Cerkvene zadeve. Sv. Oče Pij IX. so poslednji čas pogosto bolebni, večkrat jib je omotica prijela, toda hvala Bogu vselej jim je zopet boljše postalo. Libeialni, judovski iu frajmavrerski listi so povsod začeli pisaiiti, kaj naj vlade storijo, če Pij IX. res umerjejo, naruieč naj volitev novega papeža zabranijo ali pa volitev slabega po sili doženejo. Verni katoličani povsod molijo, da bi ljubi Bog naklepe sovražnikov sv. Cerkve osrainotil! Številka 77 bila je večkrat, kedar so leto ž njo pisali, pogubna sovražaikom sv. Cerkve. Leta 1077. bil je nemški cesar Henrik IV. prisiljen tedajanjega papeža Giegorja VII. stanujočega v gradu Canossa na Italijanskem, priti za odpuščanje prosit, ker je veliko let sv. Cerkvo in jene služebnike in vernike na Nemškem preganjal. Leta 1177. je drug nasprotnik cerkvene svobode ponižal se pred na8lednikom sv. Petra: nemški cesar Friderik I. ki je papeževe dežele pograbil, toda po velikih nesrečab z papežem Aleksandrom III. v Benetkab mir sklenil in se z sv. Cerkvo spravil. Leta 1377. bilo je, ko so se papeži po 701etai sužnosti iz Avignona na Francoskem zopet jireselili nazaj v Rim. Papež Gregor XI. je to storil, zlasti na prigovarjanje sv. Katarine sijenske. Leta 1777. tedaj pred 100 leti je na Portugalskem bil sramotuo odstavljen minister Pombal, krščeu Jud, ki je katoliako deželo hotal poluteraniti; dal jo vse škofe zapreti, jezuite neusmiljeno v jedni noči iztirati, veliko mešnikov grozovitno mučiti. Toda 1. 1777. je slabi kralj Jožef I. umrl in jegov minister Pombal bil je pred sodnijo zarad najgrših pregreb postavljeu, obsojen in iztiran iz dežele. Letos imamo zopet 77 v letni številki. Bog ve, kako bo za številne sovražnike sv. Cerkve iu tlačitelje jene svobode. To pa veino, da katoličani letos obbajamo 501etnico škofovauje sedanjega papeža. Cuda velika, Pij IX. so 30 let papež in 50 let škof, jednakega dogodka se kristijani še niso učakali, kar sv. Cerkva obstaja. Kulturna borba na Prnskem in Rnskem. Na Pruskem je 8 velikib škofij in blizu 7 milijonov katoličauov oropanib svojih višjih dubovnib pastirjev; 2 škofa sta uuula (v Trier-ju in v Fuldi), 6 jih pa živi skritih v proguanstvn. Duhoviiikov maujka čedalje bolj; v paderbornski škofiji je 55 farovžev praznib in 117.314 dus pogreša slnžbo božjo, tolažbo v življenju in pomoč v smiti; v trierski škofiji je še bolj žalostuo, taai je namrcč 139 župnij praznih in 136.575 Ijudi brez fajmoštrov. Najbolj žalostno pa je v šolab, kder je krščanski nauk razlagati mešnikoni prepovedano; namesto mešaikov lutrovski in neverni učitelji učijo uekov piuski katekizem. Tako se godi na Pruskeni že 3 leta. Rusi postopajo pa še ranogo bolj po nečloveški; 400 niešnikov so pograbili ia v strašno mizlo Severijo odpeljali, kder jib je muogo gladu in mraza umrlo, nekateri služijo kot blapci pri kmetib, da življenje ohranijo. Na mesta odgnanih katoliških mešnikov je ruska vlada postavila razkolniške, oženjene pope, kateri z pomočjo kozakov in kanonov ubogo ljudstvo od katoliške vere v razkolništvo posilujejo. Da slavjanska ruska vlada z katoliškimi Slavjani tako dela, to nas katoliške Slovence najbolj boli. Sv. apostola Slavjanov, Ciril in Metod, prosita za nas!