1928 MATI IN GOSPODINJA M Še o pokorščini. Kako pa naj otrok uboga? Hitro, točno, iroz »govora. Da je pa to za otroka tem lažje, mora tudi uka^ biti pameten in rie sme od otroka htevati nemogočega. Ukaz in prepoved orata biti tako točna in jasna, da ju m | ogoče drugače razumeti, kakor sta bda rečena. Pretežkega od otroka ne sinemo htevati, sicer izgubi pogum. Mati pa bodi v svojih zahtevah tudi dosledna! Nekatere matere so muhaste m ukaže jo danes to, kar so včeraj prepovedale, ali bodo jutri zopet drugačnega mnenja Pri takih seveda otroci kmalu spoznajo, da v gotovih slučajih, pri materini dobri volji uživajo vso prostost in se s tem tudi okoristi jo. Če je mati rekla: ne, mora ostati pri temj pa naj otrok joka, prosi ali laska; nasprotno, taki izbruhi so za mater primeren oj>omin, da se no da preokreniti in da mora poseči že po kazni. Mati pa naj ne ukazuje preveč in pre-mnogovrstnol Zaradi vednega ukazovanja otrok že včasih ne ve, kaj naj stori, da bo materi prav. Mali pa naj izraža svojo voljo tudi na kratko! Zakaj? Tega vprašanja otrok nikoli ne stavi. Saj ga mati že od vsega početka navaja na pravilno pokorščino, t. j. ono zavoljo Boga in da so starši božji namestniki. Pri večjih in odraslih sinovih in hčerah včasih inati k svojemu ukazu ali prepovedi pridene tudi korist, ki je zvezana z izvršitvijo tega ukaza. To pa zato, da otroci, ki že razumejo, spoznajo, da mati no ukazuje le na slepo. Vzgoia k pokorščini je vzgoja k sreči. Dandanes vlada v vseh stanovih taka nezadovoljnost in toliko nesreče baš zato, ker je pokorščina, podložnost pod avtoriteto popolnoma izginila. Otrok pa, ki je izza zgodnje mladosti vajen, ubogati mater, ne bo v poznejšem življenju občutil nikake težave pokoravati se svetni in cerkveni oblasti. Pokorščina je temelj družine, družbe, države, cerkve. »Vsakdo naj se podvrže pristojni oblasti; ni namreč oblasti izven Boga in ta, ki je, jo je Bog odredil.« (Pavel, Rim. 13, 1.) Pokoren mora biti: otrok staršem, učenec učiteljem, vajenec mojstrom, uradnik predstojniku, delavec delodajalcu, vojak častniku, državljan svetni gosposki. Ako se čez noč razvežejo vezi pokorščine, ima nio drugo jutro revolucijo--- Brez pokorščine tudi ni večne sreče. Od milijonov izvoljenih, ki obdajajo božji prestol, ni nihče prišel tja drugače, kakor po poti pokorščine. Mati, ne verjemi, da je vseeno, če se tvoj otrok nauči pokorščine ali ne. Pri tej vzgoji gre: za tvoje, tvojega otroka in tvoje družine dobro; za blagor družbe in države in Cerkve, za tvojo in tvojih časno in večno srečo. Koliko vročih solz je že prejokala marsikatera mati zaradi nepokorščine in trme odraslih otrok, ki hodijo neprava pota. In vendar si mora marsikatera sama pri- znati: zaradi moje popustljivosti je z mojim otrokom tako daleč prišlo. Marsikatera bi tudi zamujeno rada popravila, a priznati mora: prepozno! Čevljarski pomočnik G. je kot otrok kazal najboljše lastnosti duha in srca. Pozneje pa je zelo slabo živel in je končal svoje življenje s samoumorom. V zgodovini svojega življenja, ki jo je sam spisal, pripisuje vso svojo nesrečo materi, ki mu je v mladosti vedno pustila njegovo obveljati in mu prezrla vse napake. Ko se je že iz^ učil čevljarstva, je nekoč mater zelo razjezil. Hotela ga je kaznovati, pa se ni — pustil. Mater je peljal pred hišo, kjer je stala debela lipa in ji je rekel: »Mati, upog-nite to lipo!« Pa je rekla: »Ne morem.< Nato ji je sin rekel: »Dokler je drevo še mlado, se da upogniti, pozneje ne. Tisti čas sle tudi vi pri meni zamudili. O, če bi me bili pravočasno upognilik__ Dr. Matej Justin: H&ijeno v naše domove! Ne pusti hoditi po nepotrebnem podnevi v spalnico. Vse kar se rabi za dnevno delo, naj bo izven spalnice v drugih prostorih. Zlasti z blatnimi in nečednimi čevlji hoditi po spalnici, v umazani dnevni obleki valjati se po postelji, je silno napačno in nehigije-nično. Tako postane postelja nosilec in zalega največjih množic prahu in bacilov. Če le mogoče, vpelji navado v hiši, da si člani družine zvečer umivajo roke in obraz. Vzduh spalnice bo tako vse boljši in zdraveji. In — končno skrbi, da opozoriš gospodarja, da kmalu pobeli celo sobo, hišo, spalnico in vse druge prostore v stanovanju. Naj se ne pozabi tudi stranišče pobeliti in urediti. Beljenje stanovanja. Z apneno vodo računamo kot s kakim razkužilnim sredstvom. Z apneno vodo polivamo stranisoa, z vročo apneno vodo ribamo tudi pod itd., skratka: z apneno vodo lahko uničujemo bacile. Pokazali smo zgoraj, kako vse polno prahu in bacilov je tudi po stenah, kako se isti s prahom tja naselijo in tudi lahko iz stene pridejo v sobni zrak, ki ga družina diha. Te ogromne množice bacilov je treba uničiti ali vsaj napraviti neškodljive. Kako! Najenostavneje z beljenjem sten, stropa in vsega zidu od znotraj. To lahko izvršijo domače moči, hlapec, gospodar, po nekod tudi služkinje pomagajo. Precej mirno že lahko dihaš, ko je po dveh dnevih beljenje pri kraju, pxxl P^ v v • ogli in skriti kotički očiščeni in oproščeni bacilov in nesnage. Mislim, da ti bo jpo skrbi polnih dnevih prvo spanje v sedaj ze precej higijenično urejenem stanovanju dobro teknilo. . ■ Ob tej priliki opozorim še na nekaj. Ce je vse to znotraj že urejeno in razkuženo, že osušeno in v kamri ali spalnici še vedno obstoji nekak vlažen vzduh. To povzročuje vlažen zid vsled malih oken, ali vsled sopare od štedilnika, ki se useda po zidu in istega moči ali pa od zatekanja vode za zid strehe, ker ali ni žlebov ob strehi ali pa isti ne držijo vode tako, da deževnica dobi pot do zida, ali končno hlev, prizidan k stanovanju. Poglejmo si vsako izmed teh točk. 1. Mala okna.Včasih je bila moda, da so zidali hiše z visokimi stenami 5—6 m in tudi več, na kmetih seveda se tega niso držali. Mislili so sledeče: Človek diha, izdihava slab zrak, ta izdihani zrak je topel in gre kvišku ker je lažji, torej gre pod strop in tam naj le bo, ker človek ni tako velik, da bi segel pod strop in ondi dihal slab izdihani zrak. Računali so tako, da bi imeli s tem vedno dosti dobrega zraka na razpolago v hiši in stanovanju. Danes pa se je naziranje nekoliko prilagodilo tudi denarnim razmeram. Zidajo že nizka stanovanja, prištedijo s tem na zidu in kurivu. Pač pa vzidavajo velika okna. Zrak v sobi se hitro segreje, seveda tudi hitreje pokvari, toda možno je dobiti v j>ar trenotkih svežega, če odpremo vsa okna na stežaj. Par minut, pa je zrak zamenjan, zidovje pa ne izgubi svoje toplote in soba ostane topla tudi v svežem zraku. Ne samo peč, tudi zidovje je za toploto sobe zelo važno, ker drži toploto in s tem toploto stanovanja. Dokler zidovje ni pregreto in suho, toplo, tako dolgo ni v sobi one prijetne in blažil-ne toplote. Novo sezidana hiša, takoj orne-tana in vseljena, nima 2—3 leta one blagodejne toplote in občutka, da je v sobi prijetno. Vedno še vlaga v zidu prevladuje in nam da v stanovanju neprijeten občutek. Prvo leto, kakor pravijo, je nova hiša za sovražnika, drugo leto za srednjega prijatelja, tretje leto šele s vseli sam vanjo. To je sicer zelo materijalistično povedano, vendar odgovarja dejstvom, da nova hisa ni prijetno stanovanje, razen če je do strehe sezidana hiša stala leto in dan neome-tana, da se je imela čas dobro osušiti. Pri tej priliki tudi omenim, da ni modro varčevati z drvmi, če hočeš imeti prijeten dom. Nekatere gospodinje naložijo v peč le tedaj, ko hočejo imeti malo topleje v sobi, če imajo obisk ali kaj sličnega, drugače pa se bojijo tratiti drva. Zdi se mi, da je to napačno stališče. Prvič mora biti dom prijeten dom, da se vsi člani v hiši počutijo dobro v njej, da ne prezebajo pozimi, sicer jih bo kmalu vleklo drugam v gostilne, k sosedom itd., drugič pa se mora zidovje ogreti in ogreto zidovje bo tudi neke vrste izvrstna peč. Zrak se bo lahko hitro menjal in soba se ne bo tako rekoč nikdar ohladila, marveč z majhno množino kuriva zopet ogrela, tako da preje štedimo z drvmi, če se ne bojimo dobro nalagati, dokler se zidovje ne ogreje, kakor pa da tratimo. Velika svetla okna pri nizkih stanovanjih odgovarjajo higijeničnim nazorom. Gospodar naj, če treba kmalu, ona mala okenca, ki se vidijo po marsikaterih kmetskih domovih, pozimi založena z žaganjem, da ja ne pride kaj zraka v hišo, z rožami, da vzamejo ja vso solnčno svetlobo sobi — kmalu, zamenja z velikimi T Kuhinja. Guljaževa juha. Deni v kozo eno žlico masti, eno drobno na listke zrezano čebulo, prav majhen krožnik drobno zrezanega svežega govejega ali prašičjega mesa, pokrij in duši, da se meso nekoliko zmehča (med dušenjem prilij 1—2 žlici vode) nato potresi meso s papriko (velik ščep pekoče in velik ščep sladke) prideni en krožnik surovega na majhne kocke zrezanega krompirja ter vse skupaj duši še n^kaj minut, csoli in zalij z juho od kosti ali gorko vodo (2 litra) ter kuhaj počasi še 30 do 40 minut. Preprosta karfiiolna omaka. Majhno karfijolo zreži na majhne cvetke in jo skuhaj. Posebej pa skuhaj dva olupljena in na kose zrezana krompirja. Ko je krompir skoro kuhan, mu prideni 1—2 žlici paradižnikove mezge in nekoliko soli. V kozi pa razgrej eno veliko žlico masti in zri rumeni v njej košček čebule, v zarumenelo stresi kuhan in dobro stlačen krompir z vodo vred, nekoliko popra in odcejene karfijolne cvetke. Ko vse prevre, postavi jed kot pri-kuho na mizo. Žemeljni zrezki. Zreži tri navadne, en dan stare žemlfe na plošče in jih polij s četrt litrom mrzlega mleka. Ko se nekoliko r-poje, jih zdrobi in jim prilij še četrt litra mleka, v katerega si zhrodila eno jajce. Ko so žemlje napo jene, jih stresi v kozo, ki si jo znotraj dobro namazala z maslom melj naj bo v kozi dva prs^a na visoko), Peci žemlje četrt ure. Pečene zreži na kose, naloži na krožnik, potresi s sladkorjem in cimetom ter jih postavi s kuhanimi jabolčnimi krhlji, češpljami ali Čim enakim na mizo. Jabolčna polenta. Zavri pol litra mleka, ga nekoliko osoli in stresi vanj četrt litra koruznega zdroba, pokrij ga in kuha j deset minut. Nato polento dobro zmešaj in jo deni polovico v dobro pomazano skledo, vrh pi-enfe pa dušena jabolka in zopet polento ta na vrh dušena jabolka. Po jabolkih po'ij nekoliko stopljenega surovega masla, nakar postavi skledo 10-15 minut v pečico. Pečeno devaj z Žlico na krožnik in postavi s sladkorjem potreseno na mizo. M R Sedaj je vrezan zgornji del. Spodnji del vrežemo tako, da pripognemo oba dela skupaj po dolgem in odrežcmo nekoliko zaokroženo do konca blaga tako, da je spodnji del odrezan širok 60 cm. Lahko pa režemo tudi širše ali ožje po okusu. Sedaj imamo hlače zaznamovane in po zaznamovanih črtah jih vrežeino. v Šivilja. Zaprte ženske hlače. Za take hlače rabimo 1.70 cm tkanine 80 cm široke. SV® /reP^ne na dva enaka dela. r a dva dela sta potemtakem po 85 d?'ga b 80 cni aroka. Na 1 b°sta tvorila sprednja ali pod-pasno stran, odmerimo po',0 cin na ddgo K«3 ilroko' Na drugih dveh ro-beh k, bosta tvorila zadnjo stran, pa od-menmo osem centimetrov počez. Od tu črto dob*0 tPfeT rk0,ik0 za°kroženo črto, dolgo tako, da doseže dolgost 45 cm S"0,0 Tha- Ist°tako odmerimo 2 robeh, ki bosta tvorila podpasni del za okroženo črto tako, da' doseže dolgos 45 cm merjeno od vrha blaga ali 35 cm n!f damora biti zaokrožena črta okrožena na zuna^' ^ ~ 8l Ko so vrezane, se lotimo šivanja. Naj-poprej zarobimo oba spodnja dela 5—6 cm široko; potem zložimo vsak del tako, da lahko sešijemo oba dela do zmerjene točke 45 merjeno od zgoraj. Ko je to sešito, združimo oba dela tako, da prideta oba daljša in oba krajša dela skupaj. Šivamo vse s francoskim šivom. Ko je vse sešito, zarobimo zgornji del 4—S cm široko in v ta rob potegnemo 70 cm gumi-trak. Prav tako vrezane hlače pa lahko napravimo tudi odprte. Razloček je le ta, da sešijemo le spodnja dela. Zgornji del pa obrobimo po dolgem in potem sešijemo sprednja dela z ometico 15 cm na dolgost. Zgornji del pa naberemo in zožimo na 70 cm, potem prišijemo še 5 cm širok pas m na koncu trakove ali pa na eni strani gumb, na drugi strani gumbnico. Tudi zaprte hlače napravimo lahko 8 pasom, ki je na straneh zapet. To napravimo tako. Sešita dela prerežemo na obeh straneh 30 cm po dolgem. Te prerezane robove obšijemo z blagom 3—4 cm na široko. Potem naberemo vsak del in ga zožimo tako, da meri vsaka stran 35 cm, celota pa 70 cm. Ko je nabrano In zoženo, prišijemo pas 5 cm širok. Na straneh napravimo na eni gumb, na drugi gumbnico. Spodnji del olenšamo s čipkami. Vzgojne iskr!ce. Katoliška mati je služabnica Cerkve na svojem otroku. Gorje ji, če te svoje naloge ne spozna in ne vrši! ~ . (Škof Crammer.) Svoja usta odpira v modrosti in zakon miline ji je na jeziku. . (Knjiga pregovorov 31, 26.) veruj, mati, s tem, da vzgajaš otroka v krepostnega človeka, ustanavljaš tisoč-kratno srečol (Dr> Z {] ) Praktični migljaji. Ako gumiš, da Je goveje meso stare živine In se bojiš, da bi bilo pretrdo, ko bo kuhano, ga prej oribaj s kisom, pa bo mnogo mehkeje. ^ Rokavice lz raznih kož postanejo trde, ako jih zmočimo ali kadar jih peremo. Ako pa pridenemo vodi, v katari jih splakuje-mo, nekoliko olivnega olja, bodo oetale mehke. * Kadar beliS, pomešaj kozarec bele moke s kozarcem vroče vode, nato pa zme- šaj z belilom; tako se ne bo luščilo od sten, * Pazi, da volneno blago izpira* v vodi, ki Ima isto toploto kot Jo je imela ona, r kateri si blago prala. * Bolnikom Je treba streči tako, kot je zdravnik predpisal. Mehko kuhana jajca so za bolnika zelo koristna, a pri kuhanjn istih ni lahko zadeti ravno pravo in so jajca rada pretrda. To pa nič ne de, ker taka jajca postanejo baš primerna, ako jih položimo pol minute v mrzlo vodo. Celo okusna so. ★ Krompirja nikdar ne daj na mizo v pokrili posodi, ker tak krompir vsrkava lastno soparo ter se razkuha. ★ Nerodno je, če si onesnažiš obleko ali perilo s terom. Ako ne veš, kako postopat^ napraviš madež navadno se večji. Numaži madež s surovim maslom tor pusli taVo par ur, nato operi v gorki vodi. ★ Miši ne prenesejo terpentinovega duha. Ako namočimo cunje v terpentln ter jih nastavimo na kraj, kjer imamo miši, bodo te kmalu izginile. ★ Nikoli ne spravljaj rozin, cveb aH raznih kož v papirnatih vrečicah. Te kaj kma-★ lu postanejo vlažne ter se pretrgajo, vsebina pa se sprime. * Kosti ne vrzi proč, ko je juha kuhana. Porabiti se dajo večkrat in imajo v sobi sok in moč, dokler »e ne pokažejo luknjice ob straneh. * Podplate novih čevljev namaži s fir-nežem. Ko se posuše, ponovi še trikrat. Podplati postanejo na ta način mnogo trpežne jši. * Ako s surovim krompirjem obribanio noževo k lino, zgine vsak madež z iste. ¥ Praske v pohištvu odstranimo, ako do-tična mesta namažemo z lanenim oljem ter z zamaškom drgnemo v smeri praske. * Glavobol dostikrat preneha, ako se a koscem limone oribamo po čelu. V domu za onemogle. (Dalje.) Nekaj časa sta obe molčali. Kristina se Ie nekaj časa zabavala s pikapolonco, ki i je priletela na roko; potem pa se Je zopet obrnila k svoji sosedi. »Ja, ja, človek na svetu res veliko prestane, pa Bog že vse v prav obrne. Pozneje pa ste se gotovo bolje imeli, mati, ali ne? Ko so vam otroci dorastli?« >0, seveda, seveda,« je hitela zatrjevati stark«. »A končno sem vendar ostala sama na svetu. Karlek, najmlajši, je že z enajstimi leti umrl na jetild. Zmirom je čepel ob očetovi postelji in je gotovo tam dobil svojo bolezen. Peter je, močan, dvajsetleten fant, rešil iz vode otroka, pa ga je vrtinec potegnil na dno; pri jezu so ga potegnili iz vode. Martin in Janez — o ja, pridna sta bila in lopo sta podpirala svojo staro mater. V rudniku na Vestfalskem sta delala. Pa se je zgodila velika rudniška nesreča: sto-osemintrideset je bilo mrtvih in tudi moja dva. — 0, strašno je bilo takrat! Z drugimi ženami in materami sem stala pred vhodom v rov in čakala in klicala Marijo na pomoč, a vse, kar so privlekli izpod ruševin, so bili ogorki, ki so komaj spominjali na človeško truplo. Vse ožgano, vse mrtvo. Martina sem spoznala po svetinjlci, ki jo je imel na vratu, Janeza pa nisem več spoznala. Gotovo je bil med čisto zgorelimi, ki s ojih devali /A zdaj štejte moje časopise!« Hitro Je šla palica od napisa do napisa. »Ta časopis je moj z uvodnim člankom, ta z znanim romanom, ta s pikantnimi novicami, onile z dvoumnimi inrerati, v onem najdete moje lepe slike. Vi bi morda zardeli, a čitatelji se smehljajo, ker je vse tako naravno. In tam notri so oni, ljudem tako prikupljivi škandalčki, v tem tam pa skriti in javni napadi na cerkev, vero in duhovščino; zlagano — boste rekli, pa nič ne de, ima pa prav tak učinek, kakor resnično. Potem pa še interesantna poročila iz kina, gledališča, izza kulis in iz privatnega življenja umetnikov.« Osem, deset sem štel, ko je prenehal govoriti, pa že je zopet začel: »Glejte, vsi ti časopisi, žurnalisti, uredniki, stavci, tiskarji in raznašalci in prodajalci, vsi delajo zame. In katoliki plačajo to delo. Kaj pravite: ali ne drži moja zavesa čez oči trdno?« Srečal naju je duhovnik. »Glejte, ta je v nedeljo pridigal proti meni. Mnogo se je trudil in konec je bil naravnost genljlv. O izgnanem neumnem hudiču je pridigoval. Jaz delam tudi tiho in neopaženo, a dobri mož me ne bo izgnal. Štel sem poslušalce: točno 197 jih je bilo. Pa poglejte tja.« V gostih trumah so prihajali delavcf, Iz tovarn, uradniki iz pisarn, vsi mimo prodajalke. Mnogo, mnogo jih je kimilo časo-p!s. n kako malo, mnlo izmed naših. »Glejte, to ie pa druga pridiga. Ali ima duhovnik kdaj toliko poslušalcev? A jaz pridigam vsak dan, dan za dnem, v vsakem časopisu, v vsakem stavku, ta duhovnik pa pridiguje komaj enkrat na teden. Ha, ha, pa saj ima tudi sam zavezane oči, ker ne ve, kje je mutasti hudič, ker ne ve, kako velika razlika je med njegovimi in mojimi pridigami, ker ne ve, kdo mu duše krade. Le pustimo ga pridigati, zmaga je itak moja!« Prišla sva do hiše, kjer je imel naš odbor sejo. Šel je še z menoj po stopnicah ln ko sem odprl vrata, se je zakrohotal: »Ta-le peščica l judi — 16 komaj — naj me premaga? Ha, ha!« Takrat sem mu zabrusil v obraz: »Ne ta peščica ljudi, ampak Kristus te bo premagal! On bo odvezal oči vsem onim, ki jih vodiš ti z zavezanimi očmi, in bodo spoznali, kje je resnica in kaj je njih dolžnost. In takrat bo doživel katoliški tisk svoje zmagoslavje!« Po besedi Kristus se Je izgubil v temo. 8' Kal naj se igramo. Vsak izmed vas naj zbira rabljene zve-plenke v škatljico in jih, ko jih imazemn^ eo na zgorelem koncu prireze, da so vse enake. S temi palčicami se lahko .grame. ure in ure ter sestavljamo in polagamo z nj.im razne podobe: hišice, cerkvice, lestve kozolce, zastave, pa tudi živali in druge stvari. Lahko pa si zastavljate drug drugemu posebne naloge, pri katerih je pa treba precej razumnosti in premetenosti. Poskusimo s to-le nalogo: Od teh 12 žveplenk, ki tvorijo štiri male kvadrate iu skupaj enega \eliktga, prestavi štiri žveplenke tako, da nastanejo trije enaki kvadrati. Rešitev: Dve vžigalici v desnem kotu zgoraj in dve v levem kotu spodaj prenesi na desni vogal spodaj, da nastane ta slika: Rešitev: Uganke. Poznam sod, ki nima dnn in tudi ne obroča, ne pipe in ne vehe in vendar j« poln že od vsega počet k a. Ne moremo ga rabili več kot enkrat in izpraznemo ga le, če ga razbijemo. Kaj je to? b ('»ofBf) V katerem mesecu pri vas najmanj pojeste? (•isfnJsjfRU af 'nfjnnjcjaj A) Kje ne more najsprotnejši tat ničenar ukrasti? ( ju diu aai>l iubx) Pred kom ee mora celo sam kralj odkriti? (•inafjozuj pojr{) Kam sejemo repo? (•arasfi Bd oud 'johib^iu adaji) 06e pripovedujte, da ima šest hčera in vsaka izmed njih enega brata; koliko otrok ima ta oče? ('iejq uaoq »je- A a{ iu bim« bžau« in }sas 'uiojios) Gosja pastirica je gnala gosi; ena je tekla pred dvoma, ena med dvoma, ona za dvema; koliko gosi je bilo to? (o/iiuip BZ Biitup [}HLlA A d[!|x>l( os {}( lUJ.) Je; ravno danes Snežičin god, zivto pa nudijo torto sneženo in zraven iz zrnc ledenih kompot, navrli še postrežejo s kavo ledeno. In strežejo gostom sneženi možje, ki danes so čudno v vsem postrežljivi; prav ročno pred vsakogar jed položet, ,, Pa čakajo zopet ob steni pasr.ljivL Nato pa odide ogledovat si Majda prekrasni vrt kraljični, od cveta do cveta gre vse obiskat in vsak se svetlika ko svet pravljični. So cveti stekleno prozorno razcveli, ko steklo v zrcalu bi išči jo se tla, in trave in listi so snežnobeli, drevesa »o vitka, prozorna vsa. Iz teh dveh kvadratov naredi, da bo eni ,DOMOLjUB«J2^i r