat sele bi ?e videlo. da imamo zakl'rte, kl iih ne znamo dvigniti bre^ vcJčib rok... « • « — PreSernova čitanka v dve-'n kn"teah. Kot komen nr k izdaj! iz leta 1847 z uporabo vseh ohranjenlh rokoplsov priredfl dr. Avgnst 2 i ? o n. Prcvalje 1922. Tiskala in založila Tiskarna Družbe sv. Mo horja. Izdano kot znanstvena razprava. Str. 232. — Komentar k PrcSernovlm poez!Jam Kronološki precrlcd prvih tiskov ter glavnih uRotovljenlh podatkov o razvoju in po-tih poetovejra dela. Izdelal dr. Avg. 2ijcon. Prevalie 1022. Str. 96. Cena obeh skupni vezanih knjis je 6S Din., broš. 60 Din. Ha-bent sna fata IlbellL Ta izrek velja pofcbcsl š« o težko prlčakovanem /^i^on^vern Pre-šernu, ki hodl f.t mnogo let na svetio. A v';l'i:b teni'i sta kTijlgl danes iako aktualni. Ismcd pre?ernos!ovcev gre pač Žigonu rr-venstvo. Da b! vstvaril In podni, poseo ?j ?oli in šolnikom do nniverr.e navzgnr, tis»o prvo trdno podbsro, »sfne qna nonv, p^ri-Ingo, ki ni brez nje 5ploh nikako resr.o m stvarno razmotrivanle PreScrnove p-cri-je, in posebej ne njejtove umetnosti mo-ro-čc, Ie 2lp:on prlredn Čitanko In Izdcial K>-mentar. Po dobah PreSernovc^a Živliena se vrstljo v Čitanki poetove poezije, pri katerih Ie oznnčena povsod rudi njih arhitektonska igradba. Bogati Komentar pa izpoln]u]e umetniško zgradbo. To je prvo delo take vrste v slovenski literaturi. — Knjiga je tiskana na finem papirju, tisk je izredno lep In skrben, kar priznava tuđi pisatelj, ko pravi na koncu: In tu moram izreci priznanje, posebno zahvrlo tlsknrni zalo2nici za vse ti^to požrtvovr.lno priradc-; van!e njeno, da bi delce doseglo svo] cilj In svoj namen; ra vso tisto potrpIMvo preciznost dela, kl mi je la'šala \n ćelo om^ gočala premagovanje tehnfSkih ovir oblikovanju od strani do strr.ni, ter vzdr/n-vanie enotne poteze do krala. Ta knrtao tvori dva zvezka »Slovstvene knjl/nice* kl Jo te že leta 1913. sklenila Irdalat! tiskarna Mohcrievc družbe. Knjljn Je vsa-kemu, kl se bnvi s slavenskim slovstvom neobhođno potrebna. Upamo, da kmalu iz* ide tuđi prvi zvezek »Slovstvene knjižni« ce«, ki bo obsegel pisateljev znanstven uvod: Franci Pre&ren poet In umetnlk. Stc-v. 212 »SLOVENSKI NAROD* dne 19 septembra 1922. Siran 3 Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 18. septembra 1922. — Zahvala. Vodstvo »Družbe ::. drila in Metoda* v Ljubljani iz- :-:ka tem potom iskreno zahvalo scm, ki so na kakršenkoli način pri- omogli, da se je 33. glavna skup- čina tako lepo izvršila. Posebno pa 3 zahvaljuje zasiopnikom pokrajin- ke vladet in sicer: podnamestniku I:, đr. V. Balticu, načelniku oddclka a prosveto g. dvornemu svetniku r. Fr. Skabernctu, načelniku oddeU :a za socijalno skrbstvo g. A. Ribni-:arju, vladnefnu komisarju mestne ibčine g. dvornemu svetniku dr, Bo-umilu Senekoviču. Posebno iskrena zvala bodi generalnomu konzulu če-ući moški in ženski podružnici v Ši-:ki, ki sta priredili ob tej priliki cvet-ični dan družbi v korist. Iskrena 'rvala vsem cenjenim zborovalcem, •scm cenjenim delegatom naših po-Jruznic in zastopnikom pokrovitelj-tev. Končno se prav toplo zahvaljujemo vsem darovalcem in darovni-:am denarnih prispevkov pri veliki kupščini. — Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani. — Direktna telefonske zveza leograd-Ljubljana. Uvidevajoč po rebo direktne telefonske zveze Beo- :ada s Slovenijo je ministrstvo za ošto in brzojav odredilo, da se se ekom tega leta izgradi direktna te- :ionska proga z 4 mm močno bro- asio žico od Beograda do Ljublja- e, ki bo tekla v Sloveniji preko frebnjefra in Sevnice proti Zagrebu. 'reddela za gradbo te proge so že :ončana in se v najkrajšem času ->rične z defom. Zadnji čas je že, da -e ta telefonska zveza že enkrat iz- mtovf, ker so razmere že res ne- 7držne. — Osnutek kazenskega zakona. Ođ *eč strokovniakov povprašan. ali je res, -a je osnutek kazenskega zakonika že iredložen parlamentu, ne da bi dobila iršn javnost priliko, prouči« ga in po-eđati o njem svoje mnenje. usojam si 'akor član kazenskopravnega odseka 'alnega zakonndajnega sveta ministr-tva pravde naše pravnike obvestitl, da i vest ni točna. Ministrstvo pravde je ? v decembru I. I. izđelani osnutek ka-enskega zakonika izdalo v tisku, ki ga iripošlje najvišiim pravosodnim obla^ tvom, strokovnim korporacijam pa tuli Članom širše komisije, t j. strokov-:iakom, ki so primano verzirani v tej ^akonodajni snovi. Ko bodo vsi ti čini-elii oddali svoja mnenja in stavili svo-e izpreminjevalne ali dopolnjevalne iredlo^e. kar se naj po želji ministrstva ravde zgodi do srede novembra, po-em se sestane stalni zakonodajni svet novič, da na podlagi vseh došlih mnenj 'gotovi definitivni osnutek, namenjen :a predložbo vladi ki ga prinese kot >voi predlog pred parlament Pri tej iriliki bi prosil vse slovenske pravniške •:rog3, da preštudirajo naš nacrt in da znesejo svoje pomisleke pri javnih dis-kusijah, katere bo gotovo v ta namen odredilo naše društvo >Pravnik«. — Jr. M. Dolenc. - Pravnikov Izlet t Celje. Na Mali ^maren je prihiteio z dopoldanskiml vlakl ad 80 pravnfkov iz Zagreba, Maribora in -iubliane v Celje. Sprejel je Izletnike na kolodvoru g. župan dr. Juro Hrašovec i prav mnogoštevllnfm krogom celjskih rravnikcv. Povedi i so svoje goste na An-ski vrh, kler so se le-ti divili krasnemu rasjedu po celjski okolici in Savinlski do-fni raz preišnjl Bfsmarkov stoip. Odtod so "■li nazaj po krasni hosti In dlvnem celj-^em parku t hotel Union na obed. Se pred ■•beđom je presenetil Izletnike v koncertnl borani £. sod. svet. Oskar Dev \z Marl--sra s svojim priznano izvrstnlm kvlnte-^ni, ki je zapel nekaj krasnih pesml. Pri 'bedu je izrekel dobrodošlico gostom £. ■-Pan dr. HraSovec, spominjaloc" se dei-;tva, da ]e baš pred 30 leti vlada zabranila Travniku napraviti društveni izlet v Laški ff«. Zahvalili so se ra Pravnika niejra ^dpredsednik g. dvor. svetnik Bežek, za '-2Rrebčane, med katerimi Je bilo največ rlanov stola sedmorice, g. podpreds. stola ^morlce dr. Ogorelica, «a mariborske »odružnico Pravnika pa njen predseđnik i- dvornl svet. Levec. Vsi govorniki so ■ovdarjr.Il srečno misel, da se oživotvorilo °Pct izleti, na katerih se spoznavalo in b'ižaio na§i pravnikL Izmed nadaljnih na-?itnict ki so se vršile ob živahni zabavi vr-*eč se z ubranim petjem kvinteta, ne sme-h"> pozabitl govora g. podpredsed. vil y*l sod. dr. Rosine, kl je slavil zasluge hroiice celjskih pravnikov prvoboriteliev ^-!a Hrašovca, drja Serneca In drja Dečka, '2Pil navzočima prvonavedenima starinama n ?n"1:ivo posvetil par trenotkov spomimi -rIa Dečka. Pop. )• vcčil dei Izlctnlkov ^ v 2alec, man-SI pa Je obiskal celjski ^taM rrad. Zadovoljstvo ie bilo pri vseh 'zletnfKih vse obče. Obžalovalo se Je le, da ■^ ^c Izleta nekako* absentirall mlajŠI prav-r-^i krogl. Ob povratku se Je pojavila *kt\, da bi se tak izlet kmalu ponovil, n. pr- v Sevnico, da morejo hrvašk! pravnfkl !^ r vcCicm JtevOu prispetL Brcx dvoma — Vloska razstaT*. Pišejo nam: Od i gotove strani se čujejo glasovi proti vinski razstavi, češ cene za vinske vzorce kakor tuđi za vino, ki se toči v točilnici vi-narskega jn sadlarskega odseka, so pre-tiranc Občinstvo se obveSča, da so cene vzorcem za navtdna in boljša namizna vina iste kakor v gostilnah. Vzorci se pro-dajajo po 4 K, 5 K kozarec, to je 7 desetink litra, kar odgovarja 40 K, 50 K za liter. V točilnici se toči imenitno namizno vino po 48 K lfter. V steklenicah pa se dobi vino Že od 30 K 7 desetinska buteljka naprej. Da so vzorci od boljših vrst vina in razne vinske specialitete kakor se jih prodaja v steklenicah in toči tuđi v točilnici in ka-korSnih sploh ni njkjer dobiti, primeroma drafja, le neizogibno. Odsek, ki ni dobil v to svrho od nobene strani kake podpore, mora izkupiček za prodane vzorce, butelj-ke in v točilnici Iztočeno vinn porabitt za ogromne razstavljalne stroške, namreč za buteliko razstavlienetra vina najmanj 50 K |n *a vsak Hter v točilnid iztočenega vina oknli 60 K. Oči tek pretiravanja cen tedal ni na mestu. PriporoCamo prirrditev, ki je Mariboru kot središču slovenske^a vinarstva v č^st in ponos, v kar največji obisk. — TrajjIJna smrt. Marija Kostanlevec, ?ena podpr??:lednika finančne kontrole v Tržl?u. o katcrl smo pred kratkim poroCa-li, da se ie zastrupila t octovo kiilino je dne 14. t. m. v ljubljanski bolnici podlegla Eadobljenim notranjim pnškodbam. — LJubosumen napad. Vojak Alojz i i Pernuš je že dolgo časa sovrnžil zidana Antona NazliČa radi nekejsa deUeta. Pred dnevi ne )e vrnfl PernuS na dopust domov. Počakal je na cesti v zasedi svojega tek-meča in pa z bajonetom devetkrnt sunii v hrbet. Nesrečnejra Fidarja so težkoranjene-j?a pripeljali v bolnico m je malo upanja, da okreva. PernuS je bll aretiran. — Na smrt obsojen morilec. V soboto je obravnnvala ljubljanska porota slučal umora učitelja Dominika MarušiČa v Misli-cah pri SežanL Obtožen umora }e bil 24 letnl jjozdnl pristav AlojzIJ Slejko fz Planine. Obtoženec je bil osebnl prijatelj Ma-rašičev že lzza časa vojne. Slejko se je na-hajal po prevratu ▼ Goricu kjer je poročal kapetanu J. o razmerah ▼ rasedenem ozemlju. Leta 1919. nekako mara meseca pa ie šel oblskat prijatelja Maru^iv> t Ml-slico pri Sežanl, kjer je bil leta učitelj. Med pogovorom, ki je nastal je Slejko očital Marušiču, da simpatizira s fašisti in da je proti Jugroslovenom, Marušič užaljen radi neopravičenih očitani, mu je zabrusil v obraz, da s »homoseksualnim človekom ne občuje veČ€ in nra pokazal vrata. Slejko razburjen je potegnfl Iz žepa samokres In oddal osem strclor na MaruStča, ki se je zgrudil mrtev na tla, Bil je trikrat smrtno zadet Obtoženec je po svojem krvavem činu pobegnfl ▼ Ljubljane kjer je bil aretiran. Slejko se zagovarja, da je prvi Marušič pomeril nanj z nekim predmetom, nakar i« on ▼ silobranu ustrelil njega. »BH sem silno razburjen in sem to storil v nezave-stic tako se glasi njegov zagovor. Sploh je izpremcnil obtoženi že med zaporom trikrat svoj zagovor. Sodna Izvedenca dr. Robida in dr. GOstl sta izjavila, da je bil Slejko na^njen k lahkomiselnosti. Svoje de-janje je tuđi izvršil iz tega vzroka, ne pa radi političnih motivov, kar Je hotel dokazati. Zasline priče so izpovedale zelo ob- | tsžilno za obtoženca In izjavile, da je bil i Marušič ljubeznjiv človek in ne fašist, tem-i već navdušen Jugosloven. Obravnava je trajala ćelo dopoldne do 13. in popoldne od 15. do 23. Državni pravdnik Domcnico je zahteva!, da porotniki potrdi'o vpra^anje ! Rlede umora. Porotnfki so vprašnnie potr-• dili z 8 proti 4 glasovom. na kar je bil 06-\ toženi obsojcn na smrt na vcsnlih. j — Izjava. Po ljubljanskih kavarnah in i gostilnah prodaja neka ženska s Imenom Klun naS list »Slovenski Narod«, v kar ni upravičena in lista pri nas sploh ne dobi. Baje ga kupuje ▼ trafikah in verizi z njim. Svarimo s tem dotične trafike, ter Jo v ponovnem slučaju Izročimo pravici. — Uprava cSlovenskega Naroda*. Softolstuo. — Uradne are Ljubi*. Sokola. Od po- nedelika 11. t m. dalje posluje statlstičnl odsek Ljublj. Sokola vsak delavnik od 18. do 19. ure. Kakor je bilo že ponovno objavljeno, se bodo vsi oni člani društva, kl le nišo plačall članarine za prvo polletje 1922, smatrali za IstopivSe in jih bo stat. odsek črtal Iz seznama članstva. Dne 1. oktobra t I. bo društveni sluga prlčel pobirati članarino za drugo polletje. Pri članih, katerl so med tem mcniali svoje stanovanje, seveda ne bo mocei članarine pobrati, zato se vsi prizadeti bratje in sestre nujno prosijo, da naznanljo društvu čim-preje ustmeno ali pismeno svoje novo bi-vališče. — Zdravo! — »Sokol L« Bratje — Sestre. Ta torek ob 20. rvečer Je seja zabavnega odseka. Dnevni red: obračun zletnth akadcmtj na Taboru In določttev programa sa zimski čas. Prosim prldlte vsi tudl eastopnlkt va-dlteljsklh zboroT in mladinskega odseka. V sredo pa ie seja kn j limene ga odbora. — Zdravo! Predsednlk. — Sokol L NaraSčajeva telovađba se prlčne v ponedeljek 18. sept v telovadnlci na Ledini In sicer: Moška deca ob 5. uri, moSkl naraščaj ob pol 8. uri. Zdravo! Vod-nlkl oddelkoT. — Sokol ▼ Mostah potrebuje knjigo Ogrinec: »V Ljubljano Jo dajmo«. Kdor Jo Ima se na prosa, da Jo posodl ali proda društvu. — Odbor. DruStoene uesfll. — Žene državnih nameščencev In dr-avne nameščenke vabimo na shod, ki bo v torek ob 5. pop. v Mestnem domu. Dnevni red: Otrnpn! položaj državnih nameSčen-cev, — Udruženja Graditelja kraljevine SHS. Dne 24. septebra t. L ob 10. dop. se vrši v Zagrebu v dvorani palače barona Raucha, Kapucinska ulica 9, II. redna glavna skupština Udruženja Graditelja kr. SHS s temle dnevnim redom: 1) Pozdrav pred-sednika, 2.) I3oročilo tajnika o delu udruženja in sekcii ter o stanju graditeljstva v edi državi. 3.) Poročflo blagajnika. 4.) Po-roČilo odbora za izdajo koledarja. 5.) Po-ročilo reviznriev. 6.) \'olitcv novcjra odbora In določitev kraja prihođnje redne glavne skupštine. 7.) Predlog o izdajanju Časo- Ipisa. 8.) Slućafrosti. Vse stnvbenike v Sloveniji opozarjamo na to važno stanovsko zborovanje. — Ustrojenje Fotokluba u Zagrebu. Dne 11. o. m. obdržavala se konstituirajo-ćn glavna skupština futokluba u Zjgrebu gdje su primljena pravilj kluba kako slijedi: Ime i sjedište: fotoklub društvo amatera u Zagrebu. Svrha kluba: promicanje fotografi a u opće a n;-po«e usavrSavar.'e I širenje te promicanje umjetničke i znanstvene fotografije, kao I druStvenojj saobraćaja medju članovima. Ctanovi su: 1.) utemeljitelji sa prinosom od 500 D jedanput za uvjek. 2.) Redoviti sa godišrrim prinosom od 120 D pletivo u mjesečnim obrocima. 3.) Izvanredni sa godišnjim prinosom od 240 D. 4.) Upisnina 10 D. Redr>-vitim članom može da postane svako ne-poročno muško i žensko H:e sa navršenim 18 godina života i to koie se ne bj\i obni-mice fotografiiom i trgovinom fotografskih potreb. ponehala. Pričakujejo. da podp-edsednik demokratske stranke mjni.rer dr. Krstclj naipreje skliče n^jo ! Šef Poljske Pilsudski je danes odpoto-val iz Sinaje direktno v Varšavo. Tn-kajšnji diplomatični krogi pravijo, da kralj Ferdinand vrne obisk Pilsudskemu v Varšavi takoj po končanem krona-nju. KRONANJE ROMUNSKEGA KRALJA. — Bukarešta, 17. septembra. (Izr.) Romunski parlament ie sklican za 14. cktober na izredno zasedanje raradl kronanja kralja Ferdinanda. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK, Odgovorni urednik: --------- Valentin EfiPMat* je že dejstvo. da so se nalll na Pravniko-vem izletu prijateljs.veea značaja prvič pravnlki Slovenci, rirvatje in Srbi (bili so 3 prečanski navzo^i) zelo razveseljivo. To je praktično ujedinjevanje in pa tuJi nai-boljša pot, da se udcjstvl v doglednem Času prepotrebna izmenjava strokovnjaških misli na Jugoslovanskem občem pravni, škem zboru. — Za zasluse na polja sadjarstva je odlikovan g. Fran Praprotnik nadućitelj v pok. v Mozirju r zlato medaljo za dr-žavljanske zasluge. — Pri poslanstvu v Rimo ie Imenovan za arhivarja Ciril Kotnik, plsarniški uradnik tega poslanstva. — Skupščina tlskamarjev. Dne 30. septembra in 1. oktobra se vrši v Ljubljani redna letna skupščina tiskarniških Podjetij iz vse kraljevine. Železniško ministrstvo je dovolilo vsem posetnikom polovične vozne cene na državnih žele-znicah. Vozni listek mora vsak posetnik dati na ljubljanskem kolodvoru overo-vati, ako hoče da velja za povratek. — Smrtna kosa. V soboto opoldne ie umri v Namršlju pri 2elim!jah na Dolenj-skem znani oskrbnik knez Auerspergovih posestev gozdarski svetnik c. Josip Schau-ta, ki je bil dobro znan kot odličen stro-kovnjak po vsi Kranjski. Užival je povsodi velik ugled in sp^šiovanje. — V Ljubljani je umrla včeraj ga Katarina A r h a r roj. bkerjanc soproga g. Ivana Arharja, pro-metnesa kontroloria Južne želez. Pogreb bo v torek ob 5. uri popoldne iz ljubljanske hiralnice. Blag jima spomin! — Zasebnim nameščencem. Klub prj-vatnih nameščencev Delavske zbornice v Ljubljani naznanja tem potom vrsem zasebnim nameščencem, da je korporativno za-pustil sejo Delavske zbornice, ki se je vršila dne 17. t m. Klub se Še ni odločil, ali naj položi svoje mandate, ali naj le naprej sodeluje. Da preprečimo % ničemur opra-vičljive napade na zastopstvo nameščencer t Delavski zbornici, že vnarrei konstatiramo, da je Klub zapustil sejo Delavske zbornice v protest majorizaciji zastopnikov de-lavstva nad name?čensrvom. Posledica uspele majorizacije bi bila. da zasebtierrm name?čenstvTi po statutn ne bi moralo pristojati razmeroma isto število mandatov v ! upra\-nem rdberu bodoče Delavske zborri-ee, kakor Jih predin^a za name5Čence statut za fclavn^ skupSčino. 5 to svojo absen-co branj FTub pravice namcščenceT v De-lavsM zbririd re proti dana*n?! večrni, am?ak" proti V^tenir^ll ve^ni v bođoče fz-vnlieTie Delavske zbornice m ne v korist 8anašnje«ra zastot?srva name?5e-»cev, ?m-p?»lč t k.">rf?t Ira+ere^alcp?! v hod^č"? vo!!?. n?«ra z^stopstva nameščencev t Delavsfcl zbornfd. — Nemske fn madžarske gimnazije. Ker nišo imeli madžarski oddelki gim-nazij v Novem Sadu zadosrnega števi-!a dijakov, je ministrstvo prosvete te paralelke zatvorilo in dijake pridelilo gimnaziji v Senti. Iz istega razloga so bile odpravljene tuđi paralelke na gimnaziji v Velik em Bečkereku. V Vršcu so odpravljene na tamošnji gimnaziji nemške paralelke v višjih razredih in dijaki so bili prideljeni gimnaziji v £om-boljiL Nemške in madžarske paralelke so bile torej zatvorjene, ker jih nišo v zadostnem številu possčali nemški in madžarski dijakL Kljub temu pa bodo Nemci in Madžari kričali da se jih za-tira in da se jim ne privošči niti lastnih §oL — 2elezniškl materijal iz Nemčije. Te dni Je železniško ministrstvo dobilo iz Nem čije na novo 240 vagonov in več lokomo-Uv. — Na Javni bolnici t Ljubljani ie raz-plsanfh 5 asistentskih mest in mesto ravna-lja. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«. — Gospodarsko društvo JDS ▼ Sp. §1-Ski vabi člane in somišljenike, da pogleda-jo če so vpisanl v volllnem imeniku. Imenik je razpoložen pr! »Raci«, desno in sicer v delavnikih od 6.—8. ure v nedeljo od 10.—12. Reklamacijskl rok potečc 20. L m. — Gospodarsko In Izobra2eyalno dm-Stvo za drorskl okraj vabi svoje člane in somišljcnike, da si oglcdajo volilni imenik, so II vpisani ali ne. Imenik ie razpoložen na magistratu, kakor tuđi v javni knjižnici dvorskega okraja Pred Ičriščem št 1. ob delavnikih od 5.-7. ure zvečer. Ker Je re-klamacijski rok do 20. t m. zato pohitite. — Ztoii poČIL Z ozirom na vest »Zvon počll« v 5L 211. 1 dne 17. t. m. smo prejell od strojne tovara« In livarne v Ljubljani to-le pismo: Ugotavljnmo, da Klasom po-trdUa župnepi tirada ▼ Cerknicl ondotnj novi veliki zvon ni počll. Ubfl se Je rei zvon v MoSnjah pri Trbojah. Vzrok do se-daj ni znan In se bo Sele dognal. Da Je ta zvon počil zato, ker se je porabilo za zvon premalo dna, Je Izključeno, ker ljubljanska zvonarna uporablja za svojo renomirano zvonovino vedno le najboliSl kositer (dn) in najfinejSi baker v pravilnem razmerju. — Zbirka zakonov VII. «▼.: Zakon o glavni kontroli V Ljubljani 1922. Založna Tiskovna zadruga. Cena Din. 6.— po poSt! 50 para več. Tuđi na to knjižico opozarja-mo juriste, kl hočejo ImetI naše zakone t prlročni oblikI. — Zbirka zakonor VI. zt.: Zakon o zaSčltl Javne rarnosti In reda. Zakon o pobijanju draglnie. V Ljubljani 1922. Založila Tiskovna zadruga. Cena Din. 4.— po pošti 50 para več. Zgoraj omenjena zakona bosta Interesiranlm krogom v priročni obliki dobro služila. Stran 4. »SLOVENSKI NARODc dn* 19. septemb'r/^ 1922. štev. 212 MAC9& MHIfl AHp^i 9OWM«tA< ■•stai pogrebni ssvod. Aitiar Iran, nadzornik, prometni kontrolor južne M. v Ljubljani, naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je njegova najskrbnejša, predraga soproga, gospa Arhar Karolina roj. Škerjanc dtnet dne 1T. septembra 1922 ob pol 8. uri zvečer po Tečletnl, mukepolni bolezni, previđena s sv. zakratnenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage ranjke se vrši v torek dne 19. septembra 1922. ob 5. ttri popoldne iz hiralnice, Vidov-d&ntka c 11, na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnico priporočamo v blag spomin. V Ljubljani, dne 17. septembra 1922, Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast, gospod Joieff Schauta9 gozd. svetnik v Zelimliah, po dolgi mučni bolezni, previđen s tolažili sv. vere, danes dne 16. septembra mimo iz-dahnil svojo plemenito dušo. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v ponedeljek 18. septembra ob 4. uri pop. v Zelimljah. ŽELIMLJB, dne 14. septembra 1922. Karla Schauta roj. pl. ftlzettl, soproga. * Jožef Sohanta, gozdn! sekretar, \.eo Schauta, gozdni upravitelj, Hugon ScbanU, bančni uradnik, sinovi. Gia*Ia por. CvaMe, Hara por. Suflaj, Karta, Erika in Rozl, fcčere. Mirko Cvatrto, žtnd. major, zet Emanael Suflaj, pe$ad. kapetan, let. Elza Schauta roj Farkas* snaha. Slmona žn Saia Cvahte, vnuka. Heblovono sobo iSče gospod s 15. oktobrom. Ponudbe pod .15. oktober 774«" na upravo Slov. Naroda. 774« Dva dijaka ali druga gospoda se tprejmeta na hrano in stanovanje k boljSi rodoinl. N»-slov pove uprava Slov. Naroda. 7738 Učiteljica spretme ?n*trufceije učenea ali učenke ljudske sole do IV. ran eda. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7745 l«e se lepa opremljena soba s posebnim vho-dom za takoj. Piača postranska stvar. Ponndbe pod .Deklarani 7748" na upr Slov. Naroda. 774« Prodam enodružinsko klao s prostim stanova-n em Alojalj «»•*, Roina dolina 222, Ljubljani. # 775« atobnđravnlk Dr. 3v. Cržen v Eraalm, pale« Jaflraaska banke ■e •rđtnlra d# 25. septembra. Mesarski pomoli in prčkajevalec, 22 let star, motan, dobro izurje-\ išče mesta kot pomoćnik. Karol Fafconja, pošta Križevci pri Ljutomeru. 7749 IIjm za inflito dimni n tmm fiahittn i uliti izserl. lalii mini platio h iiti za taietiike. nUnlf Lt.t priiinb trika iUE.5ftabErnfe,rffu Tražim trn večrrajni rad i na blagdane vještu afpojaplsku za hrvatski jezik. Na - lov pn upravi Slov. Naroda. 7737 Sprcjmcta se dve aiUjU dijaklaji na stanovanje t* hrano. Nattov p*re upr. SI. Nat. 773« licenca sprejm* trgovina z lesom In melanim blagom v trgu na Gorenjskem. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7747 Crgovski pomoćnik dobro izurjen v trgovini z meianim blagom se sprejme takoj. Ponudbe s nrepid spričeval na upravo Slov. Naroda pod „Izurjen 7733". Slugo poSt«nega in pridnejta, vajeneffa malo Seleznincke stroke, ilf« za takojlnjt na-Stop eksportna tvrdka. Ponudbe pod .Hlapec* na upr. Slov. Naroda. 7753 Gospod išle mesefno sobo £e mogo£c 's seoaratnim vhodom in električno razsvetl]avo. za takoj. Plači dobro. Potredofalci nagrado. Ponudbe pod .Posebni vhod 7736* na upravo Slov. Naroda. 200.000 kron posolila iSčem takoj. Vrača se po 50.000 kron I etno — proti vknjiibf na novo stavbo na drugo mesto. Ponndbe z označbo obresti pod WK 200.000* na An. zavod Drago Beseljak, Ljub'jana, Sodna ulica 5. 7744 Vila « okollol Ljubljana, popolnoma opremljena, z velikim vrtom, gozdora In njivo se z inventarjem proda za ceno D 130 000. Posredovale! Izktjučeni. Pismene ponudbe pod Šifro »Vila* na An. in reklamno dražbo Aloraa Companv Ljubljana, Kongresni trg 3 7740 Oglas. Prodajalo se bode na ljubljanski stojnici na Vođnikovem trgu goveje meso, goveđi klane v Mestni klavnici od dne 19. septembra 1922. dalje do daljnega poročila 4 krone ceneje pro kilo, ka* kor sedaj: to je L vrsta 40 K kg, H vrsta 36 K kg. Tvrdka Predovič. I UPRAVA HERBERT AUERSPEROOVEGA VELEPOSESTVA TURJAK javlja pretužno vest, da je preminul danes opoldne njen prezasluinl predstojnik, gospod Josip Schauta oosđunU sretnik, eastni obftan obola Tnr]*k, teUmlJe, Sv. Vid itd. Pogreb blažega pokojnika se bo rršil v ponedeljek, dne 18» septembra ob 4. uri popoldne iz biše žalosti v Namršlju na pokopališče v Zelimljah. MAMRŠELJ, dne 16. septembra 1922. Uprava. Javna zahvala. Podpisani sem bil zavaravan pri Croatla, ravarovalni za-drugi v Zagrebu, kl mi je izplačala vsled nastalega požara v Trojanah odškodnino v mojo polno zadovoljnost, vsled česar morem vsakema privatniku, kakor tuđi industrijalcu Croatio najtopleje priporočatL Josip J(eršmanc Usni trgovee v Kamnika. fpl Vsem, ki so našemu nepozabnemu E9 Uš i i# • ii i v i Bi i ii.ZimtotaN I SPI izkazaH zadnjo čast in nam ob bridkih urah sporočfti ^H p|| svoje sočutje, se najiskrenejše zahvaljujejo ^H M ■ _______Rodbine VoduSek-ote* J Javna zahvala. Moj sin Mljo seje zavarava! meseca nov. 192 f pri obči zavaro-valnici Assicurazioni Generali po generalnem zastopstvu za Slo-venijo v Ljubljani na življenje za vsoto 900.000'— kron. /(malu potem se je prehladil ter si nakopal jetiko, na kateri je pred kratkim umri. Označena zavarovalnica je izptačalat Čeravno je bilo to zavaravanje le nekaj mesecev v veljavi in je bila premija le enkrat plaćana, vendar ćelo zavaravalno vsoto 300.000-— kron brez kakega odbitka. Vsled tega smatram se zavezanega, da iz-rekam tej ugledni zavarovalnid javno zahvalo ter da jo ćimnaj-bolj priporočam. BOHINJSKA BISTRICA, dne 12. septembra 1922. MIJO GROBOTEK. Št. 19.622. ref. IX. Razpis. Vsled sklepa občinskega sveta se iavno razpisa}e|o sfavbfo-ska, tatarska, mlzaraka la vaa #rn§a obrtnlika dela ta dobavo za ziraffli 2. nestat vatiiite m na Mlat n Mm A rcttti M\ Nacrti, proračuni, splošnt in podrobni stavbni pogoji so na ogled v mestnetn stavbnem urtdu, Lingarjeva ulica St. 2, v na-vadnih uradnih urah od 8. — 14. ure. V ponudbah je pri vsaki postavki navesti enotne Cfne za delo z dobavo materijala vred, in na podlagi teh je iiračunati končno vsoto. Pravilno sestavljene in kolkovane ponudbe je vložiti v za-pečatenen ovoju pri imenovanem uradu najpozneje do tt. aoptoaabra 1911 »Mlteo. Ponudbi je priložiti potrdilo nestne blaarajne, da je ponudnlk vložil predpisani 5f/e vadij. Zakasnele ali nepravilno sestavljene ali nepopolne ponudbe so aeveljavne. Z delotn bode pričeti takoj po oddaji, in ina zfradba biti do konca leta pod streho, popolnoma vporabna pa do meseca novembra 1. 1923. Mosta! aaailatrat U«MIaaaUf dnt 15. septembra Ifz2 Akademik sprejmo me-to inStruktorja za rse realne predmete. Ka slov pove uprav. ?lov. Na i oda. 7720 Gospodje in diiaki se sprejmejo na dobro domačo hrano s 1. oktobrom. Naslov pove uprava S'ov. Naroda. 7734 Visokošolcc (realčtnN ište instrukcij. — Naslov pove uprava Slov. K«rođa. 7718 Dva dl'aka st sprejmeta na hrano in stanovanje po imern* ceni. Naslov pove uprsv. S!ov. Naroda. 7731 Crna obleka rablfeni z*stofji, železne postelje, te^ka zimska suknja in drugo n^prodaj. Naslov pove uprava Slov. Nar. 7725 $oljša gospodična išče mesta stmostojnr pospodinje. Dopisi pod .Zanesljiva 7726« na upravo Slov. Naroda do 1. oktobra 1922. 7726 Primari] dr. pogacnik ordinira zopet redno za očesne, u§psne, nosne in vratne bolezni. Kralja Petra trg 8. 7724 Istran vpokojen, 45 let star, zmožen sloven-Sčine, hrva5člne, italijanSčine, netnžčinc. francoščine v govoru in pisavi, liče službe. Vešč vsakeca risaml5kepa de'a. Ponudbe pod »F. S. 7723* na upr. Slov. Naroda. 7723 SoJnik v p., odvetnik, kl je odloŽIl advokaturo ali drugače izkušcn jurist, ki bi imel čas, izvesti v 2 me?edh neko juristično delo na dežel*, se Išče. Ponudbe pod fcJur-stično dno 7729* na upr. Slov. Naroda. Zamenla se Iepo stanovanje 3 sob v sredi mesta za enako ali manjše, Ponudbe rod .K. A. 7732" na upravo Slor. Naroda 7732 Inteligentna gospodična aM gospa z znanjem franeošflne in kla-virja se spreme takoi za ves popoldan k t.em deklicam od 6 do 12 let V'pra-sa se od 2—3 nopoldne: Magdić, Aleksandrova c 161 7727 Skladište v sredini mesta, prostorno, ra vsako veletrgovino pripravno, se odda • '«o-udale£bo in primernlm kapitalom. Dopis! pod .SklaatSče 7562* na upravo Slov. Naroda. 7562 Proda se ropoinoma nov še nerablien plsalni stroj Remingion model 10 s slovensko abecedo, lstotam se proda ru-java konjska oprema (za par konj) z masivnim nikljastim okovom, ter voz zapravljenček (brek), vse maio rablieno, v naibolj?em stanju. Ronudbe pod „Ugodni nakup 7722* na upr. Slov. Naroda. *« "pTejme tako) ali 1. novembia pri F. ČUDEN, PreSernova ul. 1. Reflektira se samo na prvovrstno moČ z ina-njrm srbohrva?*ine in strojeptsja. Predstaviti se je Istotam. 7730 lita lili knj'fovodinjo, ki d^cela dobro obvlada nem^ko in htratsko kore^pondenco, sprejme z d. bro pUčo Dioničko društvo ?a Industrija creva, Srbotica. Lattnoročno pitane ponudbe z zahtevo plače na gornji nai se 3 al i dekM^c iz bol ših rodbin. Vpisovanjc za vse: tnrek. 19. 5ent. od 11.—12 In 3.—4, «redo od 9.—10. N?rodni dom. FiaiKonka organizncija. 7751 Stanovanje 1 ali 1 sob in pr tiklin v Ljubliani a i bližnji tkolici ilče miren bolji! zakonski p«r brez otrok za 1. november ali preje. Kdor preskrbi, dobi nar rado. Ponudbe rod sSUo«vanje 7711" na ipravo SI. Naroda. 7711 ia T?č a akordna dela izven Ljubljane »pr jme Inaj. Dr. Kašalj stavbeno podjet e v Ljubljani, Mirje. Ddo je trajno, tuđi Čez zimo. 7:^8 AKADEliVIEX bi poMČcv.i! učenca a!i l:Ji*m':o srednje t učenka v večio trpov!.,o ali k modistki. — Naslov pove uprava Slov. Naroaa. 7659 2 orala bukovega lesa na rastilu na Sr meniču, rol ure od postaje Semič. -Matija SEPAHER. Semič. 7570 Gospodični i. irtiti iščeta dela v prostem času, eventualn sprejmeta tuđi na dom. Zmožnl sta tud' strojepisja. Ponudbe pod ,Vesnost759 <* p. 1. Ljubljana 1. 7593 Proda se suh, peščen stavbni prostor v b'ižin skladišča glavnega kolodvora obDovcn cesti v izmerl 13.000 kvadr. m. Na-!-v pove uprava Slov. Naroda. 7721 V MAJEM ISČEM HV vinsko klet katera naj bi se nahajala v blizini ka<.* 2elezn;ške postaje. Vinsko posodo imam sam. Pismene ponudbe na naslov: Fra ne Kobal, Rimska cesta St. U. Ljubljana. 7617 Visoko nagrado v blaga ali denarju da jugoslovan^M dobrovoljec (trgovee) onemu, k" oddi ali preskrbi eno ali 2 sobi s kuhinjo an brez nje tako]. Najemnina po dogovoru in se plača za eno sli več let v naprei Ponudbe pod .Dobrovoljec 7527* n upravo Slov. Naroda. 7527 llSTilif s prakso, dober risar, se takoj spiejmr v stalno službo. Pismene ponudhe po! .Dober risar 7690* na upravo Slov. Naroda.________________________7C90 lim liiin za elektrotehnčno In ključavničarsko obrt, BUi mora izučen mehanikr ter naj ima okoll K 200000.— kapitala v oro-dju in gotovini. Ponudbe pod .Marliiv 7675* na upr. Slov. Naroda. 767^ Trlnadstropna Uia naprodaj. V sredini mesta na zelo prometnem prostoru se proda trinadstropna h Sn s trgov-skim lokalom. Tuđi nekaj poMštva se ceno proda. Oglase naj se le resni kupci posredovalci izkljućeni. — Naslov pov; uprava Slov. Naroda. 76** spodaja krila, pređpasni^i) sUznikl nafeenefe pri: A. ŠINKOVIC naši. K. Soss Httbllana, Mestni trg 19. Tečai! živih jezike^ (srbohrvaftčlna« francoičl i ■nglclftlna, nemftćlna). Pouk po direktni metodi v skupi.iah : zasebne uie. Po;as a\» in vpi.-o^a i od 15. septemrra dal'c vs.ik dan od ',«6 — ',37 uri v z^radb Ček -v. uradi, Beethovnova ulica 7, pr tlićje \e\o v prostoru Sol. sluge. 75^2 J. Jeraa, Yod a tečaief. UiMBiw Ja itak AUacttlM iUk*i-