PRIMORSKI DNEVNIK ■S®V SK“ - Cena 35 lir Leto XVH. - Št. 230 (5004) TRST, četrtek 28. septembra 1961 Poziv angleškega zunanjega ministra Homea v OZN ^upsčina naj doseže uveljavitev načela o reševanju sporov edinole s pogajanji ------w~ o* lGrro Leone stota članica OZN - Gana, Indija, ZAR in Venezuela zahtevajo dnarodno preiskavo o smrti Hammarskjoelda - Včeraj sta med drugimi 8°vorila tudi argentinski predsednik Frondizi in italijanski delegat Martino - ®ierra, Leone, je postala danes Obrila5narodov, ko je glavna skupšči- t«. j. 10,1 vjiavjv, je gicivnc* ouuj/jvi „p?jem. Tv,„ evno Priporočilo Varnostnega sveta za '^nes Sn Guno Tn,l(ln «7 A to ir, Vonon.ola t^vale~“",'f s0 Gana, Indija, ZAR in Venezuela 'reaioe L “J se sprejme na dnevni red skupščine Za na anevni rt v v katerih mednarodne preiskave o okolišči-» ,s. inašnia i! Je Hammarskjoeld zgubil življenje. i f«fine n,Pienarna seja °2N se je zače „■ ,.Josa , . liberijskega britanski ter lord Home. }"Srfe gavil> da mo-S f žlatiiep maihne dr-?tlo. «“<* OZN najti for- )!?ab^aJi0.se?.ejo začetek o r y.zh°dom m Sitve ,?Prlinu- Glede Sovietsl^r~ lh. Poi?ku- t k)4vij t lje Gri' * t a obnovitev : 'e*ii ko SO bili Še v i>ia vn >1 v Ženevi, ^•tvete kar ?jet-,glede ^1 o nir se tiče po- Pti azorozitvi» >s?> i OZN tristranskemu ln ie sporočil, nrnmed sedani‘m W, “r°žja apoved dobav-l.i. V O i *v _ Ortll Pa 1 C Ir i -7 0. za- fcll bUjne, ki ^ - - ki v. °dprl k v°di v An-lu i omr._ ..o vsak predlog, Ui°gOpil I , picuiu^, ^ci e.^ed i skllcanje kon-*• - ** Francozi in Al- W: i..‘Javi . %iaVl saLb]',ez odlašanja ‘to S|ž a®°odločba za ce- $S' 02emlie- ^ i5°lt'e ipUdanii , minister P»j?ai tastaevipozval skuPšči- '4 ^ojo np * sv°i ug!ed ln **> P£p0Št0V5^?riStl!anos 1 j0 d°- ■^»vitev*' ‘i51™6"02*1 V Jia et,. v. načela, da so 4E?edi,a.„l, način za reše- ln za oba nt,t)e ^Qme f n»Pait' le omenil dose- “ Wn hsii r f $^?‘VLse lahko misli ^>rtormu,a0cifrnpn: tS 1 . 1 1 *•** V -lj 2 D 1’b sporov. 'i* ** aa. V7& i načela mora izva- * i^L." stodiIa ij ((U p?dlaga ze ^MbeP^tevaniu i:mor neuspehe v vendar pa je »a' taiVaOlo«P„Temembo v 4 ••!ist ai»č1 v, *;®a sveta, ^9ia>š‘v>yže i.?a ”so°'- Dodati v seda svetovno pa je k. lft nega Sa^°. tri načini sožitja: reševati “Janji spoštovati J hi; ‘Ul - n9rodne°nh0 P°d!i-' lie obveznosti, 1 (če fopati sprav Smernim deia-mir». Je 'on' Za ohranitev f’ z pdklonje- $ H1 iv,!1 ie "h raz^. d« se ob- v s (I1 tC9
  • >1 iUSld d°dal fV° OZN v fej. *l*ti **kuš’al Vi Ham" »i''L dala blodila tolmačiti &,i" V'"* podprla r Pa je iz- Vvka*. uPorahit96 sila p\ bi ,, j. gu» “p' Političen ■ktvK? trpi. p'> Snu*rv8. mnenju “Paralizo« BONN, 27. — Krščansko' - demokratska in krščansko - socialna parlamentarna skupina sta soglasno sklenili vztrajati pri kandidaturi Adenauerja na čelu koalicijske vlade z liberalci. Adenauerju m Straussu so poverili nalogo, da začneta pogajanja z liberalci Tudi Erhard je izjavil, da odobrava ta sklep. Na sestanku demoknstjan-ske stranke je zunanji minister von Brentano poročal o razvoju nemškega vprašanja in s tem v zvezi dodal, da je napravil razne diplomatske korake da bi ugotovil stalisce vlade ŽDA glede tega vprašanja. Von Brentano je dodal, da se na Zahodu vedno bolj uveljavlja mnenje da, bi treba priznati de jacto Vznodno Nemčijo in priznati tudi vzhodno nemško mejo na u-dri in Nisi, da pa se bo Za-hodna Nemčija uprla takim poskusom in da bo to naloga prihodnje nemške vlade. Po sestanku je Adenauer izjavil, da namerava sestaviti novo vlado v čim krajšem času spričo razvoja zunanje politike, da bi mogel »poseči s potrebno avtoriteto in prestižem v mednarodni razgovor« Adenauer je hkrati izključil možnost enobarvne manjšin, ske vlade, glede nasprotovanja liberalne stranice njegovi osebi pa je dejal: »Ravnati je treba s previdnostjo m potrpežljivostjo; moik je tudi v tem primeru 'zlata vreden«. Erhard je s svoje strani zagotovil svojo popolno in lojalno sodelovanje staremu kanc- uBfeitret'jinVaelilci men Sl8U a Goveštva lerju in izrazil svojo naklonje-i~ liberalci, od- nost koaliciji , , _ .. ...... klonil pa morebitno sodelova- ffi Življenju- nje' s socialdemokrati, Proti sodelovanju s socialdemokrati in za koalicijo z liberalci se je v imenu bavarskih krščanskih demokratov izjasnil tudi Strauss in podčrtal potrebo po sporazumu z »elementi, ki glede zunanje politike in politike obrambe, zagovarjajo enako stališče kot demokristjani«; kar zadeva gospodarsko in socialno politiko pa je Strauss dodal, da bodo morali pristati verjetno na nekatere spremembe, da bi prišli naproti nekaterim zahtevam svojega bodočega zaveznika. V političnih krogih bonn-ske vlade in v nemški javnosti je povzročila veliko ne-razpoloženje domnevna sprememba stališča v ZDA glede nemškega in berlinskega vprašanja. Tudi podrobnejša proučitev izjav, ki jih je predsednik Kennedy dal pred generalno skupščino ZN, je še povečala začudenje in razočaranje spričo tega, kar se že odkrito označuje za »nepričakovano in neupravičeno popuščanje po napovedanem stališču ameriške vlade, da se r-.kakor ne namerava pogajati v zastraševalnem vzdušju«. V teh političnih krogih se sicer priznava, da ZDA niso pripravljene popustiti glede pravic Zahoda v bivši nemški prestolnici, vendar pa dodajajo, da je Kennedy zelo odkrito priznal, da so ZDA pripravljene, glede nemškega vprašanja, pristati celo na kompromis, ki bi vključeval tudi razdelitev Nemčije v sporazumu o evropski varnosti, ki bi hkrati -zavaroval upravičene koristi drugih držav. »Bild Zeitung« se s tem v zvezi vprašuje, ali so se'ZDA tirati. odpovedale združitvi Nemčije in sklenile priznati de /acto Vzhodno Nemčijo. Ameriški publicist Drew Pearson predlaga, da bi se za mednarodni status v Berlinu oprli na lateransko pogodbo iz leta 1929, s katero so priznali obstoj vatikanske države. Senator Fulbright poudarja s tem v zvezi, da bi taka pogodba zagotovila Zahodnemu Berlinu popolno svobodo v osebnem in blagovnem prometu čez Vzhodno Nemčijo. Vzhodnonemška agencija «ADN» javlja, da je vlada nemške demokratične republike naslovila na predsednika generalne skupščine OZN Mongi Slima in na vse članice te organizacije memorandum o nemškem vprašanju, v katerem vlada Vzhodne Nemčije poudarja potrebo po podpisu mirovne pogodbe, ki bo prispevala k «združitvi Nemčije kot nevtralne države« in k priznanju njenih sedanjih meja. Memorandum hkrati obsoja politiko Zahodne Nemčije, ki zasleduje «revanšistične kolonialistične in neokoloma-listične cilje in prispeva k napetosti, ki jo povzroča hladna vojna«. V memorandumu se hkrati protestira proti a-tomski oborožitvi Zahodne Nemčije, bonnsko vlado pa dolži, da zlorablja pravico do samoodločbe. Iz dobro obveščenega vira se j'e. izvedelo, da imajo ZDA namen poslati v bližnji prihodnosti oddelke svojih čet v zahodni Berlin. Ameriška vojaška poveljstva v Zahodni Nemčiji pa niso bote'a te vesti niti potrditi niti deman Bivši minister Gaston Def-erre, ki je marsejski župan, je v svojem govoru poudaril: »S skrajno ostrostjo se moramo boriti proti tistim, kt nas hočejo umoriti, če hočemo imeti uspeh«. Napadel je predsednika vlade Debreja in je pripomnil: »Iznebiti se moramo OAS in glavni pogoj, da dosežemo to, je iznebiti se sedanjega- ministrskega predsednika«. Obtožil je Debreja, da je sokrivec in prijatelj večine hujskačev na upore. »Ce bo državni poglavar na strani Debreja, je dodal Defferre, naj ve, da smo pripravljeni začeti borbo tudi proti njemu«. Poslanec Schmith je poročal o igjavah, ki jih je podal de Gaulle socialistični delegaciji, ki jo je sprejel včeraj v Elizejski palači. Schmith je bil član te delegacije. De Gaulle je dal razumeti, da se bodo pogajanja z alžirsko vlado kmalu začela. Vendar pa se ni odpovedal načrtu, da se v Alžiriji postavi neka »oblast«. Postavili naj bi nek; »povsem alžirski organizem«, ki bi imel nalogo »voditi Alžirijo k samoodločbi«. De Gaulle pa ni povedal, ali bi se morala ta »oblast ustanoviti vzporedno z začetkom pogajanj ali pa pozneje. Dalje je Schmitt povedal, je de Gaulle omenil namen, 'da v Alžiriji ustanovi »krajevno vojsko, 50.000 mož«. V tej vojski bi bili predvsem Alžirci, in sicer tisti, ki sestavljajo ločene kolaboracionistič-ne skupine ali pa tisti, ki sp vključeni v francoski vojski. »Krajevna sila, bi bila na razpolago »oblasti«, da bi vzdrževala red v Alžiriji »v vsej prehodni dobi«. Molletu, ki je izrekel zaskrbljenost glede »usode Francozov«, ki bodo ostali v Alžiriji, je de Gaulle odgovoril: »Za tiste, ki ostanejo, bo treba najti primerna jamstva. Množica Alžircev hoče neodvisnost, toda noče prekinitve s Francijo. Nismo več v dobi »kovčka in krste«. Iz Rabata poročajo, da je v Ženevi že prišlo do »tajnih stikov« med Francijo in alžirskimi predstavniki, vendar pa to ni še uradno potrjeno. Toda če de Gaulle res še dalje vztraja pri svojih namerah, da ustanovi v Alžiriji kolaboracionistično oblast, in pri zahtevah, naj bi Francozi v Alžiriji dobili posebne privilegije, je težko misliti, da bi mogla pogajanja imeti u-speh. Položaj v Alžiriji vsekakor ni rožnat zaradi povečane dejavnosti ultrasov. Govori se celo, da se de Gaulle ne misli odreči posebnim pooblastilom, kar se tiče Alžirije. Vsekakor se vedno bolj množijo tisti, ki prav tako kakor Mendes France poudarjajo, da bo Francija lahko vodila pravo politiko šele tedaj, ko bo alžirsko vprašanje rešeno. Ameriška revija »Newsweek« piše, da je de Gaullova vlada zelo skrbno presodila politično zadržanje francoskih častnikov v Alžiriji. Revija poroča o zaključkih, do katerih je francoska vlada prišla. 35 odstotkov častnikov baje povsem nasprotuje de Gaullovi alžirski politiki in so pripravljeni sabotirati kakršen koli sporazum z Alžirci. Petnajst odstotkov je baje naklonjenih de Gaullu in je pripravljeno sprejeti alžirsko neodvisnost. Osta. lih petdeset odstotkov častnikov pa nima za sedaj jasnega stališča, toda verjetno bi se pridružili ekstremistom, če Preteklo noč je bilo v Franciji osem eksplozij s plastičnimi bombami. Štiri eksplozije so nastale na področju Pariza, tri na področju Bordeauxa, ena pa v Toulonu. V Alžrru so francoski skrajneži razdelili danes letake, s katerimi pozivajo avtomobiliste, naj jutri opoldne prekinejo promet za dvajset minut ter pozivajo na splošno polurno stavko v vsej Alžiriji, ki naj bo v ponedeljek. Policija je sporočila, da so v prvih petnajstih dneh tega meseca zabeležili 318 eksplozij in napadov, ki so jih izvršili pripadniki OAS. Pri tem je bilo ubitih šest Alžircev in en Francoz, ranjenih pa je bilo 44 Alžircev in petnajst Francozov, «»-------------------- Kulturno sodelovanje FLRJ-Italija RIM, 27. — Nocoj so prispeli v Rim člani jugoslovanske delegacije v mešani italijansko - jugoslovanski komisiji za kulturno sodelovanje med obema državama. Jugoslovansko delegacijo vodi član zveznega izvršnega sveta Slovenije in predsednik sveta za znanost in kulturo Boris Kocjančič. Na prvem sestanku mešane komisije, ki bo jutri, bodo določili načrtni program kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo za leto 1961-62. «»--------- REKA, 27. «— Predsednik Tanganjike Nierere, ki je pri-spel danes dopoldne .iz Zagreba na Reko, je obiskal na Reki ladjedelnico «Tretji maj«, zatem pa Opatijo. Jutri zju- pomenilo oslabitev atlantskega pakta in konec evropske združitve; Italija pa se more politično uveljaviti le v Evropi, in glavna pot njene zunanje politike je evropska enotnost, da bi «zajamčili mir v vsem svetu*. Za njim je voditelj KPI Togliatti dejal, da obstaja možnost rešitve berlinskega in nemškega vprašanja s pogajanji in poudaril potrebo, da se v ta namen dajo ((pametni predlogi«, hkrati pa zahteval, naj italijanska vlada ne prevzame nobene ob- veznosti, ki bi jo pahnila v katastrofo, in naj izrecno izjavi, da ne bo dovolila, da bi njeno ozemlje uporabili za vojne operacije ali za poskuse ustrahovanja. V nadalje- vanju svojega govora je Togliatti obdolžil Zahod, da je zaostril hladno vojno, da je sprejel «obsežne vojaške u- krepe« in obnovil atomske in jedrske poskuse; za sovjetske jedrske poskuse pa je dejal, da so bili «nujni», po ((neuspehu konference v Ženevi, ki so ga povzročili predstavniki ZDA«. Kar zadeva vzroke za sedanjo mednarodno napetost, je Togliatti zatrjeval, da jih je treba iskati v dejstvu, da so zahodne velesile «razbile v vojni sklenjena zavezništva, poteptale sporazume, ki so jih sklenili med drugo svetovno vojno glede prihodnosti Nemčije«. Togliatti je poudaril, da je treba spremeniti celotno politiko hladne vojne proti komunističnim deželam, kajti sicer gremo naproti o-boroženemu spopadu, atomski in jedrski vojni. Glede nemškega vprašanja se je Togliat. ti strinjal z Lombardijem in pripomnil, da si od leta 1947 stojita nasproti dve stališči: stališče komunistov, ki zagovarjajo združeno, a demilitarizirano nemško državo, in stališče Zahoda, predvsem ZDA, ki hoče oboroženo Nemčijo v atlantskem zavezništvu. Kar se tiče Berlina, je Togliatti dejal, da so zahodne velesile zavrnile sovjetske predloge in zatrjeval, da je resnično vprašanje Berlina v bistvu vprašanje priznanja Vzhodne Nemčije. S tem v zvezi je izrazil željo, da bi dosegli združitev nevtralne in razorožene Nemčije, pri čemer pa bi morali ohraniti socialne pridobitve, ki so Jih ostvarili v Vzhodni Nemčiji. Ob zaključku je Togliatti zahteval radikalno spremembo italijanske zunanje politike in izrazil željo, naj bi se «nove politične sile« pridružile komunistom v tej zahtevi; hkrati je ponovno zahteval, naj italijanska vlada izjavi, da Jtalija ne bo pristala na uporabo svojega ozemlja za vojaške operacije v zvezi «z razvojem nemškega in berlinskega prašanja«. Socialistični poslanec _ Vec-chietti je postavil vprašanje, ali bo italijanska vlada zmožna dati pozitiven odgovor na sedanje dogodke, ki dokazujejo »popoln polom oltranci-stične atlantske politike tako glede Nemčije, kjer je stvarnost postavila to politiko pred nevarnost vojne, kakor tudi glede kolonialnega in polko-lonialnega sveta, kjer imperializem doživlja politične poraze, ki jih je moč izbrisati le z orožjem in pokoli«. Vecchiet-ti je izrazil prepričanje, da italijanska vlada ni zmožna dojeti obsega teh dogodkov, ki zahtevajo popolno revizijo dosedanje politike tako glede nemškega vprašanja, kakor tudi kar zadeva odnose z nerazvitimi deželami. Kar se tiče Nemčije, ne zadošča zahtevati pogajanja, kakor to dela Fanfani, ampak je treba predlagati konkretne rešitve, sprejemljive za obe strani, na podlagi priznanja sovjetskih in ameriških upravičenih koristi, predvsem pa take rešitve, ki morejo zagotoviti mi,, v svetu. Vecchietti je še poudaril, da sedanja vlada ne more storiti tega, ker je vezana na politiko, ki jo v atlantskem zavezništvu zagovarja Adenauer, glede Afrike in Azije pa francoski in belgijski kolonialisti. Sedanji položaj zahteva radikalno spremembo italijanske zunanje in notranje politike, da bi mogla prispevati k resnični razoro-žitveni politiki, k politiki pre- zaključil Vecchietti. Po posegu neodvisnega monarhista Alliate, ki je poudaril, da mora Italija ostati zvesta atlantskemu paktu, so razpravo preložili na jutri. V senatu so danes zaključili splošno razpravo o proračunu ministrstva za javna dela, jutri pa bodo začeli z diskusijo o proračunu ministrstva za delo in socialno skrbstvo. Odgovor ministra za javna dela Zacagninija in glasovanje o tem proračunu so odložili na petek. Na predlog socialistične pokrajinske delegacije v Cata-nii so se danes sestali predstavniki PSI, krščanskih so-cialcev, KPI, PSDI, CGIL, ANPI, kmečke zveze, socialistične mladine, komunistične mladine, UGI, ADESSPI. AN PPIA, federacije srednješolskih profesorjev, federalnega sveta gibanja odpora in pokrajinskega odbora partizanov miru, in sklenili protestirati pri prefektu zaradi nameravanega zborovanja fašistov v A-dranu prihodnjega 8. oktobra, hkrati pa izdati manifest, v katerem bodo poudarili izzivalni značaj nameravanega zborovanja, od pristojnih o-blasti pa zahtevali, naj ne izdajo ustreznega dovoljenja za fašistično manifestacijo. Zgoraj omenjene stranke in organizacije so hkrati sklenile pri- magovanj”a*'biokovr_ki jo PSlI rediti 8. oktobra v Adranu zagovarja že leta in katere ve-1 enotno protifašistično mamfe- ljavnost je danes še mnogo 1 stacijo miru. večja kot v preteklosti — je| A. P. « Komunist* odgovarja na sovjetske napade traj bo Nierere odpotoval v Slovenijo. .........................■■■■■lini................. i............................ im............ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — V članku pod naslovom «Na starih pozicijah« piše glasilo Zveze komunistov Jugoslavije ((Komunist«, da je objava osnutka programa komunistične partije Sovjetske zveze bila povod za zaostritev napadov na Jugoslavijo. Jugoslovanske teze v načrtu programa so služile kot hrana za številne brošure, knjige, programe zavodov in šol ter za predavanja, v katerih se napada Jugoslavija. V tej gonji se uporablja čudna in nenačelna taktika: medtem ko se na eni strani javno poudarja, da v stališču do najvažnejših mednarodnih vprašanj ni bistvene razlike med politiko Jugoslavije in politiko Sovjetske zveze, se z druge strani ne izbirajo sredstva, da bi se diskvalificirala in očrnila politika in socialistična praksa Jugoslavije. V vseh teh napadih, poudarja »Komunist«, ni dejansko nič novega in gre dejansko za ponavljanje napadov, ki se ponavljajo od Stalinovih pisem in resolucije Informbiroja dalje. Ponavlja se demagoška taktika ločitve jugoslovanskega ljudstva od vodstva. Vse to je grobo vmešavanje v notranje zadeve Jugoslavije in podel poizkus, da se takšna praksa v imenu socializma in pravega marksizma legalizira. «Komunist» poudarja neutemeljenost posameznih postavk programa Morda v kratkem pred skupščino OZN razprava o imenovanju novega tajnika Po razgovoru z Ruskom je Gromiko izjavil, da ostane sovjetsko stališče glede tega še vedno «odprto» - V soboto nov sestanek med Gromikom in Ruskom NEW YORK, 27. — Predsednik Varnostnega sveta Barnes je danes izjavil, da je mogoče. da se bo skupščina že prihodnji teden uradno bavila z imenovanjem novega tajnika. Barnes bo v četrtek odpotoval na Švedsko, da se udeleži Hammarskjoeldovega pogreba. V počastitev spomina Hammarskjoelda bo v OZN v četrtek komemorativna svečanost. Skupščina se ne bo sestala ne v četrtek ne v petek. Sinoči sc se stalni predstavniki Francije, Velike Britanije, ZDA in SZ v Varnostnem svetu sestali na pobudo Bar-nesa in razpravljali o Ham-marskjoeldovem nasledniku. Na seji je sovjetski predstavnik Zorin omenil sovjetski predlog, naj bi imenovali enega glavnega tajnika in tri njegove namestnike Ameriški predstavnik Stevenson pa je poudaril, da se ne sme vnesti nobena sprememba in naj se imenuje samo glavni tajnik brez namestnikov. Predsednik Barnes je po seji izjavil, da že dejstvo, da je prišlo do tega sestanka, pomeni napredovanje. Štirje predstavniki so bodo . . , . se sporazumeli, da se bi de Gaulle umrl ali zapusti) 1 eventualno ponovno sestali, vlado, i Zorin pravzaprav ni predla- gal, naj bi začasno nadomestili Hammarskjoeldovo mesto z enim tajnikom in tremi namestniki. Omejil se je le to, da je omenil da ta P™’ log podpirajo tudi ,nekatara afriške in azijske države. Ka-kor poročajo, je Zorin pri izjavil: »Razmislimo o tem«. Tako je pustil odprta vrata za morebitno drugačno rašl'ev' Sicer je Gromiko tudi po današnjem razg0V0.ruM,z ru riškim državnim talnlk“fet,ko skom izjavil, da je ®ovlet?“ stališče glede tega se vedno <,odprt0,>' Gromiko sta se da- nesUže drugičTsesUla. Večerjala sta skupaj na sedežu sovjetske delegacije. Razgovarja-la sta se skoraj štiri ure Po razgovoru je Rusk izjavil, da sta govorila predvsem o Nemil in Berlinu, in je dodal, da se bosta ponovno sestala v soboto °b 15.30. .. .. , Gromiko pa je izjavil, da sta govorila o zadevah, ki se tičejo obeh držav. Izjavil je dalje, da ostane sovjetsko stališče glede novega tajnika OZN ((Odprto«. Potrdil je. da se bosta z Ruskom ponovno soboto. Rusk je sestaneta. Oba ministra sta bila zelo dobre volje. Gromiko je na nadaljnja vprašanja časnikarjev izjavil: »Sovjetska zveza je mnenja, da je rešitev v »tajništvu štirih« z enim od štirih, ki naj se interno izvoli za tajnika-predsednika. Vsi štirje bi morali skupno delati in si prizadevati, da rešujejo vprašanja v okviru in v mejah funkcij tajništva na podlagi medsebojnih sporazumov. Vse štiri bi morala imenovati skupščina na predlog Varnostnega sveta«. Na vprašanje, ali bo vsak od štirih imel pravico veta, jo Gromiko odgovoril: »Po- navljam, da se bodo morali truditi, da čim bolje rešujejo razna vprašanja«. To izjavo tolmačjio opazovalci v smislu, da Sovjetska zveza ne bo vztrajala, naj bi štirje tajniki imeli pravico veta. Na vprašanje, ali vse to pomeni kompromis v primeijavi s prvotnim sovjetskim na-čitom, je Gromiko odgovoril: »Lahko to imenujemo kom-picmis; toda pomnite, da go-vorimo samo o začasni rešit-bo lahko postala traj- in obtožb proti Jugoslaviji in ugotavlja da «vsa zaskrbljenost za jugoslovansko stvarnost« in ((teoretična pojasnila« imajo za cilj, opravičiti dosedanji in bodoči pritisk na neodvisen razvoj Jugoslavije. «Ni potrebno posebej poudarjati, ugotavlja »Komu. nist«, da je jugoslovanska praksa 13 let vse te napade za socialistično stvarnost Jugoslavije vsakodnevno demantirala. Ob enotnosti narodov Jugoslavije pa so se tudi tokrat razbili razni poskusi vmešavanja v njih neodvisni in svobodni socialistični razvoj. B. B. Anglija in Danska sprejeti v skupno tržišče BRUSELJ, 27. — Predsednik sveta ministrov evropskega skupnega tržišča, zahodno-nemški podkancler Ludwig Erhard je izročil danes britanskemu poslaniku pri evropski skupnosti odgovor na angleško zahtevo za sprejem v skupno tržišče. Odgovor poziva Veliko Britanijo, naj začne neposredne razgovore s šestimi vladami držav članic. Prav tako je svet ministrov sprejel zahtevo Danske za vstop v skupno tržišče. Kar se tiče sprejema Irske, pa se ministri niso v celoti strinjali glede posebnih vprašanj, ki nastajajo z morebitno vključitvijo Irske. Nekatere vlade so izrekle pridržke glede različne stopnje gospodarskega razvoja Irske v odnosu do šestih. Svet ministrov je zahteval mnenje izvršnega organa skupnega tržišča. Sicer pa je tak postopek veljal tudi za Veliko Britanijo in Dansko. MacCone novi ravnatelj CIA sestala v ------------------ .. . . iavil da se bosta v soboto do- vi: ce govorila, ali naj se morda spet‘na, bo treba sele videti«, WASHINGTON, 27. — Predsednik KennedV je danes sporočil, da je bil za novega ravnatelja »■centralne agencije za informacije« (CIA), ki je važen protivohunski organizem, imenovan bivši predsednik komisije za atomsko energijo John MacCone namesto dosedanjega ravnatelja Al-lena Dullesa, ki je bil na tem mestu že osem let. Predsednik je dodal, da bo Allen Dulles na podlagi lanskega sporazuma zapustil svoje mesto novembra, vendar pa bo še dalje sodeloval * predsednikom, kar se tiče informacijske službe, Allen Dulles ima 68 let, Maccone pa 59. ŽENEVA, 27. — Letalo, « katerim so pripeljali Hammarskjoeldovo truplo in trupla drugih žrtev v Ndoli, je prispelo na ženevsko letališče danes ob 11.25. Ob navzočnosti naj višjih oblasti in predstavnikov konfederacije, kakor tudi voditeljev mednarodnih organizacij, ki imajo sedež v Ženevi, je bil na letališča kratek žalni obred. Hammarskjo-eldova krsta je bila ovita v zastavo Združenih narodoy, L. liriza Združenih narodov V*™ fr^t^soncl žrtev nesreče na avlo cesh sonca Prav gotovo ie utemeljena trditev, da so Združeni narodi zrcalo razmer in teženj, ki prevladujejo v mednarodni areni. K temu lahko dodamo le še to, da se XVI. zasedanje Generalne skupščine združenih narodov začenja v izredno kritičnih svetovnih razmerah. Povod za novo krizo Združenih narodov je tragična snirt generalnega sekretarja Daga Hammarskjoelda, ki je zavita v kolonialistični misterij. Nevarnost je namreč v tem, da bodo na XVI. zasedanju dobili prednost problemi in težave, povezane z notranjo ureditvijo in spremembami v strukturi Združenih narodov pred elementarnimi vprašanji sodobnega sveta, kot so razorožitev, kolonializem in problemi gospodarsko razvitih, manj razvitih in nerazvitih področij sveta. Problemi notranje ureditve Združenih narodov pa so izredno delikatni in bo zato kriza po vsej verjetnosti dolgotrajnejša. Kajti, ob obravnavanju vprašanja, kdo bo naslednik Daga Hammarskjoelda, se takoj odpre kompleks problemov v organu, ki ga predstavlja generalni sekretar v celotnem mehanizmu Združenih narodov. Generalna skupščina bo imela pred seboj več — vsaj v o-snovnih obrisih — že znanih variant. Nekateri vztrajajo, naj v strukturi Združenih narodov ostane vse tako, kot je bilo. Celo funkcija generalnega sekretarja, ki je dobil nekako samostojno politično vlogo, naj bi ostala nespremenjena. Kakšne posledice ima tafcžno stališče, je spoznala svetovna javnost ob lanskoletni drami v Kongu, k je povzročila svojevrstne težave v delovanju Združenih narodov. Drugi predlagajo sistem «trojke», po katerem bi dosedanjo funkcijo generalnega sekretarja izvrševali trije sekretarji, od katerih bi bil eden predstavnik Vzhoda, drugi Zahoda, tretji pa predstavnik neblokovskih dežel. Temu naj bi ustrezala tudi vsa struktura sekretariata, vključno s pravico do veta, ki bi jo imel vsak posamezen sekretar. Ce bi bili sprejeti ti in podobni predlogi, bi to pomenilo ohromitev Združenih narodov. O-snova za tako notranjo organizacijo bi bila namreč razdelitev sveta na Vzhod in Zahod — to je prav tista značilna blokovska razdelitev, ki jo je treba premagati, ker poraja zmeraj znova in vse težje probleme. Najreal-nejša so stremljenja, ki jih zvečine zastopajo neblokov-sk' dežele, ko opozarjajo n a potrebo demokratizacije vseh organov Združenih narodov. Tu pomeni zlasti okrepitev mesta in vloge Generalne skupščine kot najvišjega organa Združenih narodov. S tem v zvezi je sprememba strukture Varnostnega sveta, ki tudi terja demokratizacijo, saj imajo v njem izrazit monopolni položaj velike sile. V tem smislu naj bi bil generalni sekretar izključno najvišji administrativni funkcionar Združenih narodov brez političnih pooblastil. To se pravi, da bi bila funkcija generalnega sekretarja takšna, kot je bila prvotno zamišljena v Ustanovni listini. Taka rešitev bi dejansko lahko največ prispevala k temu, da bi se moglo zagotoviti pravilno in dosledno izvajanje resolucij in priporočil Generalne skupščine. Predlog za generalnega sekretarja daje po Ustanovni listini Varnostni svet. Ker so variante, ki smo jih bežno osvetlili, zelo različne, je težko pričakovati, da bi v Varnostnem svetu, kjer imajo velike sile proslulo pravico veta, dosegli hitro in sporazumno rešitev. Monopolni položaj v Varnostnem svetu jim omogoča, da lahko v nedogled zavlačujejo izbor generalnega sekretarja, ki ga nato imenuje Generalna skupščina. Zaradi različnosti predlogov je seveda možno stopnjevati že tako obstoječe zaostritve. Znano je, da so se za prejšnjega generalnega sekretarja Trggve Lieja pogajali okoli 5 mesecev. Zato bi bilo najrazumneje dati prednost velikim mednarodnim problemom, ki so sicer na dnevnem redu XVI. zasedanja Generalne skupščine in tako doseči vsaj , najmanjši možni skupni imenovalec v njihovem reševanju. To bi morda kasneje — za sedaj se bomo morali verjetno zadovoljiti s kompromisno rešitvijo — olajšalo prebroditi težave okoli izbire novega generalnega sekretarja oziroma njegovih pristojnosti in organizacije sekretariata. Seveda Pa problem izbire, generalnega sekretarja ni zamotan samo zaradi izrednih in nepredvidenih okoliščin, ampak tudi zaradi tega, ker je od rešitve tega problema odvisna vrsta strukturalnih sprememb v drugih organih, skratka v vsej ustanovi Združenih narodov. Ce bi tedaj zaostrili vprašanje samo okoli funkcije generalnega sekretarja in njegovega imenovanja hi mogla biti rešitev povsem enostranska, ker bi bilo z njo prejudicirano vse ostalo. Kajti strukturalne spremembe Združenih narodov morajo priti do izraza ne samo v sekretariatu, ampak tudi v Varnostnem svetu, Generalni skupščini in drugih organih. Situacija tedaj ne more biti tako zelo preprosta, kot si jo zamišljajo nekateri iz tega ali onega bloka, ko poskušajo iz prestižnih razlogov prav v tej izredno kritični situaciji z vsemi mogočimi sredstvi uveljavljati svoje variante. Taki in podobni blokovski absurdi in toka ali drugačna blokovska ekskluzivnost imajo lahko hude posledice za učinkovito delovanje Združenih narodov v prihodnosti. Strukturalne spremembe v mehanizmu Združenih narodov namreč ne smejo biti podrejene blokovskim interesom. Ce bi se to zgodilo, bi bilo delovanje Združenih narodov kot dostikrat doslej močno paralizirano, Združeni narodi niso bili ustanovljeni zaradi blokov, po čeprav so bili v svojem delovanju dostikrat žrtev njihovih zlorab. Poslanstvo Združenih narodov je dosti univerzalnejše. Vsebuje predvsem boj za ohranitev in o-krepitev miru ng svetu in vsestranske napore za napredek Vsega človeštva, o čemer pa naj odloča univerzalna skupnost držav-članic, ki so neodvisne, enakopravne in suverene. In če smo uvodoma zapisali, da so Združeni narodi zrcalo razmer in teženj, ki prevladujejo v mednarodni areni, smo hoteli poudariti zlasti dejstvo, da Združenih narodov ne smemo idealizirati. Ne moremo si ngmreč niti zamisliti tako popolnega mehanizma mednarodne organizacije, da bi bil sposoben odstraniti vse razlike v stremljenjih, akcijah ter interesih tako pestre skupnosti narodov, kot jo tvorijo Združeni narodi. Navzlic tem nasprotjem in razlikam pa v sodobnem svetu obstaja tak realen skupni interes, ki bolj združuje oziroma pretehta tisto, kar loči in razdvaja. Čeprav je tedaj dozorelo vprašanje strukturalnih sprememb v Združenih narodih, se bo to zaradi odnosa sil, k: prevladuje v sodobnem svetu, slej ko prej odrazilo tudi v njihovem delovanju. Kajti nobenega dvoma ne more biti o tem, da morajo dobiti izvenblokovske dežele u-strezno mesto v mehanizmu Združenih narodov. Argumenti so jasni in prepričljivi, toda perspektive So močno zameglene. Problem namreč ne more biti rešen tako, da bi neblokovske dežele kratko malo vrinili v blokovske tirnice. Na ta način bi bila lahko kaj hitro ogrožena njihova izvenblokovska zasnova in izhodišče. To bi bolj prispevalo k njihovi pa-ralizaciji, ki jo veliki bloki žele, kakor pa k utrjevanju njihove enotne in samostojne akcijske pripravljenosti in učinkovitosti. Neblokovske dežele so dovolj zrele, da lahko samostojno iščejo in najdejo ter zahtevajo njihovim zasnovam ustrezno mesto in vlogo v Združenih narodih. Zaskrbljenost zavoljo prihodnosti Združenih narodov je v marsičem prav te dni toliko bolj upravičena. Ze v preteklosti so velike sile tako ali drugače zmeraj poskušale v Združenih narodih uveljaviti svoje blokovske interese. To jim je do sedaj tudi dostikrat uspelo. Vendar na XVI. zasedanju Generalne skupščine se bo bolj kot kdaj do sedaj uveljavljala nova prvina izoblikovana na beograjski konferenci, ki jo tvori skupna in e-notna akcija neblokovskih dežel. Tako razmerje, sil bo i-melo svoje posledice morda tudi v tem, da se bo zmanjšalo zanimanje velikih sil za sodelovanje v Združenih narodih. Toliko pomembnejša je tedaj skupna in enotna akcija neblokovskih dežel za okrepitev in ohranitev ZN. XVI. zasedanje Generalne skupščine je tedaj pred u-sodno dilemo, kako prebroditi krizo Združenih narodovi ki je nastala zaradi objektivnih in subjektivnih raz logov. Ali bodo Združeni narodi, ko prebrodijo to krizo, močnejši ali slabši? Zelje in napori neolokovskih dežel ter na tej osnovi izoblikovani konkretni predlogi in ideje beograjske konference, so odločno usmerjeni na krepitev in proti slabitvi Združenih narodov, ki naj bi v prihodnosti bolj kot v minulosti postali doslednejši in odpornejši pred blokovskimi silnicami, ki v sodobnem svetu obstoje, delujejo in ogrožajo mir ter napredek človeštva. Ni bilo tedaj naključje, da so se šefi držav in vlad neblokovskih držav sestali tako rekoč tik pred XVI. zasedanjem in spregovorili v imenu miroljubnega človeštva z vso resnostjo in zaskrbljenostjo, ko so s konkretnimi predlogi pretkali beograjske dokumente in tako ne samo opozorili, ampak tudi nakazali pot, ki jo je ubrati, da bi se človeštvo izognilo katastrofi tretje — atomske —■ svetovne vojne. BOGDAN CEPUDER Dramatičen trenutek, ko je žena ponesrečenega delavca dobila živčni zlom - Veličastna manifestacija rimskih zidarjev Vsedržavna stavka za zaščito na delu RIM, 27. — Danes dopoldne so pokopali šest žrtev strahotne nesreče, ki se je pripetila v nedeljo pri gradnji avtoceste sonca, ko se je zrušil most, ki povezuje dva stebra novega viadukta. žrtve so nosili njihovi delovni tovariši ter družinski člani. Fri pogrebu so bili prisotni najvišji predstavniki cblasti in med njimi podtajnik ministrstva za državne zadeve Gatto, podtajnik za javna dela Spasa-ri, predsednik IRI Petrili, generalni ravnatelj ANAS Fraschetti, generalni ravnatelj družbe avtoceste sonca Cova ter druge osebnosti.;---------------——' Med pogrebom je prišlo do Raffaela d: Marcella so odpe- izredno dramatičnega trenutka, ko se je žena ponesrečenega delavca Capocci-ja nenadoma zrušila na tla ter dobila živčni zlom. Pogrebni sprevod se je pričel točno ob 8. uri izpred mrtvašnice in se je v njega uvrstila velika množica Rimljanov. Zelo mnogo je bilo vencev, katere so poslali razni uradi, zlasti pa sindikalne organizacije ter tudi skupine delavcev. Po pogrebnem obredu v baziliki sv. Lorenza so pokopali posmrtne ostanke delavcev Bertolera in Peruchija v Veranu, ostale pa so prepeljali v domače kraje. Truplo lj ali v Monterotondo, trupli Olivia Becchinija in Valeria Capoccija v Piancastagnaio ter truplo Vettora Lazzarotta v Valstagno. Kasneje so sindikalne organizacije gradbenih delavcev CGIL, CISL in UIL priredile v Koloseju veličastno zborovanje, na katerem so podčrtali, da je tudi ta nesreča, kot zelo številne' druge nesreče v gradbeni industriji, rezultat nespoštovanja in neizvajanja predpisov o zaščiti na delu. Poleg tega so na zborovanju tudi zahtevali, da je treba izvajati predpise, ki prepovedujejo katero koli iiiiiiiiiiimiiiimMiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiitiitiiiiimimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiuiiifitiiiiiiiimiimiiimiiiimiiiiiii Požar in eksplozifa na petrolejski ladji Ladjo je razneslo na dva dela - Velika nevarnost, da eksplodirajo cisterne, polne letalskega bencina MOREHEAD CITY (Severna Karolina), 27. — Petrolejska ladja «Potomac» se je vnela in eksplodirala. Ladja pripada severnoameriški vojni mornarici in je bila privezana ob pomolu, na katerem so skladišča letalskega bencina. Eksplozija je bila izredno močna, kot da bi bil potres. Prvi eksploziji so sledile še naslednje. Na petrolejsko ladjo so nalagali gorivo ter se je bencin razlil po vodi in vnel, ko je neki ribič izpustil v morje gorečo svetilko. Do sedaj so ugotovili, da je pri eksploziji izgubil življenje en član posadke. Na ladji pa je bilo 18 mož posadke in se boje, da so nekateri ostali pod krovom, od koder ni bilo več rešitve. Približno tri ure po eksploziji in pričetku požara se je ladja razpolovila in utonila v pristanišču, ki je na tisti točki globoko deset metrov. Deli ladijske konstrukcije še vedno gledajo iz vode in so še vedno razbeljeni. Na stotine gasilcev ter pristaniških delavcev se trudi, da bi preprečili, da se vnamejo tudi cisterne polne letalskega bencina, ki so na pomolu, saj bi eksplozija ene same povzročila strahotno o-pustošenje v mestu, ki ima približno deset tisoč prebivalcev. Pričel je goreti tudi železniški most in so ogroženi številni vagoni, polni bencina. Najhujšo nevarnost je odstranil neki železničar, ki je z lokomotivo prodrl skozi zublje in mu je uspelo priključiti večino vagonov ter jih odpeljati. Sedem mornarjev je rešil neki ribič, ki je s svojim čolnom prodrl skozi ognjeno zaveso in jih dvignil iz vode. Nebo je razsvetljeno z zublji strahotnega požara. Šele po večurni bitki je gasilcem uspelo, da so požar o-mejili in tako odstranili nevarnost, da bi se razširil. berg in njenim bivšim možem Aiphonsom d’Hohenlohe se še vedno ni končal. Po napeti in razburljivi ločitvi (kjer so piišli na vrsto tudi najeti morilci), je sedaj na dnevnem redu dota ločene Ire. Najnovejša žena večkratnega milijarderja Francisca Pignatarija (s katerim se je med tem časom poročila) namreč uradno zahteva vrnitev 40.000 dolarjev. ki nai bi jih izročila bivšemu možu in ki naj bi jih ta porabil za svoje kupčije. italijansko stoletnico izdelan poseben film, da so založniške hiše izdale priložnostne publikacije in da so po številnih šolah, kolhozih in sov-hozih sovjetski zgodovinarji predavali o italijanskem »Ri-sorgimentu*. Sovjetski letalski rekord MOSKVA, 27. — Tass sporoča, da je sovjetski pilot Vladimir Smirnov na letalu «Jak-30» (reakcijsko letalo za športno vežbanje) postavil dva nova svetovna rekorda za letala, ki imajo 1751* in 30011 kg. Smirnov je dosegel višino 16.128 metrov in tako presegel prejšnji rekord, ki ga je imel sovjetski pilot Vladimir Moukhine (14.283 metrov). Nov dirkalni avto PARIZ, 27. — Tisku so predstavili nov; francoski športni avtomobil «Facel 2», ki naj konkurira italijanskemu «Fer-rariju« in angleškemu ((Jaguarju«. Avto lahko doseže brzino 240 km na uro ir njegov motor razvija 390 HP. Nov luksuzni avtomobil bo stal štiri milijone in pol francoskih frankov (približno 5,7 milijona lir). MEHIKA, 27. — Sodni postopek med Iro de Fursten- «Italija 61» tudi v SZ TURIN, 27. — Stoletnica i-talijanskega zedinjenja je bila praznovana tudi v Sovjetski zvezi. To je izjavil tiskovni ataše sovjetskega paviljona na mednarodni razstavi dela «Italia 61» Vladimir Buli-mov, ki je tudi povedal, da so za to priložnost bili v SZ objavljeni številni članki. Povedal je tudi, da je bil za Kolumbovo odlikovanje Gagarinu GENOVA, 27. —• Genovski župan je podelil prvemu vesoljskemu pilotu Juriju Gagarinu Kolumbovo odlikovanje, katero dajejo vsem, ne oziraje se na narodnost, ki so se izredno odlikovali s svo-genialnostjo, pogumom raziskovanji in uspehi v korist velikih znanstvenih dosežkov. delo ob nedeljah. Po zborovanju se je razvila velika povorka, v kateri je preko deset tisoč delavcev odšlo od Koloseja do ministrstva za delo. Od tu je odšla delegacija, katero je sprejel generalni ravnatelj ministrstva dr. Purpuran. Medtem ko so delavci čakali, da se delegacija vrne, je prišlo do dokaj napetega ozračja, ker so ministrstvo zastražili in zlasti ker so bili v bližini kamioni «Celere». Predstavnikom sindikalnih organizacij pa je uspelo, da ni prišlo do resnejših incidentov Člani delegacije so ob povratku iz ministrstva de- lavcem sporočili, da so na ministrstvu iznesli nekatere predloge glede boljšega spoštovanja norm o zaščiti na delu. Te predloge bodo čez nekaj dni pismeno predložili. Tajništvo sindikalne organizacije FILLEA-CGIL sporoča, da so v soglasju s sindikalnimi organizacijami kategorije CISL in UIL proglasili vsedržavno dvourno stavko, ki bo 9. oktobra od 10. ure dalje. Ta stavka naj opozori vse prizadete na vedno večje število nesreč v gradbeni industriji in naj doseže, da se uveljavijo taki ukrepi, ki bodo nesreče preprečevali tako, da gradbeni delavci ne bodo,v stalni življenjski nevarnosti. O strahotni nesreči bo razpravljal tudi parlament, saj je številna skupina komunističnih poslancev vložila interpelacijo na ministra za javna dela in ministra za delo. Poslanci vprašujejo o preiskavi, ki jo bodo izvedle oblasti in o kazni, ki mora zadeti krivce. Istočasno pa tudi opozarjajo na izredno številne nesreče, do katerih prihaja v gradbeni dejavnosti nasploh in ki so še zlasti številne pri gradnjah avto cest. Nemčija, Japonska, Grčija, Italija, Holandska, Poljska, Švica in Madžarska. Italijanska tekstilna industrija bo na velesejmu krepke zastopana in bodo ob tej piiložnosti priredili tudi modno revijo, na kateri bo deset manekenk prikazalo zadnje italijanske novosti. Tihotapstvo mamil V Beogradu razstava o modi in tekstilu RIM, 27. — Tudi letos bo od 30. septembra do 8. oktobra v Beogradu mednarodna specializirana razstava o modi in tekstilu, na kateri bodo sodelovale sledeče države: Avstrija, Belgija, Francija, Vzhodna Nemčija Zapadna iiiiimiiiim mirni ii urnimi um i minimum im tiinniiiimmimmimmiiimmiiimmimimiii Skrivnostna «atomska bolezen» Atomski inštitut na zatožni klopi Nesrečni uslužbenki izpadajo lasje, ima temperaturo in bule po telesu - Francoska komisija za atomsko energijo obtožbo zanika PARIZ, 27. — Devetindvajsetletna Jacqueline Majoni je vložila tožbo proti francoskemu inštitutu v Saclayu, ker je prepričana, da je zbolela za skrivnostno »atomsko boleznijo*. Jacqueline je bila zaposlena v tem inštitutu in je že osem let strahotno bolna: izpadajo ji lasje, po vsem telesu se ji pojavljajo otekline in od časa do časa ima visoko vročino. Komisija za francosko atomsko energijo pa trdi, da Jac-queline Majoni med svojo \ - Vitve očeta, ki je zgubil razum Oče je nenadoma znorel in s sekiro pobil te štiri otroke. Ta strahotni zločin se je zgodil v vasi Puy de Dome v Franciji in so otroke našli razmesarjene na travniku. Oče, Jean Verduzier, je nato napravil samomor kratkotrajno zaposlitvijo ni absorbirala večjih količin radiacij. Na osnovi filmov, ki jih mora nositi vsak uslužbenec, pravijo, da je absorbirala samo 2.36 remov (enota za merjenje radiacij), medtem ko naj bi znašala najmanjša nevarna količina najmanj 5 remov. Jacqueline je mati treh o-trok in pravi, da je prepričana, da bo pravda zelo dolgo trajala. Ne ve, če bo toliko časa ostala živa, vendar namerava iti do kraja. Ze je napravila testament in pooblastila druge osebe, da se bodo zanimale za proces, v primeru njene prerane smrti. Ekvator ima obliko elipse NEW YORK, 27. — Teorija po kateri naj bi zemeljski E-kvator imel obliko elipse, ne pa kroga, naj bi dobila nove dokaze na osnovi ugotovitev satelita ameriške mornarice »Transit IV-A». Računi, ki jih je napravil prof. James New-ton naj bi namreč dokazovali, da ima zemeljski Ekvator dve »oteklini* okrog 150 metrov vsaka na Tihem oceanu in Vzhodnem Atlantiku. Z drugimi besedami naj bi po teh računih bila razlika med najdaljšo in najkrajšo osjo Ekvatorja okrog 300 metrov. številni geofiziki menijo, da »oteklina* debelosti 300 metrov na Ekvatorju ni v soglasju z geološkimi in seizmološkimi meritvami in s samo stabilnostjo zemeljske skorje, toda znanstveniki a-meriške mornarice so prepričani, da so dokazi, ki jih je nudil satelit, nesporni. Motnje, ki so bile ugotovljene na krožni poti satelita, so bile do sedaj že večkrat ponovljene in rezultat je bil vedno isti, namreč, da predstavlja Ekvator »oteklini* v skupni izmeri 300 metrov, MILAN, 27. — Agenti finančne straže so odkrili v nekem hotelu dva kovčka polna mamil: čisti opij v prahu, kokain in morfij. Kovčka so zaplenili in odkrili tudi krivce te tihotapske dejavnosti. Tako so zaprli 45-letno Luiso Civardi in 26-letnega Daniela Colo. Zasedanje o «Euroviziji» DUNAJ, 27. — Jutri — 28. septembra — se prične mednarodno zasedanje »Eurovizije*, na katerem bodo prisotni de- legati 15 evropskih držav. Na zasedanju bodo govorili predvsem o sestavljanju in o izmenjata televizijskih programov. Zasedanje bo trajalo do torka. «»--------- Nat King Cole oče dvojčkov SANTA MONICA (Kalifornija), 27. — Zena znanega črnskega pevca Nat King Cola je včeraj povila dvojčka. Zakonca sta imela že tri otroke: 16, 11 in dve leti stare. -«»- se rusi MATERA, 27. — Pet vil so morali stanovalci z vso hitrico zapustiti, ker so se pričeli ugrezati temelji. Tehniki so ugotovili, da bodo vile morali porušiti, niso pa še mogli odkriti razlogov, zaradi katerih so se temelji pogreznili in menijo, da je v globini obsežnejša zemeljska razpoka. iiiiiiiiiiiiiiiiimimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiimiiiiiimmititliiimiiiiiimiiiimiiitiiiiii Rasna diskrim tudi v Cinecitta? Na sliki zgoraj avtobus za črnce, spodaj samo za belce RIM, 27. — Tiskovni urad ameriške filmske družbe Fox je včeraj zanikal vesti, da naj bi uvedli v Cinecitta diskriminacijski sistem pri snemanju filmskega kolosa »Kleopatra*. Urad pravi, da so take vesti neosnovane in da naj bi vozila dva avtobusa ločeno belce in črnce samo zato, ker prično snemati ob različnih urah. Popolnoma nasprotne pa so vesti, ki jih objavljata lista »Unita* in »Paese sera*. Oba lista namreč ugotavljata, da se zbirajo beli in črni plesalci točno ob istem času in mirno sede skupaj v isti kavarni »Barberini*, kjer čakajo na avtobus, ki naj jih odpelje na delo. Nato pa se pripeljeta dva avtobusa: prvi za belce, drugi pa za črnce. To se dogaja po točnih ukazih organizatorja ameriške družbe nekega Charleya Hen-chisa in naj bi bili ukazi v tem smislu zelo ostri ter naj bi tudi obstajale povsem določene kazni: Kdor se ne bo držal teh ukazov, naj izgine! Podobni primer se je že pripetil, ko je črni plesalec Car-lo Latimer odpeljal z avtomobilom neko ameriško (belo) plesalko v bolnišnico, kjer je bila bolana neka njena prijateljica. Dan kasneje je že omenjeni Henchis plesalko poklical v urad in jo ostro pokaral ter ji zagrozil z odpustom, ker se je predrznila, da jo je »spremljal neki črnec*. Do mnogo hujših posledic pa je prišlo za črnega plesalca Latimerja, ki se je takemu ravnanju uprl in opozoril Hen-chisa: »Tukaj smo v Italiji, nismo v Ameriki in se je treba pokoravati italijanskim zakonom*. Ta izjava je Hen-chisa razjarila ter je pričel zmerjati Italijane, češ da so slabši »kot divjaki* in da zato tudi »ščitijo črnce*. Svoja zmerjanja je zaključil: »Tukaj nismo v Italiji, tukaj u-kazujemo mi in s tem trenutkom te odpustimo*. Primer rasne nestrpnosti pa s tem ni bil zaključen. Henchis se je odpravil na komisariat javne varnosti in črnega plesalca prijavil, češ da mu je »grozil* in »ga je udaril*. Očitno je pričakoval, da bodo sledile posledice, ki so jih navajeni v južnih ameriških državah. Vendar pa je komisar kaj kmalu ugotovil, da so obtožbe neosnovane in ni niti pričel s postopkom. Ko ni šlo s policijo, pa so stopile v akcijo zakulisne spletke in je Latimer dan kasneje izvedel, da nima več vstopa v Cinecitta. Tako se je zgodilo, da črni plesalec (ki niti ni ameriški državljan) na ameriški ukaz ne sme vstopiti v italijansko filmsko mesto in so mu na tak način onemogočili zaslužek O podobnih, čeprav manj ostrih primerih, se v Rimu mnogo govori. Člani skupine, ki snema film »Kleopatra* pa se boje in pravijo, da se ne morejo upreti, ker »ima ameriško veleposlaništvo številna sredstva, da se maščuje*. blihntoto* Pevci za *Cjnzon|i^. Za .Ctr, RIM, 27. zijsko rubriko -c tjorvu i ■ mo*, ki je vsako litir novoletno ki bo letos P01 ',no "-m ,tekal« f vem osnutku s. ® L f ki jih bodo pela J V meznih disko?^',, je družba 'Cet dila tri svoje na)i0' Ijene pevce Mdv°’P rielli in Clautlt» va bo pela Pese,.,,fi tro sveta*, na j«lf Simone - Genti bo Capotostija; ,C rielli bo pela < * poletje* na j Cornija in 0" «0, Lazzara, Clau > jjj!> bo izvajal los M j z naslovom ^ v njegovem K gU* ^ »Razgovor ®ea ^ ŽENEVA, 27. 77 osebnosti iz , ’ \j& G ga sveta, Amerike in zbralo v Evrops pr, kulture (CEV) , pod predsedstvo de Rougemonta, U CEC, v svrho V ,t> metod in Pra rJj( < stev za začete*c , med živečimi kul . stoletja. Vdelei J razgovora v nili ustanoviti 11(1 zenCV H»H UO U*(*v--------- A0pM ročjih, ki jih 2 -M dobna kulturna nf je to v Ženevi določiti odgovom‘ gram. Med dt*& l gram, govora ndele^ttA ski maharadža, u jr Skl manaruu—’ r minister SeneV D’Arboussier, jjiii*, zgodovinar in P (J|# niegas, filozof ,V arabske akademV jjf angleški Pesn'„, Spender, Pr°fe/°dl, * Corall iz MadP i ski pisatelj Jtl ski ekonomist ^ indijski pmate».pJ in drugi. Vdele ^ vanja so izraz .g bo mogoče v. ,;Jn(n, stanoviti perio U no mrežo iz™e,et0 I sti in idej 0 tflk t" t delovanje a -v se Lani je Franciji. »Italija"**!./1 J V JU*<”‘' // ,1 i Vt. ZAGREB, to italiano’ ^ f{ v četrtek -i pil g‘asbenegaJ* gramu Mozarta, it*® i, , inutui *-«*» ^rtei’ *»rd j vella. *Qtl j pol jjJ ki VSt°Pimel “V / no- }e nad 1.500 kepljljj večjih Pla ,„)tr n. % Evrope *n h0 " r u Zagrebu ^/I I goslovanski še v LjuhV gradu. n Lom ČETRTKOVA ČRTICA SILVIJA lij' 0{! 'meI enajst let. > Suice TeklU iz Se' *«k| aCn„„’ ■ le zauPal ‘t Ji noZT' Menil ^ da *>J „ ° usP'lo ukrotiti nt temperennent. HO*** Eleonore je >^sUhT° dek^oe. “4“ !' Jmc 31 i« izlila«. 36 ravnala 11 t m,* 9°’. p,'a,, ta!co f*"'1« same°3n W'r0li 38 ni I«, jo™e na ulico. Sprem- Nntf L ®. cerfceu. kine- " "« .**C8r slaf>0 »Pli- 4e duie■ter na f« V!eh h ^ ii Shr pr^e' opaža-t k dofcn/ * Silvijino živ• J1 ni*'Tn on Tn°- Sprva J11 tdeln , St!«ija se u ‘‘ tudi ®rcano- K"j naj ■ X kLtcer že!e’“ «- I1 "tJ? Na , se n'hče ne I1" Soia1ti-"“ein 3e m°-t%ii« B “ 3ati, dan- ko kjer ,jp|^ sP°stooano hi-■o tej 30 ,meU drUJin,u"teri 50 -Ni ((J90 č!°na in celo h *« najbličjo sorod. V, K . j lil t,e!ejar> p0Tnis!im ™- l e lase °9 m njene * S je S?. relifca uhane, 'r»o n. a fedno tako C Ctis «fo°Vda je C*. Bila Q tistega de- iel0 ? kat, ni bilo težav- * •* InfcL-0 tak° redua, S * l^o želimo. Vse, , ' »Hin, PPlbIižali, je ta 'ide! “ Presenetila. fr. b“a P- Ce je ^o7u- Tod«, ,*# nek°av-Z njo lahk° J8nem zn„vSne Predstave >« lZ *\ 36 bd ujen ;Jir„ Ule, siab, da *Weg»P°slati naj-Iv' da Sp P,Senica. Bala Ce|f 31 bodo ljudje s‘”aD i« »eltaj -JPoram liti. S%«nue^‘e' da 3e na- o f '2'°žbene besed Povedati tu-o Hubertu N*, 'no skih 80 napra~ 'k ^ . rLno ohranje- * * ' taniti brki in šiit itiai Ps°fc način pa '• ČSl«n\0riMati * šte-^ bol,. °stm'> d« bi |Sm Pr'bližal Sil- ' ^»re4!em mar’ J SrtSko p0',taja!a vedno [ W°Ski 50 se !'"j°- p2i^al^do^ “ji iT le" »TU0 2de!o- Mi- ^ S° PostaI za' ^ ^ Sn a osebnost, t1 V ?a bi . mu prepreče- *• C >>> if Sestal s Si!- > ^do. d* p°Pedal Jcalcš-Sj?35teljst, navezal z S? n05 90 Po starem •ti);a >ne • • So ga pri- V» o'1 Se,n /“Ppstanlja- 'A7'"«,; m°Ja ’ j/. 3e 1 Sl ' hi j K“j hoče ta ,(i ^Poj Tln tepa. fi y tl) > kaki akor sta- S Xai*n S "Ii ^*'P»nost Se 'F ? *h ® It* S «kjn “hsnim smrkoli-\ yni 'Ptimnost * VS ^ niknko I* . Xp #U hN,’ 'tr«noPe^,.Peasih ie blla t0 V' C Petad® bl!a 2ad°-S j'Alje ?°P°ijna obeli!1« *elcWi 38 p %T*u iepoti N jeli je pri- %^*n?T?0st mnogih ,resn0 Ea.3e z nje. r ni Jezilo. 2(lnese dajal toploti, ki ga je oblivala iz kamina. Silvija se je poglabljala v svoje ročno delo, jaz pa sem ponavljal svojo lekcijo. Le prasketanje ognja je motilo tišino. Kmalu je teta, zaspana, pričela dremati kakor otrok. Zatem ji je glava padla na prsi, prek katerih je pregrni-la volneno ruto. Trenutek kasneje je že utonila v globokem snu. Sobo je napolnilo tiho smrčanje. Te trenutke je Silvija izkoriščala, da je po prstih odšla iz sobe, čeprav le za nekaj trenutkov. Deset minut pozneje se je vsa razgreta in svetlih oči vračala v sobo. Nekega večera, ko smo vsi sedeli okrog ognja, mi je padla v glavo misel zaradi katere se še danes kesam. Ko je Silvija odšla, sem z vrvico privezal psu nogo k naslonjaču ter ga močno brcnil. Pes je poskočil in pričel tajati. Obenem je premaknil naslonjač. Moja teta se je prebudila, jezno je planila k meni in srdito vprašala: «Kaj se dogaja? Kje je Sil-vij a?» Delal sem videz nevednež-ga in malomarno skomignil z rameni. V tetini glavi pa je nenadoma pognala kal sumnje; naglo je stopila k vratom m kakor podivjana, stekla na dvorišče. Sla je naravnost proti vrtu, k malim vratom, kjer sta se običajno, sestajala Silvija in Hubert. Pripetila se je nesreča. Njuni sestanki so bili brez dvoma nedolžni in kratki — prepričan sem, da se je Hubert s svojimi ustnicami komajda lahko dotaknil Silviji-mh — vendar pa so se teti zdeli višek spotakljivosti, tembolj, ker je bila noč. Kričala je, da je dekle zlorabilo njeno zaupanje ter Silvijo surovo nagnala iz hiše. Kam je takrat odšla? Pobitost in iskrena bolest, ki sta prevevala Uuberta sta bila dokaz, da ni vedel, kje se nahaja Silvija. Vsak dan mi je prinašal pisma in me rotil, naj poiščem dekle ter ji ponudim njegovo pomoč. Pri tem mi je obljubljal, da bo izpolnil vsako mojo željo. Vendar, kam naj bi poslal vsa tista pisma? Silvija nam sploh ni pisala, Toda tefa. je to imela za njeno nehvaležnost. Podobno je menil tudi Hubart. ,P-nčakaval je usaj eno besedo, kakšen krik ljubeznij dokaz privrženosti. Ker ni dobil niti besede niti črke, je smatral to Silvi ji-no ravnanje kot dejstvo, da se je njena ljubezen ohladila, kar vsekakor ni bilo točno. Pri Silviji je tudi tokrat, v to sem prepričan, prevladal ponos, spoštovanje svoje osebnosti, in morda sram dekleta, ki se zaveda svoje človeške vrednosti. Utrujen od dolgega čakanja, brez vesti o Silviji, se je Hubert končno poročil z žensko, ki je bila starejša od njega in katere ni ljubil. Dolgo po tem usodnem dogodku sem izvedel, da je Silvija umrla v dvaindvajsetem letu. Svojo zgodbo bi lahko dramatiziral, ako bi st izmislil romantičen konec. Vendar pa je bilo vse preprosto, enostavno. Umrla je, zdi se mi, med neko epidemijo tifusa... mam Mihec — Kej rečeš, kej bo vojska? — Se zna, de bo. Tu je gvišno ku um’rt. — Ma kaKu moreš bet taku gvišen? pej martrali še an par let jen pole pomrli od raka al od levkemije. Otrok tudi ne bojo jemeli več, za-tu ke bo tisti frderban zrak pokončou tiste gene. — Pej sej je M a kej ne uideš kašne sorte ledje vre zde j strašno malo otrok. Jen tudi če komendirajo svet? Kej se češ čakat od njeh? — Kej taku malo jeh šacaš? jeh bo kej, bojo pej dišpošenti ali šemp.ia-sti. Jest rečem, de če ta veliki vse tu zna- Poslušme, ljub moj Jakec: Zdej na jo, de be mogli zastopet, de prou ne ostane anbot pravejo Amerikanci, de bojo od ti- druzga, ku se lepu zment. steh bomb, ke so jeh zadne cajte razpočli Kepej ku znajo. Ma ravnajo, ku de Rusi, de bojo jemeli od tega narvečo ško- ne be znali. Jen dokler jemajo tiste bom- do u Ameriki. Zatu ke tisti zastruplen zrak nese veter glih ses Sibirje proti Ame- be, je zmir: nevarno, de se najde kašen nore, ke jeh sprože. Sej je reku tisti an- riki jen de bo zastran tega čez an par let gleški filozof Rasel (tisti, ke je biu te d u AmeriKi zbolelo za rakam al pej za levkemijo aneh s tu al dvejstutaužent ledi. Če reč, de če P oče ana bomba tle. de jemajo škodo tudi tam. Jen zdej pej premisli: če be bta res vojska sez atomskemi bombami jen de be jeli, denmo reč, Amerikanci mečali na Ruse, be pole Amerikanci tisti frderban zrak dobili lepu z Rus je nazaj u Ameriko jen be tudi sami nastra- zaprt zatu, ke je tou delat manifestacje proti atomskem bombam) — je reku, de tu vre znamo, ae kapo ti od držav niso miga zmiri pametni. — E, ne, ne! Vidi — denmo reč — Hitlerja al pej dučeta! Jen de Gol tudi ne zgleda buhvejkej. Ma še tolko drugeh. Manka jeh .. — Eko, vi deš. Je prou reku Rasel, de na ta velike se m za zanest. Jen magan dali. Jen več ke be teh bomb zmečali na danes so kolkortolko pametni, ma jutre pride lahko an drugi jen vide tiste bombe u magazinoh jen jeh sprože. Denmo reč, kej be blo, če be. jemu tašne bombe Pela? Rusjo, bol be tudi sami nastradali. — Ma ta luft, ke hode ukuli zemle, gre morbet tudi u Rusjo. Zatu ke ne ver- - ,______ , , , jem, de jemajo Rusi samo svoj luft. Zatu ^ ke če piha z Rusje proti Ameriki, more prit na njegovo mesto luft s kašnega druzga 'Kraia. Al z Evrope al z Amerike. — Eko, videš. Jen laku znajo glih taku Jen pole še prepovedavajo delat manifestacije proti bombam. Sej so uni teden tele žene naredet an manifestacjon za mir. So jem prepoveli, zatu ke pravejo, de be Od 30. IX. do 7. X. na Gospodarskem razstavišču Udeležba italijanske industrije na velesejmu gradbeništva v Ljubljani Veliko zanimanje tujih razstavljavcev zaradi možnosti sklepanja dobavnih pogodb dobet tudi Rusi nazaj zagiftan zrak od jašen manifestacjon motu mir. Zastopeš? bomb, ke le jeh uant mečali po Ameriki al Evropi. Manifestacjn za mir be motla' mir! Kepej. kepej! Tisti ke delajo tiste — Ma alora prou nima obenga pomena bombe, tisti pej pravejo, de jeh delajo za tolko prpraulat te bombe! Zatu ke če jeh zagvišat mir. Alora bombe so za mir, če bojo začeli mečat na veliko, bojo taku pej krčiš proti bombam pej moteš mir. frderbali zrak, de nas bo vseh konc. Ani Ma kej smo res vre vsi šempjasti? bojo pomrli preči pr eksplozji, ani se bojo Kepej ku smo. Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču se odpre v soboto, 30. septembra Mednarodni sejem gradbeništva, katerega se bodo udeležila, poleg najvidnejših jugoslovanskih industrijskih podjetij, tudi podjetja iz Švedske, Francije, Poljske, Anglije, Zahodne in Vzhodne Nemčije. ZDA, Avstrije, Danske, Italije, Madžarske in Češkoslovaške. Na razstavišču bo prikazana industrija in tehnika sodobne gradnje. Razstava bo razdeljena tako, da bodo imela zainteresirana podjetja in obiskovalci popoln pregled čez zadnje dosežke doma in po svetu v tej važni industrijski dejavnosti. Poleg o-preme in strojev, ki služijo pri gradnji stanovanjskih stavb in gospodarskih poslopij bo na mednarodnem sejmu gradbeništva razstavljen tudi izbor gradbenih mate- rialov in elementov, pomožnih strojev in orodja. Razstava bo obsegala še industrijske izdelke iz stekla in keramike ter izdelke, ki jih gradbeništvu dobavlja kemična industrija. Dalje bodo na sejmu razstavljeni v gradbeništvu Dotrebni izdelki iz lesa, proizvodi mehanske in električne industrije, in končne se bodo lahko obiskovalci seznanili tudi z najnovejšimi pridobitvami na področju znanstvene in analitične proučitve gradenj, z u-streznimi načrti. Mednarodni sejem gradbeništva, ki bo trajal do vključno 7. oktobra 1961, je organizirala Zvezna zbornica gradbenih konstruktorjev Jugoslavije skupno z upravo Gospodarskega razstavišča. To je edini specializirani sejem te vrste v Jugoslaviji, zaradi tega je razumljivo veliko zanimanje za to priredi- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiBi*iiiiiii(i*ii*iiii*tiiiti*|ii|iii||ii|i|liai>l,llllllll>>,>lll,l>,l>>t Izreden uspeh Dobričaninove komedije «Skupno stanovanje« Izliv srda nad tesnim stanovanjem na odrih malone vse Evrope in Azije v Komedijo je doslej videlo že 5 milijonov Jugoslovanov, 8 milijonov ljudi na Češkoslovaškem - Uprizorilo jo je 220 sovjetskih gledališč in na desetine odrov v celi vrsti držav Kadar kdo opravičuje pregoste družinske spore, se rad zateka k staremu pregovoru, da se tudi piskri na ognjišču trčijo, kako bi ne trčili med seboj živi ljudje. Toda v primeru, ko je v enem stanovanju kar preveč ljudi in ko ti niti re spadajo k isti družini, je možnost «trčenja» kar preve- lika in tedaj vse tolažbe ((ljudske modrosti« ne zaležejo več. Tako se je pred nekaj leti godilo članu beograjskega Sa-vremenog pozorišta (Sodobnega gledališča) Dragotinu Do-bričaninu, ki je kot podnajemnik stanoval v majhni sobici pri neki družini. Ce pa vzamemo v poštev, da imajo odr- Bivši podnajemnik Dragutin Dobričanin sedaj nima več težav s stanovanjem ski ljudje bolj svoje navade in vse drugačne delovne ui^ nike, kot jih ima povprečna uradniška družina, je že bolj razumljivo, da je Doljričanin svojim kolegom v gledališču kaj pogosto tožil, kako težavno da postaja njegovo podnajemniško življenje, ko nima nikoli možnosti, da bi se lotil učenja vlog, kajti pri njem «doma» da ni nikoli miru... In ko vse njegove prošnje za primerno stanovanje niso v stanovanjski stiski, v kateri se nahaja Beograd, zalegle in ko je mera potrpljenja pri njem dosegla svoj višek, si je Dobričanin zvil culo in odšel — na počitnice v Veloluko na Korčulo. In tu v toliko zaželenem miru se mu je porodila misel, kako bi se nad svojimi «sotrpini» v skupnem stanovanju maščeval: tako je nastalo odrsko delo o pretesnem stanovanju Dobričaninova komedija «Skupno stanovanje«. Vtem ko je mladi komediograf metal na papir svoje o-gorčenje nad sostanovalci v Beogradu in nad svojim položajem, se mu je srd že polegel, posebno ker je to za njegov značaj značilno. Dobričanin namreč pograbi vsako neprijetnost z njene lažje, rekli bi bolj vesele plati. In ko je svojo življenjsko dramo, ki sc je v nekaj dneh dela prelevila v komedijo, uokviril, je hotel videti, kako jo bo sprejela publika, kajti izbruha svoje ((maščevalnosti« ni hotel zadržati zase. Ker v Ve-liluki poklicnih odrskih ljudi ni, je junake za svojo ko- gledal v povprečju že vsak diugi državljan Češkoslovaške (8 milijonov oseb). V Bolgariji, na Madžarskem, v Romuniji in v Nemčiji je ((Skupno stanovanje« uprizorilo že na desetine gledališč: Doslej je to svežo komedijo režiralo že nad 1000 režiserjev. Dobričaninovo komedijo pripravljajo te dni tudi v Stockholmu in krstni predstavi tega v švedskem prevodu bo osebno prisostvoval sam avtor. Znani francoski pesnik Jacques Prevert pa pripravlja adaptacijo «Skupnega stanovanja« za francoski oder, dočim direktor londonskega gledališča poroča Dobričaninu, da ima težave z glavno vlogo, bolje povedano z igralcem, ki naj mu glavno vlogo poveri. V Jugoslaviji so ((Skupno stanovanje« dali tudi po televiziji. In če je bila ta uprizoritev z navdušenjem sprejeta, ni jugoslovanska kritika preveč navdušeno sprejela filma, ki so ga po Dobričanino-vi komediji napravili. Toda to ne moti na primer holly-woodskega umetnika Vana Hefflina, ki je Dobričaninu sporočil, da bo v kratkem v Hollywoodu ekraniziral ((Skupno stanovanje« na lastne stroške. V kolikor bi to še ne bilo dovolj, da nam prikaže popularnost, ki jo je doživel Dobričanin s svojo komedijo, bomo dodali, še nekaj. Dobričanin dobiva pošto od povsod, iz vse Evrope, Azije in tudi z onstran oceana. Poštar ima medijo poiskal med tamkajš- z njim kar preveč dela. V se- . _ . . . w , j__:: .. j — v.M—■ —A? „> K<«?. *voji vi-nosti sa- o ‘to “ 6ll° V* t 0r Pa« rsna je C"3'- V 6 t« dektp, ~ d“ tu-*s'5lih Pričal ?Tavint. X c“ alj '„^U3e k«kš- j, ljubljenega pa h* * sicer ni- Nt%D;Anaa bll“ PO-A *««-at delca " njena- X,°Vd?*an“ W( dolgine rt b' odbi-Od dp°r*lce. Bill 6 k°a- da bi SS h " <**■" \A ‘lopi,’ P°tem je C J« Si,P°‘89 nas, ^ ' V°tn°stn ,3a' kliu>> \Sr ie "1- fchfco vi. V1 t kal na de- *n. vrat, ki so po-en v ssne 4na tX n* p rnene po- *Poročila, Sem mu tako, da eč Prosit V-. , t. ‘«l j°Pne , '1frt4n,piCfn0 se i« W fin, Ns0LR0G (od 21.12. do 20.1.) Primeren trenutek za prevzem odgovornega posla. Večer posvečen urejanju privatne korespondence Nežno zdravje narekuje previdnost. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Neka pobuda vam bo omogočila uveljavljanje v poslovnem svetu. Ne bodite pretirano in neopravičeno ljubosumni. RIBI (od 20 2. do 20.3.) Odlift. no razpoloženje za praktično delo. Mnogo poslovnega zadovoljstva Sprejeti bo treba važen sklep za vašo sentimentalno bodočnost. PRIMORSKI DNEVNIK _ 4 — Vreme včeraj. Naj višja temperatura 23,3, najnižja 16,5, ob 19. uri 20,8, zračni tlak 1018,2 stanoviten, veter severozahodnik 2 km, vlaga 69-odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 22.2 stopinje. rz nevnik Danes, ČETRTEK, Venčeslav * Sonce vzide pb 5,58'Hi u \fi 17.52.-' Dolžina dntv^ ‘, oo »> vzide, ob 20.36 RVJJ, Jutri, PETEK, 23. S'P Miha Za dejansko enakopravnost slovenske šole Prihodnji ponedeljek bodo zopet zaživele naše šole. Pričenja se novo šolsko leto. Na srednjih šolah je vpisovanje že zaključeno, na osnovnih šolah pa se vpis zaključi v soboto. Niso nam zato še znani podatki o letošnjem številu novincev. Vsekakor ostaja za nas to vprašanje še vedno boleče. V vzdušju splošnega pritiska na našo narodno skupnost in ob konkretnem ((vplivanju» in «na-svetovanju» staršem, ki so tako ali tako ekonomsko odvisni, je bil marsikateri otrok slovenske matere in slovenskega očeta vpisan v italijansko šolo. Sramotno je, da se tem otrokom priključujejo še otroci staršev, ki so ekonomsko neodvisni, a jim je njihova narodna nezavednost, v marsikaterem primeru pa tudi omejenost in nerazgledanost, preprečila, da bi ob svojem otroku spoštovali po vsem svetu uveljavljeno načelo, da spada vsak otrok v šolo, kjer se poučuje v njegovem materinem jeziku. Kljub skoro zaključenemu vpisovanju ostane to vpraša-.nje za nas še v naprej odprto. Neprestano bomo terjali, da se ustvarijo v naših krajih taki odnosi med obema narodoma, ter med oblastmi najrazličnejših stopenj in našim življem, da bo zavladalo med nami vzdušje resnične demokracije, resnične enakopravnosti, brez najmanjše sence diskriminacije, brez najmanjše sledi bojazni ■in podrejenosti. V takem vzdušju bo nemogoče direktno ali prikrito «groziti in svetovati«, naj se slovenski otrok vpiše v italijansko šolo. Takrat bo človeško dostojanstvo imelo vsekakor višjo ceno kot sedaj, in morda se bodo takrat le pričeli sramovati sl&venski ljudje (in med njimi ■ nekateri slovenski učitelji), ki so dali svoje otroke v italijanske šole. Prav zaradi ustvarjanja dejanske enakopravnosti želimo danes spregovoriti tudi o vprašanju števila razredov na slovenskih šolah. Menimo, da šolska oblast ne bi smela izgubiti že ob prvem razmeščanju učiteljstva izpred oči dejstva, da je treba uporabljati merila, ki bodo enako veljavna za italijansko in za slovensko šolo. Postavimo: s kakšnim namenom je šolska oblast lani nastavila za deset učencev italijanske šole v Mavhinjah dva učitelja; za isto število učencev slovenske šole pa enega učitelja? Ali ni tu očitna namera, da s* Mavhinjcem skuša dopovedati, da je italijanska šola »boljša« in da se v njej otroci več naučijo in da je zato bolje, če Mavhinjci vpišejo svoje otroke v italijansko šolo? Pa postavimo drugo primero, Trije otroci prvega razreda na italijanski šoli na Ka-tinari so imeli svoj samostojen razred z lastnim učiteljem. Osem abecedarjev slovenske šole v Bazovici pa ni predstavljalo iste vrednosti, kot trije italijanski otroci z bližnje Katinare. Oni niso imeli svojega razreda s svojim učiteljem, temveč so združeni z učenci drugega razreda, čeprav je pedagoško utemeljena praksa da te združijo, če je treba, nižji razredi in se elementarni razred pušča samostojen. Lahko bi iz statistike preteklih šolskih let našteli še nekaj takih primerov, ki dokazujejo dvojno mero, seveda vedno v škodo slovenski šoli. Zelo bi bili zadovoljni, te ne bi mogli ob primerjavi, ki jo bomo napravili letos, izvesti nobenega ugovora in protesta. Dotakniti se moramo še nekega drugega vprašanja, čeprav ne moremo verjeti govoricam, ki so prodrle do nas. Pravijo, da ne namerava šolska oblast namestiti v prihodnjem šolskem letu nobenega profesorja, ki nima italijanskega državljanstva. Namesto teh bi baje namestila študente, ki še študirajo na univerzah. Ce bi oblasti to storile, kar pa se nam upira, da bi verjeli, potem bi mo- r PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v t-dn-u 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst 11-5374 —-Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljub-liana, Stritarieva * ulica 3-1, tel. 21-982. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 6,0-14/3-375 OGLASI rali to označiti kot odkrit atentat na slovensko srednjo šolo. Ze tako je na naših srednjih šolah preveč nekvalificiranih ((profesorjev», sedaj pa naj se demontira še to, kar imamo? Z vso pravico zahtevamo, naj bodo šole, ki jih pač imamo, zares šole. Želimo si, da bi se naše srednje šole kvalitativno še izboljšale. Z odhodom skupine kvalificiranih profesorjev pa bi raven naše šole silno padla. Ne moremo in ne bomo sprejeli na znanje utemeljevanja, češ da se mora končno tudi na slovenskih srednjih šolah izvesti nameščanje profesorjev v okviru zakona itd., da so vsi italijanski državljani. Ce je obstajalo neko «nezakonito» stanje doslej, je obstajalo iz upravičenega razloga: zaradi dolgoletnega fašističnega zatiranja pač nimamo dovolj domačih profesorjev. Sele ko bomo imeli dovoljno število kvalificiranih učnih moči, bo ta razlog odpadel. Prej ne! Vsako pre-uranjeno odstavljanje profesorjev nedržavljanov bo samo v škodo slovenske šole, bo napad na njeno kvaliteto. In to v šolskem letu, ko bodo odšli profesorji z italijanskih univerz v Jugoslavijo, da bodo tam predavali profesorjem in učiteljem italijanskih manjšinskih šol na seminarjih, ki jih bodo zanje organizirale jugoslovanske prosvetne oblasti! Ob primerjavi obeh navedenih vesti začutimo neko neubranost, neko nesoglasje. Morda je vest o odslovitvi profesorjev nedržavljanov zares navadna čenča, vendar smo bili tolikokrat opečeni, da imamo za potrebno, da že v naprej povemo svoje stališče. Po toči, pravijo, je prepozno zvoniti. Zato jasno in odločno ponavljamo: odslovitev profesorjev nedržavljanov v tem trenutku bomo ocenili kot atentat na slovensko srednjo šolo. T. G. V podporo delavcem ladjedelnice Felszegy Jutri od 13. do 24. ure v Miljah splošna solidarnostna stavka Povorka delavcev po mestnih ulicah in razgovor na županstvu Danes začetek pogajanj za rešitev spora s tesarji v Sv. Marku Poldnevna- splošna stavka v miljski občini v podporo delavcem ladjedelnice Felszegy bo jutri od 13. do 24. ure. Tako sta sklenili obe sindikalni organizaciji in naslovili fudi poziv na delavce in miljske občane sploh. V proglasu poudarjata, da so delavci Felsze-gy prisiljeni stavkati proti nameram ravnateljstva, ki jih hoče 136 odpustiti, čeprav je šest ladij v delu in pričakujejo še nova naročila. Ravnateljstvo hoče namreč preurediti ladjedelnico in poslabšati mezdni in socialni položaj delavcev. Delavci se borijo že 15 dni proti uresničenju teh namer in sedaj je prišel čas, da jih podpre vse miljsko prebivalstvo. Med stavko bo ob 18. uri tudi sindikalno zborovanje na Trgu Marconi v Miljah, na katero so vabljeni vsi prebivalci. Delavci ladjedelnice Felsze-gy so se včeraj ponovno zbrali na skupščini, na kateri so jim sindikalni predstavniki sporočili sklep obeh sindikalnih organizacij v Miljah, da napovesta splošno stavko. Po skupščini so šli delavci v povorki po miljskih ulicah na Trg Marconi, od tod pa je šla delegacija k podžupanu. Ta jim je zagotovil vso podporo in zanimanje ter jim je sporočil, da so poslali vladnemu generalnemu komisarju dr. Pa-lamari, pokrajinskemu predsedniku dr. Deliseju in uradu za delo pisma z županovim podpisom, v katerih jih pozivajo, naj posredujejo, da se spor čimprej zadovoljivo reši. Na skupščini so se včeraj tudi tesarji v ladjedelnici Sv. Marka, ki stavkajo za uresničenje svojih zahtev. Člani notranje komisije so jim sporočili, da so ponovno intervenirali na ravnateljstvu, ki je iz- iiiiiiiitiiiiiiiiiiHiliiiiiiitnttiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiit Sestanek tajništev delavskih zbornic Poziv za akcijo v obrambo miru 22. oktobra bo sindikalno deželno zasedanje, posvečeno mezdnim vprašanjem Včeraj so se v Vidmu sestala tajništva delavskih zbornic iz Gorice, Vidma in Pordenone ter tajništvo Nove delavske zbornice iz Trsta. Na sestanku so sklenili, da bodo pozvali vse delovne ljudi v deželi, da začnejo krepko akcijo v obrambo miru. V okviru deležnega sindikalnega položaja so proučili vprašanja, ki se tičejo ladje-delstva, pomorstva in pristanišč, vprašanja kmetijskih delavcev ter vprašanje socialnega zavarovanja in nesreč na delu. Na sestanku so se tudi sporazumeli glede nekih pobud, med katerimi je tudi sklicanje deželnega zasedanja o mezdnih vprašanjih, ki bo v Trstu 22. oktobra. Tajništva so v imenu vseh delavcev v deželi izrekla pohvalo in 9podbudo delavcem ladjedelnice Felszegy in družbe »Ribi*, ki stavkajo že dva tedna: prvi proti odpustom, deklasiranju ladjedelnice in napadu na pridobljene pravice; drugi pa za uveljavlje- klicnih kvalifikacij. Sestanek komisije za ljudsko štetje Prvi sestanek pokrajinske komisije za ljudsko štetje bo danes ob 11. uri na prefekturi. Komisiji bo predsedoval pcdprefekt dr. Pasino, -v njej bodo tudi zastopniki raznih gospodarskih dejavnosti , in trije strokovnjaki za statistiko. Naloga komisije je izvajati aktivno informativno dejavnost o namenih popisa prebivalstva in gospodarskih enot. Poleg te komisije deluje tudi pet občinskih komisij ter pokrajinski urad za popis prebivalstva in gospodarskih dejavnosti pri trgovinski zbornici. V soboto se konča tečaj za pripravljanje popisovalcev. Izmed 600 udeležencev jih bodo izbrali 392, ki jih potrebuje občinska komisija za razdeljevanje in pobiranje popisnih pol. javilo, da je pripravljeno začeti pogajanja za pravično rešitev spora, če se delavci vrnejo na delo, tako da se položaj v ladjedelnici normalizira. Delavci so sklenili, da se vrnejo danes na delo, če se začnejo pogajanja takoj. Ker je ravnateljstvo zatem to zahtevo sprejelo in se bodo danes začela pogajanja, bo danes stavka nehala, čez tri dni pa se delavci ponovno sestanejo na skupščini, da zvedo za re- pogajanj. «»— IZŽREBANI DOBITKI OBC. UMETNOST. GALERIJE V prisotnosti nekega funkcionarja finančne intendance so 25. t. m. izžrebali listek, kateremu gre dobitev loterije, ki jo je priredila občinska u-metnostna galerija. Dobitek je zadel listek s številko 1923 in njegovemu lastniku pripade bakren reljef L. Scattareggie. Predsednik Tito obiskal Koper Na poti iz Brionov na Brdo se je včeraj nekaj ur ustavil v Kopru predsednik Tito, ki je prišel v koprsko pristanišče ob 12. s soprogo Jovanko na ladji »Jadranka«. V pristanišču so predsednika Tita sprejeli predsednik LRS Miha Marinko, predsednik koprskega okraja Albin Dujc, okrajni sekretar ZKJ Albert Jako-pič-Kajtimir, predstavniki vodstva pristanišča in tovarne »Tomos*. Tovariš Tito si je cgledal pristaniške naprave in se zanimal za razvoj pristanišča ter tovarne Tomos. Nato je okrajni ljudski odbor priredil tovarišu Titu in njegovi soprogi kosilo v hotelu Triglav. Vest se je naglo razširila po Kopru in se je pred hotelom zbralo lepo število domačinov ter inozemskih turistov, ki so pozdravih drage goste, ko so z avtomobili nadaljevali pot na Brdo. iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii Samomor bolnega moškega Pred očmi gasilcev in policije je skočil iz četrtega nadstropja Hudo ranjenega so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je kasneje umrl zaradi hudih poškodb Včeraj okrog 11. ure je v 1 živčno bolan. Poznali so ga Ul. Maiolica 10 skočil skozi 1 in cenili kot poštenjaka in okno iz četrtega nadstropja 56-letni Karlo Strukel, ki si je prebil kolena, zlomil desno nogo in hudo pobil po glavi; umrl pa je zaradi hudih poškodb dobro uro pozneje, ne da bi prišel k zavesti. Strukel je bil živčno bolan in bi ga morali te dni oopeljati na zdravljenje v u-mobolnico, kakor je predpisal zdravnik. Stanoval je v drugem nadstropju stavbe št. 10 v Ul. Maiolica skupno z ženo in dvema hčerkama ter si je že precej časa zdravil živce a brez uspeha. Nihče ni pričakoval, da si bo na tak način vzel življenje, ker ni nikdar kaj takega omenil. Nekoliko po 10. uri je njegova žena šla od doma, da bi nakupila razno blago. V stanovanju je Strukel ostal sam in se mu je verjetno že porodila slaba misel. Kakor hitro je žena odšla, se je zaprl v stanovanje. Žena se ni dolgo zadržala v trgovini in se je kmalu vrnila. Hotela je odpreti vrata, toda zaman, ker se je mož dobesedno zabarikadiral. Slutila je, da se bo nekaj hudega zgodilo in je zato naglo odšla na kvesturo, kjer je zaprosila vicekvestor-ja, naj moža takoj odpeljejo v umobolnico. Ko je vieekvestor izvedel, da se je Strukel zabarikadiral v stanovanje, je takoj u-kazal, da odideta dve skupini agentov javne varnosti, gasilci in osebje Rdečega križa. Hotel se je prepričati, če je Strukel še v stanovanju in mu je telefoniral. Strukel je odgovoril po telefonu in tako je bilo jasno, da se ni zgodilo še nič hudega. Nekaj minut za tem so prišli agenti policije, gasilci in osebje RK, toda Strukel je medtem že zapustil svoje stanovanje in odšel v četrto nadstropje. Odprl je okno, ki gleda na dvorišče in tako je bilo jasno, kakšne namene ima. Gasilci so pohiteli na dvorišče, da bi razpeli platno in tako rešili nesrečneža, toda Strukel, ko jih je zagledal na vratih, je skočil skozi okno in padel prav pred gasilce. Nesrečneža so z rešilnim avtom nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na ortopedski oddelek, toda vse je bilo zaman, ker se je smrtno poškodoval. Tragični konec nesrečneža je presenetil vse sosede,’ ki so ga poznali, saj ni nihče za-pczil, da je bil tako hudo nje nove razpredelnice po- Kaj je levica in kaj Opozorilo kurije iemokristjanski «levici» V oktobru se zopet sestane-1 svojo osebno •barko«. Svoje | looanju s socialisti, da bodo ta občinski in pokrajinski stališče je opravičilo vodstvo naleteli na odločen odpor vet in zdelo se je, da bo to I s tem, da je zavzela omenje-1 cerkvene hierarhije Stvar je Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgov, ski 80, finančno-upravm 120, osmrtnice 90 lir. — Malt oglasi 3J lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst V_____________________________J sklicanje sovpadalo z razdob jem razburkanih voda v krajevnem političnem življenju zaradi nesoglasij med tako imenovanimi «konvergentnimi» strankami. Te dni se je namreč oglasila sekcija PSDI cd Svete Sobote, ki je zahtevala, da PSDI odtegne podporo demokristjanom v obeh o-menjenih svetih, ker ni zadovoljna z rezultati sodelovanju s sredinskimi strankami. Sekcija od Sv. Sobote je sicer znana vo svoji desničarski usmeritvi, vri čemer va je treba upoštevati, da je spričo raznih sprememb v socialdemokratski stranki pojem desnice in levice zelo relativen, kajti po zadnjem razkolu so na primer postali sredinci levičarji in ni zato mogoče potegniti med raznimi skupinami ostre črte ločnice. Sedaj torej sekcija od Svete Sobote zagovarja «levo» usmerjenost v stranki in lahko bi se tudi pričakovalo, da ji bo vodstvo sledilo. To pa se ni zgodilo, ker so na predsinoč-njem sestanku vodstva poudarili, da ne bodo sprožili kri ze v občinskem in pokrajinskem svetu ter da bodo še nadalje podpirali oba odboru. Pri tem se je uodstuo sklicevalo na splošno politiko stranke, ki ima sicer v načrtu vladno krizo, katero pa ie treba še odložiti. Nedvomno je prišlo to stališče prav vsem tistim socialdemokratom, ki ne marajo prelomov tudi iz osebnih razlogov in ki so v vseh resničnih ali navideznih viharjih znali rešiti na sekcija takšno stališče samo iz nezadovoljstva spričo zadnjih sindikalnih porazov, pri čemer co mislili predvsem na podjetje Arrigoni. Da bi to? e j nezadovoljneže pomirili, so se na zadnjem sestanku tudi obvezali, da bodo zahtevali od demokristjanske •večine« bolj odločno obrambo tržaških gospodarskih interesov, kar je nekak posreden očitek, da ti interesi niso bili dovolj odločno zaščiteni. S socialdemokratske strani tci e j ne bo krize, kar pa seveda še ne pomeni, da ne bedo seje zlasti v občinskem svetu razburkane, saj čakajo na razpravo vprašanja, ki so že sama po sebi zelo kočljiva Kar pa se samih demokristjanov tiče, ie značilno pisanje glasila kurije »Vita Nuova«, ki bere Fanfaniju, Moru iu vsem, ki se nagibljejo k sodelovanju s socialisti, čeprav šele. v nekakšni »zgo-a( vinski« perspektivi, levite in jih opozarja, da so glavno duhovne in moralne vrednote nn pa gospodarski napredek. N c bomo ste spuščali v ocenjevanje teh vrednot, saj ljudje dobro vedo, kaj se v resnici za njimi skriva in da je gospodarski desnici, ki se reži izza teh moralnih pridig. psa moralnost in duhovnost deveta briga. Dejstvo je, da sc je katoliška desnica oglasile preko glasila kurije in s tem posredno opozorila tudi morebitne tukajšnje levo usmerjene demokristjane, ki zelo značilna in še bolj je značilno, da je članek »Vite Nuove« ponatisnil tudi «Pic-colo«, ki so mu •duhovne in moralne« vrednote strašno prt srcu! Ce upoštevamo vse to, ne moremo za sedaj pričakovati posebnih novosti med »kon-t er gen ti« in ne bo razburkala vode v našem političnem močvirju nobena ostrejša sapica. Zato bo pač vse odvisno od dogajanja v središču. ki ima nujen odsev tudi v krajevni politiki. dobrega mehanika. Omenimo naj še, da je to že tretji primer takega samomora v omenjeni stavbi. Leta 1929 je skočila skozi okno mlada ženska, nekaj let pozneje ji je sledil drugi stanovalec, zdaj pa nesrečni Strukel. V NEDELJO V KRIŽU Manifestacija ZKMI za mir in prijateljstvo Avtonomna federacija Zveze komunistične mladine Italije priredi v nedeljo ob 15.30 v Ljudskem domu v Križu mladinsko manifestacijo za mir in prijateljstvo. Na manifestaciji bodo govorili: član osrednjega tajništva komunistične mladine Achille Occhetto, pokrajinski tajnik komunistične mladine Sergio Perini, član centralnega komiteja komunistične mladine Fa-bio Giorgi. Sledil bo kulturni program, na katerem bodo sodelovali pevski zbor iz Križa, pevski zbor iz Saleža in podlonjerska folklorna skupina. Manifestacije se bodo udeležili tudi delegacija centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije in komunistični po. slanci, ki so bili uredniki lista «11 Lavoratore» do leta 1926. V Zagrebu sestanek italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice Ob priliki italijanskega dne na zagrebškem velesejmu je bil 21. t.m. v Zagrebu redni letni sestanek izvršnih odborov jugoslovansko-italijanske trgovinske zbornice iz Beograda in italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice iz Milana. V italijanski delegaciji so bili Briotti, Di Savio, inž. Zuccoli, dr. Del Vecchio kdo zapazil. Odnesli so šest kilogramov šunke in 3000 lir v gotovini; razen tega pa so se dobro najedli in napili. Tatvino je prijavil policiji‘ lastnik gostilne Pietro Magris iz Ul. Piccardi 41. Poskus samomora Zaradi živčne bolezni si je in Košuta, vodil pa jo je dr. j včeraj hotela vzeti življenje Vatta. Delegacija je bila gost Zvezne trgovinske zbornice za zunanjo trgovino in jugoslovansko-italijanske trgovinske zbornice iz Beograda ter so jo zelo vljudno sprejeli. Sestanku je predsedoval dr. Vatta. V diskusiji, v katero so posegli s konstruktivnimi predlogi tako jugoslovanski kot italijanski delegati, so razpravljali o jugoslovansko-italijanski trgovinski izmenjavi. Sestanka so se udeležili tudi podtajnik za zunanjo trgovino Tomič, trgovinski ataše v Rimu dr. Ilič, predsednik Zvezne zbornice za zunanjo trgovino Draga Savac in italijanski trgovinski ataše v Beogradu dr. Biasi. Prisotnost podtajnika za zunanjo trgovino dr. Tomiča priča kako veliko -važnost polaga Jugoslavija zunanji trgovinski izmenjavi z Italijo, ki je prišla letos na prvo mesto med izvozniki v Jugoslavijo. Prisotnost italijanskega trgovinskega svetovalca v Beogradu, ki se je prvič udeležil tega sestanka, pa priča o vedno večjem zanimanju z italijanske •strani za delovanje obeh trgovinskih zbornic. Italijanska delegacija je bila ob koncu zasedanja povabljena na svečano kosilo, ki ga je priredila Zvezna zbornica za zunanjo trgovino. Nezaželeni gostje so obiskali gostilno Neznanci so ponoči obiskali gostilno «Alla miniera d’oro» v Ul. Crispi 54, kambr so prišli skozi okno, ne da bi jih iiiiiiiitiiimimiiHiimimiuiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimmiiimiiituiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuuiinuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimttiiiiiiiiiii Iz sodnih dvoran Nehvaležen priložnosten prijatelj Po ljubimkanju ji je ukradel denar Ženska je nenadoma zavpila: «Primite tatu» - Nesrečo je zakrivil pešec in ne šofer Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Edel, se je zagovarjal včeraj 25-letni Emi-lio Štirn iz Ul. Sara Davis 81, ki je bil obtožen tatvine z ob-težilnimi okoliščinami v škodo nekega Emilia Gombacha, ki je zaposlen kot sluga pri listu «11 Piccolo«. Obtožnica je dolžila Štirna, da je ukradel Gombachu 1.000 lir 18. marca lani v gostilni «Pina dei por-chi» pri Spodnji Magdaleni. Štirn je prišel pred sodnike iz zapora, kjer je zaprt zaradi nekih drugih prestopkov. Na razpravi ga je sodišče spoznalo za krivega ter ga obsodilo na 8 mesecev zapora ter 6.000 lir globe. Poleg tega je preklicalo pogojno kazen na katero je tržaški pretor obsodil Štirna 13. februarja 1957. Tedaj je bil Štirn obsojen na 2 meseca pripora zaradi pijanosti in nedostojnih dejanj na javnem mestu. Dogodek, zaradi katerega se je moral Štirn zagovarjati vče. raj na kazenskem sodišču, se je odigral kot smo že omenili v marcu lani. V zgodnjih jutranjih urah je Gombach končal službo ter se podaj na železniško postajo, kjer si je hotel privoščiti skodelico črne kave. Ker pa je imel pri sebi samo bankovec za 10.000 lir in mu je bilo nerodno plačati malenkostni strošek s tako velikim bankovcem, je pogostil s kavo tudi 3 ali 4 priložnostne znance, ki jih je našel v restavraciji. Beseda je dala besedo in vesela druščina je ostala na postaji skoraj do jutra. Potem je morala seveda zapustiti lokal. Nato so se dogovorili, da gredo v gostilno «Pina dei porchi«, kjer so hoteli nadaljevati z veseljačenjem. Zato so naročili taksi ter se odpeljali tja. Okoli 10. ure zjutraj je prišla v omenjeno gostilno policijska patrulja. V lokalu sta bilg samo dva gosta, in sicer Štirn in Gombach, ki sta se srdito prepirala. Policisti so ju seveda pobarali za vzroke prepira ter tako zvedeli, da je Gombach dolžil Štirna, da mu je ukradel, 1000 lir. Gombach je povedal, da se je to zgodilo v trenutku, ko je izplačeval vozniku taksija zahte. vano voznino. V roki je imel več tisočakov in enega izmed njih mu je iztrgal Štirn. Spočetka je mislil, da gre le za šalo ter da mu bo mladenič vrnil denar nazaj. Ker pa se to ni zgodilo, je zahteval od Štirna denar. Ta pa mu je odvrnil, da denarja sploh ni vzel. Tako se je vnel' prepir. Štirna so seveda prijavili sodišču. Pred istim sodiščem se je zagovarjal tudi 26-letni Romano Uva od Spodnje Magdalene 1793, in sicer zaradi dveh različnih prekrškov. Prvi se je nanašal na spolzka dejanja, ki jih je Uva zagrešil na javnem mestu v družbi s 40-letno Ernesto Roici iz begunskega taborišča pri Orehku, ki je včeraj sedela na zatožni klopi s svojim sokrivcem. Uvo so tudi obdolžili, da je ob isti priložnosti ukradel ženski 9800 lir. Drugi prekršek, za katerega se je moral zagovarjati samo Uva, se je nanašal na telesne poškodbe, ki jih je prizadejal svoji ženi Aurori Lo Russo, in sicer v februarju lani ter v aprilu letos. Svoj čas smo že pisali, da se je Uva moral zagovarjati pred sodnikom zaradi poskusa vdora v tastovo stanovanje, kjer je živela Aurora, ki ni hotela več slišati o skupnem življenju z možem. Na včerajšnji razpravi so sodniki spoznali Uvo za krivega vseh prekrškov ter ga obsodili na 9 mesecev in 15 dni zapora ter na 3000 lir globe. Poleg tega so preklicali pogojno kazen, ki mu jo je naložilo sodišče v decembru lani. Roicijevo pa so sodniki obsodili na 5 mesecev in 5 dni zapora. Dogodek, ki je pripeljal dvojico pred sodišče zaradi prekrška, ki zadeva spolzka dejanja na javnem mestu, se je odigral 17- februarja lani. Tega dne zvečer sta se Uva in Roicijeva srečala v mestu ter se napotila skupaj proti domu. Spotoma pa sta se u-stavila na nekem gradbišču, kjer sta v pritličnih prostorih ljubimkala. Ob tej priložnosti je Uva ukradel ženski 9800 lir. Zenska ga je prijavila policijskim oblastem in tako sta se oba znašla na zatožni klo-pi. Bilo je nekoliko pred pol- nočjo 13. februarja letos, kip sta dva agenta obmejne policije, ki sta pregledovala pot-te liste na vlaku, ki bi.v kratkem moral odpeljati proti Ljubljani, zaslišala neko žensko, ki je vpila na ves glas: «Frimite tatu!» Agenta sta takoj skočila iz vagona ter zagledala nekega moškega, ki je urno bežal z neko torbico v rokah. Policista sta se pognala za njim ter ga po dolgem zasledovanju prijela. slo je za 34-letnega Michela Vurchia iz Ul. dell’Acqua 12. Moški pa ni imel več torbice pri sebi ter je uporno trdil, da sploh ni ukradel ničesar na postaji, kamor se je bil podal, da bi popil kozarec vina. Torbico so pozneje našli ter jo izročili lastnici, ki je doma z Reke. V februarju letos, se je moral Vurchio zagovarjati pred pretorjem, ki ga je spoznal za krivega ter ga obsodil na 7 mesecev in 20 dni zapora ter na 10.000 lir globe. Sodniki kazenskega sodišča, ki mu predseduje dr. E-del, so potrdili prejšnjo razsodbo. * * * Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Rosano, se je moral zagovarjati 28-letni Giorgio Riosa iz Ul. G. Galilei 12, ki je bil obtožen, da je nenamerno prizadejal hujše telesne poškodbe 67-let-nemu Mariu Rori iz Ul. Giu-lia 45. Slo je za neko prometno nesrečo, a zaradi poškodb, ki jih je zadobil, se je moral Rora zdraviti v bolnišnici 7 mesecev. V marcu letos je Riosi sodil tržaški pretor, ki je obtoženca oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Prizivni sodniki pa so ga oprostili, ker inkriminirano dejanje ni kaznivo. Bilo je nekaj pred poldnevom 3. aprila lani, ko je Rora izstopil iz pivnice Dreher ter hotel prečkati cestišče. Na nasprotni strani je namreč nameraval vstopiti na tramvaj, ki bi ga odpeljal proti mestu. V tistem trenutku je privozil mimo z avtom Riosa. Policijski organi so u-gotovili, da je Riosa vozil počasi in da je Rora nenadoma stopil pred njegov avtomobil. binaojiliekakeL°misli o 'sode-1. Množica na zborovanju za mir, ki ga je v torek zvečer priredila Zveza demokratičnih žena na Trgu Garibaldi 36-letna Aretusa Godeas por. Suzzi iz Ul. S. Andrea 38, ki je zaužila v ta namen precejšnjo količino uspavalnih sredstev. Njen mož je to pravočasno zapazil in poklical rešilni avto, da so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli z pridržano prognozo na IV. medicinski oddelek. Za bolezen so zdravila za ljubezen pa... Ko se je včeraj peljala 22-letna Astrit Superina od Banov št. 13 peljala z vlakom iz Florenc v Trst je bila zelo potrta zaradi ljubezenskih nevšečnosti in je zavžila precejšnjo količino uspavalnih sredstev. Posledice je začutila, ko je na tržaški postaji izstopila iz vlaka. Zavrtelo se ji je v glavi in ji je postalo slabo ter je padla na tla. Prisotni potniki so ji priskočili na pomoč in poklicali taksi, da so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na opazovalni oddelek. Zdraviti se bo morala dober teden. Z motorjem v avto Po Ul. Pascoli se je včeraj popoldne peljal z motorjem proti Ul. Rossetti 42-letni .Mario P.arovel iz' Ul. Zorutti •' 6, blizu 'gostilne «Alla Colomba« pa je trčil ob avto/ ki ga je vozil 41-letni Frapcesco Budan iz Ul, Pascoli 4. Motorist se je pobil ,.in ,opraskal po ,levi nogi in se-, bo moral Zdraviti skoraj dva tedna. Ko je Včeraj' popoldne 39-letni Nello Nasig iz Mantove izstopil iz tramvaja proge št. 6 v Miramarskem drevoredu, je mimo privozila z avtom neka ženska in ga podrla. Nasig se je pobij in opraskal po hrbtu in desni roki, zaradi česar so ga sprejeli na opazovalni oddelek in se bo moral zdrav,iti dober teden. c MALI OGLASI KROJAŠKI salon za dame in gospode Mozetič, Trg Garibaldi ,11-L. sprejme, takoj v službo, vajenko in pol delavca ali delavko. KROJACNiCA’ KOŠUTA1 za Mjj-me in gospode sprejme takoj v službo vajenko. Trst, Drevored d’Annunzio .11-1. (v hiši kina Ca-pitol). iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiittiiiitiiiiiiiiiiiiiitmii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMHTI IN POHOKf 2:7. septembra 1961 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 77-1 etn i Amilcare Polidori, 80-letnj Giacomo Val-disteno, 60-letna Fosca Dassie por. de Sincich, 77-letni Vin-cenzo Leone, 77-letni Silvestru Paoluzzi, 58-letna Dorotea Pobega por. Cergol, 63-letni Bru no Benedetti, 36-letna Valerla Marsich por. Bellich. «»--------- NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpogglo 4; Godina Enea, Ul. GInriastica 6; Al-la Maddaiena, Istrska ulica 43; Pizzul Cignola, Korzo 14; -Croce Azzurra. Ul. Commerclale 26. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje, cene, v drugem najvišje, " v 3. >prevladajoče) pomaranče ..... — 470 — limone smokve ... , jabolka I . t . , jabolka II 106 165 141 70 118 118 94 118 106 15 94 71 hruške J. ... j., >. . . 106 212 118 47 141 83 41 80 53 65 165 100 40 110 80 83 9 483 hruške II slive .-. . i;!. grozdje . . . ! i J l pesa ........... • ■ kumarice .....: cikorija................ 39 40 40 čebula..............t 47 59 47 svež fižol . . . . , i stročje razna solata ... I jajčevci . . ; . . 5 . krompir t> 25 54 44 paprika . . . I . S . 41 71 47 paradižnik . . . S . 30 106 53 zelem radič It.: 280 400 356 zeleni radič II . . . 40 250 130 bučice ..... J . t 36 140 118 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). glasbena ^ T 8 S* f! Vpisovanje ■ bene šole v 0>r . petek 29. t. m. ot> štorih prosvetne!! j. Barkovljah, 01. * Začetna ma5a Državnega uč«eu v w ske akademije to 2. oktobra ob Sv. Ivanu. ^ | n* Držav.Bif‘55 s slovenskšin Trstu - se začne nttoj’* 1961-1962 V p°toniti! oktobra 1961 0 J (JiF šo v cerkvi v^ Ravnateljstvo šole v Trstu PR 0 roča, da se bo \S.č nedeljek 2. okttof*/ naj se zberejo V-w ^ votolci t. :i maša bo ob in sicer Prvo^Uid«-7,-ostali učenci v 1 ( sv. Jakoba. ooo- SLOVENSKI. R°d 'Ufft obvešča, da itnal?ltoli(>1' ni občni zbor v , bra t. 1. ob % tfl ($ orani v oooooo< Izlet SPDT na K*. deljo dne 8. vensko planinsko na Nanos, kjer bofto n insko proslavili u i norv- 153 200 176 59 129 106 70 160 120 71 88 83 VVong in nje° , dano mladim- ^ Italia 16.30 Prepovedano Massimo 16-30 jt barov«. An 1T,asd^! Aldar. Jt color. ' „ .rta*,* Modernd jftOOL začne poto*1’prep/, ’ _ . »VE. * -r. A PALETO, LODEN, MONTGO^ 3lV“ 'rt NE ŠPORT MAJICE, SRAJC_ '' SMUČARSKE CEPICE, N°G0C) LJE ZA SMUČANJE IN ZA ŠPORTNIKI: SEDAJ JE VASš i PISMA UREDNIŠTVU Radio Trst i° Povcličevanje kol»boracionistov in PoHtič- J"1« odliki * j prav eotovo ?'»ke n„„' ra- «m°Ss‘ai? * O ^'Pričal vrJ ko Ponovi, ■«« Lvier°) zjutrai m '■ »n, fc. zjutraj ob c“juo 2n„«., TIl Pousem slu- wa tisto na rf*6/ kazal° “U II ‘•terj !e dolžino, „a *edouatca J Ja °las napoti Itn, ® slovenskem je- P°"m fco ^ »‘kajmi'T dot>'l naj- #e tem L 'Ptttno lekcijo « »em že ‘efcajo o !'etni|eili joJf , dueb rneje » V1 "ekolikc .• *)' uri.i. v •. 0lwc° PO-!‘Clm dnetf. *!*— obletni- X da ' ,n odkrito po- ii *e#« poltii28T02il ’n d“ n,, kj Po»tal0 aram za ti-*em morali pred ^‘Voiijtičm “Ci,tičnim in L” J°dnji k, fdti od srem krvavel, "»1)0 I£fr?mu Oloboko pod S ?at P0 mi. » "»Prti .1^ šopirijo in PMtario«?2' eter z lažjo ter zamol- tisto sk^šai° za-t ?o«, n.«* slovensko b , DrpH,, *wuensKO j li 't kom -Sem ml“dino, Sne m-0m.a3 Pretekle zgo^ te. e morale r'"eK*e 290- "e »aulce Crpati drapo- JSe. L nil d-r- vJe najprej lj in ta „eh,uoerai potek-i mJL ?ble‘ntca odkar »"‘.ooalec je a Je m a oble ;n,)«tsk»"lstiona 2mW«o razdelili S st naci«,“UletntCa odkar Stisk® “‘"na Nemčiji it. n« p.. T-uzoemi ujjofeli ..^onop, ti„iji OrpK i teror nad •S če £xvalstvom. Prav -Pitij j len--”6 .dobesedno, it P“ je * besedno. m Lpovedal- da tj 1 oblet«- ne nem (.'V^Pošfce10]0 j"17-** nuditi , a,Pliške ske stran-op- ur-j Hlin-Seli ;„e.mu..Je sledil kot S) itt. Ve sledil kot Cec*tranke Tiso^* (katoIi: dom! .*« n. J”;°’ vztrajni >ine jvo.do*snost svoje C1" lahki'0! nat0 ^ Po- RjpO' _^0 SC SllOrloI 4 m i. "^POop/i-' ?e izvedel iz \ Tisa, CSsIcf ed zasedbo Ce-iPi msi. P? nacističnih Vl." ničknfi nacističnih !,V» k °^rat romal WSa| Po njem okupa-®'ode e dnik kuu-Snf (pri ^neodvisne Slo- fe, Ha lr e?ler Je ceto 8 nacionai- It.d u keon „ rof.p !fmu 9°SP0--e 3 čet. i7" Proti ce-«s"li jp 05 onaske drza- S Hort, Ra 0Zemlja v SjiSrej ?,JeKe IMaazur-Sf1 P«.,-.,?'StPu nekak ^tK* »a SS Je tvorec to , Todiu ‘okenskem trža- Za 2ma®e nad' na-*ke Steljn omadeževane- le '*lti w ITCU,- J le‘ih Predstat>il sedaj 'n JSj j? slovaške Ijud-So°‘ 0rca ° 1 stranke l do„lo2? neodmsnost ?«-r, Slo'8a ‘eroH„irt,?o komu. Jf, dorSn!f0t bi ^^''‘opismrt I. 1947 1' th!'r^olnj delaj° zgodout- K..ri resT>,-„lo..i._ - '•tu !f*0«ensk»Sn'coljubnt£ f “no, kdo je V *nih ,J'estapil in niti .^’‘Pira°«10bntmf°k /e bil vojno. Vem pa, da tak človek, ali taki ljudje, ne bi smeli imeti nobene prauice oglašati se po radiu, ki je namenjen tržaškim Slovencem, kajti tudi tržaški Slovenci, kot vsi ostali, smo si zmago nad nacizmom in fašizmom priborili s krvavo borbo tudi proti takim izdajalcem, kakršen je bil Tiso, pa njemu enaki Paveliči, Rupniki, Rožmani, Stepinci, Natlačeni in drugi. Danes v Miljah zborovanje za mir Krožek miljskih demokratič. nih žena sporoča, da bo danes ob 17. uri na Trgu Marconi v Miljah javno zborovanje, na katerem bodo obravnavali vprašanje miru ter izrazili solidarnost z delavci ladjedelnice Felszegy, ki se borijo proti odpustom v svojem podjetju. «»------------------- Vpisovanje v strokovne tečaje ENCIP Ustanova ENCIP, ki skrbi za strokovno izobrazbo mlade aeiovne sile, sporoča, da se je začelo vpisovanje v strokovne tečaje, ki bodo v novem šolskem' letu v Trstu tn Miljah in se bodo začeli prvega oktobra. Tečaji, ki bodo tizjali osem mesecev, so razdeljeni na tri skupine. Tečaji za osnovno strokovno vzposo' bitev so namenjeni mladim delavcem, ki niso zaposleni; drugi tečaji so namenjeni delavcem, ki so že zaposleni in hočejo zamenjati ali izboljšati svojo zaposlitev; tretji tečaji pa so ustanovljeni za visoko specializacijo in so namenjeni mladincem, ki niso še zaposleni in imajo spriče- valo o mali ali veliki maturi. Tečaji za osnovno usposobitev bodo v dnevnih urah, drugi pa v večernih urah. Tečaji, ki jih prireja omenjena ustanova, so namenjeni trgovinskim nameščencem, ključavničarjem, radiotehni-kom, strojepiskam-tajnicam, računovodjem, prevajalcem in toitnačen v angleščini, francoščini in nemščini. Na tečaje se lahko vpišejo mladi delavci ženskega in moškega spola, ki so vpisani na posredovalnici za delo. Vpisovanje, kakor tudi obisk, je brezplačno; tečajnikom pa bodo tudi brezplačno dali na razpolago knjige Interesenti naj se obrnejo za pojasnila in vpisovanje na tajništvo ustanove ENCIP v Ul. XXX. oktobra št. 6 med uradnimi urami. «»--------- Prekop grobov Tržaška mestna občina sporoča, da bodo v bližnji prihodnosti perkopali na mestnem pokopališču pri Sv. Ani del IV. polja (kripte s skupnimi grobovi). Gre za grobove od št. 721 do št. 864, kjer so pokopane preminule osebe od 13. maja 1952 do 13. junija 1952. Kdor želi ohraniti posmrtne ostanke svojih dragih ter poskrbeti za njihov prenos drugam, naj se obrne na odsek za pokopališča upravnega oddelka pri občinskem odseku za javna dela v Ul, Teatro romano 15/V soba št. 537, ali pa na upravo pokopališča od 9. do 21. oktobra letos. Goriško - beneški dnevnik S seje pokrajinskega odbora Nakupili bodo cepivo proti davici in tetanusu V kratkem bo sklicana seja pokrajinskega sveta ■ Ukrepi proti brucelozi in jetiki med živino Pretekli torek popoldne je 1.200 začasno odpuščenih de- Čita/le in Sirite PRIMORSKI DNEVNIK niiiiiiiiiutMiuiiiiiiiiiiHKiiiiiiiiniiiiiifiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Pridobitev za tržaško univerzo V Trstu bo stalni sedež inštituta za delovno pravo Uradna ustanovitev na zasedanju pravnih strokovnjakov sredi oktobra "»•in Ob Avtonomna turistična ustanova sporoča, da bo Trst kmalu postal stalni sedež Evropskega inštituta za delovno pravo, ki bo nadomestil sedanji Bureau international du Travail. Tako bo tudi v našem mestu eno izmed ustanov, za katere je dal pobudo Evropski svet. Največ zaslug za ta uspeh ima prof. Renato Balzarini, ravnatelj šole za spopolnjevanje in specializacijo v delovnem pravu in v socialnih vedah naše univerze. Uradno bodo proglasili ustanovitev na prvem zasedanju delegatov in strokovnjakov delovnega prava šestih držav Evropske gospodarske skupnosti, ki bo 14., 15. in 16, oktobra na tržaški univerzi. Temu zasedanju bo predsedoval profesor Balzarini. Nemčijo bo zastopal prof. Molitor, Belgijo prof. von Goethen, Švedsko prof. Schmidt, Francijo prof. Brun, Nizozemsko prof. Levembacb, Bureau international du Travail pa dr. Fano. Zasedanja se bo udeležil tudi prof. Santoro Passarelli. Upravni svet nove ustanove sestavljajo poleg prof. Balza-rinija tržaški župan dr. Mario Franzil, predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, rektor tržaške univerze prof. Origo- ll,l*l*i,,ii'iim(mii,)ii,i|1i(liniHiiiililimiiiiniiiiii,ii|ii,ii*i,umiiiiniii,n Iz koprskega okraja ne, ravnatelj splošnih zadev za osebje v notranjem ministrstvu, predstavnik osrednjega inšpektorata prosvetnega ministrstva prof. Dimarcanto-nio, profesor turinske univerze de Castro, generalni inšpektor ministrstva za delo in socialno zavarovanje prof. Paroli, asistent na tržaški univerzi odv. Davanzo, profesor tržaške univerze Decleva ter načelnik urada zunanjega ministrstva za zveze z vladnim komisariatom dr. Gerin, ki bo tudi generalni tajnik ustanove. 13. oktobra se bodo vsi visoki gosti zbrali, delo pa pričnejo 14. oktobra po slovesni uradni otvoritveni ceremoniji, ki se je bodo udeležili najvišji predstavniki tržaških oblasti Ta nova ustanova, katere naloga bo, poenotiti delovno imel pokrajinski upravni odbor svojo redno tedensko sejo pod predsedstvom doktorja Chientarolija, ki je dal najprej svoje poročilo tudi v zvezi z začetkom rednega zasedanja pokrajinskega sveta, ki naj bi se po njegovi napovedi v kratkem začelo. Zato so začeli razpravljati o posameznih vprašanjih, ki naj bi prišla na dnevni red seje pokrajinskega sveta. Med drugim so odporniki odobrili pri dodatnih javnih delih še nekatera dela pri pokrajinski sejni dvorani, zaprosili so za dovoljenje za uporabo vsote, ki je ostala po znižanju na javni dražbi, še za nekatera dela na cesti Farra—Gradiška, odobrili so nekatera dela na poslopju, kjer ima sedež goriška kvestura in izplačilo raznih računov, ki so v zvezi z normalnim vzdrževanjem pokrajinskih poslopij. Na področju finance in eko-nomata so tudi odobrili nekaj ukrepov. Med drugim bodo nabavili jedilni pribor za pokrajinsko umobolnico, odobrili so izplačilo nagrade živi-nozdravnikom za njihovo delo proti brucelozi in jetiki med govejo živino, izplačali nagrade članom pokrajinskega upravnega odbora za socialno pomoč za prisotnost na sejah ter izplačilo računov za razne dobave pokrajinski upravi. Na področju zdravstva je bil glavni problem odobritev cepiva proti davici, ki jezdrU' ženo s cepivom proti tetanusu. O tem cepivu je podal odbornik za zdravstvo izčrpno poročilo v katerem je popisal koristi in prednosti tega zdravila, ki ga nameravajo nabaviti. Na seji so tudi imenovali zastopnika pokrajine v posebni komisiji za borbo proti brucelozi med govejo živino in odobrili izplačilo odškodnine živinorejcem za živino, ki so jo morali pobiti. Končno so odobrili tudi več ukrepov za pomoč nezakonskim in zapuščenim otrokom. Pokrajinski odbor bo imel prihednjo sejo v petek. Obvestilo Sovodenjcem ki se odpeljejo v Milan V soboto, 30. septembra bodo odpotovali Sovodenjci na izlet v Milan. Organizatorji opozarjajo izletnike, da bo av- lavcev. Nato zahtevajo naj vlada uresniči obljubo, ki jo je dala ob zaprtju obrata OM SA, zaposlitev vajencev, obnovitev zastarelih naprav. Obenem je odbor začasno odpuščenih delavcev skupno s tajništvom FIOM nalepil po mestu lepak z imeni vseh začasno odpuščenih delavcev elek-tromehaničnega oddelka. Na interpelacijo poslanca Fran-chija je podtajnik za državne udeležbe on. Fatto odgovoril, da ni mogoče sprejeti na delo v omenjeni oddelek 60 začasno odpuščenih delav- cev, češ de so stari in bola-ni. Iz podatkov na plakatu pa je razvidno, da so ti začasno odpuščeni delavci stari od 20 do 50 let in da so visoko kvalificirani z večletno zaposlitvijo. Nato je v lepaku omenjeno, da kljub temu ima ta obrat mnogo dela in da so zaposleni delavci prisiljeni delati nadure. Ravnateljstvo noče zaposliti teh 60 začasno odpuščenih delavcev, ker so se vedno borili proti vsakemu nasilju uprave. Proti taki diskriminaciji se morajo vsi delavci odločno in enotno boriti. Iz Beneške Slovenije Prehod meje avtomobili pri Učji v poletni sezoni s takim ukrepom bi privabili še več tujih turistov, ki bi šli po zgornji Terski dolini dalje v dolino Soce iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiimiiimiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimii Čeprav lepo vreme še traja, pa lahko vseeno napravimo zaključke o letošnji poletni turistični sezoni, ki je pripeljala tudi v nekatere kraje Beneške Slovenije več turistov kot po navadi. V T-arčenfu ali Centi kot pravijo slovenski domačini, so imeli med poletno sezono dalj časa popolnoma zasedene vse razpoložljive prostore po gostinskih obratih, kar je izreden primer za ta kraj. Pa ne samo, da so se turisti ustavili v mestecu, ampak so šli mnogi tudi po dolini Tera navzgor, Nekateri so šli s svojimi avtomobili po cesti prav do vasi Učja, ki je na meji in od koder je le še nekaj kilometrov Kako je nastal požar v Dolu? Frandoličeva družina utrpela za okoli milijon lir škode Gasilci so zapustili pogorišče šele ob 2. ponoči do Zage ob Soči, kamor se iztekata tudi Beli potok in Učja, potem ko se pod vasjo združita. Marsikateri od teh turistov bi šel rad dalje, zlasti tujci, kj imajo potni list in bi hoteli nadaljevati pot po dolini Soče. Sedaj pa to ni mogoče, ker je mejni prehod pri Učji drugega razreda in velja samo za dvolastnike in za propustnice, ne more se pa preko s potnimi listi. Nekateri so predlagali in morda bi bilo umestno, da se razmisli o možnosti, da bi vsaj v poletnih mesecih, to je od aprila do oktobra, odprli ta mejni prehod tudi za avtomobilski promet s polnimi listi. To bi nedvomno še povečalo pritok tujih turistov v Učjo po cesti iz Tarčenta, ki je sedaj še kar dobra in vozi po njej tudi avtobus redne linijske proge, ki se ga poslužujejo tudi prebivalci bovške kotline, kateri prihajajo s pro-pustnicami Čez mejo po svojih opravkih. Začetek novega šolskega leta Novo šolsko leto se prične v ponedeljek, 2. oktobra. Dijaki slovenske nižje srednje šole (gimnazije) in strokovne šole naj se ta dan zberejo ob 9.30 na šolskem dvorišču, od koder pojdejo v spremstvu gg. profesorjev v kapucinsko cerkev (in ne v stolnico, ka- kor je bilo prvotno javljeno), kjer bo ob 10. uri šolska maša. Medtem so že znani 'prvi podatki o vpisu novih učencev v obe omenjeni šoli. V prvi razred strokovne šole se je vpisalo 56 učenk in učencev; od tega jih bo 31 v A in 25 v B razredu; v prvi razred nižje srednje šole pa se jih je vpisalo 19 v A razred in 24 v prvi B razred ali skupaj 43. Iz teh podatkov je razvidno, da je v glavnem vpisanih isto število učencev kot lani. Tudi ravnateljstvo gimnazije, liceja in učiteljišča s slovenskim učnim jezikom obvešča, da naj se za začetek šolskega leta zberejo dijaki v ponedeljek 2. oktobra na šoli v Ul. Croce ob 8.30. Medtem se še nadaljuje do sobote 30. t. m. vpisovanje otrok v osnovno šolo. Koristne telefonske številke Zeleni križ v Gorici 26-48. Bolnišnica v Gorici 39-91. Prometna policija v Gorici 30-82. Gasilci v Gorici 21-20. Leteči oddelek (Squadra mo bile) na kvesturi 21-51 Rdeči Križ v Ronkah 7-26-89 Rdeči križ v Tržiču 7-22-49. Orožniki v Steverjanu 46-75 Orožniki v Podgori 20-22 Orožniki v Standrežu 38-09 Orožniki v Sovodnjah 80-07. Orožn. v Doberdobu 7-36-71 ZIMSKI URNIK TRGOVIN v lik m f 'ir kr- Samo nekaj stebrov in ožganih tramov je ostalo od senika Frandoličeve družine v Dolu, kjer je v torek zvečer nastal požar v dokaj zapletenih okoliščinah pravo, ki velja v vseh drža- odpeljal jzpj-ed^ jlupan- vah Evropske skupnosti \ 'r<>ni !m' kvi2ling, d X„. "bljani med Joni med onovljeno poslopje ‘M&nske šole v Izoli ■ o hfnge°.,7' °kt°bra cTeden otroka^-Tradicionalni gojencev pomorske šole v Piranu i -Hli'ttt»rskeJ ,ržavi bodo uš Vrst0 ? raiu orga-Soft^oka mPJ‘reditev ob N>' Glav^6«1 I- in 7. ok- ^Var*tP0zornost b0 bod’tVU °trok. V S t, us‘ev „ Ustanovili več r se popI')ateliev mla-.V ** ra«°VOrili 0 m°*- otroških p.“ vrtcev < ° ra *tanov- Prav ta-» V J91* o organizacije ll> Operam P°moči zaP°-Jako v metu Ur °d° or« ^ tednu b bi vatjj ”uijali tudi X a r„... .h Poučnih fil- k Al‘. j*nanrmPa Jma,n35i- V*RXu^ke.'irUgih Prire- ■ska * ie Uega .Pri5'a do lene- :ien°0 name- i1( o, lansko o- Kakor vsako leto so tudi letos organizirali v Piranu tradicionalni pomorski krst novih gojencev Pomorske srednje šole. Gojence so vozili z • gusarsko ladjo«, nato jih je nagovoril Neptun, ob koncu pa so morali opraviti še neprostovoljno kopanje s pitjem morske vode. Med številnimi gledalci smo opazili tudi precej tujih turistov, ki izkoriščajo lepo vreme poznega poletja na koprski obali. Zdaj ko smo na pragu jeseni so številne organizacije ustanove pripravile obši- boljšo zaščito in jamstvo pravic delavcev zlasti na social-nozavarovalnem področju, bo velike važnosti za bodoči gospodarski razvoj te skupnosti. Skupno evropsko tržišče predvideva v svoji ustanovni listini poleg svobodnega kroženja kapitala med državami članicami tudi izmenjavo delovne sile, kar pa je možno samo, če bo veljala primerna skupna zaščita. Z drugimi besedami povedano, bodo določili pogoje najemanja, plače, socialno zavarovanje in zavarovanje proti nezgodam, ki bodo enaki za vse države. Tako bodo zagotovili delavcem, ki se bodo izselili ali strokovno izpopolnjevali v tujini popolno varnost, bodisi kar se tiče plač, bodisi kar se tiče pokojnin. Goste bo sprejel župan v občinski palači in se bodo udeležili tudi slavnostnega kosila, ki ga priredi avtonomna turistična in letoviščarska u-stanova, ki bo poskrbela tudi da si ogledajo mesto in oko-lico. V načrtu je tudi sestanek s predstavniki tržaškega tiska in radia. Jasnosti sednik i sekretar n,'« i- ^stavnm Z K j0ze k > i01stv0 Ant 0krainega h, 'ten* ' Ar,tr- - *ih hJ . !*i so CSa Vi<5ič nik °bči- osebju ('lsJ(‘iu 0vlien uspe- C%VaPomn*m šolskem ^ ie *°,č ‘iudske - SNV,Navalil direk- \>jen?assisi. ■Vili dr' ‘~’ Sn^him i°!a ustreza 1 «0 h lm zaht ustreza '■SSVe vj tevam- Na-omare in ren program dela za jesen-ske in zimske mesece. Zlasti aktivna je občinska ljudska univerza v Kopru, ki bo n?e. drugim organizirala admini-strativno šolo za odrasle ter stenografske, strojepisne, knjigovodske jezikovne tečaje po najsodobnejših metodah Italijanska unija za Reko in Trst pa je pripravila širok program za prihodnjo revijo kulturno - umetniške dejavno-sti italijanske manjšine. Revija bo zajela še več zvrsti kulturno - umetniške dejavnosti kot do sedaj, trajala bo delj časa in v raznih krajih, kjer živi manjšina. Na sporedi* bo prihodnjo pomlad, stva točno ob 5. Vsakdo naj vzame s seboj osebno izkaznico in naj spoštuje vozni red skozi oba dneva. Če se je kdo premislil, naj čimprej sporoči svojo odločitev poverjenikom, da bodo njihovo mesto zasedli drugi. Zakaj nočejo zaposliti začasno odpuščenih delavcev v CRDA Včeraj zjutraj bi moralo biti na tržiškem trgu zborovanje v podporo odpuščenih delavcev. Zborovanje je odpadlo zaradi tehničnih ovir. Kljub temu pa je odbor začasno odpuščenih delavcev CRDA ob priliki razprave o letnem proračunu ministrstva za državne udeležbe v poslanski zbornici poslal raznim političnim organizacijam, ministrstvu za državne udeležbe ter poslancem naše pokrajine resolucijo, v kateri je prikazano sedanje stanje ladjedelnice. Od leta 1953 se je število delavcev zmanjšalo z^ 2.000. K tej številki je treba še prišteti Tiiiip trn predvaja danes 28. t. m. z začetkom ob 18. uri film: Deset milijonov Nemcev v primežu ruskega velikana « Goten-Hafenski pokol » Požar, ki je izbruhnil v torek zvečer pri Mikolih ob državni cesti čez Dol, je uničil okoli 120 stotov sena, 40 stotov krompirja, več orodja ter senik in hlev. S tem je bila Frandoličeva družina oškodovana za skoraj en milijon lir. Požar se je pojavil na zunanji strani hleva, tik poljsae poti, kjer običajno postavljajo borove veje, da vsaj nekoliko ublažijo sončno pripeko. Ogenj je opazila soseda Jo-efa Vižintin, ki je okoli 19. ure prišla iz hiše in jo je presenetila svetloba, ki je prihajala od Frandoličevih. Sprva je mislila, da daje svetlobo električna luč, ki je pred sosedovo hišo, ker pa se ji je znela svetloba vendarle premočna, je pogledala za hišo in opazila, kako ogenj sega že do senika. Brž je poklicala Frandoli-čevo družino, ki je bila v hiši in ni niti slutila, kaj se dogaja zunaj. Skupno s sosedi so se lotili napornega dela, da bi požar, ki se je širil z vedno večjo naglico skušali pegasiti. Nekdo je skočil k financarjem, da so poklicali gasilce iz Gorice in Tržiča, ki so prišli gasil s tremi avto-, cisternami: dve sta bili iz Gorice tretja pa iz Tržiča. Izpraznili so vso zalogo in še tri vodnjake pri Mikolih, toliko vode so zlili na senik. Ker je zelo suho, je seno in cslrešje, ki je iz lesa, naglo goielo in so se zato morali truditi do 2. uri po polnoči, preden so lanko zapustili pogorišče. Dokler požar ni zajel celotnega senika, so domačini in sosedje ter financarji pomagali družini, da je zvlekla iz miiiuitiiiiniiiiiiimiiiiiiimmmiimiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNitii Vaški problemi Oslavcev Bližnjico iz Pevme do Oslavij prerašča trava Občinska uprava se že mnogo let ni spomnila na popravilo te važne pešpoti (La strage di Goten-Hafen) Igrajo; SONJA ZIEMANN, CARLA HAGEN in BRIGETTE HORNEY Stara pot iz Pevme do Oslavij, ki seče ovinke nove ceste tja do trga pod kostnico, je zelo prikladna za pešce, ki imajo opravka v Pevmi ali pa v Gorici. Prav te dni, ko zaradi stavke ne vozijo Ribijevi avtobusi, bi bilo na njej še več prometa. Zal pa je ta bližnjica sedaj v tako slabem stanju, da sko-ro ni mogoče po njej in jo ljudje zelo malo uporabljajo. Dokaz temu je trava in vejevje, ki jo preraščata. Zdi se, da je na to pot občinska uprava v Gorici popolnoma pozabila, saj je že minilo mnogo let, odkar so ugodili prošnji vaščanov in so jo zadnjič nekoliko popravili in uredili. Sedaj, ko se bo zopet začel pouk na šolah, bi bilo še posebno važno, da se uredi ta bližnjica tako, da bi jo lahko uporabljali otroci z Oslavja, ki obiskujejo osnovno šolo in otroški vrtec v Pevmi. Ce namreč gredo otroci po tej poti, ne samo da pridejo prej do cilja, ampak so tudi mnogo manj izpostavljeni nevarnosti, da bi prišli pod kak avto, ki jih je tudi na naši glavni cesti vedno dovolj. Ureditev te poti bi prišla prav tu-I di za tiste nedeljske izletnike, ki nimajo svojih prevoznih sredstev ali pa gredo raje peš i do gostilne na Oslavju, da jim i tako sprehod bolj koristi in tudi prigrizek tam gori bolj tekne. Vaščani torej priporočajo občinski upravi v Gorici, naj ne skrbi samo za glavne ulice v mestu, ampak naj poskrbi tudi za primerno vzdrževanje te pešpoti, s čimer ne bo ustreženo samo Oslavcem, ampak tudi številnim izletnikom iz mesta, ki bodo sedaj ob trgatvi in ko bo pripravljeno novo vino še v večjem številu prihajali na Oslavje tudi po tej bližnjici. Jutri semenj v Krmilili Jutri, v petek 29. septembra bo na Trgu XXIV. maja v Krminu običajni tedenski sejem, na katerem bodo naprodaj poleg perutnine vsen vrst tudi kmečko orodje in diuge potrebščine. hleva živino in odnesla iz hiše, ki je poleg senika, vso obleke, in sicer za primer, da bi ogenj razširil tudi na stanovanjsko zgradbo. Včeraj smo obiskali nesrečno družino, ki ji je kruta elementarna nesreča odtrgala od ust kruh, ki so si ga prislužili s tolikšnimi žrtvami. Gcspodar dela v ladjedelnici vsa povojna leta, toda kot mnogo drugih je tudi on že č let v dopolnilni blagajni. V Laškem so si kupili dve njivi, da bi si lahko pridelali nekaj sena, ki ga na Krasu ni mogoče. Koliko truda je bilo treba, preden so z govejo živino speljali seno domov. Lercšnji pridelek je bil kar zadovoljiv in živina bi bila preskrbljena za zimo, če nebi prišla ta resreča. Ko smo vprašali gospodinjo, kcho je vendar mogoče, da je prišlo do nesreče, ko na tistem kraju ni niti štedilnika, niti električne žice, skratka nobenih toplotnih teles in vi-rjv toplote, je odgovorila, da si vzrokov niti sama ne ve razložiti. ‘Marsikdaj smo že imeli pri nas ljudi, ki so šli spat na senik in smo bili v velikih skrbeh, če se ne bo kaj vžgalo«, je odgovorila gospodinja, ki je doma iz Lipe na Krasu in je že 25 let v Dolu, kamor se je priženila, «toda nikoli nismo dočakati kaj takšnega, kot. sedaj. Kaj b' dala, da bi izvedela, kako je do tega prišlo«, je pristavila vsa objokana in nam tudi povedala, da se za zadevo zanimajo karabinjerji iz Doberdoba. Frandoličevi se zahvaljujejo vsem domačinom, financariem in gasilcem, da so jim nudili pomoč v tako hudih trenui-kih. 1. oktobra bo stopil v veljavo v vseh občinah goriške pokrajine zimski urnik trgovin s prodajo na drobno. Izjema je samo občina Gradež, kjer se urnik sestavlja sporazumno s tamkajšnjimi oblastmi in prizadetimi kategorijami. S 1. oktobrom bo pričel veljati naslednji urnik; Pekarne; od 6.30 do 12.30 in od 16 do 18. Mlekarne: od 7 do 12.30 in od 16 do 19. Trgovine z jestvinami: od 8 do 12.30 in od 15.30 do 19. Drogerije: od &.30 do 12.30 in od 15 do 19. Trgovine z oblačili, industrijskimi izdelki in ostale neimenovane trgovine: od 8.30 do 12.30 in od 15 do 19. 2eleznine: od 8.30 do 12.30 in od 15 do 19. Trgovine s sadjem in zelenjavo: od 8 do 12.30 in od 15 do 19. Trgovine s kurivom in gradbenim materialom: od 8 do 12 in od 13 do 17. Avtomobilski nadomestni deli: od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30. Kolesa in nadomestni deli: od 8.30 do 12.30 in od 15 do 19. Na delu se je ponesrečil Poleg tega bo odprt tudi sejem za prodajo in izvoz sadja. Zato se pričakuje, da bo prišlo na sejem mnogo proizvajalcev, rejcev živali m trgovcev. Prav tako pričakujejo večji dotok kupcev iz jugoslovanskih Brd, saj je M°-dancem, Dobrovcem in drugim Bricem tržišče v Krminu najbližje ter imajo tam dovolj izbire za svoje nakupe. Včeraj dopoldne okrog 13. ure je prišel iskat pomoč v goriško bolnišnico 14-letni Leo-pold Tabaj iz Gabrij. Zdrav-niki so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v treh dneh. Fant je povedal, da se je ponesrečil pri delu v mehanični delavnici na goriškem letališču. Pri padcu se je ranila Okrog 10.30 so pripeljali včeraj v goriško bolnišnico 55-letno Bruno Kogoj iz Gradiške, ki je imela večjo rano na 'stegnu in morda tudi ranjeno mišico. Pridržali so jo na zdravljenju za pet dni. Zena je povedala, da je padla na domačem dvorišču in se pri padcu ranila. Cvetličarne: od 8 do 12.30 in od 15 do 19. Kmetijski pridelki: od 8.30 do 12.30 in od 15 do 19. Slaščičarne, ki nimajo dovo. Ijenja PS, in tiste, ki so poleg pekarn: od 7.30 do 21.30. Rajonski pokriti trgi in trgi na prostem poslujejo na podlagi urnika, ki ga določa občinska uprava. Mesnice: v ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih: od 7.30 do 12.30: ob sobotah in na dan pred prazniki, ko so zaprte, poslujejo od 7.30 do 12.30 in od 16. do 20. ure. Ob nedeljah so zaprte. Papirnice se lahko skozi vse leto, ko je šolski pouk, odprejo ob 8 namesto ob 8.30. Ob nedeljah in praznikih je v veljavi naslednji urnik: Ob nedeljah bodo odprte v dopoldanskih urah: Pekarne — od 6.30 do 12.30. Mlekarne — od 7. do 12. ure. Cvetličarne od 8. do 13. ure. Slaščičarne — kakor vse delavnike. Vse ostale trgovine bodo zaprte ves dan. Vse morebitne spremembe bo zveza trgovcev sporočila prizadetim trgovcem po časopisju. AimmmiimiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiniiiiiiiMiiiimiiiiiHiiiimiiiimmiiiiiiiii Dve nesreči' v Števerjann Žena in triletna deklica sta si zlomili nogo Obe so v goriški bolnišnici pridržali na zdravljenju za mesec dni Včeraj dopoldne so imeli v | še pred odhodom spil še ne- Steverjanu dve ponesrečenki ki so ju morali bdpeljati v civilno bolnišnico v Gorici. Prva je triletna Patrizia Stanič iz Križišča 11, ki je blizu domače hiše padla tako nesrečno, da je začutila hude bolečine in se ni mogla več dvigniti. Takoj so poskrbeli za njen prevoz v goriško bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je zlomila desno nogo. Zato so jo pridržali na zdravljenju za mesec dni. Uro pozneje, okrog 11, so pripeljali v goriško bolnišnico tudi 33-letno Ivano Gabrovec iz Ascev št. 6. Tudi ona si je zlomila desno nogo ko je nesla škaf vode domov. Na cesti se ji je spodrsnilo in je padla na tla ter se ni mogla več dvigniti. Tudi njo so pridržali v bolnišnici za 30 dni. Z mlekom se je rešil zastrupljenja z gobami Pred nekaj dnevi je šel 26-' letni Silvan Petričič iz Ceple-lišča v sovodenjski občini nabirat gobe v gozd nad vasjo. Nabral jih je precej in ko se je vrnil domov, se jih je tudi pošteno najedel. Očitno pa je bilo med njimi tudi nekaj strupenih, ker je mladenič malo časa po tem izdatnem kosilu začutil, da ga zvija po trebuhu. Domači so odločili, da ga bodo poslali v bolnišnico v Čedad. Medtem ko je čakal na prevozno sredstvo, pa se je spomnil, da je mleko učinkovito proti za-sirupljenj.u 2 sobami; Zatfi je kaj litrov mleka. V resnici so potem bolečine ne samo ponehale, ampak se mu je izboljšalo splošno stanje v taki meri, da je bil že izven nevarnosti, ko so ga pripeljali v bolnišnico. Zdravniki pa so ga vkljub temu pridržali na opazovanju. OD VČERAJ DO DANES C KINO ]) r GORICI CORSO. 16.30: «Jaz ljubim, ti ljubiš...«, Izreden prikaz ljuba vnih običajev pri vseh narodih sveta. Cinemascope v barvah; mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 17.00: «Pokvarjenost», Robert Taylor in Ava Gard-ner. Crnobeli ameriški film. VITTOR1A. 17.15: «5 samokresov«, J. Brovvnin in D. Shar-man. Crnobeli ameriški film. CENTRALE. 17.00: «V svetišču krtovih ljudi«, J. Agar in C. Patrick. Ameriški črnobeli fiim. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 25.8 stopinje ob 12.50 in najnižjo 9.8 stopinje ob 5.30. Vlaga je dosegla 65 odstotkov. #»----- DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SO-RANZO na Korzu Verdi št. 5X' tel, 28-,78, PRIMORSKI DNEVNIK — 6 — 23. seplemkaj! Angleški igralci v Italiji Hitchens, Law in Baker ter zelo neresni Greaves LONDON, 27. — Medtem ko je milanski Inter obvestil «En_ glish Footbal) Association«, da ne more pustit; srednjega napadalca Hitchensa za nastope v mednarodnih tekmah angleške reprezentance, pa javljajo angleški listi, da se Roma zanima za bivšega srednjega napadalca angleške reprezentance Bobbyja Smitha. Roma baje ponuja 15.000 funtov šter-lingov (okrog 21 milijonov lir) za dveletno pogodbo. Večina angleških listov piše, da se ima Škotska zahvaliti, da ni bila včeraj v tekmi s Češkoslovaško eliminirana iz nadaljnjega tekmovanja za svetovno prvenstvo, predvsem Lavvu, ki igra sedaj v Torinu. Sam je dal dva od treh golov. Seveda pa angleški listi mnogo pišejo tudi o primeru Greavesa. Tega je Milan zaradi njegovega obnašanja v zasebnem življenju in potem zaradi njegove vse preveč mlačne igre kaznoval zelo občutno: že v nedeljo ne bo igral v prvem moštu, ko je na sporedu ena najbolj pomembnih tekem prvenstva, Inter - Milan. Toda to ne velja samo za to tekmo temveč za neodločen čas. Nadalje mora plačati po! milijona globe in plača se mu zniža na minimum. Presojajoč igralca po njegovih navadah, bi skoraj lahko rekli, da ni prav gotovo, da ga bodo vsaj ti ukrepi spametovali. Greaves je vzel svoj prihod v Italijo vse preveč na lahek način, skoraj kot počitnice in turistični oddih. Medtem ko je znano, da so nogometaši profesionalci pod stalnim nadzorstvom, pa se je Greavesu zdelo to čisto nepotrebno. In tako je prejšnjo soboto že zgodaj zvečer odšel po svoje ter se še v poznih urah nahajal v nekem nočnem lokalu, podobno pa je napravil tudi teden prej, ko je klub gostoval v Bologni: Trenerju Roccu torej ni kazalo drugega, kot da je zahteval ostro kazen, ki jo je tudi dosegel. Tako se torej Greaves silno razlikuje od resnih angleških igralcev, ki so prišli v Italijo: Hitchensa (Inter) in Lawa ter Bakerja (Torino). Pokalne tekme TURIN, 27. — V povratni tekmi za pokal prvakov je Ju-ventus premagala Panathenai-kos iz Aten- z 2:1 (2:0). Gole so dali Nicole, Rossano in Ho-levas. Tekma v Atenah se je končala z 1:1. VARNA, 27. — V povratni tekmi za pokal prvakov je Ra-pid premagal Spartaka (Varna) s 5:2 (2:0). V prvi tekmi je bilo 0:0 in tako se je Ra-pid kvalificiral za osmino finala. BIRMINGHAM, 27. — V okviru tekmovanja za pokal velesejemskih mest za Birmin. gham City in Roma igrala neodločeno 2:2 (0:1). Gola za Ro. mo je dai Manfredini. Povratna tekma v Rimu bo 11. oktobra. KOELN, 27. — V tekmi za pokal velesejemskih mest je Koln premagal Inter s 4:2 (3:1). V okviru tekmovanja za svetovno prvenstvo je Škotska v Glasgowu premagala Češkoslovaško s 3:2 (1:1) V prvi tekmi so zmagali Cehi s 4:0. Stanje v tej skupini je sedaj tako: Škotska 4 tekme 6 točk. CSSR 2 tekmi 2 točki, Irska 2 tekmi 0 točk. Škoti so dvakrat premagali Irce. Rekord je (rajal samo en dan RIM, 27. — Plavalka Valentina Martinoli iz Genove je v Sanremu izboljšala italijanski 21’8”. Prej je imela ona sama rekord z 21’14”5. Toda danes je ta rekord že zrušila Gisella Costoli iz Rima, ki je isto razdaljo v Ac-qua Acetosa preplavala v času 20’57”7. Tudi jugoslovanski telovadci v Turinu V soboto 3.9. In nedeljo L10. bo v Turinu mednarodni telovadni turnir za moške in ženske. V soboto bodo nastopili moški iz Nemčije, Jugoslavije, Švice in Italije, v nedeljo pa ženske iz Nemčije, Romunije, Švedske in Italije. Rekordi se nikjer ne ustavijo Od HorBna do Brumela Ali bo sovjetski skakalec dosegel tudi 2,30 m, ali bo to nalogo prepustil komu drugemu - Novi uspehi so odvisni od izboljšanja stila, pa tudi od načina treninga skakalcev Med vsemi atletskimi disci-1 vzdol, medtem ko se je Hori- plinami je skok v višino doživel največji tehnični razvoj. Do leta 1912 so skakali skoraj popolnoma frontalno, A-meričan George Horine, prvi človek, ki se je povzpel čez dva metra, pa je začel leteti čez letvico v vodoravnem položaju. Naslednji razvoj sloga je vedno slonel na Horinu, vidnejši napredek pa je komaj 1935. napravil temnopolti atlet Dave Albritton; od Ho-rina se je razlikoval, da je čez letvico letel s prsi na- ne držal po strani. Albritto-nov slog so v Ameriki izpopolnjevali in atleti ZDA so bili absolutno najmočnejši na svetu do 1953. V poletju 1954 je stopil v ospredje mlad Šved Bengt Nilsson in v nekaj mesecih izboljšal evropski rekord 204, katerega je od leta 1936 držal finski atlet Kotkas, do 211; svetovni rekorder Davis je bil takrat samo za 1 cm boljši. Mlad Šved je Olbrittonovemu slogu dodal še veliko mero akrobatike: nikoli ni bil s iiimmiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiimmiiiiiiiiiiufiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiimiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimmiiiiiiiii Šport v koprskem okraju Tomos sam v vodstvu Vročekrvni Sežanci Slabo za rokometaše, odbojkarje in košarkarje ■ Odlično pa so se izkazali košarkarji pionirji V četrtem kolu nogometnega prvenstva koprskega okraja so dosegli naslednje izide: Tabor-Delamaris. 2:2 Postojna-Tomos 2:3' Sidro-Jadran 1:1 Ilirska Bistrica-Pivka 4:0. V središču pozornosti je bilo srečanje Tabor-Delamaris. Domačini so bili v prvem polčasu boljši, v drugem pa so prevladovali gostje. Kritičen trenutek na tekmi je nastopil tik pred koncem pri stanju 2:1 za Tabor. Takrat je namreč sodnik dosodil indirektni udarec v korist Izole zaradi nepravilnega dega-žiranja žoge v kazenskem prostoru. Gostje so se znašli in Sorgo je žogo neubranljivo poslal pod prečko. Kmalu zatem je sodnik odpiskal konec. Lahko si predstavljamo razočaranje Sežancev, ki so imeli zmago že skoraj v žepu. Nekateri posamezniki med občinstvom so izgubili živce in eden je podrl sodnika s pestjo na tla. Sodnika so takoj nato vzeli v zaščito domači igralci in funkcionarji kluba, ki jim gre vse priznanje, da so preprečili hujše incidente. Nevoljo publike je namreč zbudilo, dejstvo, da vratarjev prekršek v kazenskem prostoru ni bil povsem očiten. Toda ne glede na to, je treba ostro obsoditi postopek posameznikov. Nekateri gledalci se namreč še zmeraj ne zavedajo, da je sodnik na igrišču avtoriteta in da se morebitne njegove napake rešujejo na pristojnih forumih, ne pa s pestmi na igrišču. O sami tekmi naj povemo še to, da izid v glavnem u-streza prikazani igri. Dva i-gralca pa je vendarle treba posebej pohvaliti: talentiranega mladinca Mauha pri Delamarisu in Rašetarja pri Taboru. Precej razburljiva je bila tudi tekma v Postojni. Obe moštvi sta se zagrizeno borili za zmago in vse je kazalo, da bo obveljal izid 2:2. Tedaj pa je odlični mladinec Kopra Škorjanc dosegel zmagoviti gol in vsi nadaljnji napori Postojne, da bi izenačila, so bili zaman. Pri tem golu je sicer nastal spor, ker rekord "na 150o” m s” časom1 je žoga le za malenkost pre- šla golovo črto, toda stranski sodnik je točno videl situacijo in se ni dal prepričati. Zmaga Tomosa je zaslužena, saj je bil napad bolj iznajdljiv, glede na igro v polju pa bi morda bolj ustrezal neodločen izid. Jadran je nepričakovano o-svojil točko v Piranu. Domačini so nastopili sicer nekoliko oslabljeni, toda to še ne more biti opravičilo za delitev točke z novincem. Sidro je bilo tehnično boljše, De-kančani pa so igrali zelo borbeno ter zasluženo osvojili točko. Zamerili bi jim le, da so bili sem pa tja nekoliko preostri. Pirančani so zapravili idealno priložnost za zmago s tem, da so zastreljali e-najstmetrovko. Ilirska Bistrica se je v nedeljo oddolžila svojemu občinstvu za številne slabe igre v letošnjem prvenstvu. Proti Pivki so domačini zaigrali izredno poletno, zlasti pa se je odlikoval napad, ki bi lahko z večjo prisebnostjo dosegel še višjo zmago. Pohvaliti moramo odličnega Sakomandija, ki je dosegel vseh pet zadetkov, razen njega pa se je odlikoval tudi Milojkovič. Med tednom se je sestala tekmovalna komisija in razpravljala o incidentih na izolskem igrišču preteklo nedeljo. Sprejeli so povsem pravičen sklep, da se tekma Delamaris - Sidro, ki je bila prekinjena deset minut pred koncem pri stanju 4:0 v korist Delamarisa, odigra do konca. Jugoslovanska nogometna pravila namreč to dopuščajo. Praktično to pomeni, da ima Delamaris zmago že v žepu, kar je tudi prav, saj igralci Delamarisa niso prav v ničemer botrovali incidentu. Komisija je nadalje sklenila, da bodo uvedli kazenski postopek proti igralcu Sidra Tomašu. Pozdraviti pa je treba sklep, da se zapre igrišče Delamarisa za dva tedna. Pri tem je komisija opozorila vodstvo kluba, da stori potrebne korake in prepreči ponavljanje incidentov, sicer utegne priti do daljše zapore igrišča V petem kolu se bodo pomerili: Delamaris - Ilirska Bi- strica, Jadran - Tabor, Tomos-Sidro in Pivka - Postojna. Stanje po četrtem kolu: Tomos 3 3 0 0 15:4 6 Sidro 3 2 1 0 12:2 5 Delamaris 3 2 10 10:4 5 Tabor 4 12 1 11:10 4 Jadran 3 111 3:3 3 II. Bistrica 4 1 0 3 8:20 2 Pivka 4 10 3 1:13 2 Postojna 4 0 1 3 7:11 1 * * * Pretekla nedelja je bila črn dan za primorske rokometaše. Moštvo Ajdovščine je izgubilo srečanje na domačem igrišču z ljubljanskim Krimom z 12:14. Kljub porazu pa je treba dati vse priznanje ajdovskim igralcem. Borili so se požrtvovalno proti tehnično boljšemu nasprotniku in z malo boljšo taktiko bi lahko verjetno rešili vsaj točko. Sicer pa poraz proti vodečemu na lestvici ni nobena sramota! Nič bolje se ni godilo ženskim ekipam. Mlade in neizkušene Pirančanke so v nedeljo sprejele rutinirano ljubljansko ekipo Slovan in glad ko izgubile s 4:8. Koprčanke so v soboto in v nedeljo gostovale v Ptuju in v Mariboru ter ostale praznih rok. Mariborski Branik jih je premagal z 11:4, Drava pa 5:3. * =!> * Sicer pa se tudi drugim zastopnikom Primorske v republiških ligah ni godilo nič bolje. Košarkarji Ilirske Bistrice so gostovali v Ljubljani proti vodeči Iliriji in izgubili s 66:68. Po sledovih košarkarjev in rokometašev so šli tudi izolski odbojkarji. Le-ti preživljajo resno krizo, saj so v nedeljo izgubili na domačem igrišču s Črnučami z 1:3. * * * V Postojni je bilo v nedeljo republiško pionirsko košarkarsko prvenstvo. Nepričakovano so zmagali postojnski košarkarji pred Sežano. To je vsekakor izreden uspeh najmlajših primorskih košarkarjev, ki so pustili za seboj tako renomirane ekipe kot so Olimpija, Maribor in Ljubljana, celim telesom nad letvico, ker se je s prednjim delom močno nagnil naprej in tako z večjo prostostjo tudi z nogami preskočil višino. Sovjetski skakalci so bili tedaj še zelo skromni, toda švedski slog so še popravili in ustanovili tako imenovano sovjetsko skakalno šolo, ki je trenutno za razred boljša od ostalih. Leta 1954 je bil v Sovjetski zvezi najboljši rezultat silno skromen, komaj 198, naslednje leto pa so prišli že do 205, v olimpijskem letu se je z 210 izkazal Igor Kaška-rov in postal kandidat za medaljo v Melbournu. V Avstraliji so Rusi skakali dobro in Kaškarov je z 208 osvojil tretje mesto. Po olimpijskih igrah so še naprej pridno trenirali in 13. julija 1957 so končno prinesli v Evropo svetovni rekord, ki je bil doma v ZDA od 1895. dalje. Jurij Stepanov e namreč v Leningradu z 216 cm za 1 cm izboljšal rekord Dumasa, zmagovalca iz Melbourna, O tem rekordu so več let upravičeno razpravljali, ker so imeli sovjetski skakalci sprinterice s predebelimi podplati, ki so bili tako dovršeno izdelani, da so služili kot odskočna deska. Mednarodna atletska zveza (I AAF) je najprej take sprinterice prepovedala, pozneje jih je spet dopustila, nazadnje pa jih le odsvetovala, ker so za 2—3 cm pomagale atletom. V 1. 1957 so v SZ imeli veliko izrednih skakalcev: Kaškarov je preskočil 214, Sitkin pa 215 in nekajkrat je le za las zgrešil 217. Rusi sami so videli, da njihovi rezultati niso povsem regularni, čeprav so se takih sprinteric posluževali tu- V prostorih prosvetnega društva v Barkovljah, v Ulici Cerreto 12, bo v soboto 30. t.m. srečanje v namiznem tenisu med ekipama P D „1. CANKAR” PD „BARKOVLJE” Začetek ob 20. uri di atleti iz ZDA, katerim pa IAAF nikoli ni zagrozila, in naslednje leto niso na čudežno obutev več računali. Sledila je nekaka kriza: čevlji, katere je IAAF prepovedala, so atletom nekaj pomagali in tudi v SZ so bili rezultati nekaj slabši. V 1. 1958 je najbolje skočil ponovno Jurij Stepanov. V prvem srečanju z ZDA v Moskvi je zmagal z 212 in dokazal, da je tudi brez posebpih čevljev odličen atlet. Na evropskem prvenstvu v Stockholmu so imeli Rusi smolo, medtem ko so slavili Švedi dvojno zmago. Nepričakovano je zmagal Dhal z novim rekordom 212 Pettersson je bil z 210 drugi, na tretje mesto pa se je plasiral Lansky iz Češkoslovaške tudi z 210. V letu 1959 so začeli z najboljšimi rezultati še vedno v Sovjetski zvezi, vendar so tudi drugod napravili napredek. Savlakadze je skočil 213, Američani pa so kar čez noč dobili Thomasa, ki je nadkrilil vse ostale s svojimi podvigi Huda nesreča je Thomasu isto leto preprečila še boljše rezultate. Pri delu mu je dvigalo nevarno polomilo desno nogo in zdravniki so bili mnenja, da je njegove kariere konec. Pozimi si je Thomas opomogel in začel intenzivno trenirati: kaj kmalu je prišel do še boljše forme in večkrat izboljšal svetovni rekord v zaprtih prostorih. Z novo sezono 1960 je prišel tu di svetovni rekord 219 cm, le malo kasneje pa celo 222 cm Bližala se je olimpiada Rimu in Thomasa so vsi pozdravljali kot sigurnega zma- SPORTNO ZDRUŽENJE BOR vabi člane namiznoteniške sekcije (Grbec, E. Košuta, D. Pertot in Cibic) na sestanek, ki bo v Ul. Montec-chi 6 v ponedeljek, 2.10. ob 20.15. GUBERNADORJEVA SMRT Georges Govy: 0 je skušalo zaman »ti v sobo guberna- Zamore. Okna so bi-jrta, zavese spuščene, sto let star lestenec :tal svojo togo svetlo- 1 podu. ernador Zamora si je, iit in obrit, raztreseno ;oval kravato. Skrbno izogibal, da ne bi po-starega človeka raz-iih vek in opuščene je ustnice, ki ga je, tšajoč njegove gibe, -nieno zalezoval z dna ,. Toda njuna pogle-;a se vseeno srečala, rnadorju se je zazde-vidi v očeh tega star-ekako sočustvovanje, co mehko usmiljenje, jernador Zamora je •al vsako usmiljenje. to usmiljenje, ki ga izsipal stari človek v i, ga je prevzelo. Zase je, kako črpa iz i nekaj utehe, neko vrsto upanja. Nekaj trenutkov se je čutil lahkega, sproščenega. Toda iznenada se je uprl. Kaj? Ali naj bi sprejel usmiljenje, ki mu ga ponuja človek v zrcalu, in upal, da se bo mogoče tako spravil s seboj in z drugimi. Ne! Hitro se je umaknil in popolnoma pozabil na svojo kravato. Precej dolgo je okleval, potem je le poklical po telefonu Gutirrieza, poveljnika zaporov v Alme-riji- Ko ga je zaslišal, je vprašal: «Ali ste ustrelili Migue-la de Albornoza?* «Da,» je odgovoril Gutir-riez. Potem pa je še pojasnil: «Mladega grofa Miguela de Albornoza smo postavili pred puške točno... točno ob dveh petdeset.* Glas je bil oddaljen, zaspsn. «Kako se je vedel?* je še spraševal gubernador Zamora. «Dobro,» je zamomljal Gutirriez. «Celo prav dobro. Ni hotel videti očeta, pa tudi duhovnika je odklonil.* Gutirriez se je zamislil: «Mogoče se mu je mudilo.* In dodal je še, ko da bi hotel opravičiti Miguelo-vo naglico: «Ta konec, ki so ga vedno prelagali na naslednji dan že devet mesecev... «Res,» je pritrdil gubernador Claudio Zamora. «A-li vam je naročil, da komu kaj sporočite?* « Prosim?* Gubernador Zamora je ponovil vprašanje. Gutirriez ni takoj odgovoril. «Ne,* je končno rekel. «Miguel de Albomoz mi ni naročil ničesar.* Potem je še momljajoče pristavil: -»Pravzaprav smo postavili pred puške le zemeljski odsev Miguela de Albornoza, njegovo senco... Pravi Miguel de Albomoz nam je že dolgo tega pobegnil.* Gubernador Claudio je 1 previdno odložil slušalko. Začutil je žejo. Popil je kozarec mlačne, ogabne vode in opazil, da si še vedno ni zavezal kravate. Napravil je vozel in se skrivoma ozrl k stari bronasti uri na uteži. Bilo je osem. Do odhoda v cerkev San Cristobala je bilo še precej časa. Posvetitev bo šele ob devetih. Zaslišal je znane korake: Miraflores, njegov pribočnik. Miraflores je potrkal. «Kje bo gubernador zajtrkoval, v sobi ali v jedilnici?* -»Nikjer,* je odgovoril gubernador Zamora. Porogljivo se je zarežal, nekam v zadregi prisluhnil svojemu smehu in rekel Mira-floresu: «Ce bom, bom sporočil.* * * * Ugasil je luč in na široko odprl vsa tri okna Na pločniku se je že zbrala gruča potepuhov, gruča, ki se mu je zdela nekam čudno tiha. Velika črna limuzina je že stala pred palačo. Osem, s kratkimi puškami oboroženih mož je hodilo okrog svojih motornih koles. Claudio Zamora je pogledal za Friderikom, svojim varuhom. Nikjer ga ni bilo. Začutil se je izdanega, za- puščenega. Pomislil je, da ima štiriinšestdeset let. Po otroško jih je skušal razstaviti na kose, \\ bi jih nato laže sestavil v celoto. Ko je bil še otrok, je štel leta s ploščicami za tombolo. Prišel je do triindvajsete. To je bil že ponosen in visok stolpec. Nasmehnil se je ob spominu na malega Zamoro s štrlečimi ušesi in sledovi kosmičev na obrazu. Potem so še druge Za-more začele izstopati iz baletne preteklosti in se mu približevati. Claudio, gojenec kadetske šole v Toledu, nekam premajhen za svojo uniformo. V roki je držal bele rokavice. Sablja mu je opletala okrog nog. Kot po navadi ga je spremljal grof Albomoz. O ba sta sanjarila o junaških podvigih in vzvišeni ljubezni. Gojenec kadetske šole Claudio komaj da je pozdravil gubernadorja Za-moro. Sledil mu je Claudio Zamora, mladi oficir. Bil je pijan, žalil je svojega or-donanca. Nenadoma je potegnil pištolo in začel streljati v zrak. Mogoče je hotel s treskom krogel nekako oživiti tišino okrog sebe, ali pa le prestrašiti mlado prostitutko, ki je sede- Z lepe priredile I30RA govalca. Nenadoma je sovjetski skakalec Bolšov premagal višino 215 in oči so se obrnile ponovno na vzhod, čeprav nihče ni dvomil v Thomasa. Sovjetski trenerji, ki so točno razvijali svoje načrte niso bili istega mnenja in govorili so, da bodo krepko posegli v borbo za prvo mesto v Rimu. Malo pred začetkom iger je njihov gojenec Bru-mel popravil evropski rekord do 217, razen njega pa so zelo dobro skakali tudi Horošilov (208), Leonov (208), Gliazkov (208), R.vbak (207), med 205 in 207 je bilo še 10 atletov, od 200 do 205 pa 40. V Rim so potovali Brumel, Bolšov in že stari Vaslakadze in vsakomur je znano, kako razočaranje je pripravil Thomas, ko so ga premagali boljši vendar manj oboževani atleti. Kljub dvojni zmagi na zahodu še niso hoteli verjeti v moč ruske tehnike in 18-letni Brumel je zato trikrat po vrsti poskrbel za nov evropski rekord: do 220 cm je prišel v Užhorodu 25. oktobra. Vsi boljši atleti imajo tudi pozimi (v pokritih prostorih seveda) intenzivno sezono in 28. januarja 1961 je dosegel Brumel v Leningradu fantastični rezultat 225. Po tej storitvi je ameriška zveza povabila sovjetskega atleta v ZDA in na tihem upala, da bi se v direktnem srečanju Thomasu ponovno posrečilo priti na vrt. Ameriški atlet se je manjšega a gibčnejšega Rusa prestrašil in tako živčno kot tehnično klonil. 17. februarja je bil v New Yorku Brumel z 221 cm za celih 5 cm višji, drugem srečanju (26.2.) je zmagal z 218, v zadnjem (4.3.) pa je skočil 222, Thomas pa se je ustavil že pri 208. Tudi začetek letne sezone e bil za mladega Sovjeta u-spešen: v Kievu je 30.5. skočil 219 cm, v Moskvi pa je 18. junija končno izboljšal u-radni rekord do 223 cm. Meseca julija so imeli Američani srečanje s SZ v Moskvi in skok v višino je bil seveda osrednja točka programa. Brumel se je zavedal važnosti tega dvoboja in Thomasa gladko premagal, kljub dežju pa je tudi zvišal do 224 svetovni rekord. Se vedno je bil Brumel v izredni formi in nekaj dni po moskovskem srečanju je dosegel 222. S septembrom je prišla na vrsto univerziada in v Sofiji je V. Brumel izpolnil svojo obljubo in ponovno premagal samega sebe. V tretjem poizkusu se je povzpel nad 225 cm, kar je celih 40 cm več od njegove telesne višine. Zadnjič je sovjetski skakalec skušal postaviti nov rekord v Londonu: najprej je pristal na 221, le za las pa je trikrat podrl 226; morda bo letos še izboljšal svojo znamko, če bo nastopil na mednarodnem mitingu v Rimu 15. oktobra. Brumel, ki se je rodil 14. aprila 1942 v Lugansku, je poleg izrednega skakalca tudi dober sprinter (100 m v 10”7) in dvigalec uteži (125 kg); ta dva rezultata iz dopolnilnih panog njegovega treninga dokazujeta, kako popolna je sovjetska skakalna šola in vsakega lahko prepriča, da čudoviti uspehi Brumela in drugih niso slučajni. Bruno Križman Pozdrav pred tekmo Bor - Ljubljana ^ ur & '’ed tekmo Ljubljana-o - della Lampada Med tekmo Bor - Ljubljana as! Odbojkarji gasilcev in Bora so se skupaj fotografirali *♦< la na njegovi postelji. Namignil je gubernadorju Zamori, Se obotavljal za trenutek potem pa je, očitno naveličan sebe in gubernadorja Zamore, izginil še on. Zamenjal ga je štabni Claudio Zamora. Ta je bil spet s svojim mladostnim tovarišem grofom Alborno-zom. Skoraj zastonj je stanoval pri njegovi teti. Kapitan Claudio se je že spametoval in je preudarno mislil na svojo bodočnost. Zato je plaho dvoril dami s plamtečimi očmi, zalitimi rameni in mišjim glasom; ženi generala Costela. Pod srajco je nosil steznik. Deset metrov naokrog so vohali dišave, s katerimi se je mazal. Dvakrat mesečno se je zapiral v svojo sobo in pil, ali pa hodil v oficirski klub izgubljat denar, ki mu ga je posojal prijatelj Albornoz. Kapetan Claudio Zamora je namignil gubernadorju Zamori kot sokrivcu in si mel roke. Potem pa je odhitel za generalom Costelom, ki ie kot nekaka mogočna ladja križaril po oficirskem klubu. Gubernador Zamora je zamižal, a spet hitro pogledal, ko da bi ga nekdo po- cukal za rokav. Pred njim je stal Claudio Zamora iz let državljanske vojne. Claudio Zamora, ki je kljub vsem jurišem republikancev obdržal Huesco, to dolgočasno mestece, ki so ga z vseh strani obkrožale gore in majhni starinski mlini na veter z velikimi krili, polnimi prahu... Ta Claudio Zamora je bil tudi pri osvojitvi Sierre de Guaderrama. še vedno v družbi prijatelja grofa de Albornoza. Ta Claudio je bil tudi tisti, ki je kljub ogorčenemu nasprotovanju svojega edinega prijatelja grofa de Albornoza postal poveljnik zapora Pilatos v Tarragoni. Tiste, ki so bili obsojeni na prisilno delo, so odlagali v klet; na smrt obsojeni pa so trohneli v prvem nadstropju. Slamnjače so ležale ob zidu. Vsako noč so prišli pazniki in odpeljali deset ljudi, ki so bili najbliže vratom. Poveljnik Claudio Zamora jih je že čakal v svoji pisarni. Bil je v suknjiču. Mehek ovratnik, pisana kravata in skrbno po-loščeni čevlji. Brez orožja. Dva častnika sta stala poleg njega. Bila sta v uniformi in oskrbljena z zajetnima pištolama. Bili so , togi, slovesni, kot se pač spodobi ob takih priložnostih. Poveljnik Claudio Zamora ni ne sovražil ne želel maščevanja. Le mudilo se mu je. Hotel je čimprej končati in potem odhiteti v klub, kjer je vedel, da bo gotovo srečal mlado nemško bolničarko Gertru-do. Trenutek je opazoval vsakega zapornika, ki so mu ga pokazali. Mogoče jim je celo zavidal smrt. Potem je hitro povesil oči in odsotno podpisal ukaz za usmrtitev. Claudio Zamora, ki je postal gubernador Valladolida in ki se je poročil z Marijo, hčerko direktorja banke v Bilbau. Claudio Zamora, ki je postal gubernador vse Andaluzije in ki je na nekem sprejemu, prirejenem njemu v čast, obrnil hrbet prijatelju grofu Albomozu, čigar sina so aretirali. Da, pokazal je hrbet svojemu prijatelju, ki mu je z obrazom barve umazanega mavca ponudil tresočo se roko. Vseeno pa je gubernador od vseh Claudiov Zamor najbolj sovražil in zaničeval tistega ki je zaradi nekakega meglenega kesanja ali pa bolestne radovednosti naslednji dan skrivoma odšel v zapor. Miguel de - ^ d Albornoz je J njači. Sin nJe!L njači. Sin “J ga p-ju ga prijatelja; |dal, :^ začudeno P°ft tft pj pa se je sp s zamreženo o a, ij * lice. Mogoče v s f bra uklenjeri 9* smrt obsoje spoznal tekaj V celico j® drselo “ ' drselo nekaj p0 J se leno vlek* , gff, s svojim z* jjgiPjdj na obrazu ia$V,< in belimi d / ■ kami , mla ra , Claudio Zah1 ^.offl.f prioližal negk fjj tem se Je stavila se J* „ji&/ ■ je blodila z» sov* y Zamora joj. gi j f gledal sama nad*J .j J« grla je 'ZtlS ? M' doumel: ^ t sov doumel: "*"ae šele potem srečilo: s «Upam, jvM dobno . Ker je (Na< daljevt>