Po Jugoslaviji Po novem volilnem zakonu je razdeljena Slovenija na 6 volilnih okrožij. Končna besedilo načrta novega volilnega zakona je izdelano. Volitve po novem zakonu se ftodo vršile po volilskih okrožjih z državmo listo s tajnim glasovanjem. Volilno pravico ima vsak moški državljan, ki je izpolnil 21. leto. Po vsej državi bo 50 volilnih okrožij in od teh odpade na Slovenijo 6. Eden poslanec pride na 30.000 prebivalcev. če bo višek prebivalstva večji od 30 tisoč, se bo volil še en poslanec. Na državni listi bo voljenih skupaj 50 poslancev. Bivša mariborska oblast bo obsegala naslednja volilna okrožja: Maribor z okraji Prevalje, Gornji grad, Slovenj gradec, Maribor levi breg; Murska Sobota z okraji Muska Sobota, Dolnja Lendava, Ljutomer in Maribor desni breg; Celje z okraji Krško, Brežice, Šmarje pri Jelšah, Laško in Celje. Ljubljanska oblast obsega okrožja: Ljubljana z okraji Radovljica, Kranj, Kamnik, Ljubljana okolica in Škofja Loka; okrožje zase je Ljubljana mesto; Novo mesto z okraji Logatec, Kočevje, Černoinelj in Novo mesto. Osrednji vrhovni volilni organ tvori državni odbor. V odboru foodo predsednik Stola sedmorice v Za•grebu, predsedniki Vrhovnih sodišč v JLjubljani, Sarajevu in Podgorici in predsednik Kasaciiskega sodišča v Novem Sadu. Slovenski komunisti so se zatekli v Zagreb, kakor da bi tamkaj cvetela večja svoboda kot v Sloveniji. Začeli so izdajati v Zagrebu komunistieen list v slovenskem jeziku pod naslovom »Nova ljudska pravica«. Ta Stalinova pravica pa nima sreče, kakor tudi ne Stalinova vojna akciia zoper Fince. Državno pravdništvo v Zagrebu je namreč prvo številko tega lista od dne 15. decembra zaplenilo.