naroČila kurilnega olja
BENCINSKI SERVIS
ffeAgp
LETUŠ
tel. 03 891 56 11
Na slavnostni seji ob občinskem prazniku na Ljubnem ob Savinji podelili priznanja
Rdeča nit solčavskega občinskega praznika so bili okusi domače hrane
STRAN 7
Oglasi

170	Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013	I
Iz vsebine:
Tema tedna:
Bodo Zgornjesavinjčani morali
vozniški izpit odslej opravljati v Celju?............4
Kolegij županov:
Urediti kontrolo preobremenjenosti občinskih cest.........................................................4
Nova ponudba v Nazarjah:
Era bencinski servis prodala Petrolu...............5
Gospodarstvo naše doline 2012:
Gospodarske družbe lani
povečale število zaposlenih in dobiček..........8
Občinski svet Nazarje:
Povišanja cen najema grobov
letos ne bo...............................................................9
Galerija Štekl:
Kmečko življenje skozi objektiv......................15
21. Solčavski dnevi:
Kdo je čez les?.....................................................15
Zavod za gozdove Slovenije:
Suša ogroža tudi gozdove...............................18
Društvo Gričar:
Mednarodno nogometno
tekmo veteranov dobili Lučani.........................20
Tretja stran
Vse več poti (spet) vodi v mesto ob Savinji
Državna agencija za varnost prometa načrtuje reorganizacijo in posodobitev centrov za vozniške izpite. Razlog za ta ukrep izhaja iz njihove ugotovitve, da je stanje na področju preizkusov znanja nezadovoljivo. Teoretični preizkusi še vedno potekajo po sistemu izpitnih pol, praktični preizkusi znanja pa menda v neprimernih pogojih za posamezne kategorije. Slabo stanje na področju preizkusov znanja naj bi se kazalo tudi v odnosu voznikov do prometa oziroma v objestni vožnji.
Kritične ocene agencije se stopnjujejo do ugotovitve, da je v Sloveniji poznavanje cestno-prometnih predpisov najslabše v Evropi, zato je potrebno ukrepanje. Z novim letom je predvidena reorganizacija izpitnih centrov, kar pomeni ukinitev nekaterih, ki sedaj delujejo, in posodobitev tistih centrov, ki bodo ostali. Med slednjimi naj ne bi bilo več trboveljskega, velenjskega in jeseniškega, kar je seveda v lokalnih javnostih povzročilo buren odziv.
V agenciji za varnost prometa so prepričani, da je mogoče ustrezno kakovost priprave in usposabljanja kandidatov za vozniške izpite zagotavljati le v krajih z zadostno »kritično maso«. Po njihovih podatkih izpitna centra na Jesenicah in v Velenju nimata niti tisoč kandidatov na leto, kar naj bi bilo absolutno premalo.
Še nekoliko slabše naj bi bilo stanje na področju preverjanja znanja vožnje, saj je nadzor po
besedah vodje agencije Franca Pojbiča pokazal vrsto nepravilnosti, tako na področju varovanja osebnih podatkov kot tudi izvajanja programa. Nekateri inštruktorji med vožnjo niso bili pripa-sani, nekateri so telefonirali, nekateri so bili celo vinjeni ...
Kot običajno tudi v tem primeru prihaja do nekorektnih posploševanj, ko se posamezni izpitni centri in avtošole mečejo v isti koš. S tem se dela velika krivica in poslovna škoda tistim, ki svoje delo in svoje poslanstvo opravljajo kakovostno in v skladu s predpisanimi standardi. V Velenju, kjer opravlja preizkuse znanja večina kandidatov za vozniške izpite iz Zgornje Savinjske doline, so ogorčeni nad ugotovitvijo, da je njihov izpitni center premajhen, in namero agencije, da ga zaradi tega ukine. Nič manj razburjeni niso v velenjskih avtošolah, tudi v avtošoli Relax, ki intenzivno deluje tudi na območju naše doline.
Ker se doslej še nobena juha ni pojedla tako vroča, kot se je skuhala, obstaja možnost, da bodo bodoči vozniki iz Zgornje Savinske tudi v prihodnje izpite opravljali v Šaleški dolini, v nasprotnem primeru pa se bodo, podobno kot davčni zavezanci, primorani po opravkih napotiti v knežje mesto ob Savinji - v Celje ...

ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 32, 9. avgust 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com
Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2013
3
Tema tedna, Aktualno

DRŽAVA UKINJA LOKALNE IZPITNE CENTRE ZA PREVERJANJE CPP
Bodo Zgornjesavinjčani morali poslej izpit
opravljati v Celju?
Od meseca maja dalje velja nov pravilnik o vozniškem izpitu, ki določa, da se teoretični del izpita opravlja z elektronskim preverjanjem znanja, ki ga bo država uvedla skozi nekajmesečni prehodni rok in do konca leta v celoti odpravila zastarelo preverjanje z izpitnimi polami. Agencija Republike Slovenije za varnost prometa (ARSVP) bo z novimi računalniki opremila predvidoma le trinajst izpitnih centrov, ostali bodo ukinjeni, med njimi morda tudi velenjski.
SEDANJI SISTEM POVSEM ZASTAREL
Po besedah vršilca dolžnosti direktorja ARSVP Franca Pojbiča je sedanji sistem preverjanja znanja povsem zastarel. Po novem bodo bodoči vozniki opravljali test iz baze 2.500 vprašanj, ki bo prek aplikacije dostopna tudi na spletu. »Centrov ne moremo imeti raztresenih po vsej Sloveniji. Država nima denarja, mi pa ne ljudi. Lokacij bo manj,« napoveduje Pojbič, ki negativne odzive na nov pravilnik s strani avtošol komentira takole: »Naj se raje vprašajo, kako kandidatom dati kar največ znanja, ne pa kako najlaže in najceneje do izpita.«
Zahtevno dvopasovno krožišče v Velenju (Foto: Jože Miklavc)
KOLEGIJ ZUPANOV
Urediti kontrolo
preobremenjenosti občinskih cest
Na koordinaciji v Gornjem Gradu so zgornje-savinjski župani obravnavali tudi temo o obremenjenosti cest s pretežkimi tovornjaki. Kako rešiti ta problem, bodo govorili še na naslednjem sestanku. Seznanili so se še s ponudbo Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije o možnosti zbirnih mest za oddajo odpadkov iz domačega zakola prašičev in drobnice.
Predsedujoči koordinaciji gornjegrajski župan Stanko Ogradi je predstavil problematiko preobremenitve cest, ki jo zaznavajo v vseh občinah. Opažajo, da so vozila čestokrat s tovorom, večinoma lesom, tako naložena, da krepko presegajo skupno težo, ki je dovoljena na občinskih cestah. A to je brez tehtanja težko dokazati, pri občasnih kontrolah pa se vozniki tovornjakov med seboj obveščajo in tovore v teh primerih prilagodijo zahtevanim težam.
Kot so povedali županja in župani, imajo v ob-
činah različen režim, nekatere omejitve teže na cestah veljajo le za zimski čas. Do mesta tehtanja mora tovornjak spremljati predstavnik policije ali redarstva. Župani so zato sklenili, da naj medobčinsko redarstvo glede obravnavane teme pripravi ustrezen predlog rešitve, ki ga bodo obravnavali na naslednjem sestanku županov.
Direktorica rečiške občinske uprave Majda Potočnik je predstavila ponudbo podjetja Koto za postavitev posebnega zbirnega mesta za živalske odpadke iz zakola drobnice in prašičev. Zbirno mesto se lahko uredi v okviru obstoječega zbirnega mesta za ostale odpadke, Koto pa zagotovi odvoz. Občine bi financirale ceno za prevzete živalske odpadke 0,1924 evra za kilogram. Cena je določena s sklepom vlade. Župani so menili, da problematika teh odpadkov še ni tako pereča, da bi bilo potrebno posebno zbirno mesto.
Marija Lebar
(Foto: JM)
Bego Okanovič, predstavnik ene večjih in dobro organiziranih avtošol s sodobnim načinom usposabljanja Relax, ki deluje tudi na območju Zgornje Savinjske doline: »Menim, da so razlogi za ukinitev izpitnega centra v Velenju neutemeljeni. Prepričan sem, da ni problem tako prostorsko kot finančno zagotoviti zadostno število računalnikov za izvedbo elektronskega testiranja. Franc Pojbič morda ne želi vedeti, da je Velenje najmlajše in peto največje mesto v Sloveniji, kot dolgoletni učitelj varne vožnje pa lahko zatrdim, da velenjski izpitni center izpolnjuje vse in-frastrukturne pogoje.
Še več, Velenje je mesto z izjemno izdelanim pozitivnim odnosom do izobraževanja in prometne varnosti, z bližnjima Šoštanjem in Mozirjem ima sodobna semaforizirana križišča, večpa-sovne ceste, večpasovni krožni promet, primerno bližino avtoceste. S tem je zagotovljeno, da je voznik, ki opravi vozniški izpit v Velenju, povsem enakovreden vozniku, ki opravi izpit v Ljubljani, Mariboru ali Celju. Za primerjavo naj povem, da v Avstriji opravljajo izpite iz vožnje v veliko manjših krajih, pa zaradi tega niso nič slabši vozniki.
K opravljanju izpita iz teorije se na izpitnem centru v Velenju priglasi okrog 1.500 kandidatov letno, pristopov na izpit iz praktične vožnje pa je kar okrog 2.500 na leto. Glede na te podatke menim, da je obstoj izpitne komisije v Velenju več kot upravičen. Kakšni so torej razlogi za to, po mojem mnenju, nepremišljeno in near-gumentirano ukinitev izpitnega centra, lahko samo ugibam. Verjamem, da bo strokovna in splošna podpora ohranitvi izpitnega centra, skupaj z dodatno ponudbo Mestne občine Velenje, dovolj močna zalegla in bo preprečila hudo birokratsko napako.«
4 Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2013
Tema tedna, Aktualno
ZNANJE CPP PRI NAS NA PSU?
Slovenija je menda edina evropska država, ki znanje še preverja s testnimi polami, medtem ko so se drugje posodobili z elektronskim preverjanjem. »Vozniški izpit bodo vozniki pridobili, kjer bodo pogoji za opravljanje najboljši. Slovensko znanje o ce-stno-prometnih predpisih je namreč na psu,« je kritičen Pojbič.
PROTEST IZ VELENJA
Kandidate za voznike iz občin SAŠA regije bi ukinitev izpitnega centra v Velenju zelo prizadela, zato je župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič na v. d. direktorja ARSVP Franca Pojbiča naslovil dopis, v katerem agencijo poziva k ohranitvi teoretičnega in praktičnega dela vozniškega preizkusa v Velenju. »Prepričani smo, da je Šaleška dolina z okolico dovolj velika lokalna skupnost z zadostnim številom kandida-
tov, ki se jim mora opravljanje celotnega vozniškega izpita zagotoviti v Velenju,« je med drugim zapisal Kontič in ponudil, da občina zagotovi souporabo prostorov in računalniške opreme v ka-
tičnega dela vozniškega izpita.
IZPITNI CENTER VELENJE ŽE VEČ KOT 40 LET
V izpitnem centru Velenje, ki uspešno deluje že več kot 40 let, naj
juje ekonomsko upravičenost delovanja izpitnega centra. Znano je tudi, da različni državni organi že več let ugotavljajo okostenelost poučevanja v nekaterih avtošolah in neustrezen način preverjanja znanja cestno prometnih predpisov ter veščin varne vožnje, za kar pa so, po našem mnenju, odgovorne prav vladne institucije, ministrstva in zbiro-kratizirane strokovne službe.
BREZPLAČNA PARKIRIŠČA ZA IZPITNI CENTER
Na območju Mestne občine Velenje delujejo tri šole vožnje, nekaj avtošol pa je prisotnih tudi iz sosednjih občin. V upravi mestne občine dodajajo, da so pripravljeni izpitnemu centru tudi v prihodnje zagotavljati brezplačno uporabo treh parkirnih mest na Prešernovi cesti, za izvajanje poligonskega dela vozniškega izpita pa posebne površine v bližnjem zaselku Arnače.
Jože Miklavc
Sedež avtošole Relax v Velenju (Foto: Jože Miklavc)
terem izmed izobraževalnih cen- bi vozniški izpit po javno objavljenih trov v Velenju, v kolikor ARSVP vi- podatkih vsako leto opravljalo pridi težavo v tehnični izvedbi teore- bližno 1.500 kandidatov, kar potr-
NOVA PONUDBA V NAZARJAH
Era bencinski servis prodala Petrolu
Po dolgoletnem delovanju na področju oskrbe z gorivom je skupina Era iz Velenja s 1. avgustom prodala poslovno enoto Bencin Nazarje. Novi lastnik servisa je družba Petrol d. d. iz Ljubljane.
Razlog za tovrstno potezo je, da se je Skupina Era odločila svoj nadaljnji razvoj usmerjati le v svojo osnovno dejavnost in zaradi zaostrene finančne krize dezinvestirati vse posle in sredstva, ki te dejavnosti ne podpirajo, so sporočili iz Ere.
Pogodbeni kupci, ki so na nazarskem bencinskem servisu kupovali gorivo in ostale artikle na podlagi naročilnic, so prejšnji teden dobili obvestilo, da takšen način nakupa ne bo več mogoč. Zaradi novega lastnika se bo nekoliko spremenila tudi ponudba, v kratkem pa še zunanja podoba servisa.
Kot je povedal dolgoletni vodja nazarskega bencinskega servisa Andrej Flere, ki tam de-
la že 23 let, sedanji zaposleni ostajajo, bistvenih sprememb zanje ne bo. Za prodajo so zvedeli šele tik pred spremembo. Ob primopredaji so skupaj s predstavniki Petrola opravili inventuro in vzpostavili nov računalniški sistem, ponudbo pa prilagajajo tisti, ki je običajna na Petrolovih servisih. Doslej so imeli le 31 odstotkov individualnih kupcev, ostalo so bili pogodbeni odjemalci. Ti bodo poslej lahko poslovali s Petrolovo kartico, ne pa več preko naročilnic.
Spremenila oziroma razširila se bo ponudba. Tako so poslej v Nazarjah na voljo vse usluge, ki jih tudi sicer nudijo Petrolovi servisi, kot je nakup vstopnic za različne dogodke, loterijski lističi, vplačilo športne napovedi, plačilo položnic, nakup darilnih bonov, zbiranje točk zvestobe ...
V kratkem bo spremenjen tudi zunanji videz nazarskega bencinskega servisa. Pričakuje se, da bo sprememba vizualne podobe dokončana v dveh do treh tednih.
Marija Lebar
To je pravo življenjsko veselje: da služimo, da se v celoti predamo nekemu cilju, prepričani o njegovi veličini; da se popolnoma razdamo, preden bomo odvrženi med staro železo.
George Bernard Shaw
Bencinski servis v Nazarjah bo hkrati z lastnikom zamenjal tudi zunanji videz. (Foto: Marija Lebar)
Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2013 5
Iz občin
OBČINSKI PRAZNIK NA LJUBNEM OB SAVINJI
Zlato priznanje Primožu Piklu
V okviru letošnjega praznika občine Ljubno so v kulturnem domu pripravili slavnostno sejo s podelitvijo občinskih priznanj. Tokrat so podelili dve priznanji župana, tri bronasta, dve srebrni in eno zlato priznanje. Župan Franjo Nara-ločnik je v nagovoru povedal, da so preteklo leto zaznamovale poplave in številne investicije. Za je-
sta varčni in zagotavljajo zmanjševanje stroškov v prihodnjem obdobju,« je povedal in poudaril, da so s soorganizacijo tekem smučarskih skokov za dekleta, kandidaturo cvetnonedeljskih potic kot kulturnega spomenika in z gospodarstvom, ki kljub krizi stoji na trdnih tleh, pustili večji pečat v širši okolici.
Zlato priznanje za Primoža Pikla, najuspešnejšega smučarskega skakalca Ljubnega, je prevzela njegova sestra Mojca Pikl.
sen napoveduje ureditev kanalizacije Radmirje-Juvanje, revitalizacijo trškega jedra Ljubnega, obnovo Pažetovega mostu ter niz manjših projektov.
Alojz Atelšek je zaslužen za ohranjanje cvetnonedeljske potice kot kulturne dediščine.
Naraločnik je v nagovoru spomnil na številne pridobitve in dogodke preteklega leta: obnova javnih poslopij osnovne šole in zdravstvenega doma, Šugmanove domačije, večnamenske dvorane kulturnega doma in športnih igrišč. »Vključno z rekonstrukcijo javne razsvetljave so vsi projekti energet-
Janez Globočnik je bil dolga leta aktiven nogometaš in pevec, ki se je mnogim vtisnil v spomin tudi kot udarniški delavec.
Preteklega leta se na Ljubnem spominjajo tudi po uničenih vodotokih in cestah, na katerih so bila kasneje uspešno izvedena intervencijska dela v višini preko
da bodo nujna sanacijska dela izvedli s pomočjo lastnih sredstev v najkrajšem možnem času.
Minulo leto je bilo dogajanje v občini pestro predvsem zaradi občanov, ki vlagajo ves svoj trud in veliko prostega časa v številna društva in organizacije ter skrbijo za utrip občine. Najzaslužnejšim je župan skupaj s podžupanjo Anko Rakun podelil priznanja.
Po končani slavnostni seji so se
nagrajenci in obiskovalci zbrali na prireditvenem prostoru v Vrbju, kjer so prisluhnili domačim godcem. Alenka Korpnik, predsednica društva Komen, je povedala, da je neformalni del, ki sledi slavnostni seji, namenjen predvsem druženju in zabavi: »Gre za to, da pripravimo domačo hrano zraven domače glasbe in frajtonarice, kar odlično paše skupaj.«
Tekst in foto: Katja Remic Novak
Prejemniki občinskih priznanj za leto 2013
Najvišje priznanje - zlato priznanje je prejel najuspešnejši smučarski skakalec Ljubnega Primož Pikl. Na olimpijskih igrah leta 2010 v Kanadi je dosegel 24. mesto posamezno in 8. mesto ekipno.
Srebrno priznanje sta prejela Alojz Atelšek, ki je zaslužen za ohranjanje cvetnonedeljske potice kot kulturne dediščine, in Janez Globočnik, poznan kot Nemcov Ivi. Slednji je bil dolga leta aktiven nogometaš in pevec, ki se je mnogim vtisnil v spomin kot udarniški delavec.
Z bronastim priznanjem so bili nagrajeni Darinka Dobovičnik za vključevanje v razna društva in organiziranje prireditev, Janez Solar ter skupina Tri Solara su za sodelovanje na tekmovanjih v znanju in spretnosti gozdarskih delavcev ter Bogomir Terbovšek, občinski poveljnik štaba civilne zaščite, ki je prejel priznanje za reševanje in pomoč prizadetim v poplavah.
Priznanje župana so prejeli družina Žerovnik za obnovitev hotela Planinka in Ivko Retko ter Jožica Pustoslemšek za ohranjanje kulturne dediščine in promocijo kraja z ljudskim petjem.
300.000 evrov. »Izvedli smo preko dvajset sanacij prekinjenih cestnih povezav, sanacijo ljubenskega vodovoda, ... Sanacijski program v višini preko 5 milijonov evrov je bil s strani vlade potrjen, vendar je realizacija zaradi nastale ekonomske situacije prenesena v naslednja leta,« je še povedal župan in obljubil,
^ Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske. com
6 Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2013
Iz občin, Organizacije
OBČINA SOLČAVA
Solčavani praznovali z okusom
Praznovanje občinskega praznika v Solčavi pripravijo vsako leto, občinska priznanja pa podeljujejo le vsaka štiri leta. Tokratno slovesnost so priredili v petek, 2. avgusta. Dogodek, katerega rdeča nit so bili okusi domače hrane, je na prireditveni prostor privabil številne občane, pa tudi tiste Solčavane, ki sedaj živijo drugod. Poleg ostalih gostov se je slovesnosti udele-
nano od turizma do kmetijstva in gozdarstva.
Omenil je lanske poplave, s posledicami katerih se še vedno ukvarjajo. »V prihodnje bomo izvajali kar nekaj projektov, za katere imamo sredstva že odobrena. A ne čakamo samo na denar iz Ljubljane. Z delom na projektih si bodo naši zaposleni dobršen del sredstev za svoje plače prislužili iz dru-
Nastopajoči so bili domačini sami, ki so s spontanim pripovedovanjem, skozi katerega jih je spretno popeljal voditelj Franci Podbrežnik -Solčavski (v sredini), naslikali podobe iz vsakdanjega življenja in prehranjevanja v preteklosti.
žil etnolog prof. dr. Janez Bogataj.
Župan Alojz Lipnik je v nagovoru omenil, katerim temam je bilo namenjenega največ napora njega in sodelavcev občinske uprave ter ostalih deležnikov v zadnjem letu od prejšnjega praznovanja. Poudaril je odgovoren odnos domačinov do naravnih danosti, ki jih že-
gih virov. Ukvarjali se bomo s panoramsko cesto, s sosedi iz Železne Kaple bomo povezali zgodbo o jamah, delali bomo na kulinariki in številnih drugih vsebinah,« je povedal Lipnik.
»Smer je prava. Naš trud so opazili tudi drugod. Izdal bi vam rad del skrivnosti. Informacija je zane-
storu Alp, ki obsega šest držav, uvrščen med tri zmagovalne. Gre za oceno arhitekture, energetsko varčnost in predvsem razvojnega programa, ki se nanaša na razvoj celotnega okolja. Uspeha se bomo skupaj veselili proti jeseni, ko bomo skrivnost lahko dokončno razkrili. Zdaj je zaradi prošnje ocenjevalcev še ne smemo,« je župan razodel del spodbudne novice.
Program, ki je spremljal prireditev, je bil oblikovan samosvoje. Nastopajoči so bili kar domačini sami, ki so s spontanim pripovedovanjem, skozi katerega jih je spretno popeljal voditelj Franci Podbrežnik - Solčavski, naslikali podobe iz vsakdanjega življenja in prehranjevanja v preteklosti. Tako je bilo moč slišati marsikaj zanimivega, tudi kak star recept je bil vmes. Pa zabavne zgodbe iz resničnega življenja gostinke, mesarjev, majer-ce in še koga. Kako so napravljali novine oziroma požare, je povedal Nejc Slapnik. Mimogrede so pripovedovalci natresli še različne navade in običaje, ki so se tikali delavni-ške pa tudi praznične prehrane na Solčavskem. Predstavili so se še mlajša generacija, ljudski godci in
SMIHEL NAD MOZIRJEM
domače pevke.
Kot nam je ob koncu prireditve povedal Janez Bogataj, so bile pripovedi avtentične, originalne in zanimive tudi z znanstvenega vidika ter vredne, da bi se jih zapisalo. Večino jedi, ki so bile omenjene, so radodarni Solčavani razpostavili po mizah in jih je bilo po prireditvi mogoče tudi poskusiti.
Tekst in foto: Marija Lebar
Zupan Alojz Lipnik: »Naš Center Rinka je bil med 450-timi javnimi
zgradbami v prostoru Alp, ki obsega šest držav, uvrščen med tri zmagovalne.«
Na Ovčarskem prazniku letos tudi blagoslov traktorjev
Poleg ostalih gostov se je slovesnosti udeležil etnolog prof. dr. Janez Bogataj (desno).
lijo ohraniti za svoje potomce. Te- sljiva, vendar je ne smem izdati v mu je prilagojeno celotno dogaja- celoti. Naš Center Rinka je bil med nje v občini, ki je trajnostno narav- 450-timi javnimi zgradbami v pro-
17. in 18. avgusta bo v Smihelu potekal 37. tradicionalni Ovčarski praznik. Društvo podeželske mladine Smihel, ki ob pomoči domačinov organizira prireditev, obljublja veliko zabave, smeha in tudi nekaj novosti. Prva izmed teh je nedeljska maša za kmete, ki bo ob 12. uri, nato bo sledil blagoslov traktorjev oziroma ključev za tiste, ki bodo na blagoslov prišli od dlje. Po blagoslovu sledijo šaljive »Smihelske igre« in vedno pestro tekmovanje v vlečenju vrvi.
Poleg tradicionalnega sobotnega prikaza starih kmečkih opravil se oba dneva obeta prav tako že
tradicionalni sejem domače obrti, kjer bo mogoče kupiti lesene in filcane izdelke, domače mesnine, med in druge izdelke. Na stojnici krušnih dobrot aktiva kmečkih žena bo mogoče kupiti kruh in peciva domačink. Otroci bodo na svoj račun prišli v nedeljo, ko bo zanje poskrbljeno z otroško delavnico. Oba dneva ne bo manjkala niti razstava v dvorani šole. Organizatorji bodo poskrbeli za velik šotor, za dobro zabavo in veselo razpoloženje pa bo v soboto igral ansambel Veseli svatje, v nedeljo pa že od 17. ure dalje ansambel Novi spomini.
Mateja Goltnik
Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013 7
Gospodarstvo
GOSPODARSTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V LETU 2012
Gospodarske družbe lani povečale število
zaposlenih in dobiček
V letu 2012 je na območju Zgornje Savinjske doline poslovalo 241 gospodarskih družb (GD), 694 samostojnih podjetnikov (SP) in dve zadrugi, skupaj torej 937 gospodarskih subjektov, v katerih je bilo zaposlenih skupno 3.465 delavcev. V GD je bilo zaposlenih 2.713 delavcev (78,3 %), pri SP 609 (17,6 %), v zadrugah pa 143 (4,1 %) delavcev. Čisti prihodki od prodaje vseh gospodarskih subjektov so v letu 2012 znašali 591,9 milijona evrov, od tega so 501,3 milijona evrov (84,8 %) ustvarile GD, SP 70,1 milijona evrov (11,8 %), zadrugi pa 20,4 milijona evrov (3,4 %). Tokrat bomo predstavili poslovanje gospodarskih družb, v naslednji številki Savinjskih novic pa še poslovanje samostojnih podjetnikov.
ŠTEVILO GOSPODARSKIH DRUŽB
Največ GD (67 oziroma 27,8 %) je lani poslovalo na območju Občine Mozirje, v nazarski občini jih je bilo 48 (19,9 %), na območju Občine Ljubno 37 (15,4 %), na območju Občine Rečica ob Savinji 31 (12,9 %), v lučki občini 29 (12,0 %), v gornjegrajski 21 (8,7 %) in v solčavski občini 8 (3,3 %). V primerjavi z letom 2011 se je število GD v Zgornji Savinjski dolini povečalo za 2,6 %.
ŠTEVILO ZAPOSLENIH
Največ zaposlenih (1.586 oziroma 58,5 %) so imele GD v Nazarjah, GD na območju Občine Ljubno so imele 569 (21,0 %) zaposlenih, mo-zirske GD so imele 277 (10,2 %) zaposlenih, re-čiške 109 (4,0 %), lučke 86 (3,2 %), gornjegraj-ske 47 (1,7 %) in solčavske 39 (1,4 %) zaposlenih. Glede na leto 2011 se je število zaposlenih povečalo za odstotek.
ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE
Daleč največ čistih prihodkov od prodaje (349,9 milijona evrov oziroma 69,8 %) so ustvarile nazarske GD, na drugem mestu so bile GD iz občine Ljubno (84,9 milijona evrov oziroma 16,9 %), sledijo mozirske (27,7 milijona evrov oziroma 5,5 %), lučke (19,4 milijona evrov oziroma 3,9 %), rečiške (11,5 milijona evrov oziroma 2,3 %), gornjegrajske (4,6 milijona evrov oziroma 0,9 %) in solčavske GD (3,3 milijona evrov oziroma 0,7 %). Lanskoletni čisti prihodki od prodaje zgornjesavinjskih GD so bili glede na leto prej nižji za 6,7 %.
ČISTI DOBIČEK
GD v Zgornji Savinjski dolini so lani skupaj ustvarile 39,3 milijona evrov čistega dobička,
od tega GD v občini Nazarje 31,3 milijona evrov oziroma 79,6 %, GD v občini Ljubno 5,8 milijona evrov (14,9 %), GD v občini Rečica ob Savinji 0,8 milijona evrov (1,9 %), GD v občinah Mozirje in Luče po 0,6 (1,6 %), GD v občini Gornji Grad 0,2 (0,3 %) in GD v občini Solčava 37 tisoč evrov (0,1 %). Ustvarjeni čisti dobiček je bil v primerjavi z letom 2011 višji za 4,8 %.
ČISTA IZGUBA
Po višini čiste izgube v letu 2012 so na prvem mestu mozirske GD (1,6 milijona evrov oziroma 48,7 %), sledijo nazarske (0,9 milijona evrov oziroma 28,2 %), gornjegrajske (0,4 milijona evrov oziroma 13,6 %), rečiške (0,2 milijona evrov oziroma 5,0 %), solčavske (60 tisoč evrov oziroma 1,9 %), lučke (57 tisoč evrov ozi-
8 Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013
Gospodarstvo, Iz občin, Kultura
roma 1,8 %) in ljubenske GD (27 tisoč evrov oziroma 0,8 %). Skupna čista izguba zgornjesavinjskih GD v letu 2012 je znašala 3,2 milijona evrov in je bila za 59,3 % višja kot v letu 2011.
NETO IZID
Skupni neto izid GD Zgornje Savinjske doline v poslovnem letu 2012 je znašal 36,1 milijona evrov. Pozitivno so poslovale GD v štirih občinah: Nazarje (30,4 milijona evrov), Ljubno (5,8 milijona evrov), Rečica ob Savinji (0,6 milijona evrov) in Luče (0,5 milijona evrov), negativni neto izid pa so izkazale GD v treh občinah: Mozirje (- 0,9 milijona evrov), Gornji Grad (- 0,3 milijona evrov) in Solčava (23 tisoč evrov). V primerjavi z letom 2011 je bil neto izid GD višji za 1,7 %.
POVPREČNA MESEČNA PLAČA
Lanskoletna povprečna mesečna plača na zaposlenega v GD na
GLASBENA VEČERA V PLANINKI
območju Zgornje Savinjske doline je znašala 1.383 evrov in je ostala na enakem nivoju kot v letu 2011, hkrati pa je bila 3,7 % nižja kot lanskoletna povprečna mesečna plača v GD v državnem merilu. Najvišja (1.457 evrov) je bila povprečna plača v GD v občini Nazarje, po višini povprečne plače (v evrih) pa si nato občine sledijo takole: Ljubno 1.287, Solčava 1.255, Mozirje 1.194, Gornji Grad 969, Rečica ob Savinji 968 in Lu-če 939.
Franci Kotnik
Vir:
-	Marija Močnik: Informacija o poslovanju gospodarskih družb in zadrug s področja Savinjsko-šale-ške regije v letu 2012, AJPES, Izpostava Velenje, maj 2013..
-	Vladimir Šuster: Informacija o poslovanju gospodarskih družb in zadrug s področja Savinjsko-šale-ške regije v letu 2011. AJPES, Izpostava Velenje, maj 2012.
OBČINSKI SVET NAZARJE
Pianist igral od klasike do narodnozabavne glasbe
V hotelu Planinka na Ljubnem ob Savinji so v okviru Flosarskega bala pripravili dva glasbena večera s pianistom Georgom Krajncem. Obakrat so ob poslušanju glasbe ponudili še posebne glasbene menije. Na meniju so se našle razne specialitete in sladice.
Krajnc je pianist, ki se je s črni-
mi in belimi tipkami spoprijateljil že v rani mladosti, v zadnjem obdobju redno igra v oddaji Polnočni klub. Z obiskovalci glasbenega večera je pianist poklepetal, jim izpolnil glasbene želje in jih med izvajanjem skladb zabaval tudi s šalami.
Štefka Sem
Povišanja cen najema grobov letos ne bo
Matej Pečovnik, direktor Javnega podjetja Dom Nazarje, je na zadnji seji občinskega sveta poročal o izvajanju pokopališke dejavnosti. Glede na pozitivno poslovanje na obeh pokopališčih upravljavec ni podal predloga za povišanje grob-nin, ki jih je treba določiti enkrat letno. Nazarski svetniki so o temi že razpravljali na eni prejšnjih sej, sedaj so se seznanili s podrobnim poročilom.
Direktor Pečovnik je pojasnil, da JP Dom upravlja del pokopališke dejavnosti, del pa koncesionar pogrebna služba Morana. JP Dom tako ustvarja iz dejavnosti štiri vrste
Kot je poudaril Pečovnik, so podatki o pokopališki dejavnosti za leto 2012 pripravljeni na osnovi fakturirane realizacije. Nazar-sko pokopališče je imelo lani nekaj več kot 1.000 evrov pozitivne razlike, šmarško pa le okoli 130 evrov, saj so tam prepleskali vežico in namestili nova vrata. Kar nekaj težav imajo z neplačniki, ki jih med letom večkrat opominjajo glede plačil.
Svetniki so menili, da bi bilo glede neplačnikov morda potrebno poseči po bolj drastičnih ukrepih. Prav tako so se vprašali, ali bi se morda dalo znižati dokaj viso-
Investicijski plan predvideva obnovo kritine na nazarski mrliški vežici v letu 2014. (Foto: Marija Lebar)
Georg Krajnc je popestril večera z izvajanjem raznovrstne glasbe.
(Foto: Štefka Sem)
prihodkov, in sicer od uporabe mrliške vežice, od pristojbin za grobove, od grobnin in iz dotacij občine. Prihodke za uporabo vežice plačujejo uporabniki, ta sredstva so namenjena pokrivanju obratovalnih stroškov vežice in za manjša popravila. Pristojbino za grob plačajo občani ob prvem najemu. V Nazarjah novi najemnik groba poleg zemljišča prevzame tudi zgrajene temelje groba. Letne grobnine so namenjene pokrivanju obratovalnih stroškov pokopališča, med drugim tudi za odvoz smeti in odpadnih sveč, dotacije občine pa so namenjene investicijam v objekt ali pokopališče, iz proračuna se poleg tega plačuje tudi govornika in zastavonošo.
ke stroške za odvoz odpadkov in sveč, ki na nazarskem pokopališču predstavljajo kar 55 odstotkov vseh stroškov, na šmarškem pa 40 odstotkov. JP Dom je z namenom znižati te stroške že v zimski sezoni leta 2012 s podjetjem PUP Saubermacher dogovoril zmanjšano frekvenco odvoza ostalih komunalnih odpadkov, kar bo vplivalo na znižanje stroškov. Uporabniki lahko pripomorejo z ustreznim ločevanjem odpadkov.
Občinski svet je sprejel sklep, da se je seznanil s poročilom o pokopališki dejavnosti. Po primerjavi s cenami v nekaterih drugih občinah je bil sprejet sklep, da se grobnine za letos ne bodo povišale.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013 9
LJUBNO OB SAVINJI - FLOSARSKI BAL
Ohcet bo, na ljubenski način
Med množico prireditev v okviru letošnjega Flosarskega bala so svoj delež prispevali tudi člani Kulturnega društva Ljubno ob Savinji,
točneje njihova gledališka skupina. V režiji predsednice društva Zvon-ke Kladnik so na oder postavili veseloigro z zgovornim naslovom »Ohcet bo«. Tudi pod samo zgodbo se je podpisala Kladnikova, za
prijetno gledališko predstavo pa so poskrbeli tamkajšnji gledališki na-turščiki, ki so z v vseh časih aktualno zgodbo iskanja partnerja in pri-
gode v zvezi s tem popestrili vroč torkov večer na odru osrednjega prireditvenega prostora v Vrbju na Ljubnem.
Dialogi in pripetljaji mladih snubcev prikupnih deklet, ki na-
stopajo v zgodbi, so gledalce popeljali kar nekaj let v preteklost, ko je bilo skrivanje pred starši del vsakdanjosti pri iskanju primernega partnerja. Razumljivo tudi drobnih laži med snubci, pa se-
strani »ta starih« so prikazali lju-benski gledališčniki, kar pa ni bilo ovira, da ne bi bil eden od nastopajočih parov v naslednjem prizoru na odru že v vlogi neveste in ženina. Srečen konec pač, kot se za
Snubljenje je potekalo v smislu »za zment se je«. (Foto: FA)
Vasovalca je pričakala dobrodošlica v obliki letečih nudlcov. (Foto: FA)
lahkotno predstavo v veselem in
veda tudi med dekleti, ni manjkalo, samo da bi se na koncu našlo ta pravega(o). Tudi pravo »preganjanje« zasačenega vasovalca iz
razigranem času prireditev ob Flo-sarskem balu spodobi.
Franjo Atelšek
URŠKA BIDER IZ ŽLABRA
Gastronomka z glasbeno nadarjenostjo
Ko se je Urška Bider iz Žlabra po osnovni šoli odločala, kam se bo podala na srednješolsko izobraževanje, niti slutila ni, da bo ob koncu četrtega letnika s svojimi uspehi postala izjemna dijakinja Šolskega centra Velenje na srednji šoli za storitvene dejavnosti.
»V razredu, kjer smo bili gastro-nomi, smo bili sprva le trije učenci, potem pa so postopoma prihajali še ostali. A prvi letnik je bil moj čas iskanja, potem pa je šlo vse kot po maslu. Uživala sam tako v šoli kot v obšolskih dejavnostih,« se razgovori Bidrova, ki se poleg odličnega uspeha v času srednje šole sedaj lahko pohvali tudi z nazivom zlate maturantke.
»Že v osnovni šoli sem rada prepevala, zaigrala na harfo ali na ci-tre. Tudi v srednji šoli sem veliko časa namenila glasbi. Poleg obveznosti v šoli sem hodila še na ure solopetja v nazarsko glasbeno šolo in na regijskem tekmovanju osvojila zlato, na državnem pa bro-
nasto priznanje, kar je bil zame zelo velik uspeh,« pravi Bidrova, obenem pa dodaja, da je tudi na mednarodnih tekmovanjih na področju
nja za več turizma. »Je že res, da so vsi predstavljali hrano in narečje s svojega območja, kjer so se maksimalno potrudili. A mi smo priva-
Urška, verjetno ni treba posebej poudarjati.
V razredu, ki je bil multinacional-no obarvan, so sošolci postali prijatelji, ki si med seboj pomagajo in skupaj premagujejo številne ovire in probleme, ki jih prinaša srednja šola. Izobrazba, ki jo je osvojila, pa ji je dala veliko uporabnega znanja, številne zabavne trenutke in seveda veliko prakse, saj so veliko kuhali in potovali po Sloveniji.
Sedaj Urško čakajo brezskrbne počitnice, ki pa jih bo preživela delovno. Doma imajo namreč kmetijo, kjer je potrebno postoriti to in ono v hlevu, poprijeti za kuhalnico,
pomagati pri številnih opravilih ....
A kljub temu Urška najde tudi čas za druženje s prijatelji in prebiranje dobre knjige.
Jeseni bo študij nadaljevala na višji šoli za gostinstvo in turizem v Velenju. Vse bolj jo vleče tudi v tujino, kjer bi si rada nabrala določene izkušnje.
Marija Šukalo
Urška Bider je ob koncu četrtega letnika s svojimi uspehi postala izjemna dijakinja Šolskega centra Velenje na srednji šoli za storitvene dejavnosti.
(Foto: Marija Šukalo) turizma sodelovala z veliko ener- bili obiskovalce in komisijo doda-gije, kjer je naloga njene ekipe Na tno očarali še z glasbenim dodat-furež po zgornjesavinjsko dožive- kom. Na naši stojnici so se namreč la velik uspeh v projektu Več zna- oglasile citre.« Da je na njih igrala
10 Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013
Kultura, Ljudje in dogodki
PEVSKI VEČER NA LJUBNEM OB SAVINJI
Po vasi je zadonela slovenska pesem
Zadnji julijski večer so po Ljubnem ob Savinji odmevale slovenske pesmi v izvedbi treh sestavov. Pevci so se zbrali na treh lokacijah, nato pa so se njihovi glasovi združili na Placu, kjer so poleg prepevanja povedali marsikatero zanimivo zgodbo.
Na Produ so poslušalce glasbeno razvajale članice ženskega pevskega zbora Jutro iz Rad-mirja, na Forštu so zazveneli žametni glasovi pevcev okteta Žetev, pri Petrinu pa je prepeval mešani pevski zbor ljubenskega kulturnega društva. Njihovi glasovi so se združili sredi vasi, kjer jim je prisluhnilo veliko število poslušalcev.
Seveda brez kakšne pikantne zgodbe iz starih časov, ko so fantje še redno prepevali svojim simpatijam na vasi in postavljali lojtrce, ni šlo. Marsikatero resnično je povedal Martin Juvan -Čuks, z zgodbami iz zgornjega konca doline se mu je pridružil Klemen Matk, »vago« pa jima je držala Bernarda Štiglic. Najpomembnejša pa je
bila ta večer slovenska pesem, pa naj bo to narodna, ponarodela ali priredba uspešnih slovenskih skladb. Ob ubranih glasovih nastopajočih so poslušalci vidno uživali in se vrnili v obdobje
brez sodobne tehnike, ko so se ljudje družili na vasi, prepevali, pripovedovali zgodbe in seveda kdaj tudi kakšno ušpičili.
Štefka Sem
Ob zaključku večera so pevci združili moči in na vsesplošno zadovoljstvo poslušalcev odpeli še nekaj
pesmi. (Foto: Štefka Sem)
ZAZRTI V RAZGLEDNICE NARAVE
Na Klemenčo jamo
Avgusta smo se odločili obiskati eno dostopnejših planinskih postojank z izjemnim razgledom na vrh Ojstrice ter druge osrednje vrhove Kamniško-Savinjskih Alp, Klemenčo jamo. Odločili smo se za izhodišče pri planinskem domu v Logarski dolini, od koder vodi odcep lepe makadamske poti v smeri pod Ojstrico. Do našega cilja je bila dobra ura hoje po srednje zahtevni poti skozi gozd in dobršen del med skalami.
Pri planinski označbi 1.000 m nad morjem se je prilegel že tretji, četrti oddih in čudovit razgled na sosednjo planino na severni strani, Mrzlo goro. Ko se je dokaj strma pot spojila s tisto
iz smeri kmetije Plesnik skozi »predor«, smo prižgali svečko ob spominski plošči pokojnemu planincu Ivanu Firštu, ki je 29. decembra pred 25. leti nesrečno zdrsnil v sotesko zaledenelega potoka.
Po gozdnati poti ni bilo več daleč do prostrane, pod podnožje Ojstrice prislonjene jase, na kateri je bilo primerno pozvoniti, za srečo! Planinska koča na Klemenči jami pod Ojstrico, ki so jo zgradili planinci iz PD Solčava leta 1983, blagoslovljena pa je bila deset let zatem, se nam je »nasmejala« ožarjena v popoldanskem soncu.
Medtem ko so trdovratne megle oklepale vr-
hove nad nami, se je v severovzhodni smeri odprl pogled na pogorje nad Okrešljem, Tursko goro, Rinke, Mrzlo goro ter predgorje Brane in Skute. Kako droban postane človek, ko se zazre v te mogočne skalne masive. Pravo križišče alpskih poti (skoraj pravi alpski »rondo«), ki vodijo proti Škarjam, na Ojstrico po Kopinškovi poti, na Ko-rošico, proti Babam in Planjavi, pa do Krofičke in Strelovca, vse od poldruge do treh ur zahtevne hoje in vzpenjanja. Le do evropsko znanega macesna Larix decidua mill, ki meri čez presek 1,47, v obsegu pa kar 4,64 metra, je dobrih deset minut. Do prijaznega oskrbnika planinskega doma je bilo le še dvajset korakov in dobrodošlica zelenega, na roke pridelanega koprivovca, nam je dobro dela.
Rado Novak se ni pustil ravno preveč motiti, saj sta imela z njegovo mamo in priljubljeno gospodinjo koče, Betko Novak (Solčavana), polne roke dela. Njuna pestra ponudba hrane namreč privabi mnoge planince na sobotna ali nedeljska planinska kosila v sveti preproščini in pod skalni svod mogočnega pogorja. Kaj pa je lahko še lepšega in boljšega za vsega nekaj soldov?! Kamor se ozreš, prijazna družba znancev iz dolin, eni zagreti od poti, drugi zazrti v razglednice narave. Mi pa že z mislimi na varen povratek. In »srečno ter nasvidenje oskrbnikoma«! Ker je bilo dvigalo »v okvari«, smo se oprli na planinske palice in lastne noge, pot v Logarsko dolino pa prehodili v manj kot uri. Ob tem se je v nas splazil tisti znani občutek praznine, utrujenosti in izpolnitve. Do naslednjič.
Jože Miklavc
Planinska koča na Klemenči jami pod Ojstrico (Foto: Jože Miklavc)
Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013 11
Organizacije, Čestitke, Oglasi
GASILKE NEKOČ IN DANES
Ko zagori, gasilke prihitijo na pomoč
V petek, 26. julija, so v Vrbju, na Ljubnem ob Savinji članice Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline prikazale, kako se učinkovito pogasi požar v kuhinji. Gasilke so se namreč odločile in v igri prikazale, kako se lahko ženske zaklepetajo, medtem pa se na štedilniku pokadi iz lonca z juho. Ja, tudi to se je menda že zgodilo
in seveda prišlo do panike. K sreči vedno kdo ostane priseben in tako so tudi omenjene dame na klepetu hitro reagirale in poklicale gasilce.
In na kraj požara ni pridrvel nihče drug kot popolno opremljena ženska enota, pripeljale so staro ročno brizgalno, razvile cevi in ogenj pogasile. Nato so še zaple-
Gasilke so obvladale situacijo na odru in ob njem. (Foto: Štefka Sem)
sale, ko so posebej za njih Navi-	deklet, Čar in Crimson ter Oldajmer
hanke zaigrale pesem Gasilec moj.	eko kvarteta zabavale obiskovalce
Le-te so poleg Veselih Štajerk, Črič-	dolgo v noč. kov, ansambla Kvintet slovenskih Štefka Sem
KRONOT
Termo-lehp:ks. d.o.o.. BrjUouie.Oila vailTfo, 5?m Eraiimiie
Zjrj^i poveidnjd	dela potrebujemo vui novih MJdelaivtev
A.	dela ria področju letanja, vakurniranja En polnitve hladilnih sistemov (J delovna mesta}
Selena izobrazba (poklic) In praKsa:
-	lervfcerji, monterji lil ari itn ih sistemov ki n.iprav ¿11 toplotnih ?rp.vk i prakso
-	elektfo ah sttojni tehniki, oiehatronih za priuiitev te dejavnosti fo uvajalnem tiim ubbljja možnost redne /aposl il irv.
B.	enostavneje j rnontažnn dela, predpriprava sklop d v, e m bal i ran je (6 do 8 delovnih mest)
¿c len j nobroiba triioru tnania:
-	iTiiriprit|f, npkv,il i tir.ini clpl.ivri
Delo Je sezonsko od maja do decembra.
Prmimo vas, da pisno prijavo i življenjepisom in CDkoi li poiljetE čimprej na naslon:
Termo-tehnika, d.o .o., Braslovče Orla vas 21!a 33-1* Bnilovf e
Informacije: 041605-951
12	Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013	I
Zgodovina in narodopisje
Primorski begunci v naših krajih (2)
■
Piše: Aleksander Videčnik
OBLAST POSKRBELA ZA KRAJ BODOČEGA DELOVANJA ZADRUGE
Ker je bila čevljarska zadruga v Mirnu vojna dobaviteljica, so nudili vso pomoč pri selitvi iz domačega kraja. Določili so, da se umaknejo begunci z zadrugo vred v Zgornjo Savinjsko dolino. Tedanji okraj v Gornjem Gradu je imel nalogo poskrbeti za primeren kraj, kjer bi lahko zadruga naprej delovala in proizvajala čevlje.
Nazarje je bil prav primeren kraj, saj je imel na voljo staro graščino in primerno zemljišče v njeni bližini. Vsi župani tedanjega okraja Gornji Grad so dobili nalogo pomagati pri naselitvi družin beguncev.
Očitno je vse potekalo, kot je bilo načrtovano, in ni bilo posebnih težav glede naselitve velikega števila beguncev. Seveda bi ne bilo tako lahko, če ne bi čevljarska zadruga pripravila vse potrebno za življenje in delo beguncev. O tem smo že pisali. Nekatere družine so se vživele v kraju, kjer so prebivale v begunstvu, in so ostale po vojni v Zgornji Savinjski dolini. Veliko se jih je naselilo za stalno v Mozirju. Kot vemo, so se kmalu vključili v novo okolje, saj so bili lepo sprejeti od domačinov.
KULTURNO DELOVANJE BEGUNCEV
Čeprav v pregnanstvu so člani čevljarske zadruge pridno delovali. Prirejali so pevske in igralske nastope ter navduševali domačine za slovensko kulturo, kajti kar precej domačinov je bilo pod vplivom nemškutarstva, je zapisal Anton Vuk. Pri kulturnem delovanju so imeli veliko podporo v mozirskem županu dr. Goričarju.
Zadruga je podpirala pojav osamosvojitve jugoslovanskih narodov. Tako so pripravili v največji baraki svojih delavnic zborovanje, ki ga je vodil slovenski poslanec dr. Vrstovšek, ki je pred začetkom zborovanje dejal: »Z veseljem sem vodil to zborovanje v okolju primorskih Slovencev, ker jim zaupam in jih spoštujem!« Kljub navzočnosti avstrijskih žandarjev je prireditev odlično uspela.
Nazarski Primorci so se pozneje udeležili podobnih zborovanj po dolini in potem na velikem zborovanju v Žalcu. Po koncu vojne so se številni Primorci iz Nazarij vključili v Maistrovo vojsko in odšli na Koroško.
Omeniti velja, da so nazarski Primorci sodelovali na raznih prireditvah domačinov in jih nenehno spodbujali k narodnem delovanju. Primeroma naj povemo, da so tedaj, ko je ljubljanski
škof Jeglič na skali v Nazarjah pričel priprave za gradnjo kapele svetega Jožefa in je polagal temeljni kamen, zapeli zborovski pevci čevljarske zadruge.
Anton Vuk je zapisal, da je zadruga še med vojno kupovala nove stroje. Te je dobila, ker je bila stalna dobaviteljica vojaških čevljev za avstrijsko vojsko. V domači kraj so se vračali v letih 1919-1920 in zaključili poslovanje begunske čevljarske zadruge v Nazarjah.
PISALI SO DNEVNIK
Tajnik zadruge je bil Slavko Kemprle, sicer poklicni novinar, in prav on je redno pisal, kaj se je dogajalo v čevljarski zadrugi in med begunci. Gospa Vuk mi je poslala kopije njegovih zapisov v letu 1917. Teh je za velik register, domnevamo lahko, da je vsako leto izgnanstva tako obsežno zapisano. Iz besedil je razvidno, da je bil Kempr-le zelo inteligenten in je zapisoval dogajanja po svoji presoji.
V uvodu zapisov za leto 1917 je zapisal: »Hitite misli v svet! Beležite našo radost in bol ter bodite še rodovom pomnik našega žitja in bitja.
2. januar 1917: »V zadrugi imamo revizorja. Preiskati hoče vse naše grehe, toda našel jih ne bo, ker jih mi nimamo. Radi pomanjkanja blaga in ker je pri mnogih še novoletno razpoloženje, delo danes nekoliko trpi. Časopisje nam je prineslo žalostno vest, da je nasprotna stran odklonila predlog za mirovna pogajanja. Bodi! Toda nasprotnikom bomo še s pestmi zabili v glavo -spametujte se, kri kriči k nebu!«
4. januar 1917: »Pred mano na mizi se smejejo tri jabolka. Dobro srce jih je dalo »Dnevničar-ju«. Da bi bilo le še mnogo takih dobrih src! Vreme je danes nebeško lepo. Zjutraj je bilo ravno prav mrzlo, čez dan pa je lilo sonce na zemljo v največjem razkošju. Srce pa je vseeno žalostno - v Mozirju smo položili v hladni grob ljubo in krasno dekle, gospodično Lenko Goričar. Ave!«
6. januar 1917: »Slabo vreme se danes nadaljuje. Čimbolj je srcu hudo, tembolj svinčeni so oblaki. Kako lepi so bili načrti: v Solčavo in Logarsko dolino. Vse je padlo v vodo in moramo za praznike ždeti doma.«
8. januar 1917: »Danes smo dobili zopet precej usnja. Človek kar ne veruje očem, ko vidi na
Dvorišče z delavnicami čevljarske zadruge v Nazarjah. Vse slike, ki bodo objavljene, sem dobil od zgodovinarja Vuka iz Nove Gorice.
V velikih, usode polnih dnevih živimo, zato bodo tudi ti listi imeli zaznamovan marsikateri velik, naš obstoj pretresujoč dogodek. Včasih pa bodo nudili tudi samo pogled v subjektivno razpoloženje »Dnevničarja«. Z Bogom začeto! Grad Vrbovec dne 2. januarja 1917.«
Zapis dne 1. januarja 1917: »Za prvi dan bodi zabeležena želja in misel, ki lebdi nam v teh težkih dneh, vsem v prošnjah za mir! Na krvavem obnebju se najdejo že tu in tam jase, ki bledijo, toda uresničenju splošne želje še ni videti cilja. Vendar upamo, da ne mislimo nič predrznega, če pravimo in molimo: v tem letu bomo doživeli mir! Konec bo krvavega klanja in mi se povrnemo v sončno domovino. To bodi zapisano kot glavna želja tekočega leta.«
dvorišču polne vozove usnja. Prej smo bili na takšne poglede navajeni, toda zadnje mesece se je stanje tako poslabšalo, da nas sedaj tak pogled res preseneti.«
9. januar 1917: »Delo gre dobro naprej. Cokel bi prodali, kolikor bi jih bilo. Nihče ne vpraša po ceni, samo da dobi blago, pa je zadovoljen.«
12. januar 1917: »Dnevi tečejo, kakor da bi jih gnal vrag. Komaj se je začelo novo leto, že smo v sredini januarja. Kažejo se tudi druga znamenja - odkar je 1. decembra 1916 odšlo k vojakom 35 naših ljudi, je pomanjkanje čevljarjev. Do tega vpoklica smo imeli mir pred vojaško oblastjo. Sedaj pa so naenkrat zopet začeli zvoniti zvonovi -še nam jih dajte, še nam jih dajte ...«.
Nadaljevanje prihodnjič.
Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013 13
Kultura, Ljudje in dogodki
FAŠUNOVA HIŠA LJUBNO OB SAVINJI
Predstavitev društva Slap - prijetna popestritev
poletnega večera
Kamenček v mozaik dogajanja ob letošnjem Flosarskem balu so dodali tudi člani Kulturnega društva Slap. V Fašunovi hiši so v ponedeljek, 29. julija, pripravili literarni večer, na katerem so predstavili svoje novejše literarno snovanje. Dogodka sta se udeležila tudi podžupanja občine Ljubno Anka Rakun, ki je članica Slapa, in župan Franjo Naraločnik.
Tudi omenjena gosta sta prebirala literaturo, ne sicer svoje, pač pa pesmi dveh odsotnih avtoric - članic Slapa, ki so se jima zdele najbolj primerne za to priložnost. Ljubiteljski pisci, ki se združujejo v društvu, prihajajo iz vseh delov Zgornje Savinjske doline, tako je bilo tudi na tokratnem srečanju, ki je bilo sicer zaradi dopustov malo manj številčno kot običajno. Večino pesmi, ki so jih avtorji predstavili, je bilo iz dosedanjih izdaj letnih zbornikov Slapa, nekaj pa je bilo objavljenih tudi drugod.
Kot je povedal predsednik društva Stanko Ga-šparič, so člani hvaležni za gostoljubje, ki so ga vselej deležni v Fašunovi hiši. Dodal je, da je de-
lovanje društva dokaj živahno pa tudi uspešno, saj so poleg rednih literarnih srečanj nedavno pripravili za svoje člane tudi družabni izlet. Vsako leto izdajo knjigo, v kateri zberejo svoja
novejša dela, večinoma je to poezija. Tako se že pripravljajo in pilijo »izdelke« za letošnji zbornik, katerega izid načrtujejo proti koncu leta.
Marija Lebar
Na literarnem večeru so člani Kulturnega društva Slap predstavili svoje novejše literarno snovanje.
(Foto: Marija Lebar)
MOZIRSKI GAJ PRED POLETNO RAZSTAVO CVETJA
Tokrat slovenski gartlc in nageljni
V času med 14. in 18. avgustom bo v Mozir-skem gaju potekala tradicionalna poletna razstava. Tokrat na temo slovenskega vrta in na-geljna, kot tipičnega slovenskega cveta.
Že naše babice so na vrtu skozi stoletja gojile zelenjavo, dišavnice, zelišča in različne grmov-nice. Z njimi so okrasile praznične mize, si pomagale pri različnih boleznih in jih uporabljale pri kuhi. To bo osrednja nit letošnje poletne razstave cvetja. Razstavljavci bodo omenjeno preteklost poskušali prenesti v sedanjost, ob tem pa nakazati smernice za prihodnost.
Obiskovalci razstave se bodo sprehodili skozi
različne slovenske pokrajine in odkrivali, s katerimi rastlinami so naši predniki okrasili svoje praznične noše. Osrednje mesto bo pripadalo na-geljnu, kot pomembnemu delu slovenske kulture. Nageljni bodo tudi vodilo skozi celotno razstavo in tekmovanje v aranžiranju cvetja. Organizatorji želijo, da bi vsakdo spoznal raznolikost sort nageljna kot rezanega cvetja, kot enoletnice, dvoletnice in trajnice. V Sloveniji rastejo nageljni tudi na številnih naravnih rastiščih, krasijo pa tudi okenske police in balkone hiš širom dežele, kar je svojevrsten dokaz, da je nagelj res slovenski cvet.
Nageljni bodo vodilo skozi celotno razstavo in tekmovanje v aranžiranju cvetja.
Za popestritev se bo razstavi zopet pridružilo ljubljansko društvo Bioexo s šovom največjih kač, najmlajše pa bodo nagovorili liki iz risanih filmov.
Člani Ekološko hortikulturnega društva Mozir-ski gaj bodo tokrat v sodelovanju s sekcijo cvetličarjev in vrtnarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, slovenskimi vrtnarji, pridelovalci okrasnih rastlin, slovenskimi dobavitelji cvetja in aranžerskega materiala, Društvom vrtnarjev Slovenije in slovenskimi cvetličarskimi, z vrtnarskimi šolami, kmetijsko svetovalno službo in pridelovalci zelenjave gotovo uspeli ustvariti no-stalgično razstava cvetličarsko vrtnarskih mojstrovin. Na ogled bodo mnoge vrste zelenjave, ki bodo marsikoga navdušile v tej meri, da bo prihodnje leto z njimi popestril svoj zelenjavni vrt.
BK
Med 14. in 18. avgustom bo v Mozirskem gaju potekala tradicionalna poletna razstava cvetja.
14 Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013
Kultura, Organizacije
V STEKLU RAZSTAVLJA FOTOGRAFINJA JOŽICA ZAFRED
Kmečko življenje skozi objektiv
Kulturno društvo Gornji Grad je zadnji četrtek v juliju v Galeriji Štekl pripravilo fotografsko razstavo Jožice Zafred iz Divače z naslovom Ustvarjalnost pogleda. V kulturnem programu sta sodelovali ljudski pevki Francka Ramšak in Darinka Vodušek. O Zafredovi je spregovorila Jožica Drčar Tiršek, o nastanku fotografij pa avtorica sama.
Na ogled je fotografinja postavila fotografije kmetice Francke s
Krasa, ki svoja polja obdeluje ročno. Tako je nastal ciklus, ki priča o nesnovni dediščini tega območja.
»Franckina zgodba - njen vsakdan se je prevesil v večletno zgodbo letnih časov. To je pripoved o delu in življenju, ki se v desetletju za kmetico ni spremenilo. Kmečkih opravil na travniku, polju, njivi in gmajni ni manjkalo,« je o delih med drugim izpostavila Zafredova.
Po besedah moderatorke pro-
Po besedah moderatorke programa Jožice Drčar Tiršek (levo) obsega fotografski opus Jožice Zafred dokumentarno portretno in krajinsko fotografijo.
V kulturnem programu sta sodelovali ljudski pevki Francka Ramšak in Darinka Vodušek.
grama Jožice Drčar Tiršek obse- dnih posegov.
ga fotografski opus Jožice Zafred dokumentarno portretno in krajinsko fotografijo. Njej je Divačanka zapisana skoraj že tri desetletja in kljub neformalni izobrazbi na fotografskem področju dosega številne uspehe. Ukvarja se z originalno klasično, v zadnjem času pa tudi z digitalno fotografijo brez nakna-
Pomemben je tudi njen angaž-ma pri uveljavljanju sodobne slovenske fotografije na področju flore in favnistike. Medijsko odmevno je zlasti njeno sodelovanje na fotografskih natečajih širom Slovenije in v tujini, kjer je prejela vrsto nagrad in priznanj.
Tekst in foto: Marija Šukalo
Fotografije bodo na ogled vse do 20. avgusta, in sicer v sobotah med 15. in 17. uro, ob nedeljah in praznikih pa dodatno v dopoldanskem času med 9. in 11. uro.
21. SOLČAVSKI DNEVI
... so ugotavljali tako obiskovalci kot moderator sobotnega popoldneva Nejc Slapnik, medtem ko se je sprehajal med stojnicami na 21. Solčavskih dnevih. Zabavno obarvana predstavitev ustvarjalcev domače in umetnostne obrti iz različnih krajev Slovenije ter ponudnikov domače kulinarike in ročnodelskih
Kdo je čez les?
izdelkov s Solčavskega je bila namenjena promociji lesa.
Tako ni naključje, da so se poleg aktiva kmečkih žena, Klemenško-ve domačije, Društva solčavskih fil-cark Bicka in Društva upokojencev Solčava ter Marjete Majnik predstavili tudi izdelovalci različnih lesenih predmetov. Jože Strmčnik - Šlan-
Poročne žlice, zvezane z verigo, so delo Janeza in Cirile Golob iz Mirne peči.
Ob sprehodu med stojnicami je Nejc Slapnik pripravil šaljiv kviz med razstavljavci.
ger in Franc Strmčnik iz Luč sta pripravila izbor različnih lesenih skled in okrasnih predmetov. Privabljale so igrače Franca Pahovnika iz Gornjega Grada ter slike in različni izdelki likovne ustvarjalke Fani Pa-hovnik Podkrižnik z Rečice ob Savinji. Zanimanje so požele tudi po-
ročne žlice, zvezane z verigo, Janeza in Cirile Golob iz Mirne peči in žlice za golaž domačije Logar.
Ob sprehodu med stojnicami je Slapnik pripravil tudi šaljiv kviz med razstavljavci, pravilen odgovor pa je prinašal praktično nagrado.
Tekst in foto: Marija Šukalo
Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013 15
BAR LIMAN LJUBNO OB SAVINJI
Rock pevec in naj flosarka za igrivi večer
V baru Liman na Placu so v okviru dogajanj Flosarskega bala pripravili avtorski večer z naslovom Mlinar na Muri znanega glasbenika Matjaža Ograjenška. Kasneje je sledil še izbor naj flosarke in flosarja.
Matjaž Ograjenšek, član nekdaj zelo znane velenjske rock skupine Chateau, je na dogodku poleg svoje najpopularnejše skladbe Mlinar na Muri predstavil še številne komade slovenske rock scene, pa tudi nekaj iz ameriške in angleške popularne glasbe, umanjkali pa niso niti dalmatinski zvoki. Občinstvo, sestavljeno iz vseh generacij, je tako uživalo, saj se je našlo nekaj za vsak okus. Dobro razpoloženi obiskovalci so ob Ograjenškovi glasbi tudi zaplesali.
Med vabljenimi so bile tudi flosarke in flosarji, oblečeni v značilne noše, ki jih je za to priložnost
Z Matjažem Ograjenškom, članom nekdaj zelo znane velenjske rock skupine Chateau, je zapela tudi naj flosarka Anica Jamnik Zupančič (druga z desne).
dalo na posodo Kulturno društvo Ljubno ob Savinji, oblekla pa jih je poznavalka tega področja Helena Trobentar. Kot kaže, so bile ženske bolj
Dobro razpoloženi obiskovalci so ob Ograjenškovi glasbi tudi zaplesali.
korajžne, saj se v nošo ni preoblekel noben moški, da bi se tako potegoval za izbor naj flosarja.
Potem, ko so občinstvu predstavili značilno žensko nošo vse od spodnjic, pokrival do čevljev, so izbrali naj flosarko, to pa je postala Anica Jamnik Zupančič s Turistične kmetije Plaznik, h kateri sodi tudi bar Liman.
»Za sodelovanje pri flosarskem balu smo se odločili, da bi nekoliko popestrili večerno življenje tudi v samem trgu, saj je večina dogajanja sicer locirana v Vrbju. Glede na to, da je bil avtorski večer in izbor letos prvič, smo z obiskom kar zadovoljni. Podoben in še nadgrajen dogodek nameravamo pripraviti tudi za Flosarski bal prihodnje leto. Računamo na še bolj poglobljeno vsebino pa tudi na večji obisk,« je povedala letošnja zmagovalna naj flosarka.
Tekst in foto: Marija Lebar
NEDELJSKO POPOLDNE Z DOMAČIMI GODCI
Popoldan domačih viž in napevov
Zadnjo julijsko nedeljo so se pri maši v cerkvi svetega Miklavža v Rastkah zbrali flosarji, druženje pa so nadaljevali pri lovskem domu. Tam so na plan potegnili glasbila domači godci in zaigrali ter zapeli številne skladbe in pesmi.
Druženje z gosti so organizirali člani Društva ljubiteljev lanskega mošta, lovci pa so ob tej priložnosti na druženje povabili lastnike gozdov, s katerimi dobro sodelujejo. Številni posamezniki in zasedbe, mlajše, starejše, uigrane ali zbrane ravno za to priložnost, so se menjavale na odru in poskrbele za prijeten glasbeni popoldan. Organizatorji so druženje popestrili še s tekmovanjem v streljanju z zračno puško in arestom, v katerem se je znašel prenekateri posameznik. Za to sta skrbela lokalna policaja iz Rastk, ki sta v ta namen prekinila stavko. V večernih urah je za dobro razpoloženje poskrbela skupina Evro-kvintet, program pa je povezovala domačinka Andreja Lenko.
Štefka Sem
Številne zasedbe so se zbrale ravno za ta nastop. (Foto: Štefka Sem)
16 Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013
Ljudje in dogodki
53. FLOSARSKI BAL
Zelenca zmočili od zunaj in od znotraj, nad čimer je
bdela botra
Z nedeljskih vdiranjem flosa in flosarskim krstom se je zaključilo dvotedensko dogajanje 53. Flosar-skega bala na Ljubnem ob Savinji. Na prireditvenem prostoru v Vrbju pa se je dogajalo še marsikaj, kar je na Ljubno kljub rekordnim temperaturam privabilo številne obiskovalce.
na Bizjak Žerovnik. Zelenec je moral dokazati svoje znanje, da so ga starejši flosarji sprejeli. Poleg krsta z vodo iz Savinje je moral prisluhniti zapovedim, predvsem pomembne so bile tiste, da je treba pri delu stopiti na stran, da pridejo drugi zraven, in da se mora pri jedi držati naprej, pri pijači pa nazaj. Po-
Flosarji so se morali za kratko rajžo po Savinji potruditi z zajezitvijo reke Savinje.
Nizkemu vodostaju Savinje navkljub je flosarjem z zajezitvijo reke uspelo prikazati vdiranje flosa in kratko rajžo, kjer so svoje delo na flosu prikazali prednjek, zadnjek,
sprejeli tudi zelenca, katerega so kasneje krstili, kot se po njihovih zakonih spodobi.
Letošnji krščenec je bil Borut Budna, njegova botra je bila Hele-
Svoje mesto so našli tudi staro-dobniki, predvsem motorji in traktorji, pa sliki in orodje velikana Kri-
Moderatorja prireditve sta bila Franci Podbrežnik - Solčavski in Andreja Lenko. Poleg obvezne-
Zelenec med flosarji Borut Budna je moral ponoviti zaobljubo in prisluhniti navodilom starih flosarjev.
štofa Kumpreja ter stara mlatilni- ga tečaja »lbinščine«, skozi katere-
ca za mlatenje žita, ob kateri je stala kopa.
Popoldansko dogajanje so popestrili zgornjesavinjski godbeniki, katerim so se pridružile kamniške mažoretke skupine Veronika.
ga je svojega sovoditelja popeljala Lenkova, so obiskovalci veliko izvedeli o zgodovini flosarstva. Seveda ni šlo brez zabavnih komentarjev, ki so v veliki vročini razvedrili obiskovalce.
leg tega, da je bil krščenec izdatno moker od zunaj, se je moral s pravo domačo kapljico zmočiti še od znotraj in postal je polnopraven član flosarske druščine.
Legenda o velikanu Krištofu Kumpreju, njegovi sliki in nenaravno veliko orodje, vse to je privabilo veliko obiskovalcev.
Brhke mažoretke iz Kamnika so zaplesale ob taktih Godbe Zgornje Savinjske doline.
krmaniš in ostali flosarji. Medse so Pestro dogajanje se je na prire-
ditvenem prostoru pričelo v dopoldanskem času, ko so stojnice zasedli ponudniki domačih kulinaričnih dobrot, izdelkov domače in umetne obrti in še kaj se je našlo.
Etnološko obarvanemu dogajanju so dali piko na i mladi folklori-sti. Poleg folklornih skupin mali in veliki facki z gornjegrajske osnovne šole so nastopili še folkloristi z ljubenske šole in folklorna skupina Mlinček z Ljubnega. Le-ti so se preko tedna družili na folklornih delavnicah v Vrbju in v svoje vrste sprejeli vse, ki so želeli obujati stare plese in igre. Dogajanju so se pridružile Potovke z animacijo za otroke o povodnem možu iz Savinje.
Močnega aplavza in izrazov navdušenja so bili deležni tudi legende slovenske narodnozabav-ne scene Fantje s Praprotna. Le-ti so se s prepevanjem skladb vrnili v zlate čase legendarnega Lojzeta Slaka. Spremljala jih je skupina Do-načka, ki je za ples in dobro voljo skrbela še dolgo v noč.
Fotogalerijo si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: fl5313lj).
Tekst in foto: Štefka Sem
I
Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2013 17
Nasveti, Oglasi
Suša ogroža tudi gozdove
Za gozdove velja, da zaradi svoje velike biomase (pa ne mislim »tiste biomase za kurjavo«) na enoto površine lažje nadomestijo kratkotraj-
de. Poleg tega gozdni sestoj vodo v tleh zaradi močne sence bolje varuje pred nekontroliranim izhlapevanjem in po drugi strani zaradi globokih ko-
MARIJAN DENSA,
vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje
Tako kot lani se je tudi letos poleti v Sloveniji pojavila kmetijska suša. Najverjetneje se ji bo (tako kot lani) kmalu pridružila tudi hidrološka. Padavin v juniju in juliju je bilo v večini regij manj kot polovica »pričakovanih« količin, torej od dolgoletnega povprečja, temperature pa so bile precej višje od dolgoletnega povprečja, padali so tudi vročinski rekordi. Zato so spomladanske zaloge vode v tleh pošle. To se najbolj vidi na številnih travnikih, ki dajejo videz suhih step, še bolj pa se pozna pri vseh »žejnih« kulturah, najbolj pri koruzi.
Jesenske barve gozdov so se pojavile že v prvih dneh avgusta.
(Foto: Marijan Denša)
na nihanja zunanjih ekoloških dejavnikov, med katere spada tudi preskrba z vodo. En hektar gozda v naših krajih tehta nekaj sto ton žive in tudi mrtve organske snovi, torej bioma-se, ki vsebuje in veže velik delež vo-
renin drevje lažje pride do zalog v globinah kot rastje zunaj gozda.
PREDČASNA JESEN V GOZDOVIH
Vendar, kar je premalo, je pre-
malo, zato tudi gozdovi sedaj že čutijo pomanjkanje vode. V teh dneh lahko opazimo, da dobivajo listavci »jesenske« barve. Da bi zmanjšale izhlapevanje, so se začele na sušo bolj občutljive drevesne vrste pripravljati na zaključek rasti in razvoja ter s tem na predčasno odmetavanje listov. To si lahko privoščijo predvsem vrste, ki so že zaključile razvoj semena. Listje rumeni in se suši lipam, brezam, belim gabrom, jerebikam, deloma brestom in javorjem, na najbolj vročih legah tudi bukvam in gradnom. Rumenenje se je začelo na južnih, toplih legah in na plitvih tleh, z vsakim dnem pa se opazneje širi na vsa rastišča. Podoben pojav, vendar ne tako močan, smo lahko opazovali tudi lani. Seveda razmere niso povsod enake; na Primorskem se je lani množično sušil gaber, tam so bila poleti pobočja povsem rjava.
Seveda suša gozdov in gozdnega drevja ne ogroža tako močno, kot na primer poljšči-
POZDRAVIMO
MULTIPLO SKLEROZO
mM^pv^lTUifi!} m|- in ¡prí inrl'ík.n ^rt'ibrfiii&a za p&púíjw ftk/fitfanj«-
Dieta, razstrupljanje in prehranska preobrazba za popolno okrevanje Pozdravimo multiplo sklerozo
ANN D O ROC II
iJiíSiíi Hk-^oi^-; J j i "L

V tem neverjetnem delu Ann Boroch, natorupat in usposobljena svetovalka za prehrano, opisuje, kako je premagala multiplo sklerozo ob uporabi komplementarne medicine in kako sedaj zdravi svoje paciente z naravnim programom za samozdravljenje, ki ga razkriva v knjigi. Delo ne razkriva zgolj novega vzorca, ki tiči v ozadju te bolezni, ampak ponuja tudi nadvse učinkovit terapevtski pristop, ki je uporabniku prijazen.
Ann Boroch
Multipla skleroza je progresivna avtoimunska bolezen centralnega živčevja, ki postopno ohromi človeka, za njo pa trpi približno tri milijonov ljudi po vsem svetu. Dvakrat bolj verjetno pa je, da bo bolezen prizadela ženske kot moške. Najpogosteje se pojavlja v zmernem podnebju, kakršno prevladuje v Severni Evropi, običajno pa napade odrasle od dvajsetega do štiridesetega leta.
Gre za vnetno stanje, ki uniči mielin (belo maščobno tkivo, ki obdaja živce), in tako prepreči prevajanje živčnih impulzov. Mielin se vname in odstopi od živčnih vlaken, sčasoma pa se spremeni v otrdele skupke brazgoti-nastega tkiva, ki se pričnejo tvoriti ob vlaknih. Te tvorbe se pojavijo na različnih predelih možganov in hrbtenjače. Kakšni pa so simpto-
mi multiple skleroze? Mednje štejemo utrujenost, krče, paralizo, zamegljen in dvojni vid, otopelost, izgubo koordinacije, ščemenje, vrtoglavico, težave z govorom in po-žiranjem, moteno delovanje mehurja in črevesja, težave pri spolnosti, občutljivost na vročino, izgubo spomina, bolečino in tresavico.
Čeprav v svetu velja vsesplošno prepričanje, da je ta bolezen neozdravljiva, je Ann Boroch razvila prelomno obliko zdravljenja, ki je neverjetno učinkovita. Multiplo sklerozo lahko torej sedaj pozdravimo in ta knjiga vam pokaže, kako. Po mnenju avtorice ter prenekaterih strokovnjakov za zdravje in zdravo življenje so skriti vzrok številnih bolezni glivice. Mnoge najpogostejše simptome in bolezni, ki nas dandanes pestijo lahko povežemo s presenetljivim izvorom, s kvasovkami.
Pozdravimo multiplo sklerozo vsebuje vse, kar morate vedeti, da boste okrevali, na straneh pa boste med drugim našli tudi podroben in učinkovit načrt za samozdravljenje, navodila za prehransko preobrazbo v petih tednih in priporočen razpored jemanja prehran-skih dopolnil ter uporabniku prijazne tabele in vire. V delu so navedeni tudi okusni recepti in priporočena živila.
Knjiga Pozdravimo multiplo sklerozo tako prvič prinaša upanje ljudem, ki trpijo za to hudo boleznijo.
Cena knjige je 29,90 EUR, za člane Kluba Eli 10% popust. Naročila na telefonski številki 01 365 52 08 ali na spletni strani www. cangura.com
cangura.com
i
18 Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2013
Nasveti, Ljudje in dogodki, Organizacije
ne, le malokdaj se odraslo drevo povsem posuši. Vendar se pri drevju, ki raste desetletja, težave kopičijo. Suša se v gozdu pozna predvsem v obliki zmanjšanega prirastka, posledica tega je manjši donos iz gozda. To pa je zelo težko izmeriti in preveriti, zato se v praksi zmanjšan donos zaradi suše bolj ali manj zanemarja. Ogroženo je tudi pomlajevanje. Posuši se veliko pomladka, prizadeto je tudi mladje, ki je bilo pred kratkim sproščeno s posekom, saj je njegovo listje še senčno in ga sonce ter pomanjkanje vode močno »scvre«. Manjši je tudi donos semena, kar se ne pozna samo pri pomlajevanju, ampak tudi kot zmanjšana prehranska osnova za živalski del gozda.
POSEBEJ JE OBČUTLJIVA SMREKA
Od iglavcev je na sušo najbolj občutljiva smreka, ki je splošno razširjena vrsta v naših gozdovih. Ima namreč zelo plitev koreninski sistem. Tudi pod smrekami lahko ob suši opazimo povečan osip iglic, saj začnejo drevesa intenzivneje odmetavati stare letnike iglic. Povrh vsega smreko pri suši ogrožata še dva pojava. Prvi je ta, da je smreka kot vednozeleno drevo občutljiva na zimsko sušo. Pozimi se lahko ozračje segreje do takih temperatur, da se izhlapevanje iz krošenj (iglic) močno poveča, tla pa so še zmr-zla in korenine vode v tleh ne morejo črpati. Temu pojavu pravimo fiziološka suša, ki je velik stres za drevo. Zadnje tri zime so bile take, kar je
seveda drevesa oslabilo.
Poleg tega so suha in vroča poletja idealna za razvoj žuželk, torej tudi smrekovih podlubni-kov. Če imajo ti na razpolago dovolj hrane, se lahko »razletijo«. Močan veter v zadnjih dneh julija je na večji površini gozdov povzročil številne manjše vetrolome. Podiral je posamezna drevesa in manjše skupine dreves, lomil je krošnje in veje. Vse to je težko odkriti. Neodkrite in nesani-rane poškodovane smreke lahko v sedanjih sušnih in vročih razmerah postanejo prava gojišča smrekovega lubadarja. Zato naj lastniki opravijo podroben nadzor svojega gozda, da ta žarišča pravočasno odkrijejo in ukrepajo v skladu z navodili. Poleg tega se je v tem času priporočljivo odreči vsem nenujnim sečnjam iglavcev.
3. POHOD PRIJATELJSTVA
Druženje ljudi iz različnih krajev je pomembno
V nedeljo, 21. julija, se je v okviru ljubenskega občinskega praznika in Flosarskega bala odvijal tretji pohod prijateljstva, letos z Ljubnega ob Savinji proti Radmirju. Poleg domačinov so se ga udeležili planinci in upokojenci iz drugih občin Zgornje Savinjske doline in predstavniki Sadjarskega društva Franca Praprotnika Mozirje. Kot je poudaril Lojze Gluk, predstavnik organizatorjev pohoda Savinjskega gozdarskega društva Nazarje in Zavoda za gozdove Slovenije - revirne pisarne Ljubno, je bil namen pohoda dosežen. Le-ta je povezovanje ljudi iz posameznih krajev ljubenske občine in širše okolice.
Pohodniki vseh generacij so se na pot podali s prireditvenega prostora v Vrbju. Pot so mimo skakalnice nadaljevali proti kmetiji Bukov-nik, nato po gozdni učni poti Savina proti Radmirju. Med potjo po gozdu, kjer jih je hladila sen-
ca, so imeli nemalokrat lep pogled na kraje ob Savinji. V Radmirju so se sprehodili skozi drevored starih sadnih sort, posajen pred dvema leto-
ma. Dan so zaključili z veselimi igrami in prijateljskim druženjem.
Štefka Sem
Pohodniki so bili letos vseh generacij in iz vse Zgornje Savinjske doline. (Foto: Štefka Sem)
ORATORIJ V LEPI NJIVI
Otroci peli, ustvarjali in se igrali
V času šolskih počitnic so med 15. in 19. julijem v Lepi Njivi animatorji pod vodstvom Danice Rženičnik otrokom za čim boljše doživetje poletnih dni pripravili oratorij, kjer ni manjkalo petja, smeha in dobre volje.
Letošnji oratorij je potekal pod geslom Bog je z nami. Otroci so s pomočjo lutkovne igre v petih dneh spoznali vsebino knjige Zgodbe iz Narni-je: Potovanje Jutranje zarje, kjer Evstahij in ostali junaki sporočajo o božji vsenavzočnosti, ljubeči prisotnosti, tolažbi, varstvu, odpuščanju ... Poleg zgodbe so animatorji 23 otrokom pripravili delavnice, na katerih so iz različnih materialov ustvarjali obeske za ključe, zapestnice, blazine in še kup ostalih izdelkov. Zadnja faza posameznega dne je bila rezervirana za sproščanje in zabavo v obliki iger, kjer so otroci reševali uganke, iskali meč, se obmetavali z vodnimi baloni ter se preizkusili v premagovanju različnih ovir,
ki jih je zahtevala igra Človek ne jezi se.
S pomočjo oratorija otroci sklepajo nova prijateljstva, in ravno to je eden izmed glavnih ra-
zlogov, da se veselijo in z nestrpnostjo čakajo prihodnje leto in nov oratorij.
Primož Vajdl
Smeha in dobre volje ni manjkalo. (Foto: Janja Hrastnik)
19 Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2013	I
Organizacije, Šport
DRUŠTVO ZA KULTURNO, DRUŽABNO IN ŠPORTNO DEJAVNOST - GRIČAR
Mednarodno nogometno tekmo veteranov dobili Lučani
V sklopu Lučkih dnevov je Društvo Gričar iz Luč na prijateljsko nogometno tekmo povabilo Avstrijce iz Železne Kaple. Čeprav v prijateljskem duhu, so se nasprotniki borili do zadnjih moči. Na koncu so morali Avstrijci priznati premoč Lu-čanov. Slednji so zmagali s 14:11.
Da imajo Lučani veliko znanja v nogometu, kaže na to, da so v nazarski ligi kot ŠD Solčava letos pristali na prvem mestu. Nasprotniki so prav tako izkušeni na zelenici in po besedah organizatorjev trd oreh, saj so bili nekdaj aktivni nogometaši v četrti avstrijski ligi. Čeprav so na koncu zmagali gostitelji in poželi bučni aplavz gledalcev, ki jih je bilo okoli petdeset, so se skupaj zabavali še dolgo v noč. Kot pravijo veterani, je namen srečanja obujanje spominov in ohra-
njanje stikov. Ze septembra se bodo v Železno Kaplo odpravili Lučani in dokazovali, da tokra-
tna zmaga ni bila le naključje.
Katja Remic Novak
Društvo Gričar iz Luč je na prijateljsko nogometno tekmo povabilo Avstrijce iz Železne Kaple. Njihova srečanja so že tradicionalna. (Fotodokumentacija Društva Gričar)
LJUBNO OB SAVINJI
Binetov memorial v lovu rib z 208,7 cm zmagovalko
Dvanajstega memoriala Bineta Zamernika in hkrati tekmovanja v lovu rib pri ribiškem domu na Ljubnem ob Savinji se je udeležilo trideset ribičev iz domače družine ter sosednjih družin iz Šempetra in Velenja. Ribiči so lovili dvakrat po štirideset minut, ulovljenih je bilo krepko čez sto, izmerjenih pa 68 rib. Najdaljšo ribo je ujel Janez Podkrižnik mlajši, ki se je ponašal z 208,7 cm zmagovalko. Drugo mesto z 202,1 cm velikim ulovom je zasedel Matej Podkrižnik. Da znajo tudi ženske dobro metati trnek, je pokazala tretje-uvrščena Janja Orač. Njen ulov je bil velik 186,5 cm. Seveda si je prislužila velik aplavz svojih moških kolegov.
Katja Remic Novak
Tekmovanja v lovu rib se je udeležilo trideset ribičev iz domače družine ter sosednjih družin iz Šempetra in Velenja. (Foto: KRN)
NOGOMETNI TURNIR NA LJUBNEM JUBILEJNI DVAJSETI
Lufterjem se v finalu mreža ni zatresla
V	času flosarskega bala so dvajseto leto zapored priredili nogometni turnir za pokal Flosarja, ki se ga je udeležilo devet ekip. Za žogo so se podile štiri ekipe z Ljubnega ob Savinji, ostali so prišli iz Žalca in drugih predelov Zgornje Savinjske doline. Organizator turnirja je KMN Ljubno, ki z Romanom Podlesnikom na čelu vsako leto pripravi celodnevni dogodek. Čeprav je bilo nekoč prijavljenih tudi po šestnajst ekip, je bila tokrat udeležba nekoliko manjša. Letos je bil turnir posvečen Srečku Solarju, nekoč enemu glavnih članov društva.
V	finalu sta zaigrali ekipi Lufterji in Mesnica Dominik. S tremi goli so bili boljši Lufterji, ki so pustili svojo mrežo nedotaknjeno. Za tretje mesto so izvajali šestmetrovke, s katerimi so si Gozdarji priborili bronaste medalje. Najboljši vratar srečanja je postal Janez Podkrižnik z Ljubnega
ob Savinji, ki je zaigral za ekipo Kozorogi. Za najboljšega igralca je bil izbran Rok Ošep iz Solčave, za najboljšega strelca pa Grega Zamernik iz
Luč. Oba sta zaigrala za ekipo Lufterji, ki je osvojila turnir.
Katja Remic Novak
Turnir je osvojila ekipa Lufterji, ki je s 3:0 v finalu premagala Mesnico Dominik. (Foto: KRN)
20 Savinjske novice št. 31, 2. avgust 2013
Šport, Organizacije
ALJAŽ KREFL IZ PUSTEGA POLJA ŽE LETO DNI ČLAN VELENJSKEGA RUDARJA
Debitiral pri 18. letih, njegove sanje so tujina
Nogometni klub Rudar je pred letom dni vezi-stu Aljažu Kreflu iz Pustega Polja ponudil štiriletno profesionalno pogodbo. Doma vzgojeni nogometaš, ki se je Rudarju pridružil pred petimi leti, je debitiral na gostujoči tekmi proti Olimpi-ji. 19-letni Aljaž ima močno voljo in željo za treninge, ki ga bodo nekoč morda popeljali v tujino. Pravi, da sta za njegov uspeh zaslužna tudi starša Milan in Marija, ki sta treninge vedno postavila na prvo mesto.
V drugem razredu osnovne šole je Aljaž prvič pomislil, da bi začel igrati nogomet. Najprej se je vpisal v nogometni klub v Mozirju, športno pot pa nadaljeval v Smartnem ob Paki, ko ga je za prestop prosil takratni trener Danilo Golob. Po treh letih je bil trener Golob povabljen k velenjskemu Rudarju, s sabo pa je vzel najbolj perspektivne igralce, tudi Aljaža. »V 9. razredu osnovne šole sem že bil pri Rudarju. Nogomet mi je vedno pomenil vse, to je bila moja dolgoletna želja in vesel sem, da sta me starša podpirala pri tem. Razumela sta, da če želiš biti enkrat res dober in uspešen športnik, mora tudi šola kdaj trpeti.« Pri tem pa ne pozabi omeniti, da ga vedno spremljata na tekmah.
Kot profesionalni nogometaš trenira vsak dan od ponedeljka do petka, včasih tudi dvakrat dnevno. »Najbolj so mi všeč treningi sproščene narave, ko delamo na kratki in intenzivni kondi-ciji, vmes pa je malo igre.« Glede na to, da pre-
Aljaž je začel igrati nogomet v 2. razredu osnovne šole v Mozirju. Pot je nadaljeval v Šmartnem ob Paki pri trenerju Danilu Golobu, ki je prepoznal talent in nagradil njegovo trdo delo tako, da ga je ob prestopu k Rudarju povabil s seboj. (Foto: KRN)
živi večino dneva v Velenju, kjer je zjutraj in popoldan na treningu, vmes pa na fizioterapiji ali v fitnesu, mu ostane malo prostega časa, ki ga nameni počitku in svoji punci. Pravi, da nočno življenje ni zanj, saj bi se ponočevanje hitro poznalo na fizični pripravljenosti.
S svojimi soigralci se dobro razume, zadovoljen je tudi s trenerjem Jernejem Javornikom, ki se je ekipi pridružil januarja. »Nov trener nas je sprostil in nam dal neko novo vizijo. Naš cilj v letošnjem letu je Evropa, saj imamo kvaliteto in izkušnje, dobili smo tudi par novih vrhunskih igralcev.« Aljaževa želja pa ostaja že od malih nog tujina. »Poskušam začeti redno igrati v prvi ekipi, ker te lahko samo z igranjem na tekmah nekdo opazi. Želel bi igrati v Nemčiji, pa tudi kje drugje. Upam, da bom poklican v mlado reprezentanco, kot sem enkrat že bil, pa sem se potem poškodoval.«
Ravno dvakratna poškodba gležnja v lanskem letu je preprečila marsikateri nastop. »Kakor pride poškodba, takoj pride drug igralec, ki te zamenja in je potem težko spet priti zraven. Igram na položaju vezista kot kapetan Aleš Jeseničnik, tako da je sploh težko priti zraven. Ampak se trudim in imam veliko voljo do vsega, tako da res veliko treniram,« je zaključil pogovor Aljaž.
Katja Remic Novak
i - ^
Aljaž Krefl je v članski ekipi Rudarja zaigral na 14. tekmah, na igrišču pa prebil skupno 10 ur in 56 minut. Gol je dosegel 20. 5. 2012 na domačem stadionu v Velenju v 9. minuti proti lendavski Nafti, ko so Velenjča-ni zmagali s 5:2.
PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE
Romunijo odlikujejo neokrnjena narava in prijazni
ljudje
Destinacija letošnjega planinskega izleta PD Nazarje je bila Romunija. Planinci so se v njihove planine podali konec junija in si v času potovanja, ki je trajalo enajst dni, ogledali tudi številne kulturne znamenitosti te dežele. Potepanje po Romuniji je organizirala Turistična agencija (TA) Balkanika.
V času obiska Romunije je imelo 53 udeležencev izleta možnost obiskati več dvatisočakov in si tako dodobra ogledati romunsko gorovje. Med drugim so obiskali enega izmed najlepših predelov severovzhodnega dela Karpatov, pogorje Ceahlau. Poleg pohodov, ki so bili prilagojeni različni kondicijski pripravljenosti planincev, je TA Balkanika veliko časa namenila tudi ogledu mest in njihove turistične ponudbe. Planinci so si med drugim ogledali jezero Sv. Ane, ki je vulkanskega izvora in je edino tovrstno v Evropi, žvepleno jamo - Pestera Tusnadua, prestolnico Romunije Bukarešto in v njej »Hišo ljudstva«, nekdanjo palačo romunskega diktatorja Chauchescuja. Zapeljali so se tudi do dvor-
ca Bran, v katerem je bil zaprt Vlad Tepeš - Grof Drakula in kasneje še do mesta Sighisoara, kjer se je omenjeni grof rodil. S potovanjem so bili planinci zadovoljni, pred-
vsem pa prijetno presenečeni nad urejenostjo dežele, prijaznimi ljudmi in kvaliteto turistične ponudbe.
Tatiana Golob
V času obiska Romunije je imelo 53 udeležencev izleta možnost obiskati več dvatisočakov in si tako dodobra ogledati romunsko gorovje. (Fotodokumentacija PD Nazarje)
21 Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2013	I
Šport, Pisma bralcev
POKAL FLOSARJA V SMUČARSKIH SKOKIH NA LJUBNEM OB SAVINJI
Flosarja osvojil domačin Medard Brezovnik
Organizator sobotnih smučarskih skokov na Ljubnem je bil Smučarsko skakalni klub Ljubno ob Savinji BTC. Na 40-metrski skakalnici je skočilo 29 skakalcev in skakalk mlajših od 14 let. Največ, deset, jih je nastopilo v kategoriji dečki do 14 let, sledila je ka-
tegorija dečki do 13 let s skakalcem manj.
Na tekmovanju je nastopilo deset skakalcev iz domačega kluba. Od teh je na najvišji stopnički stal Medard Brezovnik, ki je v kategoriji dečki do 14 let osvojil prvo mesto. Skočil je 38,0 m in 38,5 m ter zbral
Po koncu tekme so namenu predali vlečnico, ki bo mladim skakalcem olajšala hojo na vrh skakalnice.
Medard Brezovnik iz domačega kluba SSK Ljubno BTC je zbral največ točk in premagal Velenjčana Ožbeja in Roka Jelena.
217,8 točke. Na drugem in tretjem mestu je pustil Velenjčana Ožbeja in Roka Jelena. Med deklicami do 14 let je najdlje skočila Kaja Urba-nija Čož iz SD Vizore, ki je obakrat skočila 32,0 m in zbrala 164,3 točke. Drugo mesto je osvojila Petja Brglez iz SSK Ljubno BTC, tretje pa Pia Slamek iz SSK Velenje.
Od domačih skakalcev jih je poleg Brezovnika na stopničkah stalo
še pet. Drugo mesto so osvojili Petja Brglez (deklice do 14 let), Filip Vranc (dečki do 13 let) in Gorazd Završnik (dečki do 11 let). Na tretje mesto sta se uvrstila Karlo Vodu-šek (dečki do 13 let) in Lenart Pre-sečnik (dečki do 11 let). Po koncu tekme so namenu predali vlečnico, ki bo mladim skakalcem olajšala hojo na vrh skakalnice.
Tekst in foto: Katja Remic Novak
TEKMOVANJE V KEGLJANJU NA LJUBNEM OB SAVINJI
Prehodni pokal ostal domačinom
Odblokirajmo vest
V sredo, 31. julija, se je v kegljišču Ermenc na Ljubnem odvijalo tekmovanje v kegljanju. Le-tega vsako leto v okviru Flosarskega bala organizira Kegljaški klub (KK) Ljubno. Med sabo so se pomerile štiri ekipe, ki se na Ljubnem srečujejo že dolgo.
Tudi letos so imeli najbolj mir-
no roko člani KK Ljubno, sledila jim je ekipa Zalugnce, tretje mesto so osvojile šoštanjske kegljačice in četrto KK Črna na Koroškem. Prehodni pokal in praktične nagrade v obliki domačih izdelkov je podelil občinski svetnik Paul Orešnik.
Štefka Sem
Kegljaško tekmovanje na Ljubnem ima že dolgo tradicijo, zadnja leta pa redno zmaguje domača ekipa. (Foto: Štefka Sem)
Ko človeku zablokira vest, postane brezvestnež. Na zunaj se mu to seveda ne pozna, so pa njegova dela bislveno drugačna kot prej. Da takih zablokirancev ni ravno malo, mi je prav kristalno jasno že vsaj odkar na t.i. ekoloških otokih ločujemo odpadke. Nekateri namreč, drugi pa naše delo izničujejo, s tem, ko se »userjejo« med vestno sortirane odpadke. Ker me zanima, med kakšnimi ljudmi živim, pač pogosto pogledam v kante. Bilo bi bolje, če ne bi, kajti o ljudeh okrog sebe bi raje imel dobro mnenje. Vendar to ni mogoče, kot je bilo vsaj doslej popolnoma nemogoče pričakovati vestno sortiranje odpadkov.
S 1. avgustom smo začeli v zgornjem delu doline z novim načinom zbiranja odpadkov. Lahko bo boljši od prejšnjega, vendar, o tem sem prepričan, samo pod enim pogojem: da nam bodo pri tem občasno pomagali inšpektorji. Z »nagrajevanjem«, kot šaljivo in že vnaprej
opominjajoče navajajo SN v 31. številki. Če jih ne bo niti blizu, potem v želji, da bi izboljšali kvaliteto sortiranih odpadkov, nismo kdove koliko napredovali, in bomo nadalje »streljali v luft«.
Koristno bi bilo, če bi pri tem občasno sodelovale tudi Savinjske novice. Lahko bi nas obveščale o kvaliteti zbranega, glede na prejšnje čase. Vsekakor bi bilo koristno izvedeti, koliko se zbere sorti-ranih in nesortiranih odpadkov na prebivalca v posamezni občini. Prvo predstavlja seveda plus, drugo minus. Tako bi lahko tekmovali, kje smo večji packi, oziroma obratno, z vestnim zbiranjem dokazovali, da s prašiči, razen po telesnem ustroju, nimamo pravzaprav nič skupnega. Da je zadnje morda res, bo potrebno še veliko dokazovanja. Dosedanji dokazi, žal, tega ne potrjujejo.
Janez Mavrič Attemsov trg 8 Gornji Grad
22 Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2013
Kronika, Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	NEZNANEC POŠKODOVAL BANKOMAT
Mozirje: 29. julija je neznani storilec v Mozirju poškodoval banko-mat. Na ekranu je razbil steklo. V zvezi kaznivega dejanja bodo policisti zbrali obvestila in zoper storilca napisali kazensko ovadbo.
•	NAJDENO GORSKO KOLO
Mozirje: Na policijsko postajo se je 29. julija zglasil občan in povedal, da je pri Delejevem jezu že tri dni zapuščeno gorsko kolo. Gre za kolo znamke KHS Alite 300, modre barve. Kolo je sedaj v hrambi na policijski postaji. Lastnik kolesa lahko kolo z dokazilom o lastništvu prevzame na PP Mozirje.
•	VLOMILEC V LOKALU
Kokarje: 2. avgusta je dežurnega policista poklical občan in mu povedal, da je neznanec vlomil skozi okno v njegov lokal v Kokarjah. Patrulja je opravila ogled, zbrala obvestila, zoper storilca pa bodo podali kazensko ovadbo.
•	POGINILO VEČJE ŠTEVILO RIBJIH MLADIC
Bočna: 2. avgusta je občan opazil, da je v potoku v Bočni poginilo večje število ribjih mladic. Predvideval je, da je nekdo zlil v vodo kakšno kemikalijo. Do pogina je prišlo v potoku Bočnica, poginilo pa je okoli 100 komadov ribjih mladic. Po vsej verjetnosti je do pogina prišlo zaradi bližnjega betoniranja.
•	NEZNANEC POŠKODOVAL VRATA
Mozirje: 3. avgusta je na Policijsko postajo Mozirje poklical občan, ki je povedal, da je nekdo poškodoval vrata na objektu ribiškega doma v Mozirju. Na kraj so bili poslani policisti, ki so opravili ogled kraja kaznivega dejanja in bodo v zvezi tega napisali poročilo na okrožno državno tožilstvo.
•	VLOMILEC KRADEL V LOKALU
Kokarje: V noči na 3. avgust je v Kokarjah neznani storilec vlomil v gostinski lokal. Iz notranjosti je odnesel menjalni denar, nekaj cigaret in pijače.
Minilo je petnajst let,
odkar si nas zapustil na tem svetu
in nas čakaš tam onkraj...
S toplo hvaležnostjo, da smo te imeli...
tvoja duša, dragi ata, živi...
V SPOMIN
Franjo JERAJ
Bukovski iz Primoža pri Ljubnem 1927-1998
Hvala vsem, ki se ga skupaj z nami spominjate v lepih trenutkih.
Vsi tvoji
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www.pogreb-morana.si
L' État c' est moi (država - to sem jaz)
Stavek v naslovu je menda iz- volitve in imenovanja brez obrazlo-
rekel francoski absolutistični kralj Ludvig XIV. Navedeni rek uporabljamo največkrat takrat, ko želimo poudariti aroganco in samovoljo določenih oblastnikov.
Rek Ludvika XIV. se mi je v zadnjem mesecu dni večkrat zavrtel v glavi, ko sem želel od predstavnikov Občine Luče pridobiti obrazložitev, do katere sem po demokratičnih in moralnih standardih upravičen; pa je nisem.
Do roka, določenega v javnem razpisu, sem v imenu skupine občanov Občine Luče predlagal, da se letos priznanje Občine Luče podeli tudi znanemu lučkemu podjetniku, ki je tudi sicer v kraju aktiven na številnih področjih (turizem, kultura, šport, naravovarstvo...), poleg tega pa letos slavi še dve pomembni obletnici. Predlog smo predlagatelji podrobno utemeljili. Od šestih predlogov je občinska komisija za
žitve zavrnila le moj (naš) predlog, odločitev komisije pa je potrdil tudi občinski svet.
Kljub temu, da sem predstavnike Občine Luče večkrat ustno in pisno pozval, da mi posredujejo utemeljitev za zavrnitev kandidata, tega nisem prejel. Odgovor župana se je glasil: »Kakorkoli si že lahko kdo misli, je bil po mojem mnenju postopek izpeljan skladno s predpisi«. Sveta preproščina. Ne moledujem za priznanje, g. župan; sprejemam odločitev občinskih organov, če so se odločili za zavrnitev. Zahtevam le utemeljitev, zakaj je občina moj (naš) predlog zavrnila. Kaj je pri našem kandidatu oziroma v naši obrazložitvi takšnega, kar ne ustreza občinskim kriterijem za podelitev priznanj? Pravica vedeti je ena od temeljnih pravic demokracije.
Če ima javni funkcionar pravico (ki jo je pridobil na volitvah) o neki
zadevi glasovati, je njegova moralna dolžnost, da svoj glas na zahtevo volivcev tudi obrazloži in da za svoje ravnanje (glasovanje) vsaj moralno prevzame polno odgovornost. Vsaka presoja bi namreč morala temeljiti na razumu, morali in spoštovanju vrednot. Potem obrazložitve ne bi bilo težko napisati. Ko pa se funkcionarji začno skrivati za neke komisije, formalizme ipd., je jasno, da zadeve niso čiste. In povsem jasno je, da v navedenem primeru vsaj z demokratičnega oziroma moralnega vidika niso bile.
Nedvomno je, da je občina moj (naš) predlog zavrnila zaradi zamer, ker predlagani kandidat zagovarja in se bori za vrednote, ki niso pogodu sedanji občinski oblasti. Takšno ravnanje občin-
skih oblastnikov pa pomeni delitev občanov na prvo- in drugo razredne. Še več, to pomeni, da si občinska oblast dovoli »šikaniranje« drugače mislečih, kar nedvomno pomeni demontažo demokracije in razkroj medosebnih in medčloveških odnosov.
Županu sem obljubil, da bom zaradi navedenega letošnje nagrajence pozval k bojkotu občinskih priznanj, pa tega ne bom storil. Zaradi spoštovanja ostalih nagrajencev, ki so si priznanja nedvomno zaslužili. Kljub vsemu pa ne moremo mimo dejstva, da je z vidika morale in demokratičnih vrednot na letošnja priznanja Občine Luče padel grd madež.
Toni Breznik Luče 108
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2013 23
Za razvedrilo
V uredništvu Veselih svinčnikov smo imeli na poti veliko pozdravov z dopustovanj naših bralcev. Žal so zaradi enormne suše znamke z razglednic na poti odpadle, tako da smo jih prejeli le nekaj sto v primerjavi z leti prej, ko jih je bilo kar nekaj sto.
Kdor se žali čez dolgo vroče poletje, naj se spomni, da se je najbrž še minuto prej žalil, kako mu je dopust hitro minil.
ampak jaz sem na poti okoli sveta!
Cvetke h koprive
NI VSE V NAPREDKU Paul Orešnik, gostilna Pri Kumru (desno): »A veš, Beno, elektronski kelnerji so zakon. Niso žejni, lačni, pa še na uro jim ni treba plačat.«
Beno Ermenc, kegljišče Ermenc: »Me ne gane, dragi Paul. To že drži, kar si povedal, ampak čedna kelnerca pa tudi to odtehta.«
V toku modnih smernic
Lučanka: „Letos sem zamenjala kopalke. Načel jih je zob časa."
Solčavan: „Jaz pa sem zamenjal plavutke. Načeli so jih zobje morskega psa."
Malo na bolje, malo na slabše
Gornjegrajčanka: „Kupila sem si nova sončna očala. Vsi pravijo, da v njih izgledam več kot lepa."
Bočanka: „Kdo vsi?"
„Pojma nimam. Skozi ta temna očala nič ne vidim."
MUZIKANTI REDKO PLEŠEJO, KO PA ...
Dva zagnana glasbenika, Rok Prušnik (desno s prešernim nasmehom na obrazu) in David Obojnik, sta tako navezana na svoje glasbeno orodje ali bližino šanka, da imata redkokdaj priložnost zaplesati. Zato sta si toliko bolj dala duška na srečanju domačih godcev. Namesto njiju so godli plačani godci, sama pa sta se stisnila in zavrtela, kolikor je šlo. Pozabila sta le na to, da bi se lahko stiskala s soplesalkama, ko je že bila priložnost.
Plačan po neučinku
„Učenje bi moralo biti plačano," sem zaslišal izjavo svojega sina.
„A res da?" sem pograbil priliko. „Koliko pa misliš, da bi si zaslužil s pozitivnim spričevalom?" „Penzijo!" je preskočil nadaljnje debate.
Prijatelj, ki goljufa pri kartah, ostane prijatelj samo, če se razkrije, da so tudi ostali prijatelji na istem nivoju.
Alarm zadnje stopnje
V novinarski hiši zagret novinar reče: „Ljudje kljub opozorilom o pomanjkanju vode še kar naprej zalivajo njive in vrtove. Kaj naj storimo?"
Urednik: „Napiši, daje zaradi njihovega početja začelo primanjkovati vode v pivovarni."
C— _ - —-s
Ce ste na dopustu prekoračili
meje svojih zmožnosti in se imeli
najlepše v svojem življenju, tegale
zdaj najbrž ne berete, ker ste še kar
na dopustu in brez službe, kjer ste
tole običajno brali.
^___
mali OGLAS
Pošljite vaše mehkužne otroke k nam na kmečki turizem. Dela jim prav gotovo ne bo zmanjkalo, če pa bodo po vrnitvi s „počitnic" krepkejši od vas, pošljite prihodnjič k nam še sebe.
A
PRVI KUHAR KOLOVRATA
Znani športni TV reporter Ivo Milovanovič je ob svojem domu v Kolovratu za poletno sezono zgradil letno kuhinjo. Ker, kot je dejal, »ne štrika« kot nekateri drugi televizijci, raje kaj speče in ponudi izbranim gostom, prijateljem in sosedom. Ob preizkusu kuhinjske tehnike sicer ni imel kuharskega predpasnika, je pa imel v bližini razvajene gurmane. Eden od njih mu je dejal: »Ivo, lahko boš še kakšno rekel (na TV SLO) in katero spekel ...«
24 Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2013
Križanka, Oglasi
Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2013 25
Napovednik dogodkov	
	ob 16.00. Okrepčevalnica Logar v Krnici
	Teniški turnir
	ob 19.00. Šolsko igrišče v Lučah
Petek,	Rokometna tekma Stari - Mladi
9. avgust	ob 20.00. Športno igrišče Nazarje Šport in projekcija pod zvezdami
	ob 21.00. Luče
	Rock žur s skupino Tabu
	Na terasi hotela Golte.
	Kmečka tržnica in ljudsko petje
	ob 7.00. Gostilna Kmet v Lučah
	Start pohoda na Križevnik
	ob 9.00. Šolsko igrišče v Lučah
	Turnir v malem nogometu za moške
	ob 10.00. Podvolovljek
	Soteskanje v slapu Cuc
	ob 10.30. Luče
	Pravljice od ust do ust
	ob 11.00. Okrepčevalnica Logar v Krnici Balinanje
Sobota,	ob 13.00. Hočevarjeva njiva v Lučah
10. avgust	Vlcersko tekmovanje
	ob 13.30. Pred stavbo občine Luče
	Kuhanje upokojenskega golaža
	ob 16.00. Košarkarsko igrišče v Lučah
	Turnir v ulični košarki
	ob 18.00. Farna cerkev in lovski dom v Lučah
	Maša z rogisti in otvoritev lovske razstave
	ob 18.30. Na Podbregu v Lučah
	Vaške igre
	ob 19.00. Luče
	Večer z ljudskimi pevci in godci
	ob 20.00. Luče
	Zabavni večer z ansamblom Zupan
	ob 7.00. Luče
	Budnica Godbe Zgornje Savinjske doline
	ob 9.00. Luče
Nedelja,	Pritrkavanje in streljanje z možnarji
11. avgust	ob 12.30. Luče Prireditev Od štanta do štanta
	ob 15.00. Hočevarjeva njiva v Lučah Tradicionalna nogometna tekma Suhi - Debeli
Sreda,	Mozirski gaj
14. avgust	Razstava cvetja Slovenski gartlc in nageljni
Četrtek,	ob 12.00. Golte
15. avgust	Maša pri kapeli
ŽIVALI - ODDAM
Oddam manjšega psa mešanca, je zelo prijazen; gsm 041/216-648. Oddam male muce; gsm 041/978947.
ŽIVALI - PRODAM
Prodam teličko limuzin, staro en teden; gsm 041/293-017. Prodam prašiče od 30 - 150 - 200, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodamo bikca sivo-rjave pasme, starega en mesec, tel. št. 03/584-1041 ali gsm 070/715-416.
Prodam teličko mešanko, staro 1 mesec; gsm 031/416-089. Prodam kravo, težko simentalko s teličkom - bikec; gsm 040/684-245. Prodam prašiče, težke od 100 - 200 kg; gsm 031/832-520. Ugodno prodam kozličke za zakol ali nadaljnjo rejo; gsm 041/884-056.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo ali telico za zakol ter bikce in teličke mesni tip nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim telice in krave za zakol; gsm
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	PARKETARSTVO TKALEC
polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184.
Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec.
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	SLIKOPLESKARSTVO TERGLAV
Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro... tel. št. 03/57206-73, 041/216-214, www.terglav.si
Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela.
◊	AVTOVLEKA BIDER
Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504.
Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE
Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395.
TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje.
031/832-520.
Kupim kravo in telico za zakol ter bikce in teličke m.t., nad 20 kg; gsm 031/533-745.
DRUGO - PRODAM
Prodam suha drva in suh rezan macesen, deb. 8 cm; gsm 070/744-487. Prodam domače rezance; gsm 041/928-590.
Naravno pridelano domače bučno olje, cena za liter 12 EUR; gsm 051/363-133.
Prodam otr. voziček peg perego, 3-delni, rdeče-siv in veliko opreme za novorojenčka; gsm 031/582-897. Bukova drva, hlodovina ali cepljena prodam; gsm 040/430-080.
1,9 disel; gsm 031/812-491. Kupim avto volkswagen golf mK2; gsm 041/721-854. Prodam daewoo matiz, l. 1998, odlično ohranjen, cena po dogovoru; gsm 041/573-983.
Prodam KIA pride, l. 2000, cena 300 EUR, plus vinjeta; gsm 031/336480.
NEPREMIČNINE
DRUGO - KUPIM
Kupim traktor IMT, zetor, univerzal ter ostale traktorje, dobro plačilo; gsm 051/203-387.
VOZILA IN OPREMA
Prodam osebni avto škoda felicija LX
Delno opremljeno garsonjero v okolici Nazarij prodam; gsm 031/526984.
V	najem dam garažo DxŠxV 550x220x207; gsm 031/539-051. Dvosobno stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 051/600-627.
V	Nazarjah prodam opremljeno stanovanje, 61 m2, cena po dogovoru; gsm 070/708-154.
Vzamem hišo oz. del hiše v najem v Mozirju ali na Rečici ob Savinji; gsm 031/602-198.
Za drugo leto oddam kmetijo v najem za pašo ovc; gsm 040/684-245.
26 Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2013
Oglasi
Fotoknjiga.net
Koliko so vredni lepi spomini?
Če radi fotografirate, potem imate verjetno na svojem računalniku ogromno fotografij. Pa jih lahko pokažete sorodnikom in prijateljem? Najbrž težko, ker računalnika nimate vedno pri roki. Zakaj ne bi delili nepozabnih trenutkov z najdražjimi na bolj prijazen način? Oblikujte si fotoknjigo!
V dignalm dobi navadna analogne zade-^ od padejo. F:a je fes vedno tako?1 KnMokrat sle ie »poslikali* zanimiv in prijeten dogodek, fotografij pa nifcni; več pogledi? rorografije v svoji točni pojavni ob::ki n^oli ne bodo in niti ne smejo izi^mreti. Govejki spomin je namreč doM teriteljito itvar, ni pa tiijjns zato moram o ¿d trajrici spomine poskrbeti sarm. Ponudnikov tiskanja ioioyrafij je veliko. Po tisku sevena potrebujemo le album, v katerega lahko slike kasneje tudi hranimo, Ko vse nastale sirote seštejemo. dobimo odgovor, zakaj si večina slive raje hrani na različnih prenosnih medijih, kot so CD ji, U$S ključi itd.
Alternativa c£>sia;j, nosi pa tiokaj zgovorno Lnne - Fotoknjiga. Storitev bt laliko opisali kol
Fotoknji^a je ¿udovita darilo
Fotoknjiga je lahko tudi leoo darilo ob rojstnih dnevih, obletnicah, porokah, krstih, birmah, maturah, počitnicah „ Slika pove več kot tisoč bewd.
nekaki no »vse-v-enem» rešitev za naše spomine, ujele z d igi talnim fotoaparatom. Lovor ¡m o Tematski Knjigi, v katem so vfeomponiranr» nali= •like, besedilo, ozadja, najlepši ctel pije to. da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta.
Kako deujje Fotoknjiga.net? Omenjeno storitev ponuja ¿d mnoge in znane solel^a stran Fotoknjiga.net. listjem l-otoknjiga. net deluje torej pneko interneta, zato na rinmaiem računalniku n potrebna nikakršna namestitev programske opreme Storitev je brezolačna, uporabnik plača le stnoike tiska fo-loknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje totofcr jige prek> sistema Fotoknjiga-mit je enostavno, znanje, ki je? potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času
PRtOMOSTJ FoTfmNFirit Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv: so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fotoknjigi shran-jeru za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem m sorodnikom make drugače kot ktikanjff po prenosniku, mar ne?
Fotoknj:ga v primerjavi s klasičnimi foooalbumi nudr veliko možnosti pri ustvarjanju- Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu.
KQM£NTAHji fOtOfiftAfu Kdor je ie kdaj urejal običajen (iotoalbum, dobro pozna težav? pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekaterih fotoaltmmih to sploh ni mogoče, p» drugih pa je to opiavilo ¿a-rnudno - Sptoh pa zoprno, če nimam d lepe pisave. V fotoknjigi je to enostavno. Pod vsako totngralijo lahko na piten? fciaTek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler i njim niste zadovoljni.
S FOTOKNJIGO PRIHMNITE CA* Kot lastnik digitalnega rotoaparataimatetjOtovo velika fotografij na računalniku, nikoli pa ne najden? ¿asa, ris r?i naredili izbor in jih dali v izdelavo. 5 fOKknjigo prihranite čas^ Ko oblikujete fotoknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih m cneba pošiljati v izdelavo fotostudiu. in ko fotografije postite v foloknjigo, ste obenem is pnliranh čas. ki bi ga sicer izgubih z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum.
Komu je namene na Fotoknjiga?
Fotcknjrga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Oc pa ;zdela' mrli ptediogam dodamo Je Svojo unietnrJko ž; Isto, bo pa izdelek naravnost fantastičen. ip.Rj
NOVA STREHA? 051610606
fdra-dsif! fhno hiio, obnavljale staro, ali oa vam je jalovi a .v m a)e 3)8 strelu 1 Izvajamo tesarska, k rovi h a, kleparska in suho montažna tfela. UbisČHte nas na wtfw |ilanjEth.a.net
I
Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2013 27

4 J I
PLAN [ N KA
montažne gradnje