Uhajajo Tsako sredo in saboto. Veljajo celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 S. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Ljubljani v sređo 10. decembra 1857 Nove skušnje lesom 9 Tiči oa poiji io gojzdih 9 sve ki je bil ali konec mesca grudna ali prosenca čana in sušca posekán. V Scheidmanovem časoiku „Landw. Anzeig." beremo skušnje z lesom, ki je bil nalaš v različnih časih posekán -w w * m i • V i Mišja kaj (Konec.) (Mâusebussard, buteo vulgaris) je polju ena najkoristnisih tic, ker se večji del od poljskih mis redi i ona pobera tudi kerte, kobi! keb itd da bi se prepričali o terpežnosti njegovi za pohištva in orodja. Nadjamo se, da tudi našim ljudem bomo vstregli, ako jim povémo te skušnje, ker se zmiraj eden to terdi, drug drugo. ---- ---'7 K""""" luu« » v • " w j n u u 11 i v U) a C U I C HU. Po mnogih sknsnjah se je zvedilo, da se je imenovana kajna o mišjih letih naj bolj pogostoma přikazovala střelci jo imenujejo ropno tico in radi po nji streljajo (Wespenbussard, pernis apivorus) pokončá i toda S smreke enake starosti, debelosti in velikosti > stale v gojzdu ena zraven druge in so zdrave bile skoz in skoz, so posekali tako, da eno so poderli, konec mesca grudna (decembra), drugo konec prosenca (januarja), tretjo konec svečana (februarja), četerto konec susca (marca). Vse so obsekali tako, da vsaki brun je bil 30 čevljev dolg. 6 pavcov širok, 5 pa debel. Ko so bruni se dobro posušili, so jih položili čez druge stropnice. in v -- . V».* .v « « • • V 11 veliko množico škodljivih g tudi k «««« ««vo, ku sar je, o s en i à ča, žabo nu., maiourai se zaletí v gnjezdo po mlađega tička, in lovu ne prizadene v gojzdih 9 pobera itd malokrat se nikoli nobene škode Gojzd h (Waldohreule, aegolius otus) je 9 tadi prav koristna žival ; ona potrebi neizrečeno veliko m i s brosčev ali kebrov in dragih škodljivih merčesov. Mlakna úharca (Sumpfohreule, aegolius brachyotus) sredi na-nje naložili težo, da bi se prepričali, kteri brun se tudi h koristnim ticam pristeva, ktero pa nevedni lovci je močnejsi in več teže nese. Skušnja je pokazala najmočnejši lés je bil mesca grudna posekane da smreke 9 radi zalezujejo in po nji kakor ropni tici radi streljajo. tistih deželah 9 kjer bolje poznajo tiče UHJU1UVUVJOI »VO «'-• e * r-------- —-----• . ■ 0 ' "r, * y ' ' ' ----*----------9 smreka mesca prosenca posekana je bila manj moćna nehaii to tico preganjati; čeravno tudi pozimi, kadar se (za 12 odstotkov), se manj m očna (in sicer za 20 od- r debel sneg zavali, mis loviti ne morejo, in če jih glad stotkov manj) je bila konec svečana posekana, najslabeja < primora, da kakega majhnega tička oberejo, ne pripravi to (za 38 odstotkov manj) pa konec susca posekana. so že davuej lovu velike škode. 9 Iz enakih smerek, mesca grudna in sušca posekanih so naredili kole po 4 pavce močne, ktere so, dobro posušene, 3 čevlje globoko enega zraven druzega v zemljo zabili; — konec sušca (tedaj ko je drevó že sočno bilo) posekana smreka se je čez 3 ali 4 leta lahko zlomila v zemlji, — konec grudna (ko je sok jenjal se pretakati) Mertvasica (Schleiereule, strix flammea) in po *----- — * - " 9 uuvihm; " sčmtertjč po senicah, skednjih in dervarnicah noćni skovik (Steinkauz, strix noctua) letata pozimi , da bi kje kako miško staknsla. Tudi ta dva tica se vseskozi prega-njata kakor posasti; ker ponoći po cerkvah in po skednjih svoj dolgočasen glas uganjata, jima v več krajih tudi » posekáni kol pa je se čez 16 let terdno stal v zemlji. Dvé enake smreki so zakopali v vlažno zemljo; tisto je bila posekana konec sušca, so našli sognjito čez smertna tiča pravijo. Če kjer misi žita in deteljša 9 ju ne proganjali v tistih krajih poškodujejo, bi misi poprej potre- 9 let 9 no a 9 ki je bila poderta pozimi mesca grudna 9 je bila terdoa še čez 16 . let. Pod v konjski štali je sognil že v letu 9 će je bila smreka mesca sušca ali svečana posekana, mesca grudna posekane je terpel 6 let. bila, kakor vsaka druga reč. Mravljinčar (Ziegenmelker, Nachtschwalbe, capri-mulgus europaeus). Ta požrešni ponočnjak lovi po sončnem zahodu ponoćne metulje in druge večje in manje merčese. i srakoper (der grosse Wurger, larius excu- Vélik bitor) se redi poleti od miš, dvoživk in večjih merčesev Pri kolesih so buk platišča terpele 6 let, če je pa mesca sve 9 bukva bila posekana mesca grud čana, je komaj preterpela 2 leti. Štiri hraste enake starosti in debelosti so posekali enega konec grudna, druzega konec prosenca, tretjega konec svečana, četertega konec sušca. Odrezali bo od vsakega debla 4 pavce debele plohe in jih djali na dno posode, na ktere so vlili po 2 bokala vode. — Od tistega hrasta, ki je bil podert mesca grudna raznega plemena, pozimi pa od majhnih tićkov; ravno tako tudi Mali srakoper (der rothruckige Wfirger, lanius co-lurio) živi od kebrov, čmerljev itd. in ima navado, kadar ni cio lačen 9 9 9 9 čez ploh, mesca p pritekla ne osenca posekanega mesca svečana posekaní hrast vode še tako dolgo ni deržal, mesca susca kapljica skozi 80 pritekle kapljice že čez 48 ur ujete merčese na terne ternolj ali pa belega terna natikati, in jih takrat pobérati in obérati, kadar ga glad napade. Vertna rudečorepka, kteri tudi sčmtertjč po gore Íček pravijo, (Garten-Rothschwânzchen, ruticilla phoe- da v nicuros) je kaj priden merčesni lovec; opazilo se je eni uri je okoli 600 muh požerla. 9 9 posekáni pa celó le 2 ure in pol _ « • « v • Tudi hrastovi obr so ravno to terpežnost poterdili Po teh skušnjah naj se lés seka takrat, kadar ne tece več sok ali muzga po deblu najbolje okoli b Senice (die Meisen, parus) brez vsega razloćka so prav koristni tiči gojzdom in vertom, ker neizrečeoo veliko merčesov, gosenc in drugih škodljivih žival pokončajo. Preračunilo se je, da ena sama senica leto in dan 4 do 800,000 merčesov pezoblje ; posebno rade zobljejo senice mravlinčje jajca; le će jim teh zmanjka, se lotijo oljDa-tega sadů in semena. 39 § Žolua (der Specht y v . « picas) pravi varh našim pobožno dekle utegnilo kaj takšnega storiti. Ako pa je je najvecji sovražnik knavrom in drugim resnica, tako mi Peruna! se hočem kervavo maščevati. gojzdo m lesnim kebrom in červom. Vendar gojzdnarji koristi žolne se ne poznajo in ne ćislajo kakor bi imeli, ker ji mlade moje upanje in moja ljubav! Ti si mi bil zmiraj z vest; Po tem poklice sloga Rajka, ter mu rece: Rajko, pobirajo, tudi radi po nji streljajo, posebno takrat, kadar pojdi na Korotansko in sicer do gore, ktero pred saboj nič druzega na lovu ne staknejo, puhajo po žolnah. To je vidiš. Tam pod goro bodeš našel kerščansko cerkev, okoli pa velika neuoinost, ljutost in lahkomiselnost. — Ce se cerkve veliko vas kerščansko, glej tam z jastrebovimi očmi ena sama žolna usmerti, se zaredi na milijone knavrov in dokler ne zagledaš moje y Vedi Rajko, zvesta drugih škdodljivih gojzdnih kebrov! — Res je, da se sčm tertje abotnikr nahajajo, kteri terdijo, da golobice. duša moja: Ko so slednjokrat prišli kerščanski svečeniki^) v naš kraj in nam prigovarjali, naj zapustimo vero svojih očetov, in je ž njimi tudi bil kerščansk mládenec, visok ka v f žolna, kadar kluje po drevesih, gojzde pokončuje; to je pa le kriva misel; žolna ne kluje in ne napada nikoli zdravih in čverstih drevés, ampak le po hromih in suhljatih pleza, jim skorjo Ta kukavni kerščenec si je odbral mojo golobico za svojo oh prekasno sem zapazil, da je bil volk v moji kor jela, rudeč v lici kakor jabelko, bistrih oči kakor serna. strast prekljuje, iz ktere škodljive cerve in kebre pobera. Le taki neumneži zalezujejo in streljajo žolue in druge koristne ovčarnici! Neumno devče ga je vidilo, in od one dobe po tičke, kterim Kuko v ni njih življenje znano. ica (der Kuckuck, cucus canorus). Ta tie potrebi neizrečeno veliko škodljivih borovih kebrov (čez 2500 na dan) — kukovica je edini tič, kteri kocioaste gosence pobera. Kakor je bilo že večkrat omenjeno, se je preračunilo, da 100 kukovic v enem dnevu okoli 2.400v000 borovih gosenc pobere in pokončá. ljudilo (obnorelo) ; gotovo je ašlo med kerščence in tam se odpovedalo veri svojega očeta. Sloga Rajko obljubi deklico nazaj spraviti, bodi si živo bodi si mertvo. Pervlje, ko odide, berž pod stari eto-letni dob, na kterem je visela podoba Perunova, in tam pomoli vsegamogočnemu'božanstvu, naj mu bode na pomoč. Potem odide in se derži zmiraj Drave, ker zvedil je, da kerščanska cerkva v H o č a h V rane (die Kráhen, corvus) letajo kaj rade za plugom po njivah, da červe in druge mešičke in merčese poberajo stojí blizo Drave. Škorec (der Staar. sturnus vulgaris) pokončá kaj veliko merčesev, poeebno polžev. Vrabec (der Haussperling, passer domesticus) je zvěst prijatel vertov, posebno takrat, kadar polni žlahnega Pri vsakem hramu za kaj poprašuje, le da bi kaj zvedil o Tetki, vendar prav razborito, da ne ovadi svojega namena. Ze v Tergovišči zvé, da je pred nedeljo dni po- n * v živ y v • cc Z1VU y sadja visé, na polji pa najraji v prosu prepeva le v žetvi, toda še z večjim veseljem škube hrošče (kebre) gosence in druge škodljive merčese. Ce je ravno kakemu sadjorejcu po svoji prederznoeti in požrešnoeti od ene strani prenadležen, mu je od druge za pozobano eadje hvaležen, ker mu verte in polje od neštevilnih kebrov in gosenc čisti. tovala skoz obcino zala deklina belo oblečena, in da je prašaia za cerkev keršćausko. To ojači Rajkovo serce; urno začne svoj pot pospeho-vati, eamo, da bi prej přišel do zaželjenega mesta. Pod Kačjim gradom ga vlovi noč in huda nevihta, da ne vé kamo bi pobegnul. Pri ljudih ni si upal prositi etanovališča, ker se je bal, da bi ga nekerščenca ne sprejeli, ali pa kje prisilili, vero svojih očakov zapustiti. Vleže se tedaj pod košati hrast in odmoli tako: Visoki Perun, kteremu je to drevó posvećeno, brani me to noč, in srečno me vodi, Tukaj omenjene tičje plemena, h kterim se tudi vee • ^ * y . • • i m • m â v V | • prištevajo, eo najbolj znane, ktere zaelužij y druge pevalice da jih prippročamo v občji blagor in ekerb poljskim in gojzdnim goepodarjem, prizaneeljivoeti etrelcom in tičolovcom. Jim gnjezda, jajca ali pa mlade jemati, etare loviti ali etreljati da izpolnem evojo obljubo. Potem včs truděn zaspi (Dal. el.) ee moglo ojstro kaznovati. Razun tega ee mogl tudi poskerbeti, da ee na doljnih ravninah, kjer no benih dreves ni, tu in tam meje zaeadijo, da bi tički v miru živeti zamogli ristniše drevje za to nasadbo bi bilo šilovje; se mali tički radi deržé y y drevesa, malo germovje in žive Najko-mr e čj i spomladi in pozimi vse, kar i cam naj Berilo za kratek řas. v V. -# Se nekaj o Rojenieah. Naj priobčim tudi jez malo drobtinico o Rojenieah. kakor se pripoveduje v moji rojstni dolini. Po veem Gorenskem se pravi pri nas posebno v * ime ker je zelenega, ljubijo in špogajo. Za privado s en ica se po priporočilu dohtarja Glogerja ečmtertjč zasade br in j germ ici, evineka jelša in sončnice. Še pa v dolinah iu ob potokih so stanovale Rojenice novane tudi bele ali častitljive žene. Tako posebno v lipniški in kamnogoriški dolini. Pol ure od Kamnegorice iz podnožja Jelovice izvira Lipnica in koj pri izviru žene Rožmanov mlin, ki je skor bolj koristno pa bilo za mnogoverstne tičke y če bi ee jedini zivi glas v sicer tihi ozki dolinici. tu in tam naredile po drevj se mladi izvalé). 1 Po „Land i (tružice, v kterih u. Forstw. Ztg." Sveta vera Stale eo nekdaj tukaj fužine (kolesa) sv. Heme in so bile pozneje prenošene v Kamnogorico. To pričajo tukajšni sledovi žlindre m pa imé dolinice, ki se imenuje „Kol-nica." — Navpik od Rožmanovega mlina je v Jelovici # ondotnim prebivavcom dobro znana jama y stitljiva luknja." Jama je prostorna Povedka iz paganskih časov Slovencov. imenovana „ca m dolga al Spisal Vic ko Dragan. Kje je Tetka y ljubo naše dete? Tako je popraševal težko jo obhodiš, ker ečmtertjč leže debele ekale, ki so padle od stropa. V koncu je zasuta in le mal odpor kaže še naprej. Ljudje pravijo, da je za njim neizmerna ne- noc in dan stari Bonata, bogat kmet v Hraščanji. Edina hčerka je zginila, in ni ji bilo ne sluha ne duha. Pozve-dovali so na vse kraje; vendar ni nobena stran přinesla glasa. Lice Bonatovo je vsaki dan bolj bledélo in svetio skončna votlina. Neki mož, Fortunée, ki posebno veliko vé od Rojenic, in je tudi to povestico povedal, je pravil, da je bil v nji, pa ji ni přišel do konca. Tudi mojega brata je peljal někdo v to luknjo. Ta jama je bila prebivališče Rojenic. Fortunée je od njih pripovedoval tako: „Bile so bele žene močnega, suhega in dolgega obraza v pertenih obla-čilih. V prednjih časih eo ee prikazovale Ijudem, pa zgi- njegovo oko je otemnélo ekoro celó. Samo edina Vida, stara dekla, ga je tažila se ji zmiraj sanja od Tetke, gotovo je še živa. y češ y da Bonata hodi po veliki sobi in gondra takole: Svita se mi v glavi y mogoce je > ali ne morem verjeti, da bi Svećenik, to je duhovnik. 399 žvižgati in zgrajati: ko slile eo, ko so ljadje začeli poaoči so ljadje postali hadoboi. Bile so neomožene, čiste žene. Podučevale so ljudi, nazoanovale so z visoke skale praz- Novičar iz avstrijanskih krajev. nike » upile so kmetu o pravém casu: „Kmet sej sej! u Starému Fortuncu so evetovale po srežu bob saditi. da Zraste v debelih štibljah brez stročja. Žena ga krega se je dal zapeljati. Začne 6eči, in usuje se iz perve stiblje poprej presuho zemljo. ? Iz Beršeca primorske Istre 26. nov. *) — Ene dní pred sv. Martinom oas je burja zeló nadlegovala io tudi potlej še nekoliko dní; posebne zime pa še nič ne obču-timo. Danes in včeraj nam dež prav po volji namaka že Naši predzimski pridelki so se tri police boba. le srednje obnesli. Zelja, ki ga zdaj ribamo, je bilo na Kovačem so svetovaie varivnik, to je kameo, po kterem enih krajih le še obilno in lepega, na drugih le malo in se železo dobro vari. Kar so svetovaie, je vse bilo dobro, bórnega. Repa na več njivah še pognala ni zavolj pomanj- Ljudjé so jih bili veseli in so radi jih ubogali. Vidili so jih kanja mokrotě; kjer je pa izlezla in ostala, je še precej tudi, ko so po njivah pobirale bilje lanú. lepa v dobrih zemljiscih. Korenja se sèrn ter tjè lepega in Prikazovale so se pri rojstvu in so primerjevale osodo debelega dobi. V dolinah zgodaj izkopani krompir je zdrav in starost rojeucu. K starému Fortuncu so prišle v hišo in in lep, ali v gori, kjer pozno dozori in so ga ljudjé še primerile fantičku, da se bode ubil na jablani. Oče poseká le pred kratkim izkopali, nam je skorej včs bolan, cera drevó, fantiček skakljaje krog ostalega štebra se preberne in — ubije. Primerile so drugemu, da bode obešen. Oče je bil Marúna in smokev nam je Bog daroval tudi za našo po > da je le za živino. Toliko već smo pa naklatili želoda, kterega že čez 12 let ni bilo toliko, in nam bo veliko koristit. vselej žalostěn, ko je pogledal fantiča ali mu kruh řezal, trebo domačo. Vina smo še nekaj več od lani natočili in je dokler ga fantič ne vpraša, od kod da to'pride. Pové mu prav dobro; tudi vodka vinskih tropin je prav mikavna in oče osodo njegovo in pravi: vleži se kvaterni torek, kakor huda. Cena vina je med 6 do 8 fl. barigla (52 bokalov) bi bil utonil, k vodi, memo ktere hodijo Rojenice. Pridejo, do sedaj. fanta zagledajo in se čudijo, da bi bil fantič utonil, kteremu Olja bo to leto prav malo na Beršeščini. so drogo smert prisodile. Ko so ga česale, so jale tako: n nam bi pač všel, ko bi vedil, da Danes je přišel domů iz Reke nesrečni Lončar s svojo se zgovar- barko, ktera se mu je 16. t. m. ne daleč od Reke okoli tole rožico polnoči prekucnila. Ena mati z celó malim utrokom od 8 vtergal. (Mislile so, da spi.) Pravijo, da so fanta od- mescov je pod pokrovom v barki se zadušila; ena druga (vdovica) se je ua dno morja pogreznila, ktero so drugi Na Potočeh pri Mostah blizo Javorníka so se nek najdalje deržale, pa tudi pri Polsici in pri Zalozkih peceh. Žene so zginile, kakor da bi jih bila zemlja požerla če so se jim hotli.pribiižati ljudjé. > Dr. Lovro Toman. dan ribci poleg Volovske vjeli v mrežo; petero možkih se je vendar obderžalo po sreči za barko, ktere so našli ribči še le čez dve uri žive in řešili smerti; pridši na suho ti nesrečni niso mogli več časa od velikega straha govoriti; sedaj so vsi zdravi; škode druge je le kakih sto gol Blizo Rogatca je gora, ktera se Boč imenuje Tam dinarjev. Sajovec Jakob. so Rojenice prebivale. Še moja babica (Urgrossmutter) eo mi vedli dosti o njih povedati. Berloge še zdaj kažejo, v kterih so prebivale. Rojenice so ljudem mnogo dobrega storile in prerokovale jim, kakor na priliko: V néki bajti je bil star dervár z imenom Jože Coh. Lepo je živel e svojo ženko. Enega večera pride iz Stermola mlad grajšak, kteri je svojega tovarša zgrešil in je pre Iz Gorenskega 8. grudna. J. L. Naj bo tudi meni dovoljeno, o Vodnikovem literarnem spominku nekoliko be-eedic epregovoriti. Sostavek gosp. Hicinger-ja v 97. listu „Novica in zraven opomba vredništva so po mojih mislih besede govorjene o pravém času in vredne brez vsega poseboega pretehtovanja in vgibanja postati djanska resnica. Nikdar in nikoli bi se ne bil Vodniku spominek nočil pri Čohu. polnoči porodí Cehova žena hčerko. postavljal 9 ako bi si ga že on sam v življenji postavil ne Pridejo Rojenice pod okno, pri kterem je mladi gospod, Rajcingar po imenu, na klopi ležal. Rojenice začnejo se pogovarjati. Ta deklica bo žena stermolskega grajšaka Rajcingarja. Al mlađemu gospodu to ni šlo v glavo, in hitro sklene deklico umoriti. — V jutru pogleda novorođeno deklico in prosi Coha, naj mu jo izroči, v kar revni in ubogi dervár privoli. Gospod povije tedaj deklico v svilen robec in odide z njo. Ko je pa do pervega izvotljenega drevésa přišel, vzame buciko iu jo zasadí v glavo otroku kterega v storu pusti in odide vès vesel. ^M ■■ ■^■■■■■■■fe Tii bil — v svojih pesmih namreč; pa tudi mislim jez iu gotovo mnozih druzih z manoj — če kdaj, je zdaj pač naj-priličniši io tudi zadnji čas, da bi, kakor je pred sto leti vgledal slavni mož lučico življenja, tudi čez sto let vsi njegovi pesniški izdelki pozdravili beli svet. Saj se nam more že tako v oziru tega zanikernost očitovati. se osnovala v vsi svoji znotranji in 9 Knjiga ta pa naj zvunanji obliki izverstno. Na čélu naj bi jo kinčila kar najbolj moč natanjčna podoba elavnega moža v jeklorezu to naj bilo conditio eine qua non. .Za vvod naj bi bil Kmalo potem pride verhovski hlapec polhe lovit. najde otroka v lepem robcu zavitega in ga nese domů. njegovega življenja. Potem naj zivljenjopis Vodnikov in sploh vse vazné dogodbe iz sledile pes me in tudi Tudi Verhovski oče je bil bogat mož pa brez otrók. Vzel je prozaiški izdelki, ako se kaj izverstnih nahaja. tedaj déte z veseljem za svoje, ker je mislil, da mora to kak napěv v notah bine bil od več. H koncu naj se se dodale imena naročnikov ako se knjiga po poti hči kaj imenitnih staršev biti. Ko je deklica odrastla, priđe stermolski gospod na lov in jo vidi pri Verhovskem. Jo viditi, se v njo zaljubiti in druge podobe dodati, na pr. Kopri v nik (kjer je rajni ui/uaiu i ui (/ u a uai uvui nu v » am* mi ou »uji^u pv pi/n prednaroenine prodajala. Če bi se mogle knjigi tudi se kake verhovskega oceta prositi, mu uv » UJV OI.IJUMIVI m u M 7 ---r--r —, V. ' " jo V zakon dati, bilo je eno. većino svojih pesem koval), slap Savice, bohinsko Preteklo je že eno leto njunega zakona, kar jima oče jezero, Veršac in njegova okolica itd., bi imela toliko da to ni njegova hči, ampak da jo je našel. Po- večjo vrednost. — Ako pomislimo, da je nekdaj Valvazor pove kazal je tedaj svilnati robec. Robec viditi je epoznal grajšak, žertoval celo evoje premoženje iz Ijubezni do svoje domo da je njegova žena tista deklica, ktero je pred dvajsetimi vine sosednih elovenskih deželá, se bo vendar v sedanji leti hotel umoriti. Ker sta si pa jako dobra bila, se ni veliko bolj omikani dôbi najdlo toliko rodoljubov po Slo- zmenil več za to, pa tudi nji ni hotel nič tega povedati. veoskem, da spravijo rajnemu Vodniku v spomin in sebi Enega jutra pa reče ona: Kaj me serbi tako na glavi? v east nasvetovano knjigo na noge, sicer bi se nam pač Pogleda tedaj grajšak in najde svojo iglo v njeni glavi. P° pravici reci zamoglo, „pojte se vsi skupaj solit." Ko ji jo pa iz glave izdêre, pade io izdihne svojo dušo. Janez Šurman. To so moje misli. Ne silim jih uikomur; želim pa veo Po nakljucbi zakasnjeno. Vred. 400 dar i naj padle ooe ali saj njim enake na rodovitne tla kardinala resnobno opomniti njegove dolžnosti. Nasproti pa in obrodile zaželjeni sad. Iz Ljubljane 14. dec. Včeraj kmalo po polnoči ne morejo sercnosti in pogumuosti mlađega kralja prehva-, kteri ne porajtaje svojega življenja, včeraj kakor danes liti je dosel postni vlak tovornega med Borovnico in Logatcom s svojim bratom povsod bolnike obiskuje, tolazi in jim po-in se je tako silno va-nj zaletel, da je en skladač koj maga. Zavoljo tega je pa tudi franeozki cesar po svojem mertev ostal in več vozov se razdrobilo. Potniki so s samim poslanců mlađemu kralju pisal, kako močno in resničoo se atrahom odsli. nad njegovim junaškim obnašanjem čudi. Novičar iz raznih krajev Narodska pesem v Liburnii Vsled razpisa slavnega ministerstva o* o« dogovorno z ministerstvom za pravosodje ter bogočastje in uk od 7. okt. 1857 je zastran ravnanja s ta cimi, ki se sami umore, z ozerom na člene 4, 10 in 34 konkordata to le zauka- Putem gredu dve sirote, Putem gredu, grozno placu Da su majku izgubile. Usritile jesu ženu; 7 7 ima zano: Kadar je dokazano, da se je kdo sam umoril, okrajna gosposka komisijo postaviti, ktera bo okoljnosti samomora preiskovala in pretresovala, ali je bil tisti pri Ona bila božja majka Ona ih je upitala: a plačete dve sirote? Mi plačemo i jočemo, Umerla nam mila majka« zdravi pameti ali ne, kteri se je umoril. Privzame se tudi otac nam se oženio, gosp. fajmošter, v kterega fari se kaj tacega zgodi, h ko- Dopelal nam zlu maćehu; misii. To, kar je komisija s preiskovanjem zvedla in mnenje «as bije, zlo nđs kara, Sve po svitu nas proganja. Ona ima dve hcerice; Svojim hčerkam kruha daje. Nam sirotám černe zemlje; zdravnikov, ki so truplo pregledali, je naznaniti dotičnemu duhovnemu pastirju. Ako se sklada njegovo mnenje z mnenjem okrajne gosposke zastran tega, ali je bil tisti pri Našle jesu onu crikvu, Pokraj crikve i cimitar, Na cimitri frižak grobak, Na grobku su zaplakale, Milu majku nazivale. Zemlja se je otvorila, Stala gori mila majka, Ona njima govorila: Kamo greste dve sirote. Ali moje dve hčerice? Hoďte z nami mila mati! Nima nam ki kruha dati Ena hčerka derži majku. Druga grede v ono polje, Da če brati one rože, Kim če svojoj miloj majki 7 zdravi pameti ali ne, kteri se je umoril, ga je kar tako Svoje hčerke lepo obuče pokopati, kakor duhovstvo zaukaže. Ako se pa mnenje du- Nas sirote čversto tuče; Svojim hčerkam nakupiva Lepo ruho napisano; Nam sirotám černo hudo Ali jako raztergano; hovšine ne sklada z mnenjem okrajne gosposke, ima ta to c. k. poglavarstvu podati, ktero se bo zastran obrav- reč nanja te reči s škofijstvom pomenilo. Pokop trupla pa se ne smé zoper postave zdravstvenega policijstva nikdar od- Svojim hčerkam nakupiva lasati. Zavoljo tega je zaukazano, da se ima truplo za- Lipe pase na kutige*), Nam sirotám od konopa. Majka božja njim govori: Hoďte hod'te dve sirote časno zvunaj pokopališča pokopati, če bi obravnava utegnila predolgo terpeti. Ko se pa potem spozná, da se je kdo o nezdravi pameti umoril, je njegovo truplo dokončno poko- Z onem putom uzkom stazom pati, kjer se drugi kristjani pokopavajo. — Prihodnjo spomlad Kaď dojdete v ono polje, bo po celem cesarstvu, kakor vsako leto, izbiranje vojaških Najti čete enu crikvu, Pokraj crikve i cimitar, Na cemitri frižak grobak ; 7 novincov. Toliko novincov bo treba, kakor za leto 1857. Stiska za dnarje je poslednji čas svobodno mesto Hamburg v severni Nemčii naj huje přijela, kjer je do 7. t. m. 136 velicih kupcov omagalo. Na grobku vi zaplačite Milu majku zazovite. 7 tej nadlogi se je Prošle jesu dve sirote oberniia vlada tega mesta na dunajsko narodno banko, ktere Z onem putom uzkom stazom; vodstvo je z Najvišjim dovoljenjem sklenilo, hamburški repu-bliki 10 milijonov mark banko, to je 7 mil. 207 tavžent in 207 soditi. To srebernino, blizo 1600 centov, so začeli v saboto Kad' su došle v ono polje 7 Glavu lepo ukititi. Majka hčerci govorila: Derži, hćerku, moju glavu I lepo mi ju poiskaj, As me glava jako serbi. Hčerka majki govoraše: Aj me mane mila majko: Ki černi su vam to červi. Majka si je na žal zela, V oni grobak nazad legla, Cerna zemlja ju zagrebla. Plakale so dve divojke, Dve divojke, dve sirote, Grozne suze prolivale, Da su majku izgubile. K njim doletil anjelj z neba Ne plačite dve sirote! Jutro čete z manom pojti Jutro čete z manom biti 1 v raju se veseliti. Zapisal J. V 7 srebra našega dnarja za eno leto po 6 od sto po Kožuh. Darovi za Vodnikov spominek« Od I. in II. naznanila iz hramov narodne banke na kolodvor voziti. Za to je na-jetih 27 voz s štirimi konji. V hramih narodne banke pa vendar še ostane 90 milijonov srebra. Tudi angležki časniki Gospod baron Anton Zois, grajšak v Ljubljani 130 20 kr • ff pišejo 7 da so iz Londona mnogo srebernine v Hamburg namenili. Pruski kralj okreva bolj in bolj in slišati je, da bo šel svoje zdravje v Italijo uterdit. Ker gré pa čas namestovanja njegovega brata h koncu, je brati, da je vse mogoče, da kralj ne bo več vlade prevzel, temuč da bo njegov brat krono svojemu sinu koj po njegovi poroki od- V 77 V Jožef Pleiweis. tergovec v Ljubljani Jožef Podobnik, fajmošter in župan v Kres nicah ............. C. k. pr. sladkornica ljubljanska Gospod Ludevik Kranz , . . stopil. Angležki poslanec v Carigradu, stari Stratfort IVedclif gré za stiri mesee v London, reje Poroka najsta- hčere angležke kraljice s princom Friderikom Vilhelmom bo 25. januarja. Brati je tudi, da nizozemski kraljić Vilhelm drugo hčer angležke kraljice snubi, in ker se bo mladi portugaljski kralj z mlado nemško prin-ceznjo poročil, bodo prihodnje leto tri kraljevske poroke. Da so Rusi terdnega sklepa, 0 Francozi io Angleži Ki 77 7) 7) 77 77 77 77 Viljam Kranz .........« Franc Strasser ........ Janez Taučar........ profesor Metelko...... Karol Obreza, posestnik na Verhniki . Jožef Rudes, grajšak v Ribnici . . Škender Wilcher, posestnik itd. . - Gospá Dragotina Wilcherjeva . . Gospodična Terezina Wilcherjeva . Gospá Marija Kozlerjeva Orteneška Marija Grumnikova. tergovka 77 77 J. G tajce primorati, svojo dezelo kupčevavcom druzih dežel Gospodje bogoslovci v Ljubljani odpreti, pričuje to, da je već rusovskih bark v Tulonu zbranih, od kodar bodo, če že niso, nad Kitajee odrinile.__ lz Lizabona dobivamo bolj vesele novice in bolezen začenja pejemati, kakor ogenj, kadar lés pogori. Čez 40,000 prebivavcov je mesto zapustilo in vlada je bila primorana , urednikom na pete stopiti, da so svojim dolžoostim 30 fl. - - kr , * « - ~ 77 2 » - " 77 « - ■ » 2 „ - ~ » 2 „ - ~ 17 1 n - ~ 77 2 „ - " 77 5 „ - ~ 9 5 « - ~ » 5 » " ~ 77 K 77 - ~ 17 ^ * » " 77 2 „ - " 17 2 » - ~ 17 5 « - ~ 17 * 77 ~ " » 10 „ - ~ 17 Skupej 248 fl. 20 kr. Današnjemu listu je pridjano narocilno po vabilo na „Glasnika" in „Prijatla46, na svesti ostali. Kralj je mogel tudi rajncega portugaljskega ktero prijatle slovenskega slovstva posebno zabernemo. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik: JoŽef Bl&znifc