LUBLANSKE N O ¥ I Z jann. fridr. egerja. Nro. 17. Liiblana '""pg dni fo med ludftvam rasglafili, de fe vi* di taiften svgsd ena, katere fo repate, i-na jim komet pravio. Al vfe to govorjenje je neumno. Pervizh svgsde s'repam fo ena rgzh farna na febi, kakor druge nebgfke telefa; one fo nedolshne, inu nam k' pridu ftvarjene; ne pa k' nafhi fhkodi. Drugizh ni rgf, de fe je te dni-en komet vidil. Uzheni moshje bi naf sa revne nevedeshe fhteli, ako bi mi Ig famo nafhimu do-mifhluvanju verjgli. Svgsda, katero fo ludje sa repato imeli, je Vezhernlza; ona fe vidi fedaj na na vgzher po fonzhnim sahodi fkusi dobre tri ure ; pol devetih ša hribe sajide Nekateri sa-ftopni fo jo s' menoj glgdali fkusi eno dobro svgsdno gledalo katero je v' Londoni nalafh sa svgsde gledat narejeno Potle fino puftili tudi majn saftopnim notri gledat. Vfi fmo vidili, de je Planet Venus, to je po krajnfkim Ve/herni-za. Ona je vidit , kakor mgfez v' sazhgtki sad-niga krajza; sakaj ona nima laftne fvetlobe, ampak je od fonza rasfvitlena , kakor Luna Ima fvoje kraize; v' zhafi je tamna, v'zhafi vfa fvit-Ja. Kader je v* sadnim krajzi, hodi sa fonzam, inu fe pravi: Vezherniza. Ob pervim krajzi hodi pred fonzam, fe lg sjutra vidi; inu takrat ji pravimo : Danfza. Kader je srak ali luft en malo dimen, fe velika inu kolhata vidi; sato-rej fo ludje menili, de ima rgp; ali pa, de ima | nakvifhko sakufhtrane lafg; al fkusi, Svgsdno Gledalo fe vidi zhifta, farna na febi, bres sape-livih sharjov, nizh ne migla, temuzh je kakor en majhen mefez v' sadnim flrtelzi; fe vidi velika per eni glihi, kakor en zel goldinar, ali pol krone sa fhtir petize. Kateri fhe nifo od tiga vedeli, fo fe zhudili nad tim majhenim mg-fezam, inu nad negovim majhenim rogam. Sves-dogledzi pa shg davno vgdo, de Daniza ali Vezherniza gori inu doli jemle, kakor m^fez. To fim otel vfim povedat, de fe nebodo prašno ftra-fhiti puftili ; inu de nebodo menili, de ni v'Lu-blani tuliko saftopnih, katgri bi snali raslozhit, kaj je ta ali una svgsda, faj kar tg imenitnifhi svgsde sadgne. Skusi Lnblano grede v' eno mero filno do-fti moke inu ovfa na Lafhko sa zefarfke shol-nerje na Benedfkim. Kojniki flie smirej po nozhi na zgftah gori inu doli jesdio , inu deshelo pred tatmi inu to-lovajmi varujejo. Sedaj je veliko majn od tatvine flifhat. Dunej Svizhana. Is Benedek fe vfe dobro flifhi; ludje fo s* zefarfkimi per voli, fo ih vefeli , inu fe dobro med feboj saitopio. Ogerfki oroshniki fo bres hrupa v' lgpi ver* fti oroshje doli poloshili, inu na fvoje domove fe v' miru podali. Franzosko; Franzosi miflio vfe fante v'shold popifat, karkol ih je po vfeh deshelah ofemnajlt lgt Ita-rih. Ob mirnih zhafih bode mogel vfaki foldat biti fkus dva lgta ; to je od 18. do 20. lgt. Ob ene vojfke zhafi pa fknsi fhpft l?t; to je od 0-femnajttiga do dvajfeti inu zhetertiga. Is vfih fe bode sbralo fto tavshent, kakor bode frgzha padla , kader jo bodo vsdigvali ; ti bodo dolshni v' ftanovitnim sholdi oflati. Noben nebode mogel ofFizir poftati , ako nebode popred tri Igta is fvoje dobre laftne volje sa foldata flushil. Eden sbranih mosh Cholet s' imenam je sa duhov- duhovfhino befgdo pelal, al vfe je bilo saver-sheno, karkol je on na hvalo tih duhovnih govoril ; verh tiga je sapoved fturjena, flgherniga mafhnika is deshele isgnati, katgri bode ncpo-koj dglal, Anglia• Defilih fe nam nemogozhe sdi, de bi franzosi mogli v' nafhe deshele preftopiti; kgr imamo tulikaj filno dofiri bark ; vender fe perprav-larno na bran po vfih morfkih brggih. Okoli fto tavshent pgfhzov je feintarkje poitavlenih , do-{li offizirjov povifhanih, inu vajvod Jork sa poglavarja zhes vfe armade poftavlen, Terdnave fe popravlajo , inu nove narejajo. V* dveh bro-dih dglajo barKe nepretergama, tudi ob nedg-lah ; dolti bark ima fkrivaj ngkam iti , de bodo fovrashnika neprevidama popadle. Barke smiraj femterkje grgdejo, inu pasio, kaj franzosi dglajo. Oranfki Prinz Fridrih, katgri je lani fku-si Lublano k'lafhki vojiki hodil inu je v'zefar-fki flushbi sa generala, je perfhel v'London, fe bode oshenil, inu nafhiga Krala Prinzgsino hzhgr vsgl. On je nji Igpe darove is nemfkiga perngfel. S'Franzosam fmo fe saftopili, de bomo na-pruti eden drugim u smenili na vojfki vjete fol-date. Mi pofhlcmo eniga pooblafteniga v'Fran-zio, inu franzosi eniga k'nam, de boaeta to sme- «• - sroenenje ispelalala. — Nova dazia je od parlamenta poterjena; davki bodo letaf safedemde-fet million goldinarjov vezhi, kakor druge lgta. Holland, Nafha rgzh je fhe smirej flaba; nimamo poftav, ludje fo na davkih dolshni, nezhcjo pla-zhovat, na pofodo ni na kaj jemat, anglesi s* vojfko shugajo, republika je vfa smgfhana; ako nebode fkoro nove ftanovitne poftave, bode Holland rasdjan, sato, ker fo ferza med feboj ras-dclene. Turzhiii Pred novim letam fo v'Konftantinopli dvakrat fvet delali, kako bi fe puntarfkimu Pafha Oglu super poltavili; fedaj gredejo Turki zhes nega, de ga bodo vkrotili. JSemjhkn. Is Ilaftadt fc flifhio od glihanja sa mir te befgde: Sedemnajfti Profenza fo franzosi inu Nemzi Ivoje oblafti eden drugimu fkasali. Ze-farjov pooblafteni je poftavlen , de bo vfe vi-shal inu med sbranimi gofpodmi ta pervi fedel. Franzosi fo zefarjovimu pooblaftenimu rekli: vi-sha mir narediti bode ta, de Rajna bo meja med nami inu med vami. On jim je oblubil vfe to drugim ngmfhkim pooblaftenim povedat, de fe bodo zhes to pofvetovali. Devetnajfti dan Profenza jim je povgdal, kaj franzosi imjti ozhejo; fedaj fedaj bonuTzhakali , kajsen odgovor bodo Nem-zi dali. Rafladt„ 2). Profenza. Nemzi fo franzosam odgovorili, de ne pervolio Rajno sa mejo, inu de nepufte duhovnim Kurfirftam nih deshele prrzh vseti ? franzosi naj eno drugo visho sa glihanje naredg, inu naj kaj bolfhiga ponudio. Kaj bode is tiga perfhlo inu kaj bodo franzosi odgovorili, fhe nevgmo. Rim. 27. Protenza. Neapolfki poflanik je per-fhel pred enim t