34 Svet ptic //letnik 14, številka 02, junij 2008 35 2 1 1: Dr. Theodor Mebs skupaj z avtorjem prispevka med opazovanjem ptic z znamenitega razgledišča na Cerkniškem jezeru. foto: Davorin Tome 2: Za najobsežnej- še delo o ujedah Evrope doslej velja Mebsova druga monografija iz leta 2006, ki obravnava vse na tleh Evrope opazovane ujede, opremljena pa je s fotografijami naj- boljših evropskih naravoslovnih foto- grafov. 4 Dr. Theodor Mebs, evropski strokovnjak za ujede in sove, na obisku v Sloveniji // Al Vrezec Ime dr. Theodorja Mebsa je dandanes nerazdružljivo po- vezano z ujedami in sovami Evrope. Svoje dolgoletno delo- vanje na tem področju je v zadnjih letih okronal z dvema izredno pomembnima monografijama. V prvi, ki je izšla leta 2000, je skupaj z Wolfgangom Scherzingerjem opisal evropske sove. Gre za najpomembnejše delo o sovah Evro- pe, takoj za Mikkolovo knjigo »Owls of Europe«, ki je izšla že daljnega leta 1983. Delo je sicer izšlo v nemškem jeziku, vendar je bilo do danes že prevedeno v različne evropske je- zike. Obsežna monografija obravnava vse evropske sove in podaja najnovejša dognanja iz raziskav sov v Evropi. Dru- ga, še obsežnejša knjiga, je izšla leta 2006 in zadeva vse ev- ropske ujede, vključujoč tudi tiste, ki se v Evropi pojavljajo zgolj priložnostno. Delo o ujedah je Mebs pripravil skupaj z Danielom Schmidtom, v njem pa na podobno analitičen način kot pri sovah opisuje poznavanje ekologije ujed v Evropi. S tega stališča je to delo trenutno največja mono- grafija o ujedah Evrope in tudi ta je že deležna tujih pre- vodov. Pri obeh delih si je Mebs kot cilj zastavil tudi zbrati najboljše fotografsko gradivo o obravnavanih vrstah, ki so ga posneli evropski naravoslovni fotografi, zato sta knjigi izjemni tudi v tem pogledu. V zadnjem času se je Mebs še posebej zavzel za dve var- stveno izjemno pomembni vrsti v Evropi in sicer za ko- začo (Strix uralensis) in belorepca (Haliaeetus albicilla). Kot evropska ornitološka eminenca je zbral evropske stro- kovnjake na dveh delavnicah, prvi v Nemčiji leta 2006 na temo kozače in drugi leta 2007 v Avstriji na temo belorep- ca. Avgusta 2007 je obiskal tudi Slovenijo, da bi si ogledal življenjski prostor teh dveh vrst pri nas. Z dr. Davorinom Tometom smo si skupaj ogledali Cerkniško jezero kot pomembno lovišče belorepca ter kočevske gozdove kot gnezdišče belorepca in kot jedro populacije kozače v Slo- veniji. Nad velikimi, obsežnimi in ohranjenimi gozdovi, ki jih premore Slovenija, dr. Mebs ni skrival navdušenja. Med našim obiskom se sicer kozača in belorepec nista po- kazala, kljub temu pa je naš izlet okronalo bližnje srečanje s kraljem naših gozdov, rjavim medvedom (Ursus arctos), v samem osrčju dinarskega jelovo-bukovega gozda. Dr. Mebs se je strinjal z velikim pomenom slovenskih gozdov, gnezdenje belorepca v odmaknjenih gorskih gozdovih pa je izjemno celo v celotnem evropskem prostoru, saj je be- lorepec predvsem vrsta nižinskih in poplavnih gozdov ob večjih rekah. ¬ Naftni izlivi uničujejo IBA-je // prevod Petra Vrh Vrezec Francosko naftno družbo Total in italijansko ladijsko zvezo RINA je pariško sodišče kaznovalo zaradi izliva nafte ob nesreči tankerja Erika na obali Bretanije v Franciji leta 1999. Iz tankerja se je izlilo 20.000 ton nafte, kar je prizadelo 150.000 ptic, med katerimi jih je 72.000 poginilo. Med njimi je bilo največ lumen (Uria aalge), mormonov (Fratercula arctica), strmoglavcev (Morus bassanus) in triprstih galebov (Rissa tridactyla). Sodišče jima je za obalno onesnaženje naložilo globo v višini 375.000 EUR in skoraj 200 milijonov EUR za odškodnino, ki jih morajo plačati različnim civilnim združenjem, pri čemer bo LPO (BirdLife Francija) prejela največjo vsoto. Sicer pa so naftni izlivi v zadnjih mesecih ogrozili več IBA-jev tudi v drugih delih sveta. V Severni Koreji sta bili nedavno prizadeti dve območji (Cheonsu Bay in Geum Estuary), pomembni prezimovališči vodnih ptic. V Kaliforniji v zalivu Bay Bridge je potonil tovorni tanker, iz katerega se je v morje izlilo okoli 58.000 galon nevarnega kurilnega olja. Prizadeta je bila obala zaliva pri San Franciscu, kjer prezimuje kar 78 % očalark (Melanitta perspicillata), ki se selijo vzdolž pacifiške obale Severne Amerike. Izliv je prizadel kar štiri IBA-je v Kaliforniji. Najmanj 30.000 ptic pa je poginilo zaradi izliva nafte v severnem delu Črnega morja, zaradi česar sta ogrožena kar dva IBA-ja ob ruski črnomorski obali. Izvirni članek: BirdLife International (2008): World Birdwatch, March 2008: 9. Oktobra lani je imela BirdLife-ova delovna skupina za gozdove redno letno srečanje v Bialowiezi na Poljskem. Osrednja tema srečanja so bili indikatorji stanja gozdov. Po uspehu, ki ga imajo ptice kot indikatorji v kmetijski krajini, se sedaj znotraj partnerstva BirdLife posveča veli- ko pozornosti vpeljavi učinkovitih indikatorjev v gozdo- vih. Pri tem pa pot očitno ni tako enostavna kot v primeru kmetijske krajine. Zatakne se že pri naboru vrst. Pogoste vrste gozda, ki jih je enostavno preštevati (npr. nekateri ščinkavci, sinice...) imajo zelo široke ekološke niše in zato ne pokažejo sprememb, ki bi nas zanimale. Nasprotno te spremembe s svojo pojavnostjo zelo nazorno pokažejo gozdni specialisti (npr. nekatere žolne, koconoge kure, sove), so pa te vrste težavne za izvajanje popisa. Trenutno se kaže kot najbolj uporaben indikator kombinacija krov- nih vrst (umbrella species) v povezavi z vrstno pestrostjo gozdnih vrst. Veliko časa je bilo na delavnici posvečenega tudi ostalim možnim indikatorjem v gozdu. Pri ostalih taksonom- Srečanje BirdLife-ove delovne skupine za gozdove // Tomaž Mihelič skih skupinah (npr. hroščih) se je izkazalo podobno kot pri redkih vrstah ptic. Njihova odlična indikatorska vloga je otežena na račun težavnejše odkrivnosti in me- tod popisa, prednost ptic pa se tudi tu še najbolje kaže v njihovi karizmatični vrednosti in s tem v bistveno večji bazi popisovalcev, ki so v gozdu pripravljeni šteti ptice. Prav tako je z vidika finančnih sredstev in majhnega šte- vila popisovalcev problematičen indikator stanja odmr- lega drevja v gozdu. Več pilotnih projektov, ki jih izvaja BirdLife, je zelo jasno pokazalo, da je poleg same količine odmrlega drevja zelo pomembna tudi njegova strukturi- ranost, vrstna sestava in stopnja odmrlosti. V prvih dveh dneh delovnega srečanja se je zvrstilo več predstavitev konkretnih rezultatov na pilotnih projek- tih s tega področja. Zanimivo je bilo predavanje Tor-Bjorn Larsna, predstavnika Evropske okoljske agencije, ki je pokazal, da so ptice kljub temu, da je pri njih izdelava gozdnih indikatorjev šele v razvoju, tudi na gozdnem po- dročju v vodilni poziciji. V predavanju o uporabi pogo- stih gozdnih vrst kot indikatorjih nam je prednosti in te- žave nazorno prikazal Petr Vorišek. Marisa Strazdsa pa je predaval o zanimivih odzivih nekaterih redkih vrst (div- ji petelin in črna štorklja) na spremembe, predvsem na fragmentacijo gozda. Vsa predavanja so bila odlično vo- dilo za delavnice, v katerih smo se posvetili konkretnim problemom. Pestra zasedba iz večine evropskih držav je omogočila soočanje popolnoma različnih pogledov na problematiko v gozdovih (npr. Irska in Romunija). Poučen je bil tudi terenski del delavnice, kjer smo si po- drobno ogledali narodni park Bialowieza. Ogled je bil res impresiven. Poleg ohranjenega naravnega gozda je pragozdni rezervat zavidljive velikosti. Park poleg vseh varstvenih, študijskih in izobraževalnih vrednosti tudi jasno kaže pomen tovrstnih rezervatov za razvoj lokal- nega prebivalstva z razvojem naravi prijaznega turizma. Mene so prepričali in gotovo se z družino v Bialowiezo vrnem kot turist. 3: Da so detli v velikih gozdnih rezervatih zares številčni, nas pre- pričajo številni storži, zataknjeni v hrapavo skorjo hrastov. Na tovrsten prizor naletimo v Bialowiezi prak- tično na vsakem koraku. foto: Tomaž Mihelič 4: Mormon (Fratercula arctica) je eden od 72.000 morskih ptic, ki so poginile zaradi iz- liva nafte ob nesreči tankerja Erika. foto: Chris Gomersall / rspb- images.com (upo- rabljeno v World Birdwatch) 3