ŠtTvilkI 40T7S glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva ' Titovo Velenje, 11. oktobra 1984 Slavnostno zasedanje zborov velenjske občinske skupščine Z delom kažemo podporo naši usmeritvi S slavnostno sejo vseh treh zborov občinske skupščine, predstavnikov družbeno političnih -organizacij in organizacij združenega dela so v ponedeljek zvečer v dvorani Doma kulture proslavili 8. oktober, praznik občine Velenje. Že pred začetkom slavnostnega zasedanja je bil pred domom kulture promenadni koncert rudarske godbe pod vodstvom Ivana Marina, slovesnost v dvorani pa je začel predsednik skupščine občine Velenje, Janez Basle. V nagovoru je posebej pozdravil goste, predsednika predsedstva SR Slovenije Franceta Popita, delegacije pobratenih mest Splita, Vrnjačke Banje, Pucareva, Subotice, delegacijo posadke ladje Velenje, predstavnike sosednjih občin, medobčinskih družbenopolitičnih organizacij, ter Janez farfe, predsednik skupščine občine Velenje izroča Nestlu Ž»anku listino Častnega občana občine Velenje prejemnike priznanj in nagrad. Janez Basle je dejal, da se v naši občini že 43 let spominjamo ob vsakem (»občinskem prazniku pomembnega dogodka, ko je peščica pogumnih ljudi pokazala svetu, da našega naroda ni mogoče pokoriti. V noči med 7. in 8. oktobrom so namreč partizani prvega štajerskega bataljona napadli mesto Šoštanj in ga za nekaj ur zavzeli. To je imelo takrat velik moralnopolitičen in vojaški pomen. V spomin na ta dogodek slavimo v Šaleški dolini vsako leto praznik. Slavnostna govornika sta bila sekretar komiteja občinske konference ZK Jože Čurčič in predsednik zbora združenega dela skupščine občine Velenje Alojz Saje, ki sta spregovorila o pomenu praznika, tradicijah NOB, povojni izgradnji in o aktualnih vprašanjih današnjega dne. Še posebej podrobno sta osvetlila napore, ki jih delovni ljudje vlagajo za izboljšanje gospodarskega položaja. Posebej sta poudarila, da so delavci in občani velenjske občine pokazali in tudi danes kažejo z delom ter odrekanji podporo naši gospodarski usmeritvi in s tem tudi predlogom sklepov XIII. seje CK ZKJ. ,,Mnogo je med nami posameznikov, ki vsakodnevno poleg svojega rgdnega dela neutrudno ustvarjajo in na različnih področjih prispevajo kulturnemu, gospodarskemu , in samoupravnemu razvoju posameznih področij in iilihlliiHllllllllllllllllllllllllilii''ii h'in'11 Pri Karničniku v Hrastovcu Spominsko obeležje padlim borcem Društvo Šaleških likovnikov Dobili stalno naisrijo občine kot celote. Številnih ob takem delu niti ne opazimo ali pa se nam zdi samoumevno, da lahko to od njih pričakujemo, če ne celo kar zahtevamo. Šele, ko smo posebej opozorjeni na njihov trud, zavzetost za to, da pomagajo drugim in skupnosti, da se mnogi med njimi odrekajo lastnim koristim, se zamislimo in priznamo, da je njihovo delo kot srebrna nit vtkano v podobo našega življenja." S temi besedami je nagovorila Majda Ga-beršek, članica komisije za podelitev nagrad in priznanj občine Velenje letošnje nagrajence. Vsi prisotni so navdušeno zaploskali, ko je predsednik skupščine Občine Velenje Janez Basle podelil Nestlu Zganku listino častnega občana občine Velenje za izredne zasluge v boju za cilje delavskega razreda, pri razvoju samoupravne skupnosti in ustvarjalnosti pri graditvi mesta in občine Velenje. K temu priznanju je Nestlu Zganku posebej čestital tudi France Popit. 48. oktobrsko nagrado sta prejela Vali Žohar in Herman Rigelnik, srebrni grb občine Miran Topolovec in Stane Šmajdl, nagrado Karla De-stovnika-Kajuha pa je Janez Basle izročil Karlu Kordešu, Radu Pungartniku in Jožetu Založniku. Priznanja občine Velenje, ki jih podeljuje izvršni svet posameznikom in organizacijam za izredne delovne dosežke ter uspehe pri razvoju gospodarstva in utrjevanju družbenoekonomskih odnosov v občini, je njegov predsednik Božo Lednik podelil članom začasnih kolektivnih in individualnih poslovodnih organov Gorenja sozd, TGO Gorenja Gorenje Promet Servis in Interne banke. Priznanja so prejeli: Janez Žagar, Jože Sta- nič, ' Rafael Martinčič, Marjan Osole, Jože Zagožen, Andrej Kr-žič, Anton Hojnik, Janez Miklav-čič, Milan Podpečan, Ivan Draušbaher, Marko Vraničar, Aleš lic, Jože Kuder, Oto Slemenik, Anton Glušič, Slavko Korošec, Albin Repše, Marjan Urbančič, Erika Veršec, Igor Simončič, Joško Vučemilo, Erika' Špeglič, Zofija Klobčar, Stane Flander, Stane De-bevc, Ivan Vitežnik. Slavnostno zasedanje v dvorani doma kulture v Titovem Velenju ob 8. oktobru prazniku vseh občanov Šaleške doline, je s koncertom sklenil mešani pevski zbor Gorenje pod vodstvom Cirila Vrtačnika. Ob žalnih zvokih rudarskih godbenikov pa so nato delegacije položile vence k spo ne-nikoma maršala Tita in Onemele puške. M. Z., Š. V. V ponedeljek zvečer se je uresničila dolgoletna želja članov društva Šaleških likovnikov. V nekdanji Mayerjevi vili so si z veliko prostovoljnega dela uredili prostore za potrebe likovnega ustvarjanja in razstavljanje. Ta objekt oziroma prostori so kot je med slovesno otvoritvijo med drugim dejal predsednik občinske kulturne skupnosti Emil Hartner pomembna pridobitev za ves šaleški kulturni prostor. Hkrati je v imenu predsedstva občinske kulturne skupnosti izrekel Šaleškim likovnikom priznanje za prizadevnost pri ustvaijanju teh prostorov ter za vse dosedanje plodno likovno ustvarjanje ter razstavljanje Izvršni od bor društva paje ob otvoritvi galerije podelil priznanja Marjanu Vodišku. Poldetu Roberju in Lojzetu Zavolovšku za njihovo zavzeto delo v društvu. Hkrati z otvoritvijo galerije (slika spodaj desno) so odprli v njej že razstavo del svojega člana Marjana Vodiška na temo Ho poteh XIV. divizije. Za uresničitev te zahtevne naloge si je avtor izbral kot risarski instrument oglje, ki je eden najstarejših risalnih instrumentov. Navedeni risarski material je zelo ustrezal avtorjevemu značaju, mehki risbi, zlasti pa stari kmečki arhitekturi, ki pod risbo Marjana Vodiška in tančico senc zaživi v svoji domačnosti« je ob otvoritvi dejal profesor Lojze Zavolovšek. Marjan Vodišek je preden je '.začel pripravljati dela za to razstavo obiskal kol smo slišali oh njeni otvoritvi skorai vse domačije od Kozjaka do Belih vod. Otvoritev Stalne galerije društva so z naslopom obogatili člani Mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj (vos) Delegati in gostje med slavnostnim gasedanjem občinske skupščine Ob odhodu v pokoj so Miranu Topolovcu, dosedanjemu vodji enote Temeljnega sodišča Celje v Titovem Velenju na skupščini občine pripravili skromno slovo ter mu tako izkazali spoštovanje za dolgoletno neutrudno in prizadevno delo s katerim si je ustvaril ugled v občini in izven nje, na svojem strokovnem področju pa tudi priznanje slovenskih sodnikov. Ob letošnjem občinskem prazniku je prejel za svoja vsestranska prizadevanja tudi srebrni grb občine Velenje. SPECIALIST MED PROIZVAJALCI HLAČ treba ravnati z bosopetimi in raztrganimi banditi. Taka je bila kultura in človečnost teh nosilcev novega reda v Evropi in v svetu. Nočemo te zlagane kulture in nočemo vsiljenega nečloveškega reda. je vedno znova vzkipelo v neštetih srcih, ki so morala trpeti ponižanje in skrunjenje. In na mesto padlega mitraljezca Buksi-ja tu v Hrastovcu ter njegovih tovarišev, so stopali novi in množili vrste ljudske vojske, kije bojevala pravičen boj za človeka vredno življenje. Ta vojska je morala zmagati, ker je vodila pravično obrambo in narodno osvobodilno vojno, v kateri so sodelovali vsi narodno zavedni in človekljubni ljudje. Morala je zmagati tudi zato, ker so njeni vojaki bili stoletja tlačeni, ponižani in vajeni vsega hudega. To so bili vojaki, ki so prenašali krivce dolga stoletja, vendar jih niso pozabljali. Tudi krvi. ki je tekla tistega decembrskega dne tu v Šembricu. ne bomo nikoli pozabili. Da je temu tako, je dokaz današnja slovesnost, je dokaz spomenik, ob katerem V Hrastovcu, pri kmetu Karničniku so prejšnji petek člani krajevne organizacije Zveze borcev Škale-Hrastovec v sodelovanju z občinskim odborom ZZB NOV Velenje predali namenu obnovljeno spominsko obeležje petim padlim borcem VDV brigade. Na slovesnosti je obudil spomin na tiste dni Jože Lipnik, predsednik krajevne borčevske organizacije. »Tistega decembrskega dne je korakalo tukaj 50 borcev prve in druge čete 3. bataljona VDV pod vodstvom namestnika komandanta tov. Hinka.« je dejal in nadaljeval: »V trenutku so se oglasili mitraljezi iz zasede. Partizani padajo iščoč kritje na čistini, padajo zadeti od krogel, nekateri srečneži pa se rešijo v zavetje gozda. Ko ogenj potihne je mrtvih pet, ranjena dva. eden ujet. Nemci veseli zamage. sezujejo mrtve, jim raztrgajo obleko in jih take fotografirajo ter pustijo na bojišču. Slike bodo uporabili za dokaz svoje uspešnosti in opravičilo svojega početja, kako je smo, in so dokaz ljudje svobodoljubnih Škal in Hrastovca, ki so s prispevki za izgradnjo tega spomenika omogočili, da največja krivica, storjena slovenskemu narodu, to je okupacija njegovega ozemlja in poizkus genocida nad njim, v teh krajih ne bo nikoli pozabljena. Tako preneše-no sporočilo prihodnjim rodovom pa bo zaveza tudi za njih, da si ne bodo pustili vzeti težko izbojevane svobode, neodvisnosti in človeškega dostojanstva. << Jože Lipnik je v svojem govoru izrekel priznanje za skupno delo, ki so ga krajani opravili pri postavitvi spomenika. Zahvalil pa seje tudi GIP Vegradu. Eri in Gozdnemu gospodarstvu, ki so prispevali sredstva za postavitev tega spominskega obeležja in seveda vsem krajanom Škal in Hrastovca. Učenci tamkajšnje podružnične osnovne šole, mešani pevski zbor kulturnega društva Stane Sever, rudarska godba in učenci osnovne .šole Veljka Vlahoviča pa so pripravili ob tej priložnosti lep kulturni program. Titovo Velsnje k 11. oktobra 1984 Skupnost za zaposlovanje- Financiranje pripravništva medicinskim sestram Pretekli torek so se sestali delegati skupščine Občinske skupnosti za zaposlovanje Velenje. Obravnavali so osnovne zna-č.lnosli zaposlovanja v letošnjem prvem polletju z dopolnilno razlago o tem. kako seje zaposlovanje gibalo do danes, ko smo v občini Velenje dosegli le 0.6 odstotno rast. kar je veliko manj ko; v republiki. Letošnje zaposlovanje ni najbolj ustrezno, vse pogostejši so pojavi dekvalifika-cije, zaposlovanja za določen čas in na neustreznih delovnih mestih, pojavljajo se slabosti pri izvajanju pripravništva, na drugi strani pa seje večina mladih, ki so letos sklenili šolanje, vključila v zaposlitev. Pri skupnosti za zaposlovanje še vedno niso zadovoljni s tokovi zaposlovanja preko nje. V letošnjem prvem polletju seje pri njej prijavilo le 30 odstotkov načrtovanih kandidatov.za zaposlitev, čeprav računajo, da se bo to število povečalo v drugi polovici leta, torej sedaj, ko se bodo prijavili tudi tisti, ki so letos končali ali pa še bodo. Šolanje. Na skupnosti za zaposlovanje, so tudi letos naredili veliko na področju poklicnega usmerjanja, saj so učencem razredov osnovnih šol. dijakom zaključnih razredov 4-letnih srednjih šol ter njihovim staršem pomagali pri izbiri nadaljnih izobraževalnih in poklicnih poti glede na posameznikove sposobnosti, želje in interese, predstavili pa so jim tudi potrebe združenega dela in možnosti kasnejše zaposlitve. Delegati so se seznanili tudi s financiranjem pripravništva petnajstim medicinskim sestram, ki so letos uspešno sklenile štiri lelno šolanje. Prva dva meseca bo pripravništvo financiral Zdravstveni center Velenje, preostalo pa Skupnost za zaposlovanje. Omeniti pa velja, da takšna oblika financiranja pripravništva ne sme postati nekaj stalnega, ampak gre tokrat za izjemen primer. Čeprav se na skupnosti zavedajo, da lahko to v primeru, da se ta mlada dekleta po konča-■ srn pripravništvu ne bodo zaposlila, potegne za seboj še dodatno denarno breme /a skupnost, ko bodo opravičene do prejemanja denarnega nadomestila, pa jc treba to skupno akcijo Zdravstvenega centra in Skupnosti /a zaposlovanji pozdraviti. Oboji se namreč zavedajo, da bi s tem. ko bi jim onemogočili pripravništvo, onemogočili tudi njihovo nadalj-no pot \ svojem poklicu. Ker e je novo šolsko leto že začelo ie prav, da spregovorimo tudi o štipendiranju, o tem so se delegati na skupščini celovito seznanili. Združeno delo je letos razpisalo 963 štipendij, kar je 6 odstotkov več kot prejšnje leto in 20 odstotkov več kot je povprečje v republiki, vendar pa je bilo 59 odstotkov vseh štipendij ali 568 namenjenih izobraževanju do IV. stopnje zahtevnosti. 18 odstotkov za V. stopnjo, kar je nekaj več kot lani. vendar predvsem za tehnične usmeritve in 23 odstotkov za VI. in VIL stopnjo zahtevnosti. Opozorili pa so na problem neražpisovanja kadrovskih štipendij za nekatera neproizvodna področja, kar lahko pomeni, da se bodo v teh programih izobraževali predvsem učenci iz materialno in socialno najbolj razvitih okolij. Pri skupnosti za zaposlovanje so letos podelili 65 štipendij iz združenih sredstev in 20 razlik h kadrovskim štipendijam. Že junija je skupščina potrdila listo prednostnih poklicev, ki je bila potem eden od pogojev za pridobitev štipendije iz združenih sredstev poleg cenzusa, ki je znašal 55 % poprečnega netto osebnega dohodka. (10.042 dinarjev na družinskega člana). Novost pri podeljevanju štipendij iz združenih sredstev pa je bila letos ta. da je štipendijo lahko dobil tudi kandidat. ki se je odločil za šolanje za poklic, ki ni bil na prednostni listi, je pa imel boljši učni uspeh in izhajal iz slabšega ekonomskega položaja. Odbor za štipendiranje pri skupnoti je ugotovil, da upada interes /a štipendije iz združenih sredstev, vzrok za to pa gre verjetno iskati v vse težji zaposlji-vosti. saj nudijo kadrovske štipendije več možnosti za kasnejšo zaposlitev kot pa štipendije iz združenih sredstev. Skupščina je obravnavala tudi pritožbe štipendistov na sklepe o vračanju štipendij. Če so bile te opravičene, je kandidatom preložila njihovo vračanje, drugače pa jih bo potrebno začeti vračati takoj. Sicer pa na skupnosti ugotavljajo, da se mnogi štipendisti. ki ne končajo šolanja, izogibajo vrnitvi štipendije, pa čeprav imajo možnost obročnega odplačevanja. V takih primerih s se morajo pač obrniti na sodišče. Delegati so na skupščini potrdili tudi realizacijo finančnega načrta občinske skupnosti za zaposlovanje za letošnje prvo polletje, seznanili so se s potekom priprave gradiva za izdelavo srednjeročnih' planskih dokumentov za obdobje 1986—1990. obravnavali gradivo za skupščino Zveze skupnosti za zaposlovanje ter imenovali delegate za občinsko skupnost socialnega varstva. mkp Občinska zveza'prijateljev mladine Podelili priznanja V tednu otroka je pripravilo predsedstvo občinske zveze prijateljev mladine Velenje med drugim tudi svečano sejo, na kateri so podelili priznanja lutkovnima skupinama vzgojno varstvenih zavodov Velenje in Šoštanj, društvu prijateljev mladine Zavodnje in Dragici Mavec. Obe lutkovni skupini sta prejeli priznanje, ker sodelujeta v programu enotnega novoletnega praznovanja otrok naše občine. Šošta-njska skupina deluje pod vodstvom Helge Novak, velenjska pa pod vodstvom Irene Pavčnik. Vzgojiteljice obeli skupin si same izdelajo lutke, vse delo pa opravijo prostovoljno in zanj ne prejemajo nobenih denarniii nadomestil. ,,Ldino plačilo so jim srečni in nasmejani obrazi najmlajših ob katerih uživa in čuti zadovoljstvo vsak, ki rad dela za otroke. Ti srečni obrazi pa znova in znova spodbujajo naše pridne vzgojitelji- ce in lutkarice k novim stvaritvam," so med drugim zapisali v utemeljitvi za podelitev priznanja s katerim so jim izrekli zahvalo in obenem spodbudo za nadaljnje delo in sodelovanje z občinsko zvezo prijateljev mladine Velenje. Društvo prijateljev mladine v Zavodnjah je pričelo delati pred osmimi leti. V začetku je bilo veliko težav, saj so bili vloženi ogromni napori, da so za tovrstno delo navdušili starejše in otroke. Danes dosegajo v tem društvu zelo lepe uspehe, nadvse pomembno pa je gotovo tudi, da veliko pripomorejo k zmanjševanju osebnostnih razvojnih razlik med podeželskimi in mestnimi otroki. S tem pa v svojem okolju opravljajo pomembno družbeno delo. Med društvi, ki delujejo v njihovi krajevni skupnosti ima DPM največ članov in je tudi med najaktivnejšimi. Priznanje pa jim je občinska zveza prijateljev mladine Velenje podelila tudi za Danes seja skupnosti otroškega varstva Uresničevanje pravic do porodniškega dopusta Danes se bodo na sejo ob 17. uri sešli delegati občinske skupnosti otroškega varstva Velenje. Med drugim bodo obravnavali osnutek sprememb samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta. Predlagane spremembe posegajo v določila o načinu določanja nadomestila za osebne dohodke v času porodniškega dopusta. Doslej je veljalo določilo, da je osnova za določitev nadomestila osebnega dohodka zaslužek upravičenke oziroma upravičenca v preteklem letu pred nastopom porodniškega dopusta in se valorizira po 6 mesecih trajanja. Zaradi hitrega naraščanja osebnih dohodkov pa je to določilo nerealno in postavlja mlade družine v težak materialni položaj. V zadnjem času se namreč dogaja, da znašajo nekatera nadomestila za osebne dohodke le še 60 odstotkov vsote, ki bi jo delavka oziroma de- lavec zaslužila, če bi bila na delovnem mestu. Delegatom skupščine je tako predlagan predlog z variantnimi opredelitvami roka uveljavitve teh sprememb. Predlog predvideva, da bi se naj osnova za določitev nadomestila valorizirala za poprečni odstotek povečanja osebnih dohodkov v Sloveniji v določenem obdobju. Tako določen znesek bi predstavljal nadomestilo za osebni dohodek ob nastopu porodniškega dopusta. Nadomestilo hi sproti valorizirali za odstotke rasti osebnih dohodkov. Delegati se bodo na današnji skupščini odločali, ali naj te spremembe uveljavimo s prvim septembrom, decembrom, s pričetkom prihodnjega leta ali po sprejemu. Seveda pa bodo morali delegati ob lej odločitvi upoštevati, kakšne finančne posledice ima vsaka od predlaganih variant za združeno delo. Ce bi uveljavili to spremembo s prvim septembrom letošnjega le- ta, bi bilo Ireba zbrali določena sredstva, saj načrtovana ne bi zadoščala. Zalo bi se morala prispevna stopnja iz bruto osebnega dohodka v mesecu decembru povečati na 1,3 odstotka. Po drugi različici (1. 12. 1984) letos sicer ne bi bilo treba zbirati dodatnih sredstev, saj bi ta sredstva skupnost otroškega varstva lahko pokrila iz rezervnih sredstev. Podobno bi bilo ludi, če bi do sprememb prišlo v januarju. Po oceni bi bilo potrebno po uveljavitvi predlaganih sprememb zbrati za okoli 19 odstotkov več sredstev za le namene. Tako bi znašala povprečna prispevna stopnja v prihodnjem lelu 1 odstotek, sedaj pa znaša 0,85 odstotka. O teh vprašanjih se bodo torej odločali delegati na današnji skupščini otroškega varstva. Odločitev je seveda zahtevna, upajmo, da so se delegati v svojih okoljih že opredelili za eno i/med predlaganih možnosti. uspešno sodelovanje pri organizaciji Male Napolriikove kiparske kolonije, /a katero zagotovijo potreben les ter vzdržujejo lesene kipe, ki krasijo prostor pred šolo. Pod vodstvom Dragice Mavec sodeluje igralsko baletna skupina od 1977 leta na osrednji prireditvi, ki jo pripravijo v Rdeči dvorani v času novoletnega praznovanja. Dragica Mavec je pri svojem delu vedno polna novih idej, ki se izražajo v igri in plesih, oblačilih in dekoraciji prostorov. Prav od njenega osebnega prizadevanja in volje do dela je odvisen celoten uspeh vsakoletne osrednje novoletne prireditve. Nastopa vselej veliko otrok. Brez njenega posebno lepega odnosa do otrok, ki jo imajo zelo radi, ne bi mogla biti tako uspešna, a je gotovo prav zaradi tega pritegnila starše, da ji otroke radi zaupajo. S priznanjem se je občinska zveza prijateljev mladine zahvalila Dragici Mavec za dosedanje delo, zaželeli pa so ji tudi veliko uspehov v prihodnje. ff1 n Gorenje Z izkušnjami in znanjem v prihodnost V Titovem Velenju bo od 22. oktobra do 2. novembra že tradicionalna predstavitev proizvodnega programa in novosti sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. Geslo letošnje razstave, devete zapored, je „Z izkušnjami in znanjem v prihodnost!" Številni poslovni partnerji Gorenja iz domovine in tujine, predstavniki dobaviteljev in trgovcev, bank, raziskovalnih in znanstvenih institucij ter drugi se bodo tako lahko karjhijbolj neposredno seznanili s prizadevanji za nadaljnje povečanje proizvodnje, produktivnosti in konvertibilnega izvoza. Občina Velenje Iz dela samoupravne interesne stanovanjske skupnosti SKUPNOSTI STANOVALCEV V občini Velenje imamo od predvidenih 163 skupnosti stanovalcev ustanovljenih 159 skupnosti slanovalcev, ki upravljajo s 6424 stanovanji. Ustanovljene niso samo tiste skupnosti stanovalcev, ki imajo manjše šlevilo stanovanj (Bele vode, Ravne, Celjska 3 in Kardeljev trg 11 v Titovem Velenju). Skupnosti stanovalcev so v letu 1983 formalno ustanovili, vendar niti v letu 1984 niso pričele upravljati stanovanj in stanovanjskih hiš, temveč z njimi upravlja Samoupravna stanovanjska skupnost oziroma DO Vekos — tozd Stanovanjska oskrba. Vzrokov, zakaj stanovanjska samouprava ne zaživi, je več. Nedvomno pa je pomanjkanje sredstev za vzdrževanje, ki se zagotavljajo iz stanarine, najmočnejši. Kljub temu, da je bilo dogovorjeno, da bomo do leta 1985 speljali postopen prehod na ekonomske stanarine in da bo dosežena stanarina najmanj 2,44 odsiotna revalozirane vrednosti "taiiovanjskega sklada, je z uveljavljenimi ukrepi preprečena izpeljava samoupravno dogovorjenih ciljev in s tem onemogočeno vzdrževanje stanovanjskega sklada. Saj so sredstva v letu 1983, s katerimi so skupnosti stanovalcev upravljale v naši občini, znašala 9 odstotkov ali 9.298,000 dinarjev. Ostala stanarina pa se je združevala na nivoju samoupravne stanovanjske skupnosti. V premnogih skupnostih stanovalcev so stanovalci, ki ne želijo upravljati s stanovanjskim skladom ter s takšnim odnosom vplivajo na razvrednotenje stanovanjskega sklada. V praksi se dogaja, da hiše, kjer so stanovalci aktivni, izstopajo iz takšnih skupnosti 'ter se oblikujejo kot samostojne skupnosti stanovalcev. Imamo pa tudi skupnosti, ki imajo v hiši vse urejeno in ne čutijo potrebe po upravljanju s stanovanji (Šaleška 19, Titovo Velenje). Večina skupnosti stanovalcev je razočaranih nad delom izvajalskih organizacij. Sektorska služba, ki je organizirana pri DO Vekos tozd Stanovanjska oskrba, bi morala delati v imenu skupnosti stanovalcev, saj jih le te tudi plačujejo, delajo pa v korist lastnih tozd, to je tozd Stanovanjska oskrba. Skupnosti stanovalcev tudi ugotavljajo, da so izvajalci neažurni, nekvalitetni in zelo, zelo dragi. S takšnim delom pa bomo že tako pičla sredstva, ki so na voljo skupnostim stanovalcev še bolj razvrednotili. SKUPŠČINI:, ZBORI . Tudi delo skupščine Stanovanjske skupnosti in njenih zborov bomo morali izboljšati, zato bomo morali v bodoče delegirati delegate iz okolij, ki jih upravljanje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnimi zadeva. Delegati iz združenega dela se še ne zavedajo, da v stanovanjski skupnosti upravljajo z družbeno lastnino, ki so jo s svojim delom pridobili, ter da se s prenosom stanovanj v upravljanje skupnosti stanovalcev ne pteneha dolžnost OZD pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami. Če bodo še naprej imeli tako nizke stanarine, bo- do morale OZD izločati sredstva iz čistega dohodka tudi za vzdrževanje obstoječega stanovanjskega sklada in ne samo za novogradnjo. STROKOVNL SLUŽBI-; V letu 1983 ter v letošnjem letu smo precej pozornosti namenili organiziranosti in delu strokovnih služb Stanovanjske skupnosti. Stanovanjska skupnost in skupnost stanovalcev so dela v zvezi z delegatskim sistemom ter finančno-knjigovodska opravila z inkasom stanarine ter ostalih prispevkov poverila enotni strokovni siužbi za vse sise gospodarskih dejavnosti v občini Velenje. Tak način organiziranosti imajo tudi v 26 občinah Slovenije. V 8 občinah imajo stanovanjske skupnosti lastno strokovno službo, v 4 občinah pa opravlja strokovne naloge za stanovanjsko skupnost specializirana organizacija združenega dela, v 10 občinah pa je opravljanje strokovnih nalog razdeljeno med strokovno službo stanovanjske skupnosti in specializirano OZD. Ta zadnja varianta je prisotna tudi pri nas, saj se del strokovnih nalog za upravljanje s stanovanji izvaja pri tozd Stanovanjska oskrba. Če pregledujemo podatke o načinu organiziranja strokovnega dela, razberemo, da se število lastnih strokovnih služb za stanovanjske skupnosti od leta 1981 hitro manjša v SR Sloveniji (25 v letu 1981, 22 v letu 1982, 8 v letu 1983), vse manj pi je tudi občin, kjer je izvrševanje strokovnih nalog razdeljeno med Strokovno službo stanovanjske skupnosti in specializirano OZD (17 v letu 1981, 12 v letu 1982, 10 v letu 1983). Tudi v naši občini bi morali strmeti za tem, da ne bi del v zvezi z. upravljanjem s stanovanji in stanovanjskimi hišami delili na več izvajalcev. V pripravi plana za leto 1985 »bomo morali vztrajati, da bodo sprejeti plani tako za manjša kot za večja popravila v skupnostih stanovalcev, ter glede na potrebe teh skupnosti sprejeli takšno delitev stanarine, ki bo zadoščala za pozitivno poslovanje skupnosti stanovalcev. SOUDELEŽBA Ena izmed nalog, ki jo moramo izvesti, je analiza samoupravnih splošnih aktov, ki določajo merila in kriterije za določitev lastne udeležbe. Pri tem bomo morali oceniti, kakšna je trenutna družbena praksa, kje so zatikanja in vzroki, da se določila družbenega dogovora ne izvajajo. V naši občini namreč v praksi uporabljamo dvoje različriih meril' pri izračunu lastne soudeležbe ob dodelitvi starega stanovanja. Nekatere OZD vzamejo za osnovo revalorizirano vrednost starega stanovanja, ki jo obračunava stanovanjska skupnost za izračun stanarine, nekatere OZD pa vsako staro stanovanje sodno ocenijo. Ta zadnja različica je tudi pravilna, je pa seveda dražja, saj sodne cenitve predstavljajo dodaten stroške, ki ni tako majhen (ena cenitev stane približno 2.000 dinarjev). Vendar se le na podlagi sodne cenitve da ugotoviti dejansko vrednost stanovanja. Kajti revalorizirana vrednost stanovanja, ki jo obračunava stanovanjska skupnost za izračun stanarine, je očiščena gradbena vrednost stanovanja brez vrednosti stavbnega zemljišča opremljenega s komunalnimi napravami. DRUŽBENO USMERJENA STANOVANJSKA GRADITEV Ena izmed nalog, da uresničimo zakon o stanovanjskem gospodarstvu, ki je pravkar v ponovnem pretresu, je uveljavitev družbeno-usmerjene stanovanjske izgradnje. To nalogo se nam je posrečilo več ali manj uresničiti, tako z gradnjo stanovanj v soseski Šalek II, Šalek III ter treh stanovanjskih zadrugah; Lipa, Gorenje, Trnova. Stanovanjske zadruge so ob splošni družbeni podpori zaživele. Vsekakor so bolj uspešne tiste, ki so imele zagotovljene stavbne parcele v strnjenih soseskah (Lipa), kar je tudi cilj družbenousmerjene stanovanjske izgradnje. V stanovanjski skupnosti smo tudi uspeli, da vsa sredstva za stanovanjsko izgradnjo, ki jih imajo OZD na razpolago, ne ostajajo na žiro računih, temveč jih takoj angažiramo v pridobivanje urejenih stavbnih zemljišč in izgradnjo stanovanj. Glede na hitro rast cen ter zaradi neustvarjenega čistega dohodka, ki se namenja za stanovanjsko izgradnjo, se teh sredstev zbere vedno manj. Stanovanjska skupnost ko' nosilka družbenousmerjene stanovanjske izgradnje na ta način zelo težko finančno zaključuje stanovanjske objekte, ki imajo včtikb število stanovanj. V skladu s samoupravnim sporazumom o družbenousmerjeni stanovanjski izgradnji v soseski Šalek III stanovanjska skupnost premostitveno financira iz soiidar-nostnih sredstev pričetek gradnje objektov. Solidarnostna, sredstva, ki jih v občini združujemo v višini 0,680 odstotkov BOD iz dohodka OZD in skupnosti, so poleg občine Škofja Loka najnižja prispevna stopnja za solidarnost v SR Sloveniji. Čeprav smo se kot podpisniki družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji zavezali, da bomo združevali sredstva za solidarnost najmanj v višini 1 odstotka na bruto osebne dohodke. Ta sredstva se vse od leta 1980 koristijo strogo namensko, in sicer: za izgradnjo solidarnostnih stanovanj, delno nadomeščanje stanarine, kreditiranje individualne stanovanjske gradnje udeležencev NOV, funkcionalne stroške in stroške za strokovno službo ter za odliv solidarnosti v sosednje občine od koder se delavci vozijo na delo. V letu 1983 smo zbrali 77.244.000 dinarjev. 73 odstotkov sredstev se običajno nameni za izgradnjo solidarnostnih stanovanj. S temi sredstvi zgradimo v rokih od 16 do 22 mesecev približno 22 stanovanj. Med upravičenci do teh stanovanj je največ družin z nizkimi osebnimi dohodki. Med tem, ko so udeleženci NOV ter upokojenci kot kategorija upravičencev do solidarnostnih stanovanj rešeni. ,,NAŠ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Fr antiška Foita 10. „NAŠ ČAS", je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,,Šaleški rudar" kot tednik pa izhaja ,,Naš čas" od prvega marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik) Bogdan Mugerle, Janez Plešnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič Planine (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Vrtenje, cesta Františka Foita tO, telefon (063) 853-451, 855-450, 856-955, 854-761. Brzojavni naslov; Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 17 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 720 di- narjev (na mesec 60 dinarjev), za tujino 1530 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800—603—38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za .,Naš čas" se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421—1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje Načrti 1985 Načrti 1985: 7 % večji fizični obseg proizvodnje in produktivnosti. 20 % večji Konvertibilni izvir Rezultati, ki jih dosega sestavljena organizacija združenega dela Gorenje. so resnično spodbudni. Visoko raven fizičnega obsega proizvodnje, doseženo v lanskem drugem polletju, so zadržali tudi letos. V tej zvezi velja omeniti, da se je fizični obseg proizvodnje v prvem polletju letos, v primerjavi z obdobjem januar-junij 1983. povečal za 19 odstotkov, v delovnih organizacijah Gorenja v Titovem Velenju pa celo za 33 % (pri čemer velja • upoštevati dejstvo, da pride polovica vse proizvodnje sozda Gorenje prav iz delovnih organizacij Gorenje v Titovem Velenju). Lani. denimo, so ob polletju dosegli le 37 % načrtovane letne vrednosti proizvodnje. pa so letos ob koncu junij;, uresničili polletne načrte. Konvertibilni izvoz je Gorenje povečalo, v primerjavi z lanskim prvim polletjem, za petino, saj je v prvih šestih mesecih letos prodalo na tuja tržišča s konvertibilnimi valutami za 54 milijonov dolarjev izdelkov. Pomembno je. da je konvertibilni izvoz na ravni resolucijskih predvidevanj. pa tudi polletni obseg konvertibilnega izvoza, dogovorjen v okviru samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino, je presežen. Kljub precejšnjim prizadevanjem pa niso bili uresničeni cilji načrti konvertibilnega izvoza. Na delovno organizacijo Gorenje Gospodinjski aparati, na primer, odpade kar 83,3 % celotnega konvertibilnega izvoza, do-* dati pa je treba, da ustvari omenjena delovna organizacija le 55 % vse vrednosti proizvodnje sozda Gorenje. Udeležbo izvoza v vrednosti proizvodnje je letos občutno povečalo Gorenje Elrad. sicer pa so tudi delovne organizacije Gorenje Notranja oprema. Gorenje MIV. Gorenje Varstroj. Gorenje Fecro. Gorenje Glin in Gorenje Tiki prodali na tuje več kot 10 % proizvodnje. Bistveno izboljšani poslovni izidi Poslovni izidi so se bistveno izboljšali. največ zaradi odprave izgub iz tekočega poslovanja delovnih organizacij Gorenje iz Titovega Velenja Izboljšano ekonomičnost poslovanja. v primerjavi z letom 1983, beležijo še v delovinih organizacijah Gorenje Glin, Gorenje Elrad. Gore- nje Varstroj. Gorenje Petar Drapšin in Gorenje Metalplast. Celotni dohodek in dohodek sta bila nad predvidevanji Cisti dohodek pa zaostaja za načrti, predvsem zaradi visokih obresti, ki so se v primerjavi s prvim polletjem 1983 povečali za skoraj 2.4 krat. Izgubo sta, ko je znano, izkazali le delovni organizaciji Gorenje Elektronika Široke potrošnje Titovo Velenje (na račun obresti in tečajnih razlik za Gorenje Koerting Electronic) in Go renje Tiki Ljubljana, (predvsem zaradi nezadostne izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, nizke storilnosti, slabe organiziranosti itd.). Lansko prvo polletje pa je zaključilo poslovanje z izgubo 5 delovnih organizacij Gorenje. Odločen spopad z vsemi vrstami stroškov Zaostrena kreditna politika in naraščajoče obrestne mere terjajo, da v vseh delovnih organizacijah Gorenja sprejmejo odločne ukrepe za racionalnejše gospodarjenje z obratnimi sredstvi. zmanjšajo zaloge vseh vrst in terjatve ter se še tesneje povežejo v prizadevanjih za zagotavljanje tekoče likvidnosti. Potreben bo odločen spopad z vsemi vrstami stroškov ter povečanje notranje učinkovitosti ter gospodarnosti poslovanja. Vse to mora vplivati na izboljšano razmerje med prihodki in odhodki. Torej bo le sistematična »stroškovna vzgoja« slehernega zaposlenega spremenila odnos do dela. materiala, kvalitete, zalog itd. Predvidevanja za leto 1984 Pričakovati je mogoče, da bodo delovne organizacije Gorenje, ob doslednem doseganju mesečnih operativnih načrtov, uresničile dokaj zahtevni letni načrt fizičnega obsega proizvodnje z okrog 96 do 97 %. Se pravi, da bodo. v primerjavi z letom 1983. povečale fizični obseg proizvodnje za 12 do 13 %. Predvideni letni načrt vrednosti proizvodnje bo dosežen in presežen, pa tudi nominalni dohodek bo večji od načrtovanega. Okrog 33 % dohodka bodo porabili za plačilo obresti, okrog 21 % za ostale obveznosti iz dohodka, blizu 33 % pa za osebnegp dohodka.. iz lastnega poslovanja naj bi v zaključnem računu za leto 1984 izkazovala izgubo le delovna organizacija Gorenje Tiki. 00 ZK Gaberke Za nedelo ni Rek - Elektrostrojna oprema Novi proizvodni prostori V petek so imeli v Rekov' delovni organizaciji Elektrostrojna oprema krajšo slovesnost. V počastitev praznika občine Velenje so namreč s krajšim kulturnim programom, v katerem so sodelovali pevci in godbeniki Rudnika ter tamburaši Svobode Pesje, v tamkajšnji delovni organizaciji Elektrostrojna oprema odprli nove nadomestne proizvodne prostore hidravlike za proizvodnjo krmilnega sistema Dowal. S preselitvijo obrata hidravlike v nove prostore, ki merijo 1.000 kvadratnih metrov, bodo v sedanje obstoječe preselili obrat 03, to je preoblikovalnico. Na petkovi krajši slovesnosti je vsem zbranim delavcem Esa, povabljenim gostom spregovoril predsednik poslovodnega odbora Vili Jelen. V svojem slavnostnem govoru je med drugim na kratko opisal prizadevanja 671-članskega kolektiva ki si na vso moč pri-zadčva. da bi s svojim! izdelki, kljub težkemu gospodarskemu položaju zadovoljil še tako zahtevnega kupca. V nadaljevanju je še poudaril, da je cilj delovne organizacije, da bo vsak delavec motiviran za najbolj racionalno izrabo delovnega časa. kar je seveda lahko tudi posledica večje in uspešnejše gospodarnosti. »Trdimo lahko, da imamo nadvse lepe proizvodne prostore, smo sorazmerno dobro opremljeni, tudi najmodernejše stroje imamo, zato je naša osnovna naloga povečati proizvodno zmogljivost. Vse to pa bomo zagotovo dosegli z uvedbo druge delovne izmene, kar pomeni v Eso 100 novih delovnih mest več,« je v svojem govoru poudaril Vili Jelen. Ob tem naj zapišemo, da so v Eso ob odpiranju novih proizvodnih prostorov odprli tudi priložnostno razstavo fotografskih slik: »Eso od ustanovitve do danes«, prav tako pa so ob tej priložnosti učenci osnovne šole Veljka Vlahoviča na tleh novega proizvodnega objekta z barvnimi kredami narisali nadvse domiselne risbe. B. M. Ob svečanem odpiranju novih proizvodnih prostorov v DO Elektrostrojna oprema Gorenje Obisk iz Bihača opravičila »Z dosedanjim delom članov osnovne organizacije Zveze komunistov nikakor ne moremo biti zadovoljni. Uresničili smo zelo malo začrtanih nalog, pa še te smo opravili eni in isti ljudje,« je bil že kar na začetku pogovora kritičen sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov Gaberke Mirko Vrhovnik. Vštirih letih.odkarseje 19 komunistov v tej krajevni skupnosti povezalo v osnovno organizacijo, še vedno niso uredili svojih vrst. Zato tudi vloge, ki bi jo v svojem kraju morali imeti, niso odigrali. »Vse preveč so prisotni osebni interesi. Kadar pa je treba narediti kaj za širšo družbeno skupnost, takrat ima vsak pripravljenih veliko izgovorov. Vsak sestanek osnovne organizacije je skoraj nesklepčen. Resda je v krajevni skupnosti težje delati kot pa v delovni organizaciji, vendar, za naše nedelo nimamo nobenega pravega opravičila.« Težave so člani sekretariata poskušali odpraviti z mnogimi ukrepi, vendar so bila vsa njihova prizadevanja zaman. Osebno izročena vabila za seje osnovne organizacije, podpisi, zagovori. niso pripomogli.« Ne najdemo se v vlogi, ki bi jo komunisti v okolju, kjer živimo in delamo, morali imeti. Ena od pripomb, ki so jo na sestankih največkrat omenili člani osnovne organizacije Zveze komunistov je bila. da je gradivo premalo življenjsko in suhoparno. Zato so bile tudi razprave na naših sestankih sila redke.« Predlogi sklepov 13. seje Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije so pred komuniste postavili nove zahtevne in obsežne naloge. Kako se bodo njihove obravnave lotili komunisti Gaberk, naš sogo- vornik ne ve. Predloge sklepov je treba celovito obdelati. Toda kako. če se na niii enem sestanku ne zberejo vsi ali vsaj večina. »Člani sekretariata se bomo trudili, da bi vsaj o teh predlogih razpravljali, jih dopolnili, seveda pa bomo smernice zadelo v prihodnje prilagodili svojemu okolju. Naša prednostna naloga pa je uredili svoje vrste ter »razčistiti«, kdo bo še član osnovne organizacije Zveze komunistov in če je pripravljen začrtane naloge vestno izpolnjevati. Vemo kaj moramo delati in tudi to. kje so naše najpogostejše napake, zato moramo v prihodnje precej bolje delati.« je ob koncu pogovora poudaril sekretar Mirko Vrhovnik. Mirko Vrhovnik Dosledno uresničevanje mesečnih operativnih načrtov naj bi zagotovilo tudi ostvaritev letnega konvertibilnega izvoza v vrednosti okrog 117 milijonov dolarjev. V primerjavi z letom 1983 bi se tako skupni konvertibilni izvoz sozda Gorenje povečal za okrog 25 %. Osnovna naloga v letu 1985: nadaljnje povečanje stopnje izkoriščenosti obstoječih proizvodnih zmogljivosti Ker za pretežni del proizvodnih programov Gorenja Trg. kljub težavam. ki se pojavljajo, še ne predstavlja omejitvenega faktorja razvoja, bo v letu 1985 osnovna naloga nadaljnje povečanje stopnje izkoriščenosti obstoječih proizvodnih zmogljivosti. To naj bi dosegli z aktiviranjem notranjih rezerv, z odpravo ozkih grl. uvajanjem dodatnih izmen, zmanjševanjem zastojev v proizvodnji in boljšim izkoriščanjem časovnega fonda. Tako naj bi sozd Gorenje povečal prihodnje leto fizični obseg proizvodnje v povprečju za 7 %. Večjo rast od povprečja morajo doseči tiste delovne organizacije, ki letos slabše uresničujejo proizvodne načrte. Nadpovprečno rast fizičnega obsega proizvodnje pa naj bi dosegli programi tehnološke opreme, zeleni program ter procesna in poslovna oprema. V vseh proizvodnih programih bodo opravili selekcijo asortimana. Povečan obseg proizvodnje bi morali doseči z enakim številSm zaposlenih kot letos tako. da bi se tudi produktivnost v povprečju povečala za 7 %. Najmanj vso povečano proizvodnjo na tuja konvertibilna tržišča V povprečju naj bi najmanj vso povečano proizvodnjo usmerili na konvertibilna tržišča in tudi na ta način bistveno izboljšali strukturni delež konvertibilnega izvoza v fizičnem obsegu proizvodnje. Sicer naj bi. v primerjavi z letom 1984. prihodnje leto sozd Gorenje povečal konvertibilni izvoz v povprečju za 20 % oziroma na 140 milijonov dolarjev. Pri tem bodo morale delovne organizacije, ki izvažajo manj kot četrtino proizvodnje, povečati konvertibilni izvoz za najmanj 30 %. Vso pozornost bodo v Gorenju namenili povečanju stopnje samofi-nanciranja oziroma zmanjšanju kreditne odvisnosti. Zato si bodo prizadevali kar najbolj racionalno gospodariti s sredstvi. V delovnih organizacijah Gorenje bodo sprejeli ukrepe za hitrejše obračanje sredstev. Za izboljšanje ekonomičnosti poslovanja pa bo pomembno obvladovanje in učinkovit nadzor nad vsemi vrstami stroškov, /isnovna naloga v tej zvezi bo doseči. da bo rast materialnih potro-škov zaostajala za rastjo fizičnega obsega proizvodnje. Sicer v sozdu Gorenje pričakujejo, da bo znašala v letu 1985 vrednost proizvodnje 82 milijard dinarjev (v primerjavi z letom 1984 bi se tako povečala za 61 %). celotni dohodek naj bi znašal 150 milijard dinarjev (povečanje v primerjavi z letom 1984 za 59 %). konvertibilni izvoz pa 140 milijonov dolarjev (v primerjavi z letošnjim letom bi se tako povečal za 20 %). Društvo invalidov Velenje je bilo ustanovljeno leta 1969. 20. aprila tega leta so se sestali ustanovitelji Evgen Krulej, Rudi Satlar, Tomo Hudoletnjak, Jože Ocepek, Karel Pintarič, Viktor Hribar, Peter Savinc in Anton Stropnik ter sklenili, da bodo dali pobudo za skic občnega zbora na katerem bi se odločili za ustanovitev samostojnega društva. Vse to je zapisano v skrbno vodenem zapisniku Karla Pintariča. 21. septembra 1969 se je na občnem zboru zbralo 89 invalidov. ki so soglašali, dane bodo več delovali v okviru takratnega Medobčinskega društva telesnih invalidov Celje, temveč bodo ustanovili samostojno društvo, ki je dobilo ime Društvo telesnih invalidov občine Velenje. Sprva ga je uspešno vodil sedaj že pokojni Evgen Krulej. pri zbiranju članstva je bila zelo prizadevna F.rna Mraz. v predsedstvupa je bil delaven tudi Ivan Fidej. Kasneje je društvo uspešno vodil Izidor Florjan, nato pa vrsto let Edvard Centrih. Društvo je med tem dobilo naziv Društvo invalidov Velenje in je vseskozi težilo, da pritegne v svoje vrste vse invalide, razen seveda tistih, ki so želeli izključno delovati v specializiranih društvih, kot so društvo slepih, gluhih, vojnih in vojaških invalidov . . . Društvo invalidov Velenje jedo danes doseglo izredno velik razmah. saj šteje že 2652 organiziranih invalidov. To je mogoče razbrati i/, skrbno urejene knjige članstva, ki jo vestno vodi Lojzka Zaleznik. ki že vrsto let vodi tudi i/vr.šm odbor društva. Društvo invalidov ima sedež v Titovem Velenju na Šaleški 16. Upajo pa. Prejšnji teden. 3. in 4. oktobra, sta se mudila v Titovem Velenju Kata Repac, predsednica ob-činskga sveta zveze sindikatov Bihač in Irfan Sarčevič, predsednik občinskega komiteja zveze komunistov Bihač. Gosta iz Bihača, ki ju je med bivanjem v Titovem Velenju spremljal direktor delovne organizacije v ustanavljanju Gorenje TRA Bihač Esad Mujakič, sta se 3. oktobra sešla z delavci iz da bodo kmalu dobili nove prostore v bloku za upokojence in invalide. Društvo je na 15. občnem zboru izvolilo nove delegate v svoje organe, sprejelo pa je tudi nova pravila in tako dokončno oblikovalo status velike invalidske organizacije, ki deluje na območju občine Velenje. Svoje delo izvaja v organizacijah združenega dela preko prizadevnih aktivov delovnih invalidov. Na terenu pa društvu pomagajo funkcionarji in poverjeniki. Ce bodo vodstva krajevnih skupnosti pokazale večje razumevanje za delo in povezanost invalidov z organizacijo, bo tudi na terenu možno ustanoviti odbore terenske organizacije društva. Društvu je uspelo vsa leta izvajati obširen delovni program. Težkoje izdvojili številne akcije in programske usmeritve, vendar kljub temu velja omeniti nekaj najuspešnejših in najbolj priljubljenih prireditev in akcij. Vsako leto priredi društvo redni letni občni zbor. kjer pokaže izčrpen pregled dela in sprejme program za naprej. Tradicionalna je postala prireditev ob dnevu žena. Sprejem, ki je izključno vezan na izvedbo kulturnega programa, je namenjen vsem invalidkam in tistim materam, ženam in dekletom, ki v družini ali drugje skrbijo za invalidno osebo. S tem se društvo skromno oddolži za nepoplačano skrb in nego. ki jo te tovarišice vse leto. velikokrat pa celo življenje izkazujejo inva-iidni osebi. Druga izredna akcija pa je vsakoletna izdatna obdaritev socialno -najbolj ogroženih invali- Bihača. ki so na delu v Gorenju Gospodinjski aparati. 4. oktobra pa sta se pogovarjala s predstavniki vodstev in družbenopolitičnih organizacij sestavljene organizacije združenega dela Gorenje in delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati. Med drugim so obravnavali tudi izgradnjo nove Gorenjeve tovarne v Bihaču, ki bo nudila zaposlitev 1000 delavcem iz Bihača in okoliških krajev dov. Obdaritev je vedno koristna, saj gre v gJavnem za podaritev posteljnega parila. Organi društva vseskozi spremljajo dogajanje, ki se tičejo invalidov, za kar skrbi dežurna pisarna in pisarna pravne pomoči. Neposredna skrb za invalide pa se izkazuje preko delovanja aktivov delovnih invalidov, ki uspešno delajo še zlasti v DO RLV in Gorenje. Tudi v Eki\ Esu in Si-paku je povezanost z invalidi dobra. Pri društvu invalidov si želijo, da bi tudi v drugih organizacijah združenega dela ustvarili organizacije delovntn invalidov. Seveda pa društvu ne pozabijo tudi na razvedrilo in izlet-ništvo. Prijave za izlete so vedno takoj izpolnjene in žal se dogaja, da vsem ni mogoče ustreči. V petnajstih letih je društvo izvedlo preko 60 izletov z okrog 4900 udeleženci, pri čemer pa se res prevečkrat dogaja, da na izlete hodijo eni in isti. Društvo je skušalo to omejiti tako. da že vrsto let prireja »sončni vlak«, ki popelje na izlet vse tiste invalide, ki ne hodijo na druge, morda dražje izlete. Tu pa ne smemo prezreti izredno humane pomoči obrtnikov občine Velenje, ki vsako leto pomagajo društvu, še zlasti pri tej akciji. V zadnjih letih društvo uspešno izvaja program izletništva prijetno združeno s koristnim. Tako so si zadali nalogo, da bodo invalide popeljali na obisk vseh krajev, mest in drugih zanimivosti povezanih z, imenom maršala Tita. Doslej so bili že v Titovem Drvarju. Titovi Korenici. Titovi in ki bo s proizvodnim programom dopolnjevala Gorenjevo ponudbo na»domačem in tujih tržiščih. Posebej je bilo poudarjeno, da je gradnja nove tovarne Gorenje TRA v Bihaču rezultat dobrega sodelovanja med socialističnima republikama Slovenijo ter Bosno in Hercegovino. Gostje iz Bihača so si z zanimanjem ogledali tudi proizvodnjo v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati. Mitrovici in Titovem Vrbasu. Obiskali so Titovo ladjedelnico v Kraljeviči in se peljali čez Titov most na Krk. obiskali karavlo Maršal Tito na I.jub'elju in si v Sisku ogledali dela', nico. kjer se je Trto izučil obrti. Nekajkrat so seže poklonili spominu našega maršala /. obiskom hiše cvetja v Beogradu ter mu/i la25.maj.Qstalaje le še želja, da bi uradno obiskali Titograd in Titov Veles. ter si ogledali Brione. Delovni invalidi preko svojih aktivov izmenjujejo mnenja in izkušnje z invalidi iz Osjeka in Varaždina ter obiskujejo kraje iz zgodovine NOB kot so Duh na Ostrem vrhu in Begunje. Uspešno in prizadevno društvo je deležno podpore organizacij združenega dela naše občine. Za svoje uspešno delo je društvo prejelo že vrsto občinskih, republiških, zveznih in tudi mednarodnih priznanj. Najbolj pa jim je seveda pri srcu Kajuhova nagrada. Preko društva se uspešno predstavljajo tudi invalidi športniki. tako na tekmovanjih v domovini kot tudi izven nje. Bili so tudi že na svetovnih prvenstvih (Rastko Lah. Tone Tratnik), na olimpiadi (Jože Angeli) ter na števiinih mednarodnih srečanjih (Hinko Bola). Veliko prijateljev imajo prav po športni strani, saj so bili doslej že v Krakovvu na Poljskem ter širom Jugoslavije, v Skopju. Prokuplju, Beli crkvi, Splitu. Vrnjački banji, Djurdjev-cu. Sisku in Titovem Užicu. Naj dodamo le še to, da bo S društvo ob 15-letnici priredilo j kulturno prireditev z dobrodelnim | plesom. Ker je čisti dobiček na- J menjen izključno za obdaritev socialno najbolj ogroženih 'nvalkicv zadanrepublike,jeprav,dabis. te prireditve invalidi pa tudi vsi osie.Ii občani, udeležili v čim večjem številu. Prireditev bo v soboto, 20. oktobra, v hotelu Paka v Titovem Velenju. Pokroviteljstvo nad pri- | reditvijo so ljubeznivo prevzeli ? člani obrtnega združenja občine ^ Društvo invalidov Titovo Velenje 15 let uspešnega dela 4. stran ★ nas cas NAŠ PRAZNIK Titovo Velenje* 11. oktobra 1984 KS Šoštanj Slovesno proslavili praznik V Šoštanju so v preteklem in v tem tednu slovesno proslavili tudi svoj krajevni praznik, ki ga tako kot praznik občine Velenje praznujejo v spomin na partizanski napad na ta kraj. Ob praznovanju so pripravili več športnih in kulturnih prireditev, v soboto pa je bila tudi slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti ter komemoraci-ja pri spomeniku talcev. Na seji skupščine je spregovoril predsednik skupščine Rudi Bajec. kije ob tej priložnosti obudil spomin na napad na Šoštanj, na ta izjemni dogodek izpred 43. let. dotaknil pa se je tudi sedanjih prizadevanj za izhod iz gospodarskih tegob ter prizadevanj krajevne skupnosti za uresničitev postavljenih nalog. Podelili so tudi plakete in priznanja krajevne skupnosti nekaterim prizadevnim krajanom in organizacijam. Plaketo krajevne skupnosti so prejeli Planinsko društvo Šo-Stanj za dosežene uspehe v 80. letnem delovanju, Helga Novak za delo na družbeno političnem področju v krajevni skupnosti ter Branko Ura-njek za prizadevano usposabljanje pionirske gasilske de- kliške desetine, ki je osvojila naslov državnih prvakinj. Priznanja krajevne skupnosti pa so dodelili pionirkam gasilkam za osvojeno državno prvenstvo ter Jožetu Škrbotu za skrb pri usposabljanju te gasilske desetine. Po slavnostni seji je bila komemoracija pred spomenikom talcev. V kulturnem programu so sodelovali godba Zarja ter učenci osnovne šole Karla Destovnika Kaju-ha. ravnatelj Karel Kordeš pa je spregovoril o tragičnem .streljanju talcev, ki so ga Nemci iz maščevanja zaradi napada na mesto izvršili v Šoštanju. Komemoracijo so sklenili s položitvijo .vencev k vsem narodnoosvobodilnim obeležjem v krajevni skupnosti. Svečanosti v krajevni skupnosti pa so se končale v ponedeljek z otvoritvijo galerije društva Šaleških likovnikov v nekdanji Mayerjevi vili Naši likovniki so obljubili. da bodo s svojim prizadevnim delom popestrili kulturno življenje v tem kraju, seveda pa je ta prostor tudi drugače zanje velika pridobitev. ker jim bo omogočil stalno predstavitev njihovih prizadevanj. R. Z. KS Šmartno - Titovo Velenje Velik dan za krajane - nov dom Na slavnostni seji so podelili plakete in priznanja krajevne sle.pnosti, S komemoracijo so se spomnili padlih žrtev sovražnikovega divjanja. Nadvse slovesno so v soboto v krajevni jkupnosti Šmartno v Titovem Velenju predali namenu nov, lep objekt, dom krajanov. Ze ob 16. uri se je pričela svečana seja skupščine krajevne skupnosti, na kateri so podelili priznanja najzaslužnejšim za izgradnjo doma. Priznanja so prejeli: Pane Semečnik predsednik gradbenega odbora, Božo Tkavc, predsednik sveta KS, Majda Majcer, za opravljanje nadzora pri gradnji, Ivan Stajner za vodenje financ, Pavle Šifer za načrt in DO RLV, tozd Gradbena dejavnost kot soliden izvajalec del. Na svečani seji skupščine krajevne skupnosti so sprejeli sklep, da bodo v prihodnje praznovali 6. oktober kot dan krajanov Šmartnega. Prisrčefi je bil kulturni program pred novim domom krajanov, v katerem so sodelovali učenci osnovne šole Veljka Vlahoviča, mladinci OO ZSMS Šmartno in domača skupina Šank ročk. Program je vodil Vinko Šmajs. Prav je, da ob tem velikem dogodku, ne samo za krajane Smartnega, temveč tudi za celo mesto Titovo Velenje in občino Velenje, spregovorimo ludi nekaj o gradnji doma samega. Ze iz referendumskih sredstev krajevnega samoprispevka leta 1980 so milijon dinarjev namenili za nakup potrebnih prostorov krajevne skupnosti. Pri uresničevanju programa pa so kasneje ugotovili, da vse ne bodo mogli uresničiti iz različnih vzrokov. Sproščena sredstva so tako namenili v graditev prostorov KS in tu se je porodila ideja, da bi začeli graditi kar dom krajanov Šmarino. .,Ker sredstva iz samoprispevka, če bi jih tudi v celoti namenili v izgradnjo doma, ne bi, bila zadostna, smo pričeli iskati soinvestitorje /a program, ki smo si ga zastavili. Dom naj ne bi bile samo pisarne ali drugi funkcionalno omejeni prostoii, ampak naj bi dom zagotavljal življenje, ki se bo odvijalo kontinuirano. Tako smo se odločili, da sodi v.naš program tudi trgovina, bife in morda še kaj, kar bo mogočalotudi spontana srečanja krajanov," nam je o začetnih idejah za izgradnjo doma povedal predsednik gradbenega odbora, Pane Semečnik. KS Gorenje Primatu« del vodovodnega omrežja S krajšim kulturnim programom, ki so ga pripravili pionirji in člani folklorne skupine Oljka iz Šmartnega ob Paki, so krajani krajevne skupnosti Gorenje, zlasti krajani Gavc, to nedeljo proslavili novo delovno zmago. Svojemu namenu so namreč predali primarni del vodovodnega omrežja. »Zdrava pitna voda je pomembnejša za človeka kot pa asfaltirana cesta, elektrika in druge dobrine. To nas je tudi vodilo k spremembni srednjeročnega programa naše krajevne skupnosti. V njem smo zapisali sicer izgradnjo ceste v Slatine, vendar so bile potrebe po zdravi pitni vodi v zaselku Gavce večje, zato smo napeli vse sile in se lotili te nadvse zahtevne naloge. Uspelo nam je spraviti »pod streho« takšen zalogaj, Kot je izgradnja primarnega dela vodovodnega omrežja, vrednega kar pol stare milijarde«, je v slavnostnem govoru poudaril predsednik sveta krajevne skupnosti Gorenje Jože Drev. Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem krajanom Gavc, ki so se v izgradnjo vodovodnega omrežja vključili nadvse marljivo. Opravili so kar okoli 5000 udarniških ur in s tem »zmanjšali« naložbo za 100 starih milijonov. Trud članov gradbenega odbora kljub mnogim težavam ni bil zaman, saj so akcijo uspešno pripeljali do konca. »Vsem Gavčanom želim, da voda. ki bo pritekla iz. pip. ne bo nikdar usahnila, izgradnja vodovodnega omrežja pa ostala kot pomembna pridobitev še dolgo v spominu vsem. tudi vašim naslednikom«. S to pomembno delovno zmago so se tudi krajani krajevne skupnosti Gorenje vključili v praznovanje letošnjega občinskega praznika. Dovolj vode za vsa gospodinjstva in tudi za bodoče krajane Vrednost prijavljene naložbe je bila 8,76 milijonov dinarjev, od tega iz sredstev samoprispevka 5 milijonov dinarjev, soinvestitor, ki ima v prostorih doma trgovino je prispeval 3 milijone dinarjev, drug soinvestitor pa je za bife in morda kasneje tudi botique vložil 1,7 milijona dinarjev. Skupaj so tako zbrali 9,7 milijonov dinarjev in razliko med vrednostjo objekta in zbranimi sredstvi namenili zunanji ureditvi doma in opremi prostorov. Kot smo že omenili, je bil izvajalec del DO RLV, tozd Gradbena dejavnost, ki je za solidnošt del in držanje rokov prejel tudi priznanje. Objekt je bil zgrajen po fiksnih ce- nah na dan podpisa pogodbe in tako ni bilo tudi nobenih prekoračitev. Tako, krajani Šmartnega imajo nov dom. Lep objekt, ki je lahko vsem v ponos. Za sedaj je še prazen, na njih samih pa je, kako ga bodo napolnili z življenjem. mkp Dom je nov in lep. Od krajanov samih pa je odvisno kakšna bo njegova vsebina. Foto: B. M. Izletnik - poslovalnica Titovo Velenje Avtobusna postaja - nov prizidek V Titovem Velenju je v počastitev občinskega praznika občine Velenje, celjski Izletnik — poslovna enota Titovo Velenje v ponedeljek odprl dodatne avtobusne prostore, v katerih je čakalnica za potnike in prodajo vozovnic, prostor za šoferje in sprevodnike, turistična agencija ter prostori za ostale uslužbence Izletnika, poslovne enote v Titovem Velenju. Poleg tega so ob povečani avtobusni postaji. kije Izletnik Celje veljala eno staro milijardo dinarjev. še novi avtobusni pristajalni peroni s povečanim parkiriščem za avtobuse. S povečano avtobusno postajo v Titovem Velenju, izvajalec gradbenih del je bil Vegrad. bosta zlasti prevozniška in turistična dejavnost v bodoče delovali zlasti v lažjih delovnih pogojih kot sta doslej. S tem pa se bo povečala tudi kvaliteta uslug in dejavnosti. Vsem delavcem in gostom je najprej spregovoril vodja Izletnika — Poslovna enota Titovo Velenje Jože Miklavc, nato pa je obširneje o delovanju, uspehih in načrtih Izletnika na tem koncu Šaleške doline spregovorila še direktorica delovne organizacije Izletnik Celje Ana Jovanovič. Ob tej svečanosti pa je prerezal trak in predal nove prostore svojemu namenu direktor Izletnika — tozd Potniški promet Janko Cesar. B.'M. Novi avtobusni prostori so za potnike, kakor tudi za delavce Izletnika, izrednega pomena' KS Staro Velenje Sklenili dela na sekundarnem toplovodnem omrežju V krajevni skupnosti Staro Velenje so na šaljiv, športen način s tekmovanjem sosesk, proslavili v soboto zaključek del na sekundarnem toplovodnem omrežju. Že takrat ko so pridno delali, so večkrat poudarjali, da bodo, potem ko bodo dela končalo, imeli več časa ludi za šport. Sicer pa so se izredno ponudili in zgradili 6500 metrov sekundarnega toplovodnega omrežja in že letos se v tej krajevni skupnosti greje šestintrideset družin. Prihodnje leto. ko bodo končali tudi primarni vod. pa bo toplifici-rana celotna krajevna skupnost. toplo ho še v sto osemindvajsetih hišah. V i/.gradnjo toplovodnega omre/ia so vložili precej denarja in veliko dela. Družbenih sredstev jc bilo 13 milijonov dinarjev, lastnih sredstev i'; milijonov dinarjev. opravili pa so preko 50 tisoč delovnih ur. Veliko, kajti če bi vse te ure pretopili v denarje njihovo delo vredno nadaljnjih 12 in pol milijonov dinarjev. Kako veliko delo so opravili, pove tudi podatek, daje celoten projekt vreden 60 milijonov dinarjev, v razliko med dejanskimi stroški in vrednostjo projekta pa sodijo neevidentirana dela, iznajdljivost. inovacije in organizacijski učinki posameznikov, ki so bili v ospredju izvajanja toplifikacije. Pri razbijanju betonskih cevi je bila najboljša Žarova, druga Za gradom, tretji je bil Stari trg in zadnja Partizanska. Foto: L. O. Pogovor z Nestlom Žgankom, častnim občanom občine Velenje „Vše delamo zase it Nestl Žgank — človek, s katerim je najtesneje povezan razvoj in graditev mesta ter občine Velenje, je odslej častni občan občine. V dneh pred podelitvijo tega visokega priznanja smo ga obiskali, da bi še enkrat prisluhnili in seveda tudi zapisali, kako je nastajalo današnje Titovo Velenje, kako so izgrajevali občino. Njegovi spomini so nadvse bogati, ne uide mu nobena podrobnost, pa čeprav so začeli pred več kot tremi desetletji. Nestl Žgank je prišel v Titovo Velenje 5. decembra leta 1950. Takoj je pričel delati na Rudniku lignita Velenje. ,, Vsepovsod je bila takrat ena sama revščina. Rudarji so živeli v barakah, ni bilo nobenih komunalnih naprav, ne vode, ne kanalizacije, niti enega kvadratnega metra asfalta. V službo smo morali hoditi navadno kai v škornjih. Tudi v jami je bilo zelo žalostno. Marsikje je bilo treba dobesedno šele zaorati — začeti na novo, priti do nove metode odkopavanja. Priznam, včasih sem že kar obupaval, da ne bom zmogel, toda moč mi je dajalo to, da sem v takratno Velenje prišel kot poskusni zajec." Nestl Zgank takrat ni prišel rad v Velenje. Ko so mu dejali, da mora iti za direktorja na rudnik, se je branil, češ da si to ne želi, pa tudi, da nima pogojev za direktorja. No, vendarle so ga v Ljubljani prepričali, da je treba rudnike usposobiti za večjo proizvodnjo, še posebej zato, ker je sam pred tem trdil, da so za slabo stanje v rudnikih subjektivni vzroki. ,,Stanje je bilo resnično nemogoče. Začel sem razmišljati. Ze v Celju sem pred tem pričel z udarniškim delom pa tudi kasneje v Ljubljani, ko sem bil na takratni direkciji. Ze tedaj smo vse, kar je bilo mogoče, sami naredili in spoznal sem, da je tudi za rudnik rešitev udarniško delo. V jami so bili zelo slabi odnosi med nameščenci in rudarji, ob takšnih odnosih pa seveda nismo mogli upatti na dobro proizvodnjo. Torej je Ibila naloga urediti te odnose, da se bomo med seboj bolj spoznali, šele potem bomo lahko pričakovali boljšo proizvodnjo. Odločili smo se: v prostem času bomo hodili delat v jamo. Hitro se je spremenilo razpoloženje. Ženske so rekle: ,,Tudi me bomo šle v jamo." Dogovorili smo se, da bomo delali zelo pridno, da bomo rudarjem pokazali, da znamo delati; in res smo krepko poprijeli, dali vse od sebe. Rudarji niso mogli verjeti, da smo lahko tako pridni, in da toliko zmoremo. Ze takrat so bili rudarji plačani po delu. Toliko kot so naredili, toliko so zaslužili. Zdaj, ko smo delali udarniško, je bila proizvodnja zelo velika in to se je seveda krepko poznalo v njihovih kuvertah. Razpoloženje je bilo resnično enkratno in v jami je bilo eno samo tekmovanje. Ko smo šli v jamo, so se kar kregali za nas, kje bo kdo delal. Vsi so hoteli, da pridemo k njim. Proizvodnja je v tistem obdobju tako narasla, da še sam tega nisem mogel verjeti. Zmogljivost rudnika smo med eno udarniško akcijo presegli za več kot trikrat. Storilnost se je dvignila neverjetno, dosegli pa smo tudi to, da je bila naša tona premoga izredno poceni. Na čelu je poprečno delalo tedaj po 32 ljudi, na njihovo lastno željo, z boljšo organizacijo dela, pa se je to število na njihovo pobudo zmanjšalo na 15—16 delavcev, s tem da se proizvodnja ni zmanjšala." Geslo udarniškega dela — VSE DELAMO ZASE — so prenesli nato iz jame. Tudi tu je bilo treba veliko narediti. Spoznali so namreč, da dokler delavec ne bo živel v Tudi mesto kot vemo, so veliko, veliko gradili udarniško. Podobno kot v jami, je bilo tudi zunaj tu in tam potrebno prepričevanje o potrebnosti tega ali onega dela. Opraviti so morali ogromno političnega dela, njihovo geslo je bilo delamo ne samo, da bo projekt cenejši, ampak tudi zato, da združimo vse ljudi, da pritegnemo k Sodelovanju vse Velenjčane. Nestl Zgank je nato pripovedoval, kako so se lotili regulacije Pake, ki je bila včasih le majhen potok, drugič pa velika reka, ki je poplavila vso dolino. Ce so hoteli graditi Velenje, je bilo treba najprej ukrotiti Pako." No, končno smo le pričeli akcijo. Vedeli smo, da bo uspela le, če jo Čestitanje Franceta Popita ustreznih razmerah, ne bo prihajal spočit v službo. ,,Skupaj z našimi strokovnimi delavci, vodstvom sindikata in partije smo začeli razmišljati, kaj narediti. Začeli smo načrtovati, koliko stanovanj bomo potrebovali in za tem razmišljati o urbanizaciji mesta." Nestl Zgank se je vseskozi zavzemal za urbanizacijo mesta. Vseskozi je zatrjeval, da potrebujemo nove rudarje, za rudarje pa svetla stanovanja. In če jih hočejo graditi, je potrebno to področje urbanizirati. Urbanizacija pa bo prinesla tudi trgovine, komunalo... Ni bilo lahko prepričati odgovdrne v občini, da bo vse to prineslo nekaj boljšega. Treba je bilo veliko dogovarjanja. Enega sestanka pa se je po naključju udeležil tudi Franc Leskošek-Luka. ,,Luka me je pri tem povsem podprl in od takrat dalje je začel spremljati razvoj našega mesta. Pri tem pa nam je tudi veliko pomagal." bomo resnično skrbno načrtovali. Nismo si smeli dovoliti, da — na primer — ne bi bilo dovolj orodja itd. Organizacija udarniških akcij je bila enkratna. Za celotno regulacijo smo spravili kamenje iz kamnoloma, vse razen streljanja smo naredili prostovoljno. Še danes se rad spominjam, kakšno voljo smo imeli za delo, kakšno veselje je bilo med nami. Na udarniške akcije je prišlo tudi do tisoč ljudi. Udarniško delo smo nadaljevali, kopali smo kinete, jarke za elektriko, pomagali pri prenosu cevi za centralno ogrevanje in še bi lahko naštevali. Vse se nam je izplačalo. Nikoli ne bom pozabil poleta, razpoloženja, ki je bilo med ljudmi. Posebej se mi je vtisnil v spomin naslednji dogodek: ,,Nekoč sem opazoval skupino ljudi. Domačinom so prišli na obisk svojci in ti so jim razlagali kaj vse smo že naredili: ,,Poglejte, kako delamo! Vse tole smo naredi- li udarniško, opravili smo veliko prostovoljnih ur. Zelo dobre napredujemo. Imamo lepa stano vanja, živimo mnogo bolje ko prej — vse delamo zase." Naša osnovna misel je namrei bila, narediti vse za človeka, da st bo v tem okolju dobro počutil, da bo srečen. Takšen človek — v tc smo bili prepričani in tudi spoznali — pa lahko dosega tudi boljše delovne uspehe. Ljudje so bili pridni, skromni, med nami so bili nadvse dobri medčloveški odnosi. Na vseh področjih smo razvijali pravo samoupravljanje. Ko nas je tovariš Tito obiskal pr vič, smo mu vse, kar smo dosegli, z velikim ponosom pokazali. Pokazali smo mu nov kulturni dom. ,,To je prav, delavec potrebuje tudi kulturo," je bil navdušen tovariš Tito, Pokazali smo mu tudi delavsko univeizo in mu povedali, da smo jo zgradili, ker rabimo v rudniku strokovne delavce. ,,Delavske univerze bi morali imeti povsod v Jugoslaviji, saj imamo se toliko nepismenih ljudi," je pristavil tovariš Tito. Naš maršal nam je dal priznanje za naše delo in nam vlil veliko poguma za naprej. S ponosom je gledal razvoj našega socialističnega mest;1, kjer smo namenjali ,vso skrb človeku in delali vse za človeka. Potem smo začeli razmišljati tudi naprej. Vedeli smo, da ne moremo beležiti gospodarskega napredka, če bomo imeli v občini samo rudnik, zato mora biti tukaj še* industrija za ženske, da bo v družini več zaposlenih, da se bo tako~ izboljšal standard ... Ko se danes oziramo nazaj, si moramo priznali, da so dosežki resnično veliki. Naše Titovo Velenje je bilo prej vas, iz nje pa smo naredili, mislim da lahko tako rečem, veličastno mesto in to v zelo kratkem času. Podobnega razvoja ne beleži nobeno drugo mesto. Potrditev vsega tega je tudi to, da nosimo ime po tovarišu Titu. To je veliko priznanje, ki tudi meni osebno zelo veliko pomeni." Nestl Zgank' ni bil navdušen, ko je moral priti pred 34. Teti v takratno majhno Velenje. Danes pa mu seveda ni žal. Da je naredil prav,, mu je v potrditev tudi priznanje, ki ga je prejel ob letošnjem občinskem prazniku. Razglasitev za častnega občana je priznanje za njegovo delo oziroma priznanje — kot je dejal — ,,za delo vseh tistih, ki smo skupaj delali". ,,Ponosen sem na vse to in ponosen, da živim in delam v Titovem Velenju." Nestlu Zganku ob tem priznanju tudi iskrene čestitke našega uredništva. Mira Zakošek, Stane Vovk Izobraževanje Priznanja za dobro opravljeno zahtevno delo Ko so pred dnevi na svečani seji skupščine izobraževalne skupnosti tiitim pedagoškim delavcem in vzgojiteljem, ki v naši občini s prizadevnim delom na svojem področju dosegajo nadpovprečne ezultatc podelili Šilihove plakete, •načke in priznanja ter priznanja Občinske izobraževalne skupnosti, je bila to skromna zahvala za ves njihov vloženi trud in skrb za vzgojo in izobraževanje mladega rodu. Pomen učiteljevega dela je v slavnostnem govoru še posebej poudarila predsednica OK SZDL Nada Zavolovšek Hudarin, ki je obenem opozorila tudi na nekatera nerešena vprašanja in dileme, ki pestijo vzgojo in izobraževanje. ,,Razvijanje učenčeve sposobnosti, da kritično presoja svet, da se prebija do samostojnih spoznanj in stališč o vprašanjih družbenega razvoja in družbenih odnosov, da zna in hoče s\et tudi spreminjati v skladu s hotenji temeljnih delovnih in demokratičnih sil ter njihovim stremljenjem po napredku, miru, enakopravnosti in ustvarjalnem sožitju mora biti vzgojno izobraževalni cilj, ki ga je potrebno zasledovati, če želimo uspešno izvajati preobrazbo šolstva. Neenotnost ali pa različen odnos delavcev, staršev, učencev, zlasti pa učiteljev do dogovorjenih, načrtovanih sprememb v sistemu vzgoje in izobraževanja, pomeni razvrednotenje dela mnogih, ki želijo korak naprej. Zal se ta neenotnost in nedoslednost pri doseganju reformnih ciljev kaže tudi v naši občini. Vračanje k staremu je prav gotovo najlažja pot, toda ali je to lahko značajska poteza učitelja in vzgojitelja? sa^ssssm iKSSSS Ob izidu nove knjige w Šolsko varčevanje na Slovenskem V knjižnici Kulturnega centra v Titovem Velenju so v počastitev občinskega praznika in meseca oktobra — meseca varčevanja, ki ga letos posvečajo mladim — predstavili knjigo Šolsko varčevanje na Slovenskem. Knjigo, ki so jo napisali France Ostanek, Aleksander Videčnik in Andrej Vovko, je izdala državna založba Slovenije. V knjigi je zbranega veliko dokumentarnega gradiva o razvoju varčevanja na Slovenskem. Pred skoraj 150 leti so vznikle pobude za ustanovitev prvih šolskih hranilnic pri nas. Knjiga opisuje, kdo je dal pobudo zanje, kako so se razvijale od prvih začetkov do danes. Ze prvi pobudniki hranilništva so se zavzemali za širše vzgojne smotre varčevanja. ,,Ob zgodnjem navajanju otrok na delo, na ohranjanje naravnih in drugih dobrin ter varčno življenje so privzgajali otrokom tudi čut za vzajemnost in solidarnost. Varčnosti si niso niko- , li predstavljali kot »varčevanje denarja samo zase in z d svoje koristi, temveč predvsem kot možnost, da vsak po svojih močeh in skupno pomaga tistim, ki so pomoči potrebni," je poudarila uvodoma Tilka Biaha, članica predsedstva republiške konference SZDL. Seveda jc v knjigi poudarjeno, da se je šolsko hranilništvo pri nas razmahnilo šele v novi Jugoslaviji in to na celjskem območju. V zadnjem času pa smo na • tem področju dosegli zavidljive uspehe. Po zaslugi Ljubljanske banke in mentorjev na osnovnih šolah uspešno delujejo šolske hranilnice, kjer se vse bolj razširja skupno pridobivanje denarja. Zal, so poudarili v pogovoru, ta* dejavnost zamre v srednjih in visokih šolah. Zato bi se morale bolj zavzeti mla- dinske organizacije. S skupnimi močmi je treba narec^ti vse, da bo varčevalna kultura* *Tf>rerastla v splošno družbeno moralni odnos vseh mladih za ustvarjanje boljših možnosti za življenje, za delo in samoupravljanje. »led predstavitvijo nove knjige Ob tako poudarjeni, odgovornosti učitelja in vzgojitelja pa preradi prevečkrat pozabljamo na razmere v katerih dela, na njegov družbenoekonomski položaj. Nikakor ne smemo vse breme vzgoje in izobraževanja prenesti na ramena pedagoških delavcev, ampak se moramo skupno zavzemati, da podružbljanje šole spravimo v življenje bolj odgovorno in hitreje kot do sedaj," je med drugim dejala predsednica OK SZDL. Predsednik skupščine izobraže-v valne skupnosti Janez Zore in predsednik odbora za podelitev priznanj Karel Kordeš sta nato, po ' obrazložitvi, podelila priznanja. Sšilihovo plaketo z nagrado so za dolgoletno posebno uspešno in življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja podelili Olgi Medved, Anici Podlesnik, Anici Suligoj in Silvestru Tamšetu. Olga Medved se je upokojila gjpred tremi leti na COŠ Biba Rocck. Opravljala je naloge ggpomočnice ravnatelja. Bila je riznana pedagoška delavka, ki je svoje delo opravljala vestno in ust-arjalno. Veliko zaslug je imela za spešno uvajanje in delovanje elodnevne osnovne šole. Uspešno e vodila tudi različne krožke ter pravljala številne funkcije v šoli (jj$n v krajevni skupnosti. Sedaj uspešno sodeluje v kulturnem življenju kraja, rada pa irihaja na obe Šoštanjski šoli in omaga povezovati njihovo kul-urno udejstvovanje s kulturno dejavnostjo v krajevni skupnosti. Anica Podlesnik sodi v generaci-o listih slovenskih učiteljev, ki so akoi po osvoboditvi orali ledino azvoja šolstva. Njeno prvo delov-o mesto jc bilo v Belih vodah. )lroci in ostali krajani so jo /ljubili, saj jih je znala pridobiti s vojim bogatim znanjem in s ču-om pravičnosti. Od tu je odšla v Titovo Velenje" v ,,staro kon-ušnico", kjer jc prevzela delovno ghesto pomočnika ravnatelja. jgSkrbno je vodila Pionirsko or-ani/acijo, pod njenim mentor->tvom pa je pionirski odred prejel tevilna priznanja, med njimi tudi ezno plaketo. Bila je tudi men- torica planincev, po njeni zaslugi pa. je nastala pot" ob pomnikih revolucije Velenje", ki jo vsako leto prehodijo učenci velenjskih šol, pa tudi drugi obrani. Domislila se jc številnih oblik dela z učenci, skrbela pa je tudi za povezanost šole z okoljem. Tudi sedaj sodeluje na družbenem področju, zlasti še pri društvu prijateljev mladine. Anica Šuligoj je bila vrsto let zaposlena na podružnični, šoli v Topolšici, vodja te podružnice pa je bila 12. let, vse do upokojitve. Sola je bila pod njenim vodstvom kulturno središče kraja. Za kulturno dejavnost je prejela visoko priznanje zveze kulturnih organizacij Slovenije, odličje Svoboda. V kraju je ustanovila društvo prijateljev mladine in laborniški odred ter ustvarjalno skt^ela za njuno delovanje. V delo podružnične šole je znala vključiti starše in krajane, pri pouku pa ie uspešno uvajala sodobne metode de!a. S svojim prizadevanjem je pripomogla tudi k obnovi šole. Na njeno pobudo so v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja, kjer živi od upokojitve, ustanovili društvo prijateljev mladine. Tovarišica Šuligoj je predsednica društva, s svojim skrbnim delom pa je zagotovila razne dejavnosti v katere se otroci množično vključujejo. Silvester Tamše je v svojem dolgem glasbeno organizacijskem in pedagoškem delu opravil pion rsko delo na področju glasbenega šolstva v občini. Bil je ravnatelj in pedagoški vodja glasbene šole v Šoštanju, kasneje pa je odločilno prispeval k združitvi te z velenjsko glasbeno šolo. Kot -vodja orkestrov je v; gojil vrsto mladih glasbenih amaterjev, do bolezni pa je bil vodja, dirigent in učitelj delavske godbe Zarja Šoštanj, ki je pod njegovo taktirko dosegla visoko kakovostno raven. Ustanovil je tudi zabavni orkester Elektra, v katerem je vzgajai predvsem mlade glasbenike — amaterje. Ta orkester je bil eden najboljših te vrste v Sloveniji. V glasbeni šoli je bil začetnik harmonikarske igre, njegovo plodno in ustvarjalno delo pa je prekinila bolezen, zaradi katere je moral predčasno v pokoj. Poleg Šilihovih plaket so bile podeljene Šilihove značke za večletno uspešno delo na področju vzgoje in izobraževanja. Te so prejeli Anica Zakrajšek. Marjeta Mahne, Borka Ostrovršnik, Magda Žist, Valči Gošnik, Cveta Pušnik, Mira Videčnik, Milica Plazi, Štefanija Martin-šek, Emil Hartner, Rado Pungartnik, Andrej Centrih in Alojz Kri-fej. Šilihova priznanja pa so za posebne uspehe pri vzgojnoizobraževal-nem delu prejeli Irena Pavčnik, Sonja Kovač, Lidija Volk, Cirila Gor-šek, Ida Ring, Marija Peterlin, Marina Novak, Anica Žibert, Helena Cafuta, Anica Pukl, Danica Ževart in Stane Jovan. Na tej slovesni skupščini izobraževalne .skupnosti so bile podeljena tudi priznanja izobraževalne skupnosti Velenje za posebne uspehe in sodelovanje pri razvijanju in izvajanju celovitega procesa vzgoje in izobraževanja. Prejeli so jih Klfrida \mbrožič, Hinko Jer-čič, Silva Čelik, Karel Ontrih, Rudi Boh, Klub radioamaterjev ,,Hinko Košir", Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje in termoelektrarne šošlanj. Delegatom, nagrajencem in gostom so ob tej priložnosti mladinska godba na pihala glasbene šole Frana Komna Koželjske-ga, mladinski pe\ski zbor osnovne šole Veljka Vlahoviča in mladinci Centra srednjih šol pripravili lep in pester kulturni program. B. Z. Elektrokovinarska oprema tozd Instalacije Sodelovali pri izdelavi prvega domačega avtomatskega stroja za pakiranje Pred kratkim smo pisali o preusmerjanju proizvodnje v tozdu Instalacije, delovne organizacije EKO. Tokrat lahko zapišemo, da nadomeščanje elektrokovinskih instalacij s proizvodnjo elektro naprav, daje že prve rezultate. Tako so v začetku leta pričeli izdelovati ptepolarizator, tokrat pa, v sodelovanju s kragujevško tovarno »Filip Kljajič«. avtomatski pakimi stroj. V obeh primerih gre za nova domača izdelka, ki smo ju doslej uvažali. Avtomatski pakirni stroj je rezultat domačega znanja, izdelan pa je tudi iz domačih materialov. Uporablja se v prehrambeni industriji za pakiranje in tehtanje ra/.sutih materialov (sladkor, riž, kava, sol...) Za pakiranje ga je mogoče uporabiti samostojno, lahko pa si' tudi priključi v proizvodno linijo (oz. tekoči trak) kot končni člen proizvodnega procesa. V tozdu Instalacije so izdelali merilno in krmilno elektroniko, v tovarni »Filip Kljajič« pa ostale strojne dele. Stroj je bil razstavljen na jesenskem zagrebškem velesejmu in je bil deležen precejšnjega zanimanja. Ker smo doslej podobne stroje uvažali, je med kupci zanj veliko zanimanj, zato načrtujejo, da bodo letos izdelali že prvih deset strojev. V sodelovanju s tovarno Minerva Žalec pa je Flektrokovinarska oprema Titovo Velenje začela izdelovati aparate za varjenje cevi iz polietilena in polipropilena. S ponudbo varilnih aparatov, izdelanih v Elektrokovinar-ski opremi Titovo Velenje bo žalska Minerva dopolnila ponudbo uporabni- pisma bralcev• pisma bralcev Okrnjena komisija Okrnjena komisija za šport in rekreacijo v krajevni skupnosti Center Levi breg je pripravila pred osnovno šolo Antona Aškerca srečanje ekipe krajevnih skupnosti v športni rekreaciji zadnjo soboto v mesecu septembru. Igre si ie ogledalo veliko krajanov. Zal, pa se jc tega srečanja udeležilo zelo majo tekmovalcev in tekmovalk iz drugih krajevnih skupnosti Šaleške doline. Le kaj delajo komisije za športno rekreacijo v krajevnih skupnostih? Tekmovalci in tekmovalke iz krajevne skupnosti Center levi breg se zahvaljujemo krajevni skupnosti Škale za pomoč in udeiežbo. Na takšnih in podobnih srečanjih bomo radi sodelovali tudi v prihodnje, vendar le, če se ga bo udeležilo več ekip. DragcT^eseničnik Prvaki ljubljanske opere v Šoštanju kom cevi. Na voljo so tri vrste aparatov za varjenje cevi, ki so v precejšnjo pomoč komunalnim delovnim organizacijam. Podobno kot avtomatski pakirni stroj so tudi aparat za varjenje cevi iz polietilena in polipropilena naše delovne organizacije do nedavnega kupovale na tujem. Spet živahnejše delo Jamarski klub Črni galeb iz Prebolda je ob svojem jubileju — 15-letnici aktivnega in uspešnega delovanja organiziral v nedeljo, 23. septembra, jamarsko akcijo v Snežno jamo na Raduhf, katere smo se poleg kolegov iz Prebolda, Postojne in Kamnika udeležili tudi jamarji iz Topolšice. Skupaj nas je bilo okoli 30, številčno najmočnejša pa je bila ekipa iz Prebolda, najmanj članov pa je imela naša ekipa, saj smo se zaradi suhe klubske blagajne na akcijo pripeljali s fičkom le trije jamarji. Jamske prostore so organizatorji zelo dobro opremili, kar je bilo tudi potrebno glede na to, da je bila V soboto. 6. oktobra, je bil v Kaiuhovem domu v Šoštanju večer, kakr nih si lahko le šc želimo čim več. V organizaciji Pakc. tozda Gostinstvo, so fn i naslovom »Vem za mladenko« nasti pili prvaki ljubljanske opere sopranistka Sonja Hočevarjeva, tenorist . Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, nam pomagali, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. 1 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta in dedija Rudija Lesjaka iz Šoštanja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala govornikom za poslovilne besede ob grobu in duhovniku za opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala velja zdravnikom ZD Šoštanj za dolgoletno zdravljenje na domu. Vsem. ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, se še enkrat iskreno zahvaljujemo. , Žalujoči: žena Marjana, sin Matjaž, hčerka Dragica in sin Rudi z družinama Od 12. oktobra do 19. oktobra, Franc Blatnik, dipl. veterinar, Pre-šerno\ a 22 E, Titovo Velenje Privoščim mir li večni na dnu jame. da tako si zgodaj, moral umreti, predragi moj in nas pustiti same. to tožil bom. dokler mi bo živeti. (F. Prešeren) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega Iva Landekerja iz Šlandrove 10 v Titovem Velenju v se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali cvetje in ga pospremili na mnogo prerani zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo članom GD Dolič. pevcem in govornikoma ter duhovniku iz Doliča za opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala dr. Pustovrhu in medicinski sestri Majdi, dr. Maroltu za zadnji obisk na domu ter medicinskemu osebju internega oddelka bolnišnice Slovenj Gradec za dolgoletno zdravljenje. « Žalujoči: Betka z Romano in Ivijem, brata Lojze in Mirko, sestri Štefka in Marjana z družinami ' • v Starešine in drugi udeleženci občinskega tekmovanja so pozorno prisluhni): govoru in kulturnim utrinkom Občinsko tekmovanje v SLO in DS Letos kar 14 ekip več kot lani Na letošnjem občinskem tekmovanju rezervnih vojaških starešin in drugih, iz veščin in preverjanja znanja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, ki ga je organizator, občinska konferenca ZRVS občine Velenje, sklenil v nedeljo na Velikem vrhu, je sodelovalo kar 22 ekip. To število je znatno večje od lani. kar za 14 ekip več. Zato je pričakovati, da se bo množičnost omenjenega tekmovanja tudi v naprej širila. Ob lej priložnosti, prav tega dne. je potekalo tudi preverjanje in orientacijski pohod /a rezervne vojaške starešine vseli krajevnih organizacij ZRVS v občini. Starešine, ki jim je to obvezni program usposabljanja za leto 19X4. so morale na pohodu ob posameznih točkah odgovarjati tudi na vprašanja I/ NOB in to topografije. Na nedeljskem tekmovanju seje tudi pokazali). da so rezervne vojaške starešine. kakor tudi drugi udeleženci Šolske hranilnice omenjenega tekmovanja, s potrebnim znanjem dobro podkovani, na tekmovanje pa so se vestno in odlično pripravili. Čilj tekmovalcev in pohodnikov je bil na domačiji Aniona Likeba na Velikem s rhu. kjerje bila tudi osrednja priložnostna svečanost s krajšim kulturnim programom, v katerem so sodelovali pionirji osnovne šole bratov Letonje i/ Smartnega ob Paki. folklorna skupina Aljka ter harmonikarji. Vsem navzočim starešinam in drugim udeležencem je spregovoril general polkovnik Ivan Dolničar. in sicer o spominih iz borbenih dni in z lastnimi izkušnjami. V nadaljevanju paje podal tudi več napotkov za današnje dni. Tokratno občinsko tekmovanje pa so popestrili tudi pripadniki teritorialne obrambe in civilne zaščite občine Velenje, ki so zelo r.azorno prikazali na Velikem vrhu pehotno oborožitev in tehnično opremo. Velike možnosti uporabe računalnikov Delavci ljubljanske banke Temeljne banke Titovo Velenje so pred predstavitvijo knjige Šolsko varčevanje, ki je bila v petek ob 17. uri v knjižnici v Titovem Velenju, pripravili v prostorih Temeljne banke razgovor in demonstracijo možnosti uporabe hišnih računalnikov pri delu šolskih hranilnic. Prav vsi udeleženci tega razgovora so bili presenečeni nad možnostmi uporabe računalnikov. Poudarili so, daje treba storiti vse, da šolske hranilnice kar najhitreje sodobno opremijo. V torek Jugoslavija: IVI c!ub Nocoj so prišli na enotedenske priprave v šaleško dolino naši najboljši nogometaši — A reprezentanca pod vodstvom zveznega trenerja Miloša Milutinoviča. Na igriščih Rudarja in šostanjskega Usnjarja se hodo reprezentati skušali kar najbolj pripraviti za 20. oktober, ko se hodo v I«ipzigu sestali z reprezentanco Nemške demokratične republike v kvalifikacijski tekmi za nastop na svetovnem prvenstvu v Mehiki. Nogometaši bodo prebivali v novem hotelu Vesna v Topolšici, kar je temu zdravilišču gotovo veliko priznanje. Izjemen dogodek pa bo v torek, 16. oktobra, ko se bodo reprezen- tanti na Rudarjevem igrišču sestali s selekcijo Šaleške doline, ki bo nastopala pod oznako M eluh. Modni salon je namreč eden odpo-kroviteljev naše nogometne reprezentance, plod tega dobrega sodelovanja pa je tudi gostovanje re-pre/entatov v Šaleški dolini. Tekma se bo začela ob 15.30. Na priprave v Titovo Velenje bo prišla tudi mlada reprezentanca pod vodstvom Stevana Viloliča, ki se bo 19. oktobra v Hallevvu sestala l mlado reprezentanco NDR. "skupaj s Milošem Milulinovičem bodo v Titovo Velenje prišli tudi Ivan Toplak. Šoškič. na tudi Ivica Osim. Kegljanje V 18. kolu v prvi regijski kegljaški ligi so kegljači Šoštanja osvojili pomembni točki na gostovanju. V Slovenskih Konjicah so po hudem boju premagali domači Konus z rezultatom 5051:4982. Ekipa Šoštanja je nastopila v posta vi: Rajšler 871. Križovnik 862. Jov.i-novič 862. S I'idej 834. Glavič 815 in I . [ idej 807 podritimi keglji. Danes oh 16. uri pa se hodo kegljači Šoštanja v 19. kolu pomerili z ekipo Ingrada iz Celja, tekma bo na kegljišču šoštanjskih termoelektrarn. V soboto Jelovica: Šoštanj hkipa Mira Požuna je začela nadvse uspešno tekmovanje v slovenski ro-koinctni ligi. Kljub odhodu nekaterih igralcev. V petih jesenskih tekmah so /brali kar osem točk in so trenutno na drugem mestu za Ajdovščino, ki ima-ločko \ eč. \'... 11 ■ mi ve bodo v Šoštanju srečali / /.ulniciArscc:''* Jelovico i/. Škofje l oko I ckina m' ho začela ob 19. uri. l/vršni »u!bor in igralci vabijo ljubitelje. ii.i jih pridejo v kai največjemSIe-\ilu bodril Pa še beseda o organizaciji tekmovanja Občinska konferenca ZRVS Velenje je tekmovanje lepo pripravila kljub manjši pomanjkljivosti, katerim se bo v bodoče treba izogniti. Kljub lemu. da doseženi rezultati na lakih in podobnih tekmovanjih niso najpomembnejši, omenimo le firve iri. Najboljše posamezne ekipe so bile: I. KO ZRVS Družmirje—Gaberke. 2. KO ZRVS Šalek—Gorica. 3. obrambni krožek OŠ Antona Aškerca iz Titovega Velenja. Med'ekipami pa so osvojili prvo mesto KO ZRVS Šmartno pri Titovem Velenju. 2. KO ZRVS Konovo. 3. KO ZRVS Šalek—Gorica; najboljše krajevne organizacije ZRVS občine Velenje, na vseh področjih in aktivnostih preko celega leta 1984 pa so: I KO ZRVS Podkraj—Kavče. 2. KO ZRVS Šmartno ob Paki. 3. mesto pa si delijo KO ZRVS Pesje. Družmirje—Gaberke ter Edvarda Kardelja B. Mugerle Rudar (TV): Mura 5:2 .Prvenstveno srečanje z enajsterico i/ Murske sobote so Velenjčani odigrali na igrišču Usnjarja v Šoštanju, ker njihovo igrišče preurejujejo oziroma pripravljajo za A jugoslovansko nogometno reprezentanco. Kot je znano, bo prišla 11. oktobra na priprave v Šaleško dolino. 16. oktobra' pa bo odigrala na Rudarjevem igrišču prijateljsko tekmo s selekcijo Šaleške doline. Gledalci so zadovoljni zapuščali srečanje med Muro in Rudarjem, saj so videli kar sedem zadetkov To paje listo, kar si na nogometnih igriščih želimo. Začetek je bil sicer slab brez izrazitih priložnosti za zadetek, toda »rudarjem« seje odprlo v 39. munuti. ko je Dropuljič po veliki napaki gostujočega vratarja — ta je žogo i/pustil — prvič zatresel njihovo mrežo. Samo 4. minute za lem je Boškovič po zaslugi Navršnika že drugič zatresel gostujočo mrežo. Ko ni nihče pričakoval, so gostje v 52. minuti po hitrem protinapadu zmanjšali vodstvo Rudarja. V nadaljevanju so Boškovič. Buškovič in Kljajič še vsak po enkrat zadeli mrežo Mure, gostje pa so bili uspešni le še enkrat in Rudarjevi igralci so slavili zanesljivo zmago. Omeniti je treba še 59. minuto. koje bila gostom nadvse naklonjena sreča, saj so rudarjevi igralci v tej minuti kar dvakrat zadeli vratnico. (XI nje pa se je po strelu Novaka odbila žoga tudi v 63. minuti. Za dobro igro je treba pohvaliti tudi hitrega Navršnika. V 8. kolu bodo Velenjčani gostovali v Novi Gorici. (Vos) Brežice: Šmartno 1:0 Pomlajeni enajsterici Smartnega ob Paki ne gre in ne gre. Tudi na gostovanju v Brežicah so cistah praznih rok Domačini so jih premagali z rezultatom 1:0. V izredni borbeni igri na razmočenem terenu so imeli gostitelji nekoliko več od igre in v 68. minuti srečanja dosegli tudi zmagoviti zadetek. V prihodnjem kolu bodo Šmarčani na domačem igrišču gostili nogometaše Ilirije. V Brežicah pa so zaigrali: Pusovnik. Maiko. Kregar. Primožič. Podvratnik. Kopušar. Grobelšek. Fajdiga. Laznik. Kodre (Korber). Golob (Kopušar). Veliko zanimanje Na lepih igriščih teniškega kluba v lilovem Velenju je bil prejšnji leden tečaj za vaditelje tenisa. Organiziral ga je Šolski center za telesno vzgojo iz Ljubljane v sodelovanju s Teniško zvezo Slovenije in Šaleškim teniškim klubom. Čeprav je bil tečaj namenjen v glavnem teniškim klubom celjskega območja, so se ga udeležili tudi kandidati za vaditelje tenisa iz drugih krajev Slovenije — Ljubljane. Postojne. Bleda. itd. Da je bilo zanimanje zanj precejšnje, kaže tudi udeležba. Obiskovalo ga je kar 29 kandidatov. Na tečaju so uporabljali sodobne pripomočke, kot so stroj za metanje žogic, filme. itd. Ob koncu so seveda morali vsi udeleženci opravili izpite za vaditelje tenisa. Praktični del tečaja je vodil profesor Ivan Klesing iz Umaga. teoretični del pa predavatelji iz fakultete za lelesno kulturo Ljubljana. Tečaj, kije irajal 30 ur. bo gotovo prispeval k razmahu tenisa in še k bolj kakovostnemu delu v klubih, od koder so bili tečajniki, (vos) Letalski miting Vztrajni člani velenjskega aero kluba so po dveh deževnih dneh v soboto imeli vendarle srečo. Uspelo jim je pripraviti toliko željeni in nadvse zanimiv letalski miting na njihovem letališču v Lajšah. Kljub temu, da so mnogi ljubitelji letalstva kar dvakrat zamanj čakali na miting, pa se jih je v soboto izredno veliko zbralo v Lejšah, kar 2 do 3 tisoč. In prav gotovo ni bilo nikomur žal saj so uživali v gledanju naših mojstrov sinjega neba. Kar težko je reči, katera točka je bila bolj zanimiva. Mnogim je zastajal dih, ko se je v zraku pojavil r.aš znani pilot Černič, ko je mimo njih poletavalo lepo šolsko letalo, domače izdelave — Galeb, ko se je nad njiho- vimi glavami pojavilo vojaško letalo Mig 21 in ko se je dvignil domačin Petkovnik s svojim zmajem. Občudovali so ustvarjalnost modelarjev in seveda so navdušeno zaploskali, ko so se na začetku in koncu te resnično privlačne prireditve v zraku, pojavila živopisana padala, med padalci pa so še posebno prisrčno pozdravili naše mojstre iz Lesc, ki so svoje delo posrebrili na letošnjem svetovnem padalskem prvenstvu. Miting je resnično nadvse uspel, zato prizadev ni člani velenjskega aero kluba zaslužijo vse priznanje za vztrajnost, ker niso obupali, ko jim je dvakrat po-nagajalo vreme. Želimo si, da bi bilo mitingov v prihodnje še veliko. Rekreacijske vadbe Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje bo tudi v sezoni 1984/85 rekreacijsko vadbo v zaprtih prostorih za starejše občanke in matere z otroki. Na osnovni šoli XIV. divizije se bo vadba za matere z otroki začela v torek. 16. oktobra, s pričetkom ob 17. uri in se bo nato nadaljevala vsak torek ob istem času do spomladanskih mesecev v letu 1985. Na osnovni šoli Veljka Vlahoviča pa bo organizirana rekreacijska vadba za matere z otroki. Ta se bo začela v petek, 26. oktobra, trajala bo od 17.30 do 1830. Vadbe, ki bodo pod strokovnim vodstvom, so primerne in prirejene za starostno skupino otrok od treh do šestih let. Starejše krajanke pa bodo lahko ".'kreirale na osnovni šoli bratov Mravljakov vsak četrtek od 18. do 19-30. Ta vadba se bo začela v četrtek, 10. oktobra. Velenje: Borovo 22:22 Rokometašice Velenja po dveh kolih vsekakor niso zadovoljne s svojo bero. Osvojile so le točko, in to proti gostjam iz Borova v soboto v Rdeči dvorani. To srečanje je bilo nezanimivo, saj sta ekipi igrali slabo, veliko grešili, neodločen izid pa je tudi najbolj pravičen. Spremenjena in pomlajena domača ekipa je imela nekaj več od igre v prvem polčasu; to kaže tudi rezultat — 12:10. toda dve tretjini nadaljevanje so bile za gol ali dva boljše gostje. V odločilnih trenutkih pa se je z. nekaj dobrimi obrambami iz.kazala vratarka Hlebova (v klubu upajo, da se bo vrnila tudi Spoljarjeva). ki seje znova vrnila-med vratnice. Obtanilaje nekaj nevarnih strelov, toda njene soigralke pa ludi v napadih niso bile uspešne. Tudi 38. sekund pred koncem lekme seje Velenjčankam nasmihala zmaga, saj sta sodnika izključila eno od gostujočih igralk, gostiteljice so imele v rokah žogo. vendar je bilo časa le premalo, da bi dosegle zmagoviti zadetek. Zadetke za Velenje so dosegle: Kričej II. Golič in Podrzavnik 3. N. Jurič in Bovha 2. ter Omerovič 1. V tretjem kolu se bodo igralke Velenja v gosteh sestale z ekipo Bane Sekulič, ki je po dveh kolih še brez točk. (vos) Šah TURNIR ZA PREHODNI POKAL KLUBA Drugega jesenskega hitropoteznega šahovskega turnirja za prehodni pokal kluba se je udeležilo 16 šahistov. Zmagal je Goršek s 13.5 točke, pred Rajkovičem 12.5 točk. 3. in 4. mesto sla si razdelila Andrej Novak in Matkoz 11 točkami, 5. paje bil Cvarz 10 točkami. Vodstvo v skupni razvrstitvi je sedaj prevzel Goršek. ki ima 57 točk. 2. je Matko s 54 točkami. 3. Kristan 47. 4. Vedenik 32 točk. Do konca leta sta še dva turnirja. Drago Kristan DVOBOJ NA 10 DESKAH V praznovanje letošnjega praznika občine Velenje so se vključili tudi ša-hisli velenjskega in šoštanjskega društva upokojencev. Pretekli ponedeljek so merili svoje moči na 10 deskah. Tekmovalci so pokazali, da znajo igrati to kraljevsko igro. saj so dosegli lepe rezultate. Ta šahovski dvoboj sije ogledalo kar veliko ljubiteljev tega športa. Ob koncu so zmagali gostje iz Titovega Velenja z rezultatom 11:9. y Klančnikov memorial Andrej KlanCnik-Luka je bil izredno nadarjen košarkar šoštanjske Elek-ire. Svojo sicer kralko košarkarško pol je začel kot kadet. Zrastel je v odličnega košarkarja. Žal je njegovo pol prekinila nenadna smrt med letošnjimi počitnicami. V spomin nanj je košarkaški klub Elektra pripravil turnir, katerega so se poleg njihovih kadetov udeležili ludi kadeli ljubljanske Olimpije, celjske l.ibele (v tem klubu je nazadnje igral Andrej Klančnik) in trboveljskega Rudarja. Mladi košarkarji so prikazali lepe in borbene igre. Kadeti Elektre, ki jih že nekaj časa nadvse uspešno vodi Janko Bukovič. pa so bili za ostale ekipe nepremagljivi in zasluženo osvojili prvo mesto. Ce bodo delali v lem šoštanjskem klubu še naprej lako zavzeto. gotovo lahko pričakujemo. da si bo F.lektra vrnila ugled, ki ga je imela včasih. Po končanem turnirju so za najboljšega igralca razglasili Elektrinega kadeta Rotovnika. najboljši strelec pa je bil z 58 koši košarkar Libele Boršič. Vse lekme sta dobro vodila Glavač (Celje) in Mravljak (Titovo Velenje). Zahvalo pa gotovo zasluži tudi tovarna usnja Šoštanj, ki je prevzela pokroviteljstvo nad lem spominskim turnirjem. Rezultati: Elektra Rudar 90:64. Olimpija—l.ibela 78:96, za tretje mesto Olimpija—Rudar 73:61, za prvo mesto Elektra—Libela 107:97. Minerva: Šoštanj 23:24 V hitri in borbeni igri soŠoštanjčani ugnali svoje tekmece, rokometaše Minerve, za gol. Rezultat srečanja je bil 23:24. polčas 12:9. Gostje so začeli izredno podjetno, nekaj minut pred koncem prvega dela srečanja pa so domačini izenačili in celo povedli za tri zadetke. V nadaljevanju srečanja so Šoš-tanjčani izenačili in povedli s tremi zadetki. Gostitelji so znova izenačili, 20 sekund pred koncem tekme pa so Šoštanjčani dosegli zmagoviti zadetek. Proti Minervi so za Šoštanj zaigrali: Slalinšek. Frankovič 4. Ocvirk 2. Ča-ler. Puc 8. Lesjak. Plaskan 4. Požun 3, Vrečar 3. Vajdl Iskra: Šmartno 23:21 Rokometašice iz Smartnega ob Paki so ludi v petem kolu v slovenski ro-komeini ligi doživele neuspeh. Na gostovanju v Šentjerneju jih je ekipa Iskre premagala z rezultatom 23:21. polčas 12:10. Čeprav so gostje prikazale lepo in borbeno igro. so gostiteljice zasluženo slavile. Smarčanke so zbrale v petih kolih le tri točke in so trenutno na 10. meslu. To soboto Smarčanke gostujejo pri ekipi Itas Kočevje. Proti Iskri so za ekipo Smartna zaigrale: lrman. Bizjak I. Trobina 2. Jud 4. Golič 8. Urankar 5, Bole I. Dobrave. Omladič. Centrih. Slaba udeležba V počastitev občinskega praznika so člani jadralnega kluba »V« iz Titovega Velenja pripravili na Plevelovem jezeru v soboto. 6. oktobra, regato jadrnic. Žal seje tekmovanja v lepem in tudi malo oblačnem vremenu udeležilo zelo malo jadralcev, in sicer jadralci iz Maribora v razredu Optimist s petimi posadkami in v razredu Evropa s tremi posadkami. Regata je lepo uspela, tekmovalci pa so se v dveh regatah uspešno borili z vetrom. V razredu Evropa je zmagal Tomaž Orešič. drugi je bil Matija Orešič, Andrej Duh pa je bil tretji. V razredu Optimist je bil najboljši Uroš Arnoš. na drugo mesto se je uvrstil Matija Vo-grinec. tretji je bil Miha Zadravec. četrti Zmago Krajnc. peta pa Nina Zadravec. Mali nogomet Krajevna skupnost Šoštanj in Partizan Šoštanj sta ob praznovanju 8. oktobra, organizirala turnir v malem nogometu za ženske in moške. Med moškimi ekipami seje prijavilo 16 ekip iz krajevnih skupnosy in delovnih organizacij, ženske pa so prijavile tri ekipe iz treh krajevnih skupnosti. Med moškimi je zmagala ekipa KS Lajše. 2. je bila ekipa TEŠ. 3. Metalna in 4. K S Skorno-Florjan. Med ženskimi ekipami pa je zmagala KS Skale pred KS Gaberke in ekipo OO ZSMS Šoštanj. Streljanje V počastitev dneva invalidov občine Slovenske Konjice so se strelskega tekmovanja, ki so ga pripravili domačini. udeležili tudi strelci društva invalidov iz Titovega Velenja. Nastopilo je 11 ekip. najboljši pa so bili znova velenjski tekmovalci, s 651 krogi. Za ekipo so nastopili: Hinko Bola 178. Janko Švajger 165. Jože Koren 157 in Milan Burger 152 krogov. Med posamezniki pa je bil prvi Hinko Bola. tretje mesto pa je osvojil Janko Švajger F^ Žučko nama VELEBLAGOVNICA TITOVO VELENJE Na Lomu v« ■ ŽIVI pašna skupnost Kmetijska zadruga je imela že nekaj časa v svojem programu ustanovitev pašne skupnosti na Lomu nad Topolšico, Predpogoj za to pa je bila voda, ki jo je treba pripeljati izpod Slemena, to pa je 3 kilometre daleč. Letos spomladi pa se je opogumilo šest živinorejcev-kooperan-tov, ki so s pomočjo kmetijske zadruge in njenih pospeševalcev, z veliko zagnanostjo ustvarili pogoje, da se na Lomu pase enain-štirideset glav mlade, plemenske govedi. Kmetijska zemljiška skliptlbst in KZ sta priskrbeli načrte in strokovno pomoč, kmetje-kooperanti pa so s svojo finančno soudeležbo in živim delom uresničili zamisel. Ogradili • so čredinke, namestili električne pastirje, uredili napaja-lišča in solnice, ter napeljali vodo — kapnico od gospodarstev na Lomu, kar je le začasna rešitev. Pašnik Lom je na 800 m nadmorske višine in je 12 kilometrov oddaljen od Šoštanja. Pašne površine so last TOK Kmetijstvo in merijo 17,65 ha. V pašni skupnosti Lom so kmetje, ki imajo organizirano mlečno proizvodnjo in vzrejo plemenic: Franc Rotnik, Ivo Arlič, Anton Špital, Jože Tekavc, Ivan Ločan in Ivan Špital. Celotna investicija za pašnik Lom je 1.142.060 dinarjev, predračunska vrednost na hektar pašnika pa znaša 76.138 dinarjev. Kakšni so bili viri financiranja? Sredstva makroprojekta II — krediti z odplačilno dobo 15 let in po 4 % obrestni meri, nepovratna sredstva so prispevali: Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije, Zveza vodne skupnosti Slovenije in Živinorejska skupnost Slovenije, lastna sredstva pa: del iz Kmetijske zemljiške skupnosti občine Velenje, del pa iz interventnih sredstev v občini. Živo delo pri izvedbi investicije so prispevali člani pašne skupnosti. Upravičeno so zadovoljni in ponosni vsi udeleženci te investicije. Njeno upravičenost je utemeljil član pašne skupnosti rekoč: ,,Pet glav moje mlade govedi, ki se pase tukaj, je napravilo prostor v hlevu petim kravam molznicam." Ob tem uspehu pa načrtujejo dalje. Na Lomu se more pasti še večje število govedi. S krčitvijo bodo povečali pašnik. Za doseg popolnega uspeha pa mora pritekati voda, čeprav od daleč To zahtevno nalogo pa bo moč izpeljati le, če bomo poklicali na pomoč Mladinske delovne brigade in morda tudi vojake. Želimo zagotoviti dovolj mleka, mesa in kruha za ljudi naše doline, kljub temu, da najboljšo zemljo v dolini požirajo udori in zaliva voda ali pa še vedno nezadržno izginja pod zazidalnimi površinami. Zato nam preostane edina pot, da se kmetje in živina umikamo v hribovit svet, ki bolj skopo plačuje vloženi trud. ,.A borba za kruh, za življenje ni lahka," je pribil član pašne skupnosti. V. A.