ŠT. 7. V CELJU, SOBOTA 25. JANUARJAI9I9 LETO i. Izhajavsakosredoin soboto Cena : Za celo leto 24 kion, za pol Icta 12 krön, za cetrt lota b kron, za 1 mesec 2 kroni. Posamczna številka stane 30 vitx->rjev. Na pigment.1 naročbe briv. pošiljatve deiiarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pnšiljajo tiaročnino po postni liaka/.iiici. Reklainacijo glede lista so poštnine proste. Ne- frankirani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa se neozira. Urednistvo in upravni^tvo se nahaja v Zvezrii tiskami v Celju, Schillerjewa cesta ötev. d. Ogla^i se računajo po potabljouem prostoru in sicer 1 mm visok ter 81 mm širok prostor za enkrat 18 v, za večkrat popust. Mali oglasi stanejo pri enkratni objavj 3 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. je treba priložiti za odgovor dopisnico ali znarhko. Rokopisi se ne vračajo. - Telefon štev. 65. IZDAJ* IN TISKA ZVEZNA T8SKARNA V CELJU 0DG0V0RN! UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER Iz najnovejših dno. Ivan PrekorSek. Ob razsulu avstro - ogrske soške annade zadnje dni oktobra in prve dni uovembra I. 1()1S nam je zasijala še ne pričakovana mlada svo- boda. V vseh večjih in maniših krajih smo za- čeli prosJavljati tiovoustanovljeno Jugoslavijo. Ideja, kj je živela nejasno že v hotenju in stremlienju slovenskih narodnjakov iz dobe tabo- rov, je v težkih desetletjih moralnega propada naše politike na Dunaju domalega umrla. NaSe malo, društveno iiarodno življenje v domovini je bilo živahno in zdravo. Tretje leto svetovr.e vojne pa so storili naši politiki — deklaracijonaši —smel korak na široko cesto, ki je kazala v že vidni oddalji velik cilj. Vedno jasnejSe in določnejše so se oblikovali obrisi te »naše deklaracije«, ki je postala nas vsonarodni program. Vse, kar smo si kedaj' med vojsko npali verovati največji optiniisti, se je nie-nicilo, in v lepi zavesn te sreče in zadoŠčenja za vso pie- teklost smo praznovali prazmk narodnega vsta- jenja. Hitro^ pa je padla moreča slana na cvetoče vese ie, laška vojska je znsedla južiie slovcnske dežele tik do vrat Ljubljane ter ..am grozi ugra- Diti tretjmo najboljsega dela narodn in ves naš svet ob Adriji s Sin.kirn zaledjem vred. Po do.'gih tednih čakanja in pogajanj nam je ustvarila naša politika ujedinjeno državo vseh Slovencev. Hrvatov in Srbov — kraljevino Jugo- slavijo. Vprasanje pravične iireditve državnih mej tako na jugozapadu proti Lahom, na severu proti Nemcem in sevoroizhodu proti Madžarom >e po- stalo najvisja naloga nove nase doniovine. Živl|enje v malem pa gre svojo pot dalje. Na vsak korak se še občuti, da smo prevzeii dedščino avstrijskega konknrza, vsega manika, prehrana dela težke skrbi in rodi dosti nevoije. . ivC: :;pi::: iio'.niii po^cijvVar.j« vujaäkiii puupoi in pomirjevanja naroda z ničvredr.im papirjem So ni zatrt; triune ljudi se danes še pehajo za to mano iz dobe stare Avstrije, ki je prinesla ponajveč gorje in odvračala Ijud. od dela. I'o siovenski /.emiji, v poproj nem.škiitaiških mestih in trR!h se je v tej kratki dobi rnnogo. zelo mnogo spremenilo. Na javnih uradih. davCiiih, poätnih, sodnih, siovenski napisi, jednako iia že- leznici, povsod že večinoma siovenski uradniki, čutimo, da sino doma, da smo gospodarji, tie več hlapci. Drugačno lice pa nam kaže poprei nemška obit in trgovhui; pobehli so nemske napise, od- stranili nemške napisne table ponekod je izvr- šila lo ulica — in sedaj čakajo, kaj pride. Sre- čavaš tipične predstavitelje starega uemškega na- silja, ki gledajo na izgubljeno svoje deio, pa vidi se, da se jini. ne niudi vstran od nas. Uradništva je dosti odšlo, posaniezni pover- jeniki narodne vlyde so delali hitro in temeljito, hvaležni smo jirn za to očiščenje. Ostali pa so obrtniki in trgovci, advokati, zdravniki in politiki. Nemško Solstvo, srednje, meščansko in Ijndsko imamo še v Celjn, Ptuju in Mariboru, in "menda tudi v Radgoni, Cmureku in Marbeku; odreženi smo tore, s tern povečinI vs.:i jnoslnli'n apostolov slovenskega laničarstva. Cas je, da na'pram vsem it-m nemškntaiskim m nialoštevilnini nemSkim elementom zavzamemo Kotovo določeno smer. V. rnislih imam nemške obrtnike ,in trgovce, pobeljene hiše, pobeljene grobove! So med njimi Ijndie, ki so vsled svoje VzRoje, šibkosti znaČaja ali gospodarske odvisnosti s'Užili tujcu; jaz pravim, da jim moremo odpreti Vr«ta, da vstopijo v našo hišo, pa lioditi morajo v ^-sem po potih, ki jih hodimo mi. Narodni sveti s Jjirokim delokrogom za prehodno dobo neure- jenih razmer so razpuščeni, za ureditev nacional- ne&n življenja v poprej nernških mestih in trgih pa to institucijo potrebnjemo še nadaljo, ker te- nielji na zdravem sporazumn obstoječih slovenskih strank in more tvoriti od naroda. priznano na- rodno razsodisČe. Na nas in na tell poprej »nem- Skih« ljudeh je sedaj, ali se združijo z narodom, od kalerega so po svoji ali po knvdi svojih oče- ^ov odpadli, ali pa jih gospodarsko uničimo, male prav kmala, veüke nekoliko pozneie. Opozarjam pri tern na obvezno do.lžnost bojkota nineluo. eiiotno smt-r našemu postopanju v teh kraj;i:. Nemski voditelji v me-itih se krCevito skli- cujejo na potrebo obstoja t-'h sol, mi ne smemo slepomišti dalje, ampak kar hitro dognati, ali isto tudi njihov »narod« v Celju iü v Pmju zahteva in koliko je iega »naroda*, ki to želi se nadalje, kor škoda ie vsakega vin;-M n, ki gn v te svrhe neupravičeno izda naša d.viava in Se težja je i/.- guba vsakega dneva, ki ga mi v Solskem vpra- Sanju zanuidimo. POLiTICNE VESTI. Italijani se bodo morali umakniti ? Zagreb, 21. jan. iz Berna je pri.šla br/.o- javka, da je predsedi-iik Wilson odgovoril jugs)- slovanskemu zboru v Benin, da bodo morali Lahi v kratkem zapustiti jugoslovausko ozernlje. Mi- rovna konferenca se bo bavila z načrtom. da nadomeste arnerikanske cete dozdajue laSke. V ffraškem dež.Iuem zboru je nemški po- slanec Wastian (^ošrjan) tint; 22. tm. milo toz'l, kako Jugoslovani »tlačijo« spodnještajersko nem- Stvo. Odstavljajo uradnike, pomislite, celo občin- ske, zapirajo nemške sole (kjer jih treba ni!) itd. Bože mili, pa še Bostjana niti vprašali nismo, Co smemo napraviti v nasi državi red. Res škanda". • Wilson priznai Lahom Trst ? Angleški list »Daily Mail« poroča o nekem razgovoru Wilsona z itahjanskim min. predsednikom Orlandom, v ka- terem je Wilson priznal ltaliianom pravico do Trsta in Tridenta. ne pa tudi do Reke in Dalmacije. ' Nemški socijalni demokratje v Gradcu so v neki seji sklenili oster protest proli odredbam generala Maistra ua zasedenih mejah ter so se obrnili do soc. demoktatov na Slovenskem in v Srbiji. Pri volitvah v narodno skupščino v Nem- Čiji so meščanske stranke dobile večino. Rela- tivno najmočnejša stranka ie pa stranka umerjenih socijalistov, ki je zdaj na vlacii. Diuga najmočnejša stranka je nemško-demokratska (meščanska). Rumunija je preklicala bukareški mir in zahteva od Nemčije in Avstrije 9 inilijard frankov odškodnine. Na Ogrskem je namesto grofa Karolya, ki je izvoljen za predsednika republike, imenovan za miu. predsednika Berenkey. Na Portugalskem je izbruhnila revolucija. ki ima nameu, odst.raniti republiko in" vzpostaviti zopet kraljestvo. IZ PREKMURJA. Prekmurci za Jugoslavijo. Ljutomer, 22. jan. Mndžaron dr. Obal je sklical za 17. tm. shod v Belatince, kjer je hotel doseci, da bi se ljudstvo izjavilo za Madžare. Na poziv Slovenca Erjavca pa se je vsa zbrana mno- žica enodušuo izrekla za Jugoslavijo. Maclžarska nasilja v Prekmurju. Ljutomer, 21. ian. V Bakovcih so madžarski vojaki ubili občinskega načelnika. Vse, ki so se na shodu 17. tm. v Belati icih izjavili za Jugo- slavijo, so aretirali in jih odvedli v zapore na Ogrsko. V Prekmurju imajo Madžari v Soboti 500 vojakov, 12 topov in 10 strojnic; v Belatincih 200 voiakov, 4 topove in 5 strojnic. Najbolj utr- juiejo Lendavo, kjer so trume madžar.skih čet. Povelju.k Madžarov je poturica Tkalec. Madžari plačujejo vojakom po SO K na dan, ker drugače jih ne dobe !Z KOROTANA. Koroška nemška vlada ovira vračanje slo- venskih beguncev. Ljubljana, 23. jan. Koroska dezelua vlada je izdala začasne potne predpise, glasom katerih ie za potovauje potrebno potno dovoljenje okrajne politične oblasti potnega cilja. Tako hočejo Nemci zabraniti vmitev slovenskih beguncev iz Koroske z namenom, da ne bi ti ameriSke komisije infor- mirnli o resničnih narodnostnih razmerah. Koroški begunci se naj zberejo v Velikovcu. Gradec, 22 jan. Pri uocojsnji zaključui seji radi iireditve ra/.mer na KoroSkem so Nemci odklouili siovenski predlog, naj se slovenskim be- guncem pri- njih vrnitvi na KoroSko ne dela ovir. AmeriSki zastopnik je izjavil, naj se begunci zbero ' v Velikovcu, kamor pride amenška komisija. V Guštanju v mežiški dolini se vrši v ne- deljo dne 26. prosinca 1919 jugoslovanski shod. Vspored: Ob 9. uri slavnostna sv. maša na glav-" neiti trgu. Po ma Si zaprisega koroških jugoslo- vanskih vojakov in slavnostni govori.. Jugoslo- vani! Pridite v obilnem Stevilu na ta shod, kjer proslavimo naSo svobodno Jugoslav!jo in obenem protestiramo proti nesramni požrešnosti Neincev !n Italijanov. V nedeljo vsi v OnStanj! PTUJSKI NOVICAR. Ptuj. V nedeljo, dne 26. tin., bo ob desetih predpoldne v gornjih prostonh Narodnega doma Cl'.L.i ..b : vl.n^l-. a siuv. >.ii/.. hrtivJnik'OV. vjjji.'»:-. j :'-• jrimo učitelj.^tvo politiČnega okraia Ptuja, da se zbora udeleži. »Deseti brat« v Ptuju. V nedeljo 12. tm. so imeli Ptujčani zopet priliko videti »Desetega brata«. Občinstva se je trio.' Dvorana v Narodnem Domn /e za |)riredit.ve premajhna. Igra je uspela prav dobro in moremo Ie vsem igralcem čestitati, da so vsak posamezni pripomogli z lepim nasto- pom k častnem uspehu. — Dpbro bi bilo, uvesti popoldanske predstave, ker pride k igram mno- ž ca kmečkega ljudstva, za katero so večerne ure prepozne. Ptuj. Podružnica mariborskega dramatičnega društva v Ptuju vabi vljudno vso svoje Clane ter pnuiieije driiUva na svoj izredni občni zbor, ki se viši v pciek dne 31. tm. z običajnim dnevnim redom in sicer v Čitalniških prostorih Narodnega doma. Začetek ob 8. uri zvečer. Ako ne bi bil obeni zbor ob 8. uri sklepčen, se vrši eno uro pozneje novi občni zbor, ne glede na Stevilo na- vzočih članov. Ker pride jo v pretres zelo važue točke, vabimo k obilni uJeleŽbi. — Odbor. MARIBORSKi NOVICAR. Siovenski okrajni šjlski svet v Mariboru. Maribor, 22. ian. Uradni komisar okr. za- stopa je imenoval v mar borski okrajni Šolski svet gospode: dr. Kudermana, dr Rozino, dr. Le- skovarja, prof. Vrežeja in urednika Žebota. Izgnani siovenski kapucini iz Lipnice. Maribor, 22. jan Župan v Lipnin je za- hteval od predstojnika kapucinskega reda v Lip- nici, da morajo siovenski kapucinci zaradi javne varnosti in zaradi varnosti samostana zapustiti samostan. lzgnanci so odšli v Celje. Pod Jugoslavijo si žele nemški kmetje. Maribor, 22. jan Na shod v l.učanah so pršli tudi nemški kmetje severno od Lilian, ki so izrazili žel|o, da bi prišli pod Jugoslavijo, kjer je red in mir, dočun so v Nemški Avstriji izpo- stavljeni grabežem in nasils'vom nemških tolp. Slovensko zborovanjc v LuČanah dne 19. tm. je vkhub slabemu vremenu lepo uspclo Pred- seiloval je župan Galunder, govor.l nrednik Žebot. Zborovalci so zahtevali, da sr priklopijo Jugo- slaviji tudi kraii severno od LuOan. kjer Mariborski Sokol je imel v soboto, dne j 11. pros, svoj občni zbor. Starosta dr. Rosina je otvoril dobro obiskano zborovanje ter se spo- minjal v iskrenih besedah tistega velikega izleta 28. junija 1914, ki je imel za posledico celo vrsto poiit. pregajanj slavenskih narodnjakov v Rušah, v Mariboru in drugod. Delovanje sokolstva je bilo ustavheno, Sokoii sami so morali ali l< vojakom ali v ječe. Danes pa praznujemo občni zbor prvič v oproščeni domovini in naša naloga bodi du- ševna in telesna okrepitev siovenskega naroda. Poleg dr. Rosine se je v toplih besedah spomin- jal ruškega slavlja dr. Sernec ter spominjal zbo- rovalce na tiste proroške besede, ki jih je izgovoril govornik takrat v Rušah na slavnostnem odru: »Noben Viljem in noben Bismark ne bo mogel zabraniti ujedinienja vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov«. Ker dr. Rosina vsled prevelike zaposle- nosti drugod ni mogel sprejeti enoglasne izvolitve kot starosta, ie izvolii občni zbor dr. Vlad. Ser- neca, za podstarosto pa dr. Kodermana. Občni zbor mariborske sokolske župe pa se je odloži] na tisti čas, ko se vrne njen organizator dr. Pivko iz vjetništva. Maribor. (Sestanek političnih prc- g a n i a n c e v.) Malokje je bilo toliko žrtev stare Avstrije in denuncijahtstva v vojnih letih, kakor na jezikovni nieji in še posebej v mariborskem okrožju. Vsakomur, ki ne pozna naših lokalnih razmer, si je skoro nemogoče predstavljati, v ka- kem obsegu so se vršili ti zločini proti našim lJLidem. V pondeljek 20. januarja se je sestalo lepo število političnih preganjancev, da se posve- tujeio o akciji, ki naj jim zagotovi odškodnino za izgube in nuike ter jim da moralno zadoščenje. Shod je vodil g, dr. VI. Sernec. Oglasilo se je več govornikov, med katerimi je posebno omen ti g. dr. Fr. Irgoliča, ki je povdarjal, da je treba iskati moralnega zadoščenja zlasti s tern, da se razkri- jejo domači denuncijanti in se jim onemogoči, da bi ti lopovi zdaj s krivljenjem hrbta plezali kvišku in v državi SHS dobivali vplivna mesta in dobre zaslužbe. Po nasvetu g. vlad. komisarja dr. Klop- čiča se je izvolii ožji odbor, ki naj vodi dogo- vorjeno akciio. Izvolili so se gg. dr. VI. Sernec. dr. Fr. Irgolič in žel. uradnik Oset. Na p red log koroškega begunca Ručigaja iz Qrebinja se je sklenilo, da se odpošlje regentu Aleksandru v Belgrad udanostna brzojavka s prošnjo, da se za- vzame za našo severno mejo. Odvetniški zbornici v Ljubljani. Nujno po- trebno je, da se takoj objavi seznam onih od- vetnikov v ozemlju SHS, ki so se do 23. Jan. prijavili za vpis v Ijubljansko zboniico. To vendar ne gre, da bi se vkljub vladni naredbi še vedno pripuščali k zastopstvu nemški advokati, ki sto- jijo na stališču, da so nemški državljani. Nikar preveč obzirnosti. Sv. Lovrenc na Pohorju. Naš postaicna- čelnik Irgolitsch nosi sicer slovensko ime, pa je hud nemški hujskač. Dan za dnevom ščuvu ljudi proti Jugoslaviji. Ali naša vlada res nima toliko moči in odločnosti, da bi takega človeka spodila iz naše slovenske Dravske doline? Selnica ob Dravi. V naši občini širijo nem- škutarski hujskači razne vznemirljive vesti. Pra- vijo, da bodo knialu Nemci občino zasedli in agi- lirajo, naj se občani izjavijo za nemško Avstrijo. Mi te ¦hujskače odločno svarimo, kajti vsak slučaj huiskanja bomo brez milosti naznanili državnemu piavdništvu. CELJSKE NOVICE. Vodstvo meščanske šole v Celju bi si do- volili vljudno vprašati, kakšno pohištvo je te dni nek večer učitelj S. pustil vozit1 v svoje stano- vanje, ali svoje zasebno ali šolsko?? Vojni invalidi iz okraja Gel je, ki se zani- majo za ustanovitcv organizacije, se nai pismeno javijo pri brivcu v Rotovžki ulici 19 v Celju. Odstavljena sta kor jetniška ozir. kot sodna zdravnika dr. Edv. Gollitsch in dr. N Negri v Celju ter imenovana na njuno mesto dr. A Schwab in dr. E. Breschar. Sestanek internirancev in preganjancev v Celju se je vršil 23. tm. Izvolii se je odbor (yg. Alb. Mikuš iz Žalai, Iv. Vrečko, Avg. Jerin in Fr. Kramar), ki ima nalogo: 1. da sestavi nataričen seznam vseh prizadetih iz celjskega okrožja; 2 seziiam vseh onih, ki so kot ovaduhi povzročili preganjanja. Olede prvih ima nalogo skrbeti za to, da vsi, ki so kni žrtve političnega preganjanja prišli ob službe, dobe zopet službc; denuncijanti pa da dobe tudi /asluženo plačilo Odbor ima sto- piti v stike z odboroma v Lmbljaiii in Maiiboru. Izvoljeni odbor poziva že tem polom vsc, ki so bili osumljeiii, pregnnjaui, mternirani itd., da se javijo z iiatančnirni, z dokazi podprtimi podatki (tudi glede oseb, ki so jih ovadile) predsedniku Albinu M'kuSu v Žalcu Razpis voütev v okrajno bol iško bla- gajno v Celju je razveljävljen. Y/. razn h razlo gov: na Slovenskem je že cela vrsta holnisloh blagajn, kater;h centrale so izven območia Na- rodiie vlade SHS, ' niniajo več prave podlage za obstoj in bodo rH/.pušč>ne, čim bodo n-štne for- malnosti (n. pr. v Celju vplačevalnica graške Splošne štajerske delavske boln;ške in podporne blagajne itd). Dalje pa se sploh misli na reformo in neorganizacijo bolniSkih blagajn na Stajerskem. Nakup. Hotel »Nadvojvoda Ivan« v Celju so kupili te dni jugoslovanski kupci. Telovadno drustvo »CELJSKI SOKOL« se udeleži po depuiaciii jugoslovanskega shoda in zapriseganja koroških jugoslovanskih vojakov v Guštaniu na Koroškem. V trgovski in ubrtni naraščaj Celjskega Sokola se be- vpisavalo v nedeljo 26. tm. ob 2. uri pop. v telovaduici dekližke meščanske sole (vhod Schillerjeva cesta) Narodna dolžnosr vsa- kega trgovca in moistra je, da da svoje licence v vzgojo Sokola. K ženski telovadbi v Celjskem Sokolu se je prijavilo že precej telovadk, toda še mnogo jih pogrešamo, zlasti odraslejših.g— Vpisovanje se nadaljuje v soboto 25. tm. od 7.-8. ure zv. v telovadnici dekl. mešč. sole (vhod Schillerjeva cesta). . Swetelova gostilna v Gaberjih je zbirališče raznih temnih nemških in nemškutarskih elemen- tov, kjer se hujska Ijudi proti državi. V svojem lastnem interesu bo pač Swetel dobro storil, če sam potrebuo ukrene, da ne bo več tozadevnih pritožb. ker bi sicer v smislu vladne naredbc glede hujskačev morale pristojne oblasti kaj dru- gega ukreniti. Vrtnar celjskega mestnega vrta si tudi ne ve najti drugega dela, nego da zabavlja na dr- žavo in hujska. Bo meuda pac še kak slovenski vrtnar na svetu, ki bo znal to službo opravljati in ne bo hujskal proti kruliodajalcem. IZ 1UG0SL0V. DEMOKRATSKE STRANKE. Nedeljski shodi JDS. V Trnovljah pri Celju se vrži shod ob treh popoldne pri Ložnarju, v Loki pri Zid mostu ob pol devetih zjutraj ¦ v šoli. V obeli krajih se ustanovite krajevni or- ganizaciji JDS. Shod JDS na Vranskem. V nedeljo, 19.tm , se je vršil shod JDS na Vranskem. Ljudstvo ie napolnilo veliko Brinovčevo dvorano do zadnjega kotička. Shodu je predsedoval g. S Meglič, govo- rila pa sta gg. dr. Kalan in Prekoršek. V obširnih govorih sta pojasnila z napeto pozornostjo poslu- šujocemu ljudstvu naž notranji in zunanji politični položaj. Razjasnila sta vzroke, ki so nas privedli do ujedinjenja s Srb.ijo in Črnogoro. Qovorila sta o gos'podarskem in kmetijskem vprašanju, žigo sanju bankovcev, vojnem posojilu in sploh ome- nila vse tekoče zadeve, s katerimi je treba v in- teresu naše mlade države seznaniti ljudstvo. — Sprejete so bile rezolucije proti nasilni zasedbi našega ozemlja s strani Lahov in Nemcev; dalje resolucija, s katero se centralua vlada in mirovna naša delegacija pozivata k nepopustljivosti glede zasedenega ozemlja; rezolucija s katero se po- zdravlja odredba vlade proti hujskaškirn elemen- tom v naši državi, in končno rezolucija, s katero se odobrava izvolitev zastopnikov JDS v državno veče. — Osnovaia se je krajevna organizcija JDS za obč ne Vransko, Jeronim in Prekopa. Shod JDS. v Št. Petru v Sav. dol. se je izvrš 1 v nedeljo 19. tm. ob zelo lepi udeležbi zavednih Šenipetranov. Zborovanje je vodil nad- učitelj g. R. Senica, p aktualnih političnih in drugiii vprašanjih sta razpravljala ob napeti po- zornosti zborovalcev «^;. dr. E. Kalan in Iv. Pre- koršek. H koncu se je ustanovila krajevna orga- nizacija JDS, h kateri se je takoj priglasilo ve- liko število članov. Predsecinik odbora je g. Anton Kozmelj, namestnik l3eter Žoher, tajnik R. Senica, blagajnik Alb. Cvenk, odborniki in odbornice- Jakob Zajc, Fr. Puncer. Fr. Privosnik, Gregor Košak, Jos. Koželj, Andr. Četiua, Miha Sedminek, Val. Uzen, Marijana Požar; preglednika račujiov AI Šribar in Jakob Kolenc. — Sedaj pa pridno na delo, da bo naSa šentpeterska organizacija ponus Savinjske doline. Shod zaupnikov JDS v Zerkovcih. V no- deijo 19. januarja popoldne je bil sklicnn shod zaupnikov JDS v Zerkovcih. Udeležilo se ga je lepo število uiož iz domače občine, pa tudi iz Pobrežja in Dogoš. Zborovalci so izvolili za pred- sedn ka župana A. Zala, nakar je o po'liticnem položaju in o strankinem |irogramu govoril gosp. dr. Fr Rosina. Za njim sta govorila se dr. Karl Koderman in prof. Vodar Ustanovila se je kra- jevna organizacija JDS in se ji je izvolii odbor z župaiiom Zclom na čclu . Oglasilo se je takoj lepo število članov za orgnnizacijo JDS Shod je priprnvil g. učitelj Zemliič. S tem se je storil us;.ešeu začetek za našo organizacijo na Drav- skem polJLi. Linibus pri Mariboru. V nedeljo, dne 26. jaruarja se vrši pn nas ob 9. uri dop. javni shod JDS v gostilni g Julija Robiča Prideio govorniki iz Maribura. Po shodu se vrži sestanek zaupnikov pri g. FHiksu Robič in se osnuje krajevna orga- inzaciia Pros-mo vcl kc udi'lezbe. Gibanje JDS v mariborskem okrožju. Naši zaiipniki razvijajo na poziv maiiborske organiza- c je v okiožiu živahno delo. Pripravljenih je več shodov in zaupnih sestankov. Minulo nedeljo pa je moralo več shodov izostati, ker so naši za- upniki v obili meri zaposleni pri žigosanju ban- kovcev in ker tudi lokaii niso bili na razpolago. DRUŠTVENE PRIREDITVE. »Čitalnica« v Slov. Bistrici je imela dne 3. januarja 1919 občni zbor, na katerem so vsi odborniki poročali o plodonosnem delu, ki ga je Citalnica v preteklem letu izvršila s j^rireditvijo krasno uspelih narodnih slavnosti in oživljenjem Čitalnice. Predsednikom novega odbora ie bil iz- voljen zdravnik dr. Lebar. Za tekoče leto je sklenil novi odbor delokrog Čitalnice razširiti. Prirejala se bodo pred vsem podučna predavanja. za kar bo skrbel podpredsednik dr. Reisman. in ljudske igre, katere bo vodil g. Pinter mlajši. Za netje bo skrbel g. Matko Janžekovič, g Pinter starejši pa za godbo. Odbor bo po rnožnosti uvedel tudi plesne vaje, s katerimi bo združen pouk o do- stojnem obnašanju. Čitalnica je naročila še nekaj časopisov, tako da imaio sedaj clani na razpolago čez 20 časnikov v dvorani Narodnega doma, kjer lahko Čitajo, ne da bi bi!o treba piti. Podružnica slovenske kmetijske družbe v Ivanjkovcih ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 2. februarja t. 1. ob y29- ur' vjutro (po rani maši) v Svetinjski šoli z običajnim vsporedom. Pri taistem bo predaval gospod agrarni inž. Jože Zidanšek, strokovni učitelj na kmetijski šoli pri Sv. Juriju ob juž. žel. Udeležite se gotovo vsi člani tega občnega zbora, pridite pa tudi tisti, kateri mislite še k tej velevažni organizaciji kme- tijstva pristopiti. ONEVNE NOVICE. Kruh v Jugoslaviji dobro diši sledečim nem- škim advokatom v Celju in drugod po Spodnjem Stajerskem: dr. Zanggerju, dr. Jaborneggu, dr. Sko- bernctu in dr. Schurbiju v Celju, dr. Ledererju v Konjicah in dr. Sadniku v Ptuju. Vsi ti so pri Nar. vladi prosili za vpis v imenik odvetnikov. Kaj bo le rekla mati Germanija, da so ji odpovedali zve- stobo ? Vsekakor je čudno, da hočejo ostati v tej »barbarski« Jugoslaviji! Cenzura pisem. Narodna vlada SHS je iz- dala naredbo, v smislu katere se morajo vsa pisma v inozemstvo oddajati odprta in opremljena z naslovom odpošiljatelja. Narodna vlada določi poštne made, pri katerih se uvedejo cenzurni organi. Predhodna cenzura listov. Z ozirom na "vršeče se vojne operaeije se morajo do preklica dolžni izvodi perijodičniH tiskovin (listov) eno uro prod izdajo ali razposiijatvo oddati pri varnostnem oblastvu ozirorna v krajih, kjer ima sedež drž pravdništvo, tudi pri tem. Državno veče. Glasom najnovejših vesti je bila v se ji min. sveta v Beogradu končno doiočeno, da dobe osvobojene jugoslovanske pokrajine (v bivši Avstro-Ogrski) 188 delegatov. Slovenija jih dobi 32 (ne 38), Istra 4. »Službeni list kraljevine SHS« začenja izhajati v Beogradu namesto dozdajnega službe- nega1 lista srbske vlade »Srpske Novine«. List bo tiskan v cirilici in latinici. Zastopnikom Istre v državnem veču so iz- voljeni dr Laginja, dr. Červar, Trinajstič in dr. Mandič. Poštna uprava v kraljevini SHS bo raz- deljena na devet poštnih ravnateljstev (Zagreb, Ljubljana, Split, Sarajevo, Temešvar, Beograd. Niš, Skoplje in Cetinje). Dovolila za izvoz selitvenega blaga preko mej državc SHS izdajajo politična oblastva prve stopnje. Osemurni delavnik se je uvedel za vse delavske kategorije pri železnicah Odpušč.ni sodniki. OdpušČeni so: pred- stojnik okrajnega sodišča v Ljutomeru f*erd. Meditz, sod. predstojnik v Marbeku dr. Gränitz, okr. sodnik dr. Altziebler v Ormožu. Nemška štirirazrednica v Hrastniku je raz- puščena in učiteljstvo odstavljeno. Iz Šoštanja. Pod napisom »Gruudbuchsamt Schönstein« se je ožigosnla ttiur. nemška rešitev slovenske zemljeknjižne vloge po nekem »Pengu?« Dotični uradnik je oficijal Alois Persche, ki se je zaobljubil za nemško Avstrijo in sili na vse pre- tege, da bi ga narodna vlada čimpreje odstavila, da še more pravočasno dobiti kako nemško službo. To ie brezdvoma tudi uzrok, da proti energični zahtevi vodje sodišča skrivaj že vedno uraduje nemški, da s tem izsili hitro premestitev. Njegova odstavitev se jo pri narodni vladi po- ganjala. (V smislu razglasa Nar. vlade v Uradnem Listu St. 39 je Persche odslovljen. Op. ur.) t Anton Pavel Osrajnik. Dne 14. t. m je umrl gospod Anton Pavel Osrajnik, posestnik in lesotržec v Vuhredu, po dolgi in mučni bolezni. Preminuli je bil ves čas svojega delovanja zave- den Slovenec in navdušen Jugoslovan. Ob času narodnega preporoda v Dravski dolini je vsikdar rad sodeloval pri narodnih društvih in prireditvah. Izvoljen je bil predsednikom Ciril in Metodove po- družnice za Vuhred in okolico. Kot vzornega go- spodarja in narodnjaka so ga izvolili Vuhredčani svojim županom. ObČini Vuhred je načeloval od leta 1909 do 1916; neozdravljiva jetika prisilila je moža, ki je s takšnim veseljem in tako vestno Štev. 7 »NOVA DOB A< Stran 5. deloval za blagor občine, odložiti mesto župana. Še v pdslednjih mescih se je zanimal za dogodke v naši domovini; žalibog mu ni bilo dano, da zdrav in vesel dočaka svobodno Jugoslavijo. Do- kaz njegove ljubezni do svojega ljudstva je tudi njegova oporoka, v kateri se je spomnil revežev domače in sosednjih občin. Zemljica domača naj mu bode lahka! Rogatec. Novi slovenski okrajni šolski svet je poslovenil soli v Rogatcu in Rog. Slatini. Na- stavljeni^so slovenski nadučitelji. V balincih pri Ljutomeru ie umrl znani konjerejec in večletni župan A. Bežan. PoljČane. Na tukajšnji okoliški Soli se je razdelilo brezplačno revnim otrokom 100 parov cokljev. Preostanek prispevkov se naloži za so- larsko kuhinjo. Zadnja poroöila. Sodba Srbov o Slovencih. Belgrad, 24. jan. (Lj. k. u.) V današnjem uvod- niku podaja vladni list »Samouprava« sledečo ka- rakteristiko o Slovencih: Slovenec je blage, minie narave, krotek kot jagnje, marliiv kot čebela, vztrajen pri dein, pošten, iskren, odkritosrčen, nagiijen k idealiziranju in misticizmu. Slovenec je poln humorja, ljubi družbo, ki jo pa izbira, skozinskoz moralen. Pesem je Slovencu priljub- ljena spremljevalka v življenju. Slovenci so pobo- žen narod, toda fanatiki niso, svoje duhovnike zclo cenijo in spoštujeio, ker so bili vedno na- rodni in ker so z narodom delili žalost in veselje Ljubezen do prirode je značilna lastnost Slovencev. Obožujejo jo v pesmi. Dvomi o uspehu amerikanske komisije na Koroškem. Ljubljana, 24 jan. (Lj. k. u.) Z ozirom na dejstvo, da Nemci ne privolijo v povrnitev naših beguncev iz Koroške nazaj na niihove domove, se splošno izraža dvom, da bi amerikanska ko- misija mogla objektivno konstatirati ljudsko voljo, pravično ločiti slovensko in nemško upravno ozem- lju in pravilno začrtati' začasno demarkacij.>ko črto. Akademična mladina v Dalmaclji za obrambo naše zemlje. Split, 24. jan. (Lj. k. u.) Jugoslovanska akademska omladina v zasedenern o/emlju je izdala proglas na narod, naj se 2. febr. v vseh naših inestih po Jugoslaviji vrše protestna zbo- rovanja proti italijanskemu imperijalizmu in ita- lijanski pohlepnosti na Jadranu. Naproša vse javne zastope, da se kar najkrepkejc odzovejo vabilu. Protestna zborovanja naj bodo odmev naše žive narodne zavesti, obenem pa zaprisega, da ne bomo ne prostovoljno in ne s silo pustili niti pedi svoje zemlje. Zmirovne konference. Sklepi glede Rusije. Pariz, 24. jan. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča; Velesile so končale v torek razmotrivanja o položaju v Rusiji. Soglasno so bili sprejeti Wilsonovi predlog', da se poda komisija, obsto- ječa iz 1 civilnega in 1 vojaškega zastopnika, na otok Prinsen bli/.u Carigrada, da sprejme odpo- slance štirih sedaj obstoiečih vlad na Ruskem. Po tozadevnem poročilu komisije bb konferenca končnovHjavno odločila. Na isti način se bo rešil poljski problem. Odposlala se bo komisija v Gdansko. V soboto bo javna skupna seja, v ka- teri se bo razmotrivalo vprašanje zveze narodov. Predsednik Wilson bo razložil svoj načrt. Nato bo izvoljen poseben odsek za zvezo narodov in poseben za odskodnine. Pariz, 24. jan. (Lj. k. u.) Francoski listi so sprejeli brez odobravanja sklep konference, da se zaslišijo tudi boljševiki. Izražajo bojažen, da bodo boljševiki porabili to priliko in razvili veliko- agitacijo. Angleži in itaüjanske /ahteve. Split, 24. jan. (Lj. k. u.) Angleški list »Daily Mail« piše 18. tm.: Italijanska zahteva po ja- dranski obali je eden izmed največjih problemov, katere ima rešiti mirovna konferenca. Ta zahteva je v nasprotju z zahtevami velike Srbiie. Kažejo se že predznaki viharja. Italija bi rada dobila celo obal jadranskega morja za obrambo svojih primorskih mest od vsakega napada z morja. Dovoliti italijanskc zahteve bi pomenilo zapreti Srbiji izhod na morje. Anglija živo simpatizira s srbskimi željami. Treba bo mnogo diplomatske izkušenosti, da se reši ta problem. Zaprečiti pa se mora povod novim nemirom v bodočnosti. Angleški diplomat o zvezi narodcv., London, 24. jan. (Lj. k. u.) Reuter poroča: Lord Robert Cecil je v razgovoru obrazložil svoj nazor o obliki zveze narodov. Smatra ustanovitev mednarodnega razsodišča sedaj za neizvedljivo. Kar je za enkrat mogoče, je mednarodni svet zveze narodov, ki bi se sestajai redno v gotovih presledkih. Nemčija bi se naj ne dopustila takoj k tei zvezi narodov, marvec šele, ko bi pokazala, da je vredna zaupanja. (sto velja tudi za Ogrsko in Nemško Avstrijo. Nove države na ozemlju bivše Avstro-Ogrske bi se mogle brez težave pripustiti, čiin bi imele trdne vlade. Boljševiki zopet poraženi. Varšava, 24. jan. (Lj. k. u.) ČeSkoslovaški tiskovni urad poroča, da so bile boljševiške čete, ki so prodirale proti Varšavi, poražene in vržene nazaj proti vzhodu. Proglašenje vhade na Irskem. London, 24. jan. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: Takozvana irska narodna skupsäna je imela danes v Dublinu seio. Proglasilo se je. da je imenovana za Irsko interimistična vlada. ob- stoječa iz min. predsednika in 4 drugili ministrov. Monarhistično gibanje na Portugalskem. Roterdam, 24. jan. (Lj. k. li.i ,.Daily Mail" poroča iz Lizbone, da se je moštvo na brodovju v Oportu uprlo in proglasilo republiko. Tudi drugod se je moštvo pridru/.ilo monarhistom. Listnica uredništva. Vse dopisnike prosimo, naj so v s\ojih dopisih čim najbolj mogoče kratki, ker nam gre s prostorom zelo trda!! Store, Celje, Maribor, Ivanjkovci, Race, Kostrivnica, Kozje, Šoštanj itd : Vse pride po možnosti na vrsto! — Ptuj: Če Ie inogoJe, objavimo obširno poročilo. St. 165. RAZGLAS zadevajoč oddajo fobačne Ira- fake v DolenjävasD št. 22 občinc Št. Pavel pri Preboldu okraj Celje Tačas v Dolenjivasi St. 22 postavljena to- bačna trafika se s tern razpisuje v oddajo dopu- stilnim potom. Imejitelj prodaje je upravičen, prodajati po- štne vrednostnice. Trafikant mora dobavljati tobačni materijal pri tobačni glavni zalogi v Celju. V enoletnem času od 1. jan. 1918 do 31. dec. 191cS se je v tej trafiki razpečalo tobacnega iiia- terijala za 3874 K 40 v, nd Cesar ie /.naSal tra- fikantski dobiček 387 K 44 v. Vse z opravljanjem traf.ke spojene stroške trpi prodajalec sam. Natančnejše podatke o dosedanjem donosu prodaje in o stroških, katere je imel prejšnji ime- jitelj prodaje, je razvideti iz izkazov o dohodkih in bremenih, ki so razpoloženi pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Manboru ali pri priglednem okr. vodstvu finančne straže in oddelku fin. straže v Celju. Vendar erar ne jamči, da bo donos v bodoče tolikšen, kot je naveden v tern naznanilu in v iz- kazih o dohodkih in bremenih. Trafika se sme izvrševati Ie na svojem do- sedanjem postavišču ali v kaki drugi primerni hiši, ki je v njega neposredni bližini, zlasti pa v hiši St. 23. Tratika se bo v zmislu določil predpisa za oddajanje trafik oddala pravilno upravičenemu prosilcLi, Vojaki onemogli v zadnji vojski ter vdove m _ si rote po vojakih, ki so padli ali umrli v tej »IN , l!ŽivaJo pod gotovimi uveti brezpogojno Pitünost pred vsemi drugimi prosilci vetnikea-ČaStnike> PraPOrščake. kadefe in is(o- oSebah\sIeStStoadkP°.VdOVC !" S'mte P° taClh vojafikih" ki imajo prednost °' " dr"Kih pr°SJICCV ni> oblasti. in sicer Ä P»dP"sa"' proda,n, dopoldue do 2. ure Čop^T " ™" °d 8" "^ Prošnjc katere niso napnwli,ne na .radnem obrazcu, a, katenm n,so „riloz,ne predpisane hstme, se kot nuspre|onilj,V(1 ,u, vpog^y^^ V MARIBORU, due 14. jann:!1i:, 1Q19 Finsiižna ohrajno raunöteljstvo. Dr. Još. Povalej 22S učenea. s Jna učitetjica pouCuje otroke v slovtMiščini, kakor sploh v vscli p:odmetih event, mdi v laščini. I/.ve st1 v upravništvu. Zamenjum krmo ati vir o za lop hcl krompir ali ' pa belo moke. Poizve so Glavni trg 8, 1. nadstr. Kupi ali v nnjem se vzame nek.on.t v mebtu ali v večjem tri;u. Naslov v npravništvu. Obv«stito. Prodata se 2 voza, eden pok'it, drugi me- sarski voz in nekaj desk. Poizve se pri go^tilničarju v Narodnem domu. Proda s" 1CO.000 kotn. opeke za zidanje iz opckari'.e Ljubečno pri Celju. Vpraša se v cementni tovarui Laški tig. { — ¦ ¦ __ Crni ženski z im ski jopič, en a plišasta jopa, vclik pisker za mast (U0 kgj miza, štirje stoli in razno driifro blago se proda v Solski ulici 11, pritličje, desnn. Fina kočija je prav po ceni naprodaj. l?.ve se v upr. Lahek močnn koleseij se po ceni proda. Naslov v upravništvu. Proda se polkriti, lahek, fini enovprežni voz. Kje, pove upravništvo. Učitelr za rtalijči nščino in citrc se i:ir.— I'oizve so v npravništvu. Proda se poscstvo obstoječe iz 4 oralo\' zemlje, 1 oiala gozda, 3 oralov njiv in travnika; hiša in 15 sadnih dreves. Naslov: Slivnica St. 51 pri Celju. Naprodaj jes 1 veliki dvovprežcr voz, ! lepa zelezna vlita pec, 13 velikih oken in 13 veternic, 1 velika zim- ska suknja. Vpraša se pri Karol Gregoriču, Celje, Rov- ska ulica št. 7. — Istotam se sprejme poštena samska hi^n • a. K»pim po trtino - d o za živila. Ponudbe »PoJtno- ležeče 10 « Dramlje pri Celju. CELJE. NAli. DOM pnporot'a špecerijsko blago ter vsakovrstno barvo za :-: obleke :-: VinHo KuHoVec s'sfuno po?!;e je in trpVina z Usora LaVa ški II pri Celjn WrpVina 5 ipecerijo in dežclfilmt pntteikj Mon Hoknc, Craš^a ccsta 22 loan Ravnihor - Celje priporoča špecerijsko blago9 barvo, vsako- vrstno mineralno vodo in deželne pridelke. flliTOn BDCiHD Stara jnqoslouanska trgo- 8 i)ina niešcineoa bUsga 8 Qlauni trg CClSJv. Qlauni trg Stran 6. »N OVA HOB A« Stev. 7 Št. 479/19. rImZQIcISb l/.vox. živil iz območja Juguslaviju v ino/.uiisUvo po smislu dotične naredbe poverjenika za prehrano vobče prepovcdan. l/.važati si> smejo živila preko mej države SIIS le s posebnim dovoljenjum. Dovolila za izvo/. civil je doslej izdaja! prehranjevalni ur;sd Narodne vladc SHS v Ljubljani. Z naredbo /. dm.1 13. jan. tl. St. 587 je Narodna vlada pooblastila politicna okrajna oblastva, da smejo v naslednjih primeiih dovolji.'Vati izvoz živil pu-ko niej Jugoslavije in sicer: 1. dijakoni in vseučiliščniknm, ki so di/.avlj.ini SHS. ki pa Studirajo v inozcmsivu, za živila do 20 kg teže za eno osebo na en mesec; .!. ddavcem, ki so državljani SHS in ki gredo za kruliom in zaslužkom v inozemstvo, za živila do 20 l 100 g-, » » » —'45 30% » » * » 200 L, » » » -90 38-40% toiletno » » » 100 g, » » » 180 66% milo za britjo » » SO g, » » » T40 10% milni prašek.........kg » ¦¦> T— Blago se mora plačati naprej, ker se sic«.:«* razpoš Ija le proti po- wzctju. Naročila je nasloviti na Jugo*s8owaiisko towa no za milo v Spod Šiš,ki pri Ljubljani. V Ljubljani, dne 20. januarja 1919. Poverjenik 2a javna dela in obrt: inž V. Remec 1. r. Za slabokrvne in prebolele g> se priporoča posebno črno staro Q „PLÄVAC" ki se dobi edinole v zalogi dalmatinsRill Vin IVÄM MlTKAVTs1 JL w JHk* X^i JL M JL /4l JL MLJL ^^ W JBL ^^ Glavni trg 8 : Celje : Glavni trg 8 Itlaks Zabiikošek modni atelije f n\\& Krožna cesta /.a gospode V-t!l|t- šleu. 1 'Oojaške in iiradniške uniforme po meri u'najkrajšem času. Dražbeni oklic. V poncJeljek, dne 3. februarja 1919 in - po potrebi — naslednje dni ob 9. uri dopoldne se bo odJalo iz skladišča kemične tovarne v Mosteh pri Ljubljani na javni dražbi več tisoč raznovrstnih sodov in kadi (malih in velikih, iz mehkega in hrastovega lesa) daije več sto dog, 1 vagon obročov, 4 garniture sodar- skega orodja, 455 kg sodarske smole, kakor tudi 1 decimaino tehtnico. in 2000 steklenic Izdražitelji murajo kupljeno blago takoj plačati v gotovini in odstraniti na lastne stroške. Dražbena komisija si pridržuje pravico ponudbe pod izklicnimi cenami zavrniti kakor tudi spekulativnc nakupe prepručiti. K cfražbi se vabijo zlasti direktni porabniki. Nadaljna tozadevna pojasnila dajc ravnatelj kemičnega preizkuševališča v Ljubljani inz. Jakob Turk V Ljubljani, dne 22. januarja 1(>H>. Poverjenik za javna dela in obrt: inž. V. Remec s. r. V zapuščinski zadevi po d.i<» 18. av^usta 1911S v Celju, RosetvKerrini»; 5/I1 umrlem Hubertu Schulz, Želcznižkem iiradiiikn v penziji se vrši na predlog dedičev javna dr»ažba v zapuščino spadajočih premičnin kakor; oblcka, perilo, hisna oprava, od katere je jedna oprema iz vložene^a lesa od umetno historičiie vred- nosti itd. iliiE E. prosinca 1919, ob 9. u:i dop-ldnc na licu mesta v Celju, Roseggcrring; 5 11. Premičnine. ki se smejo prodati, so nave- dene in vpisanc v tusodnem cenilncm zapisnik» pod posl. št A 1 294/18/9, ki je interesirancern v pisarni. št. 13 tiikajžnje okrajne sodnije tekom nradnih ur na vpoR'Icd. . Od prodaje. so izvzeti pod tek. št, 24, 48, 66, 71, 102 cenilnega zaptsmka navedeni predmeti. Dražbene preriiičnine, ki se bodo v pomanj- kanju poiiudnikov tudi izpod cenilne vrednosti prodale, se morajo takoj plačati in odvzeti. Okrajno sodišč^v (Vlju, odd. I, dne 14. prosinca 1919. FRANSTRUP CELJE Zalog a stekla. pto, neomadeževano. Tudi slo- venska žena je postala svobodna in enakopravna državljanka. Odprta so ji vrata v zakonodajne zbore.' Naravna posledica'tcga je, da«emoražena zanimati tudi za vprašanja, s katerimi se bavi nasa javnost, za politična, socijalna in ^ospodar- ska vprašanja. In da se to omoffoči slovenski ženi, seznaniti se s temi za njo prevažnimi vpra- Sanji, bo pričel okoli 20 februarja izhajati za naše narodno ženstvo list »Slovenska zena«. Zaved- nost našega narodne^a žcnstva se bo spoznala po številu naročnic. In tako smo prepričani, da ne bo narodno misleče slovenske žene in inla- denke, ki bi ne bila naročena na ta list. Predvsem pa pozivljamo naše zavedne mladenke. da se na- ročajo na list in tja širijo. »Slovenska žena« je imela že prej iziti, toda politične razmere so to onemogočile. Ker so se pa te razmere zdaj že precej razjasnile. bo list začel redno izhajati. Pri listu bodo sodelovale naše najboljše pisateljice in pesnice, pa tudi naši pisatelji in politiki bodo pi- sali v list. Svoj srispevek je poslal tudi znani srbski pisatelj, ki piše o naši posestrimi, srbski ženi. Že prva številka bo nudila najlepšo zbirko raxnih zanimivih spisov izpod peres naših najbolj- Sih pisateljic in pisateljev. »Slovenska že:ia« bo izhajala mesečno enkrat in bo veljala za celo leto 14 kron. - Naročnino poSiljajte na uprav- ništvo »Slovenske Žene«, Ljubljana VII. Na ogled se list ne bo požiljal, ker so stroški preveliki. Vslcd tega naj se naročuice takoj priglase. Upravništvo »Slovefiske žene«, Ljubljana VII., prosi zavedne Slovenke, naj se priglase . za poverj-inice v posatneznih krajih. UpravuiStvo jim dopošlje nabiralne pole. Pa že zdaj pozivljamo zavedne Slovenke, naj a^itirajo za svoj list, da se razširi čim najbolj. Slovenke! Naročajte svoj list »Slovensko ženo«, ki bo izhajal mesečno enkrat in veljal za celo leto 14 kron. Naročnino pošiljajte na uprav- ništvo »Slovenske ?.ene«, Ljubljana VII. NaŠe nezavedno ženstvo je glavna coklja da se naši fantje ne odzivajo v polnem žtevilu odzivu domovine, da bi vstopili v armado. Ne le da onirn, ki so še doma. odgovarjajo, naj ne gredo k vojakom, že celo one, ki so že pri vo- jakih, v jokajočih pismih vabijo, naj pridejo raje domu. Slovensko ženstvo, ne delaj samo sebi in celemu narodu sramote! Uredništvo »Slovenske žene«, Ljubljana VII, prosi slovenske pisateljice in pisatelje, naj prispe- vajo za list. Le na ta način#bo list dosegel svoj smoter. RAZNE VESTI. Habsburžani in Hohenzollernci so, kakor porocajo iz Nizo/.emske, re^ili svoje premoženje na Nizozemsko, in s:cer prvi 100 do 110 miiijo- nov, drugi 15 do 20 milijonov. Bivši avstrijski na vojvoda Ludovik Viktor je 1(S. t. m. na svoiem gradu Klossheim pri Solno- gradu umrl, star 77 let. Praktikantom in avskultantom se zvi.ša adjutum. Tozadevni predlog je poslala Narodna vlada v Ljubljani sknpni vladi v Belgradu. S I. jan. 1919 bi se zvišal adjutum praktikantom sku.pine A na letnih 2100 in 240O K, praktikan- tom skupine B na 1680 in 1800 K, ostalim praktikantom na 1200 in 1500 K. Pravnim prak- tikantom in avskultantom pa bi se zvisal adju- tum na letnih 2100 in 2400 K. ltalijanska podkupovanja. V Zadru so Ita- lijani potom letakov razdelili 10.000 lir med revno prebivalstvo, seveda le med tako, ki se izreče za priklopitev Dalmacije k Italiii. Srbski major MiliČ v Reki je bil pri nekih izgredih od Italijanov težko ranjen. Obrača se mn na bolje. Nad 100 000 brezposelnih je na Dunaju. Dnevna podpora ¦/:& vsakega znaža 7 K Župan dr. Weisskirchner -je izjavil, da me sto tega bre- mena ne prenese več. Za 179 milijard bankovcev kroži v Rusiji, samo boljševižka vlada jih je izdala za 123 milijard. Slovenska sladkorna industrija. Osnoval se je pripravljalni odbor za ustanovitev slovenske slaci- korne tovarne na veleposestvu Ki'upa v ßelokr;- jiiii. Kdor se zaiiinia. naj sc obrne na naslox : Jo-. Zure. (iradac, Helokrajina. PRICÄ k KRAMÄR Na debelo in drobno CELJE Na debelo ii drobno ZALOGA galanterijskega, norimberškega in mod.blaga ter kranjskih izdeikov. Karl IfSars urar Gosposka ulica štcv. 6 sprejema vsa v to stroko spadaioča dela. Gostilna Plevčak Gaberje priporoča svoio izvrstno toplo in mrzlo kuhinjo ter najtsoljša, pristno domsča vina. riaznanilo. Slav, občinstvu naznanjam, da sem spremenil naslov gostilne pri »Lastovki« v gostilno pri „Jugoslovanu" Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojen obisk ]. Dečbo, Ccljc s! nasproii Narodnega doma :: trgovec špecerijskega in kolonijalnega blaga ter raznih barv. Tr^ovina s specorijskim blagom in de/. pridelki Allt. Kolftn