273 Naši dopisi. z Dunaja 23. avg. — Poletna vročina polagoma od-legava — in s hladom povrača se na Dunaj tudi novo življenje. Nas Slovence predramili so posebno slovenski potniki v Zlato Prago. Velikega Šmarna večer priredili smo jim na čast v gostilni „pri zlatem križu^ veselico, pri kateri smo jim mi združeni z drugimi Slovani z besedo in petjem poklonili gorak pozdrav naš io naših tukaj bivajočih prijateljev, nasproti pa smo tudi mi občudovali izvrstne domače pevce in jih spremljali z najboljšimi svojimi vošili. — Bil je to lep večer|, ko smo se v prijetni domači družbi zopet čutili v duhu — v ljubi svoji domovini. Oživljati pa se je tukaj pričelo tudi politično življenje. — Pozdrav, katerega sta izročila naš cesar in cesarica nemškemu cesarju v Gasteinu, bil je prvi povod, da se je občinstvo naše zopet začelo pečati z razmero naše in nemške države. — Ako se človek malo spominja nazaj do L 1866. na vse počenjanje Bismarkovo, njegovo politiko nasproti malim nemškim pa tudi nasprotno velikim državam, na njegovo kolonijalno in carinsko politiko, na posvetovanje grofa Kalnoky-a ž njim, na nemško pomorsko zvezo s Trstom, nasproti pa tudi na počenjanje naših nemških irredentovcev, in sladko potrošene besede, s katerimi jih Bismark na videz zavrača, dejansko pa vendar le izreka: „sedaj še ne", — potem še le je človek oborožen z vso opravo , da prav ve ceniti vrednost shodno našega skušeuega cesarja s sosednimi vladarji. In ako more nas Avstrijce kaj za-dovoliti, gotovo je ta shod našega cesarja z ruskim čarom , kateri se ima vršiti jutri na bližnji moravski zemlji. — Politiki naši, kateri Bismarka sodijo po njegovih delih, spoznajo velik pomen v resnici prijazne zveze naše države z Rusko. Pri nas Rus nima pravega povoda biti nam nasprotnik, enako tudi mi ne, njemu nasprotovati, ako je le glede vpliva vsake teh držav na balkanskem poluotoku meja natanko odločena in pošteno pripoznana. Ruska širi se na izhodno, deloma južno stran, na kateri naših interesov ne zadeva. Nasproti pa bi bila poskušnja Bismarkova nam nasproti to doseči, kar je brez ovinkov izrekel — za nas osode-polna, in v takem času bi nam bili drugi zvesti in mogočni zavezniki pravi rešitelji za nas in za-se. Položaj pojasnil se je v teku zadnjega leta za toliko , da uže vsakdo vidi, kje imamo Avstrijci iskati svojih zaveznikov — kje pa ne. Danes vsak vidi, kje niso naši prijatelji. Ne dvomimo pa tudi, da se bodo častilci Bismarkovi prepričali, da sila ne rodi pravice, še manj pa zaupanje. — Shod našega cesarja z ruskim čarom bo gotovo srečen začetek boljše naše prihodnje politike, in zato ga pozdravljamo z vso gorkoto domoljubnega srca. Od sv. Vida nad Cirknico 22. avg. {Letina in dvoje važnih vprašanj,) Uže nekaj let sem se je od tukajšnje okolice le bolj o slabih poljskih pridelkih sporočevalo; a letos je, hvala Bogu, večinoma sploh vse še precej dobro obrodilo. Sena je bilo memo lani dokaj več, in zarad ugodnega vremena v košnji tudi lepšega; ravno tako se je tudi žita nekaj več in jedrnatega in težjega zrna namlatilo. Zgodnji krompir (kupčar in zgodnji rožnik) je dobro obrodil, kjer je debela zagnojena zemlja in tudi kasni lepo kaže. Ajda, sočivje in skuha nam tudi obilnejši pridelek zlasti proti slani obeta. Samo po gričih in zelo kamnitih krajih so vsi pridelki se ve da nekoliko slabejši, ker ob onem času predolgo dežja ni bilo. Hruške, posebno tepke, katere v hribih še največ odvrnejo, so tam pa tam zelo polne; jabelk in češpelj bo pa malo. Smo uže s tako letino zadovoljni in hva- 274 ležni, da bi le slabejših ne bilo. 0 boljši žitni letini bi kazalo po oddaljenih in odročnih krajih od železnice le žito mesto moke kupovati in v malen dajati; a pritožujejo se marsikateri zopet čez nekatere mlinarje, da preveč mlinarnine jemljejo ter ne dvakrat enako; toraj naj slavno vredništvo blagovoli naznaniti, če je mlinarjem presto po volji, kolikor hočejo, meljaje jemati, in ako so za to plačilo po postavi morda posebne merice odločene in po koliko se sme od mernika ali hektolitra mlinarnine vzeti. Tudi bi bilo marsikateremu vstreženo, poizvedeti, ali se žito po ceni v časnikih naznanjeni v magacinih ali na žitnih trgih od prodajalcev in kmetov dobiva in sploh po katerih virih se žitna cena naznanja? Slap pri Vipavi 23. avg. — Danes smo praznovali v drugič rojstveni dan presvitlega cesarja tukaj bivajoči učitelji, pa kako? Na kmetijski šoli je letos na Slapu le 13 gospodov učiteljev došlo namesto 14, ker je g. učitelj iz Toplerebri gotovo bolan, ker ni tu sem k poduku došel. Kakor drugi, tako tudi mi učitelji, zmiraj zvesto vdani podložnik! in vzgojitelji slovenske mladine, ^mo uže 18. avgusta t. L z Vipavci pošiljali gorke in tople molitve, prošnje Vsegamogcčnemu v nebesa, za ohranitev ljubljenega, vsem svojim podložnim narodom enako naklonjenega vladarja ter želeli, da bi se posrečilo Njegovi modrosti, vresničiti želje, po tako zaželjenem ljubem miru med različnimi in mnogojezič-nimi narodi v blagor svojih državljanov, v povzdigo naše don ovine in v slavo naše dinastije. Zopet danes 23. avgusta pa obhaja tukajšnja župnija na Slapu prav slovesno cesarjev rojstni dan, in mi, kot sedanji farmani, smo se pod vodstvom gospoda Riharda Dolenca, kot Todja vinarske in sadjerejske šole na Slapu zopet te slovesnosti ob 6. uri zjutraj vdeležili z šolsko mladino in drugim vernim ljudstvom. Bila je slovesna peta sv. maša, z dvema blagoslovi in „Te deum". — Danes por poludee bodo pa dijaki iz raznih krajev došli k skupni Teselici v Vipavo. To bo zopet obilo govorov, petja, godbe, plesa, napitnic in raznih zabav, kakor je v programu. — Naznanim le memogrede, da na tukajšnji vinarski in sadjerejski šoli pod vrlo spretnim vodstvom blag. in vis. čast. gosp. Bih. Dolenca in marljivega pristava V. Rohrmanna so bomo mnogo naučili v sadjereji, trtoreji, kletarstvu, živinoreji, poljedelstvu itd.; da sem skoraj za gotovo prepričan, da si. deželni odbor, ki naj mu bode tu prisrčna zahvala, ne more boljše denarja obrniti, kakor tako, da je poslal gg. učitelje sem na to izgledno kmetijsko šolo, v kateri je, kolikor smo do sedaj videli, vse v najlepšem redu in stanu. — Gospodje, to je, gg. vodja in pristav znata pa tudi tako temeljito ID vabljivo predavati, da Diora vsak z največim veseljem poslušati. Pa res, ako bodo povsod drevesnice tako lepo vrejene, kakor je tu na Slapu, in kakor smo se jo mi sedaj učili napravljati, bode prinesle mnogo haska naši ljubi clomovin\ Zelo radi poslušamo o tem predmetu, ki smo ga ravno ta teden dokončali. Pripovedoval je g. vodja, da je tukajšnji cerkovnik letos dobil za sj^me marelice blizo 200 gold., ali ni to posneme vredno, posebno za Dolenjce, ki bi tudi lahko še mcogo finej-šega drevja si izredili, ter tako mnogo novcev iztržili. Ima pa tudi imenovani mladi cerkovnik uže mnogo žlah-nega sadja zasajenega. — Le k sklepu bi želel, da bi zares ta koristna kmetijska šola na Dolenjskem kje ustanovljena bila, da bi se ljudje, po dcmače rečeno, po njej ,,špegljali'' in se po njenih naukih ravnali. Toraj žele vsi letošnji slušatelji gg. učiteljema tudi najboljšega vspeha pri poduku in sami sebi mnogo napredka. J. S. H Iz Postojine 24. avg. (Izv. dopis.) Dolzih 22 let utonilo je v morji minljivosti , odkar vlada naše veliko C. k. okrajno glavarstvo prečastni gospod Anton Glo- b očni k. A sedaj sešteti so trenotki, da zapusti nas,, da se preseli v belo Ljubljano ter zasede velevažno mesto C k. deželne vlade svetnika. In mi zremo li mar hladnokrvno v ta prevrat? — nikakor, srce nam je otožno, duša žalostna, — ker ž njim zgubimo dosta z^. ljudstvo svojega skrbnega očeta, občinski predstojniki svojega izbornega učenika, gg. uradniki svojega Ijubez-^ njivega načelnika ter gospodje učitelji preprijazne«;*. predsednika c. kr. okrajnega šolskega sveta, istenitega svojega prijatelja in ves okraj svojega prezaslužnega^ dobrotnika. ' Povsod, kamorkoli se ozreš v našem okraji, tudi r selo najneznatnejše, zapaziš delo njegovo, vzlasti v Po-stojini, katerej je bil posebno naklonjen. Da ne opisujem truda njegovega in zaslug strogo oziraje se v njega uradni posel, povem naj le, da kot za svojega najljub-šega otroka skrbel je za našo svetovnoznauo ;,Jamo", Kedor ogledoval si jo je pred 20 leti in jo ogleduje* vnovič sedaj, ne more se prečuditi čarobni nje spremembi. Kakošen je bil vhod tedaj in kakošna pota v njej?! Sedaj je vse drugače; vhod je veličasten in. pota najlepša; slehrna stopinja kaže ti, kaj je zatnoglOr in še zamore spretna, marljiva roka Globočnikova. Ve6 kot 500krat bil je on v njej ter trudil se vsa leta neumorno, da je vrhunec dosegla v svoji lepoti v novejših dneh. Ni še dolgo, da razsvetil jo je z električno lučjo in z blizu 50 lustri, kar v vrlo jasni podobi kaže podzemeljsko čudo. Tudi cesto iz Postojine do Jame napravil je lepo ter zasadil na straneh drevored. Da o drugem ne govorim, ne morem še zamolčati,^ da prijatelj je bil vedno slovenskemu jeziku, kar sve-doči nam njegovo dopisovanje z župani ter politično mišljenje njegovo, ki ni nikedar protivilo se pravičnim našim zahtevam — sigurno redka prikazen vsaj za časa mi--nistra Auersperga in Stremaverja ter deželnega predsednika Widmana na Kranjskem. S tem in se svojim prepohlevnim, preponižnim obnašanjem pridobil si je srce slehrnega, ki je občeval ž^ njim; uvidel je vsak, da se pogovarja z možem, kateremu je sveta le stvar, blagost ljudstva v njegovem okraji; prepričal se je, da gospod glavar je mož, ki živi edino le za narod. Ljudstvo hotelo mu je hvaležnost svojo skazati dejanski ter v to svrho v mnogih občinah imenovalo ga častnim občanom. A tudi tamkaj, kjer ga ni imenovalo, spoštuje ga visoko, da šo več, ljubi ga kot svojega očeta; tudi Postojina v tem ne zaostaja in da je kedaj obnašala se nasprotno — premotila jo je vnema za stvar, katera nam mora biti vsem prva in je vzlasti gosp. Globočniku; zato trdno nadejamo se, da je vrli gospod male neprijetnosti uže zdavnej pozabil \n da hoče ohraniti Postojine, kot ona njega v najbol]šen> spominu. Milo nebo hrani naj gospoda Globočnika š© dolgo ter angelj božji spremljaj ga povsod! Iz Železnikov konec julija. [Zakasnjeno.] (V moj zagovor in obrambo, — Dalje.) Daljni napad na mene bil je v ,,Slo vencu" zarad procesije Presv. Rešnjega Telesa. Jaz sicer tega dopisa nisem bral, ker imam imenovani časnik ravno tako rad, kot on mene; glede zagovora se toraj ne bom strogo držal na „Slovenčeve^ besede in kaj je bilo v njem tiskano, ampak navedel bom to , kar potrebno spoznam v stvarno pojašnjenje mojega stališča. V tej zadevi pa sem prisiljen najprej spregovoriti par besedi z gg. načelniki tukajšnjega „bralnega društva" , ker prav za prav so oni dali povod k razpravi, o kateri ravno govorim. Pred vsem jih moram vprašati, kako stoji z njihovo doslednostjo in koose-kvenco? V neki odborovi seji, pri kateri sem bil tudi še jaz navzoč, povdarjal je g. predsednik prav precizno in natančno: „Naše društvo ni cerkveno društvo". Pri procesiji na Presv. Rešnjega Telesa praznik, ki je 275 vendar strogo cerkveni obred, pa se je hotelo društvo pokazati javno celo po dvojni strani. Kar se tiče cerkvenega petja (tedaj tudi petja pri javnih cerk--venih obhodih), vodim ga jaz po mojih skromnih močeh uže skoz dolgih 42 let; tolikokrat pelo je tudi uže moje pevstvo na ta visoko-slavni praznik pri procesiji. Letos «0 hoteli stopiti tudi društveni pevci kot taki pri procesiji na dan. Osebam iz njihove srede, ki so v tej zadevi govorile z menoj, djal som, da jim tega čisto nič ne branim; da pa je praznik Presv. Rešnjega Telesa preveč uzvišen dan, in procesija njegova preveč veličasten obred sv. katoliške Cerkve in vere, da bi se dvoji pevci poskušali o tej priliki, koliko znajo eni ali drugi, kar bi navzvoče vernike več motilo, kot spodbujalo jih k pobožnosti. Prevzamejo naj tedaj petje — rekel sem — med vso procesijo ali popolnoma oni sami, ali pa naj se ne vtikujejo nič vmes. Vsega petja prevzeti si mende niso upali, in bi bili baje res najraje popolnoma odstopili; al: izrekle so se bile na merodaj-nem mestu besede, katerih pa danes tu ne bom zapisal ^da bi bili moji zagrizeni nasprotniki na mojem mestu, gotovo bi ne zamolčali tega); zapisal jih ne bom za to, ker bi napravile brezdvomno zlasti v nekih krogih gotovo veliko senzacijo! Da bi tedaj odvrnil na tak visoki praznik vsak nered, izrekel sem konečno , da bo moje pevstvo opravljalo pri procesiji petje po dosedanji vsakoletni navadi, „čitalničarjem" pa sem pustil prosto voljo, katere so se tudi poslužili, in — peli. To je bil j)rvi nastop. In drugi? Od starodavnih časov bila je pri nas navada, da pri procesiji na Presv. Rešnjega Telesa praznik in na Veliko soboto svetijo z voščenimi svečami gg. fužinarji, in slučajno tudi druge odlične osebe. Da bi se pokazala omika in napredek, hoteli so letos stopiti tudi udje našega „bralnega društva" — akoravno ni: ,,cerkveno .društvo^ — ta visoki praznik pri procesiji z vošče-^nicami na dan. Kdo bi kaj tacega sploh ne odobraval gpri ljudeh in možakih, ki taki strošek zamorejo, in ka-?terih je tudi med udi našega bralnega društva mnogo. - Pagan, — kristjan ne. Za vso to zadevo se pa sploh moja malenkost ni ^isto brigala; mogoče, da sem svoje privatno mnenje kje izrazil, kar pa storim danes tu celo javno, in rečem: Mnogi oni, ki so se „postavljali" taisti praznik košato z voščenicami, bi bili s svojo ponižnostjo in z molekom v rokah dokaj bolj počastili Presveti Zakrament, kot z gorečimi svečami. To bi potrdil lahko z mnogimi dokazi, edino uže le med osmino Presv. Rešnjega Telesa ^ tremi; — omeniti bi zamogel tudi osebe, ki se je bila brez sveče pridružila med svetijoče, in s čim je ona to opravičevala; — pa, naj bo tudi to le zamolčano; vsaj ^a sedaj. V pojasnilo naj dodam tudi še to, da te sveče po hvalevredni navadi nekaterih krajev niso bile namenjene cerkvi za dar, ampak društveni udje nesli so jih po procesiji kot svojo lastnino s saboj. Razsodbo, ali je bilo to tedaj za čast Božjo ali pa za „parado" , prepustim drugim. Iz tega čč. gg. bralci „Slovenčevi'S in sploh vsi, ki 80 o onem dopisu slišali, lahko posnamejo in razvi-dijo, koliko sem jaz zagrešil oni visoki praznik; zraven pa tudi lahko razsodijo, ali sem res zaslužil, da je bilo moji osebi podtaknjeno kot psovka ime slaboglasnega kralja iz stare zaveze. Gosp. „chefredakteur^ tukajšnjih j,izvirnih dopisov", katerega po njegovi „8intaxi" jako dobro poznamo, je hotel poleg mojega sramotenja menda pokazati, da ima zgodbe stare zaveze v svojem drobnem malem prsteku; — modri domači in zunanji ljudje, — vmes tudi zelo učene glave, — pa so o vsem tem vse drugače sodili. Bilo je, in še vedno ostane res: „Kdor drugim jamo koplje, sam va-njo pade." Akoravno ne spada strogo k reči, naj bo zapisana tudi še naslednje: Vsled ravno omenjenega dopisa ia napada v ;,Slovencu" sklenil sem bil, izstopiti iz „bralnega društva"; odpovedati pa mu tudi bralno sobo v šolskem poslopji. Storil sem kmalu za tem oboje. Ni me bila volja, šteti se med ude društva, ki pravi, da širi izobraženje in omiko!!! sad njegov pa je le neotesanost in surovost; — dokaz moja uže tolikokrat javno napadena oseba, katera odlika pričela se je zdaj raztezati uže tudi na druge tukajšnje osebe. Stanovanje v šoli pa sem društvu razun ravno omenjenega vzroka odpovedal tudi še iz nekaterih drugih, katere sem bil pred-sedništvu naznanil pismeno. Enega pa dodam na tem mestu še danes, ako mu je morda drago, vzeti ga na znanje. Ker je namreč šola bližnja sosedinja cerkve, o nedeljah in praznikih popoludne posebno po večeraicah in proti noči pa je bil v bralni sobi včasih tak šunder in petje (če bi se bolje ne reklo: kričanje) [zopet le napredek in omika!?] da so se ljudje, ki so o tistem času hodili opravljati v cerkev svojo tiho pobožnost, čez to močno pritoževali, in si želeli nazaj tihi prejšnji mir, sem toraj prav iz srca rad spolnil njihove želje. V teku 30 let sem tedaj imel uže dvakrat v šoli brezplačne gostače: Talijane o času cerkvenega zidanja in pa sedaj bralno društvo, pa obakrat sem zvedel, „po čim je smola v Kranji". V tretjič sicer gre rado po besedah narodne prislovice; a mene ne spelje nobedea več na led, — za celi svet ne! ^ (Dalje prih.) Iz Ljubljane. — Cesarjevičiaa Štefanija peljala se je v ponedeljek popoludne skozi Ljubljano na cesarjev grad Miramare pri Trstu. Na ljubljanskem kolodvoru mudila se je nekaj nad 10 minut, in je, akoravno jo vsak sprejem odklonila, vendar med obedom sprejela topničarskega polkovnika pl. Eschenbacha. S cesar-Jevičino peljala se je tudi njena mala hčerka nadvojvo-dica Elizabeta. V Miramare došla je visoka poto-valka ob 10. uri zvečer in jo je pri prihodu pozdravil C. k. namestnik tržaški in pa vojaški in mornarski načelniki. Cesarjevičina ostane delj časa v Miramare. — Gorenjski državni poslanec gospod knez Ernest Windisch-Gpatz vdeležil se je shoda antropologov v Celovcu in je dne 20. t. m. poročal o svojem izkopavanji na Vačah in v Smarjeti na Dolenjskem. Ozirom na najdene starine v teh krajih izrekel je svoje mnenje, da sta uže v prazgodovinskem času tukaj stanovala dva naroda, katerih eden je pokopaval mrliče, drugi pa ostanke sožganih mrličev. One, ki so svoje mrliče so-žigali, uvrstil je knez za pradede Slovencev. Tudi prof, Mtillner pridružil se je temu mnenju. — Na deželni vino- in sadjerejski šoli na Slapu pri Vipavi z dveletnim poukom in slovenskim učnim jezikom je izpraznjenih šest deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1885/86, ki se prične L novembra leta 1885. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in ki so z dobrim vspehom dovršili vsaj ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadje-rejo pečali. Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno I hrano, stanovanje in pouk v šoli, obleko si pa morajo sami preskrbeti. V šolo sprejmejo se tudi plačujoči i učenci, kateri plačujejo po 33 do 50 kraje, na dan za \ hrano in stanovanje in po 20 gold. šolnine na leto* L Lastnoročno pisane slovenske prošnje se imajo do 20. i septembra leta 1885. izročiti vodstvu deželne vino-- in sadjerejske šole na Slapu. Prošnjam priložiti je treba 5 rojstni list, spričalo dovršene ljudske ali obiskovane : srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu ia trdnem zdravji in župniško spričalo o lepem vedenji. 276 Prošnjam za sprejem za plačilo je treba priložiti reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma oskrbnikovo, zadevajoč, vzdržavanje učenca. — Nov predsednik c. kr. deželne sodnije v Ljubljani. Kakor se je od vseh strani želelo in pričakovalo, imenovan je za predsednika c. k. deželne sodnije ljubljanske gospod Franc Ko če var, dosedaj predsednikov Damestnik ravno te sodnije. Zato pa se pozdravlja to imenovanje po vsi deželi z veliko zadovoljnostjo. — Za svetovalca c, k. deželne vlade v Ljubljani imenovan je dosedanji okrajni glavar postojnski gospod Anton Glob očni k. Tudi to imenovanje pozdravlja dežela naša z veliko zadovoljnostjo, ker pride z njo k deželni vladi izredno spretna, delavna in slovenščine popolnem zmožna moč. — Ob enem podeljen je bil okraj^ nemu glavarju novomeškemu gosp. Josipu Eckelnu naslov in značaj svetovalca c. k. deželne vlade. — Volitev za deželni zbor kranjski na mesto umrlega Karola Rudeža vršila se je v Kočevji včeraj in narodna stranka izvolila je soglasno gosp. Jakoba Hrena, državnega poslanca. — Čestitamo narodnim volilcem, da so složno volili. Gospod Hren prejel je 56 glasov, kočevski kandidat Matija Verderber pa 23 glasov. — Danes je volitev v mestu Idriji, kjer bo zanesljivo soglasno izvoljen narodni kandidat gosp. Stegu ar. — Za tretje porotniško zasedanje, ki se prične 14. dan septembra v Ljubljani, izžrebani so kot porotniki gg.: Ahčin Albin, ključavničar v Ljubljani; Can-toni Viktor, trgovec v Ljubljani; Dekleva Alojzij, posestnik v Postojini; Doberlet Franc, trgovec s pohištvom v Ljubljani; Finžger Matija, kmetovalec v Prezrenji; Goli Franc, trgovec v Idriji; Grampovčan Juri, trgovec na Vrhniki; Hafner Janez, krčmar v Ljubljani; Honig-schmidt Viktor, tovarniški knjigovodja v Ljubljani; Janša Jernej, mlinar na Mojstrani; Janša Jernej, trgovec na Drenovem griči; Križaj Josip, nadzornik v Ljubljani; Kunčič Juri, posestnik v Ljubljani; Lavrič Franc, trgovec na Rakeku; baron Lazzarini Henrik, veleposestnik v Smeledniku; Lončar Jernej, posestnik v Žiganjivasi; Okorn Josip, posestnik na Grosupljem; Orešek Franc ml., trgovec v Ljubljani; .Peruzzi Martin, posestnik v Lip^h; Pirnat Luka, posestnik vTufstajnu; Plautz Ferdinand, trgovec v Ljubljani; Roger Janez, trgovcev Ljubljani; Rudež Alfred, posestnik v Ljubljani; Žitnik Jernej, čevljar v Ljubljani; Schrejer Josip, posestnik v Ljubljani; Šetina Josip, posestnik na Dovjem; Soss Friderik, trgovec v Ljubljani; Souvan Ferdinand, trgovec v Ljubljani; Sušnik Josip, trgovec v Kranji; Trček Franc, trgovec v Ljubljani; Tschurn Karol, uradnik v Ljubljani; Urbane Srečko, trgovec v Ljubljani; Valen-tinčič Ignacij, posestnik v Ljubljani; Wakonigg Janez, trgovec v Litiji; Valjavec Aleš, posestnik v Bistrici; Zeschko Albert, trgovec v Ljubljani. Kot namestniki' gg.: Avšič Jakob, uradnik; Bukovnik Josip, brivec; Dolcher Janez, posestnik; Dorer Anton, marketendar; Kottek Edvard, posestnik; Lamprecht Julij, posestnik; Obreza Josip, brivec; Ogorevc Martin, trg. pomočnik in Sesek Ivan, advokaturski kandidat, vsi v Ljubljani.