Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 1 V petek (4/10 °C) in soboto (3/11 °C) bo delno, v nedeljo (5/11 °C) pa pretežno oblačno. Možen dež. Četrtek, 9. novembra 2017 številka 44 | leto 64 www.nascas.si naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € -VO iu-l ■in 50 ■u-t i 1*1 :o Kot bi šlo zares TAKO mislim Foto Andraž Roškar Šaleška dolina - V Šaleški dolini imamo kar 3152 gasilcev in gasilk. Aktivni so vse leto, a oktober zanje ostaja poseben mesec. Letos so v njem pripravili več kot 40 dogodkov, med njimi tudi dve večji gasilski vaji; prika-zno v Skornem in taktično v središču Velenja. Obakrat so poskrbeli, da so preizkusili svoje znanje in usposobljenost, zato je vse delovalo, kot bi šlo zares. To pa je pomembno tudi zato, ker število gasilskih intervencij iz leta v leto narašča. Več na strani 19. a bš Šesti blok spet v pogonu Šoštanj, 27. oktobra - V petek zvečer so zaradi načrtovanih del ustavili šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. Do srede, 8. novembra, ko so ga ponovno sinhro-nizirali z omrežjem, so opravili kontrolo garancijskega popravila, ki je bilo na bloku 6 opravljeno junija letos. Nekatera dela pa je na bloku opravil tudi dobavitelj opreme Alstom. Med ustavitvijo bloka 6 je v Termo- elektrarni Šoštanj deloval blok 4, oskrba Slovenije z električno energijo pa je v času, ko so bile v mnogih okoljih počitnice, potekala nemoteno. a mz as Dom, Avto, Življenje, Zdravje, Pokojnina, DZZ Zavarovalno zastopanje, Roman Kavšak s.p. Tel: 041 686 177 • roman.kavsak@agencija-as.si Šmartno ob Paki praznuje BodoJU|^ naše šole še vodile otroke na sistematske preglede? ■K Kje je raj? Bojana Špegel Začetek tedna, prvega delovnega v mesecu novembru, je bil za mnoge stresen. Končali so se prazniki in krompirjeve počitnice, življenje se je vrnilo na stare tire. Obenem se je poslovilo tudi sonce, do časa, ko bodo termometri spet pokazali okoli 20 stopinj Celzija, pa bo preteklo kar nekaj tednov. Ob tem nič kaj ne potolaži dejstvo, da je bilo letošnje leto eno od treh najtoplejših doslej, saj vedno, ko pridejo (pre)kratki novembrski dnevi, ki jih ovija sivina, mnogi komaj čakajo, da ta depresivni mesec mine. Popraznično in popočitniško obdobje je prineslo še marsikaj. Med drugim so spet poskočile cene bencina. Cena dizla je sedaj na najvišji ravni po septembru 2015. Zdi se mi, da spremembam cen goriva ne posvečamo več toliko pozornosti, morda tudi zato, ker nenehno poslušamo, kako je krize konec, gospodarska rast pa je dobra. Komu se to že pozna? Vprašanje, ki si ga zastavljajo mnogi, ki se jim (še) ne. Zagotovo se pozna vsem, ki poslujejo v davčnih oazah. V začetku tedna smo namreč spet brali in poslušali o njih, saj je združenje mednarodnih raziskovalnih novinarjev začelo razkrivati nove dokumente, ki so jih tokrat poimenovali Rajski dokumenti. Da, večina držav, v katerih tisti, ki imajo že tako veliko, skrbijo, da bodo imeli še več, je res rajskih. In morda večina tistih, ki svoje premoženje skrivajo v davčnih oazah, res ne krši zakona, njihovo početje pa je zagotovo moralno sporno. S tem ko si z izogibanjem davkom v lastni državi krepijo svoje bogastvo, državo in državljane prikrajšajo za marsikaj. Manj denarja je za zdravstvo, šolstvo, socialo..., kar, ironično, večina od njih s pridom koristi, več v državno blagajno pa damo tisti, ki o rajskih deželah sanjamo le, ko razmišljamo o kakšnem krajšem dopustu. Za tiste, ki to počnejo - med njimi so menda odkrili tudi kar nekaj Slovencev -bi bilo moralno in prav, če bi se ob selitvi svojih podjetij na Ciper, Malto ali kakšen drug davčni raj takoj odrekli slovenskemu državljanstvu! Morda sem bila ravno zato, ker tako mislim že nekaj časa, tako navdušena nad govorom Jana Škoberneta na velenjski proslavi ob dnevu reformacije. Ne le, da je mladi politik govoril »iz glave«, opozarjal je ravno na to, kako globoke so razpoke med tistimi, ki imajo vse več, in tistimi, ki imajo (še vedno) vse manj. Ja, tudi zato se obdobje reformacije ni končalo. In se ne sme. Tudi zato, ker se je oktobra brezposelnost v Sloveniji po dolgem času spet zvišala. Po vseh regijah. Najbolj pa na ptujskem in območju v pristojnosti velenjskega Zavoda za zaposlovanje. Kjer tega, da naj bi bilo krize konec, res še ne čutimo. In kjer je prej pravilo kot izjema, da delodajalci ponujajo zaposlitve za določen čas za mini-malca. Pa čeprav bi prav slednji moral biti izjema, revnih zaposlenih pa ne bi smeli imeti. Če bi bilo tako, bi tudi tisti, ki si rajpred-stavljamo drugače kot tisti, ki so jih ujeli v rajskih dokumentih, z lahkoto našli raj tudi doma. Zato, ker imamo to deželo, tudi našo dolino, radi. Zato, ker večina za srečo ne potrebuje veliko, vsaj na bančnem računu ne. A je zagotovo vsak bolj srečen, če ve, da bo lahko plačal položnice in sestavil »konec z začetkom«. In zato, ker smo - tudi po mednarodnih merilih - varčen narod, menda na 5. mestu v Evropi. Varčujejo pa večinoma tisti, ki nimajo veliko. Tisti, ki imajo, svoje premoženje plemenitijo (tudi) tako, da jemljejo svojemu narodu. Pahor in Šarec v nedeljo tečeta drugi krog Predčasno glasovanje se je začelo 7. novembra in bo trajalo do 9. novembra, splošno glasovanje bo 12. novembra V nedeljo, 12. novembra, se bo v Sloveniji za drugi krog predsedniških volitev odprlo skoraj 3.300 volišč. V njem se bosta za predsednika republike pomerila zdajšnji predsednik Borut Pahor in kamniški župan Marjan Šarec. Predčasno glasovanje se je začelo v torek, 7. novembra, in traja še danes, v četrtek, 9. novembra. Volišča so na sedežih okrajnih volilnih komisij (na upravnih enotah) odprta od 7. do 19. ure. Prvi krog predsedni- ških volitev je potekal v nedeljo, 22. oktobra. V njem se je pomerilo devet kandidatov. Borutu Pahorju so v njem volivke in volivci namenili 47,21 odstotka glasov, Marjanu Šarcu 24,76 odstotka. Sledili so: Romana Tomc (13,68 odstotka), Ljudmila Novak (7,24), Andrej Šeško (2,21), Boris Popovič (1,80), dr. Maja Makovec Bren-čič (1,74), Suzana Lara Krause (0,78), Angela (Angelca) Liko-vič (0,59). a mkp Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA "»WAS 9. novembra 2017 (r. LOKALNE novice Podpirajo humanitarna in invalidska društva Šoštanj - Občina Šoštanj podpira in sofinancira delovanje društev, ki imajo status humanitarne ali invalidske organizacije in delujejo v javnem interesu ne glede na sedež društva, če so vanje vključeni njihovi občanke in občani. Lani je bilo v 15 društev s tem statusom vključenih 445 Šoštanjčank in Šoštanjčanov. a mkp Poziv železnicam Šmartno ob Paki - Pobudi, ki so jo sprejeli svetniki Občine Šmartno ob Paki na oktobrski seji občinskega sveta v zvezi s pozivom Slovenskim železnicam o ureditvi rednega potniškega prometa na relaciji Celje-Velenje, so se pridružile tudi občine Velenje, Šoštanj in Polzela. Razlog za poziv je bilo nezadovoljstvo uporabnikov, ki so v zadnjih mesecih redno zamujali v službo ali šolo, ker železnice niso zagotovile prevoza po predvidenem voznem redu. V pozivu pristojnim na Slovenskih železnicah so zapisale, da nemudoma zagotovijo primerno število potniških vlakov, ki bodo izvajali obvezno javno gospodarsko službo v skladu z voznim redom. • Tp Drugačna prometna ureditev Šmartno ob Paki - Od 2. novembra velja na republiški cesti Letuš-Šmartno ob Paki-Gorenje nov prometni režim. Zaradi rekonstrukcije omenjene državne ceste je dostop mogoč iz smeri Letuša le do središča Šmartnega ob Paki, iz smeri Gorenja pa do novega dela naselja Gavce. Udeleženci v prometu lahko sedaj uporabljajo možnost dostopa do Velenja po cesti Letuš-Gorenjski klanec, domačini pa tudi po lokalni cesti čez Hudi potok ali Veliki Vrh. Po navedbah izvajalca del VOC Celje naj bi predvidena dela na državni cesti Letuš-Šmartno ob Paki-Gorenje končali do 11. novembra. ■ tp Male komunalne čistilne naprave Šmartno ob Paki - Občina Šmartno ob Paki je tudi letos objavila razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav. Na razpis se lahko poleg lastnikov novogradenj prijavijo tudi občani, ki še imajo greznico. Višina sofinanciranja znaša do polovice vrednosti naložbe oziroma največ 1000 evrov za posamezno stanovanjsko hišo. Na občinski upravi so povedali, da je bilo letos povpraševanja malo, zato je ta proračunska postavka izkoriščena le delno. Pogodbo o sofinanciranju so namreč sklenili le s tremi občani, v občinskem proračunu pa je na voljo denar za deset objektov. Razpis za sofinanciranje izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav bodo ponovili spomladi prihodnje leto. • Tp Ferjancu se maje stolček Celje - Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje je na nedavni redni seji sprožil postopek razrešitve direktorja bolnišnice Marjana Ferjanca, ki je na tem mestu tretji mandat. Člani sveta zavoda mu očitajo, da tretja največja bolnišnica v državi še nima finančnega načrta za letos, ter nepravilnosti pri prevedbi plač nekaterih zaposlenih iz leta 2008. Direktorju so postavili rok, do katerega se mora izreči o očitanih nepravilnostih, nato pa bodo glasovali o njegovi razrešitvi. Rok, do katerega se mora izreči, je 15. november. Marjan Ferjanc, sicer član stranke SDS, meni, da gre bolj za politično razrešitev. ■ tp Letošnja zadnja večja krvodajalska akcija Velenje - Območno združenje RK Velenje bo v prostorih restavracije Pod Jakcem v Velenju pripravil od 13. do 17. novembra letošnjo zadnjo večjo krvodajalsko akcijo. V ponedeljek, 13. novembra, bodo vpisna mesta odprta od 8. do 14. ure, v torek (14.) in sredo (15. novembra) od 7. do 14. ure. V četrtek, 16. novembra, bo vpis potekal od 7. do 15. ure, zadnji dan - v petek, 17. novembra, pa od 7. do 14. ure. Od ponedeljka do četrtka bodo krvodajalci darovali kri za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana, v petek pa za potrebe UKC Maribor. ■ tp Bogat program praznovanja Jutri osrednja slovesnost ob prazniku Občine Šmartno ob Paki, tradicionalna Martinova sobota dan kasneje Tatjana Podgoršek V javnem zavodu Mladinski center Šmartno ob Paki zagotavljajo, da je tudi letošnji program prireditev za počastitev praznika tamkajšnje občine bogat. Tako so v nekaterih tamkajšnjih vaških skupnostih že izvedli srečanja, pohode krajanov ali kakšne druge oblike druženja. Tik pred minulimi prazniki so pripravili Moto martinova-nje člani šmarskega moto kluba Pakenstein, mimo je tudi tradi- cionalno srečanje starejših občanov. Danes (v četrtek) bosta Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki in šmarsko turistično društvo pripravila na kmetiji Primožič v Malem Vrhu Gospodarjev krst vina v zidanicah. V splet prireditev se bosta tudi tokrat vključila Konjerejsko društvo Šmartno ob Paki, ki bo jutri (v petek) pripravilo v Martinovi vasi ob šmarski železniški postaji dan odprtih vrat društva ter tamkajšnje planinsko društvo s sobotnim pohodom po Marti- novi poti.Teden dni kasneje napoveduje Klub študentov šmar-ske fare Postmartinovanje v prostorih tamkajšnjega mladinskega centra, istega dne pa bodo člani šmarškega moškega pevskega zbora povabili v dvorano tamkajšnjega kulturnega doma na šmarsko podoknico. V telovadnici tamkajšnje osnovne šole bo dan kasneje potekal tradicionalni turnir Pod šolskimi koši. Tudi letošnje praznovanje bodo sklenili s kletmi odprtih vrat šestih zidanic članov Društva vino- gradnikov Šmartno ob Paki. Te bodo pripravili ob vikendih (ob sobotah in nedeljah) od 18. novembra do 3. decembra. Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku pa bo na predvečer praznika - v petek, 10. novembra, ob 18. uri v dvorani kulturnega doma. Na njej bodo med drugim podelili občinska priznanja in nagrade nekaterim tamkajšnjim občanom, ki s svojim delom izstopajo iz povprečja. Največja kulturnozabavna prireditev pa bo to soboto v Martinovi vasi ob tamkajšnji železniški postaji, na njej pa bodo tudi letos vaške skupnosti na vozovih predstavile vaške šege in navade, društvo vinogradnikov pa bo razglasilo kletarja leta. Slovenska ljudska stranka na srečanju s krajani Plešivca V Mestnem odboru SLS Velenje se sestajajo redno mesečno, zdaj pa so se po besedah Mihaela Letonje odločili, da bodo sestanke pripravljali po krajevnih skupnostih, kjer se bodo srečali s krajani in se tako neposredno seznanili z njihovimi težavami. Takšno srečanje so pripravili ta petek v Plešivcu, udeležil pa se ga je tudi predsednik SLS Slovenije Marko Zidanšek. Delo stranke in vizijo na lokalni ravni je predstavil občinski svetnik stranke SLS Mihael Letonje, na državni ravni pa predsednik stranke SLS Marko Zidanšek. »Da se je tega srečanja udeležil sam predsednik stranke, smo bili zelo veseli. Vsi prisotni so imeli tudi možnost pogovora z njim, obenem pa so tako lahko dobili informacije iz prve roke,« je dejal Letonje. Srečanje so obogatili s kulturnim programom, v ospredju na sliki Marko Zidanšek in Mihael Letonje. Savinjsko-šaleška naveza Praznična sobota! Tudi nedelja? Krst in volitve - Fontana in Sejalec - Nov dom iz pepela - Dol z grafiti Pa smo še pred enim pomembnim dnevom! Ne, ne mislim na nedeljski drugi krog volitev za predsednika države, na »veliko« Martinovo soboto mislim. Je pa res, da bo morda imel veseli Martin posledice na volilno nedeljo. Ne le na udeležbo, saj bodo nekateri imeli posledice pokušine vina (to bo upravičene odsotnosti, za razliko od abstinence v prvem krogu, ko niti»veliki« analitiki niso mogli dati pravega razloga za slab obisk volišč), morda tudi na odločanje. Marsikdo se trezen ne zna odločiti, morda pa bodo tisti s posledicami martinovanja odločali bolj trezno. Vsaj za volitve ne moremo reči, da je vse v božjih rokah. V rokah volivcev je, kdo od preostale dvojice bo Sloveniji predsedoval naslednja leta. Naslednje nedelje torej vsi le še ne bomo imeli proste, vprašanje je še vedno tudi, kako bo s prostimi nedeljami in prazniki za trgovce. Mnenja so precej deljena, veliko pogovorov je »znotraj« branže, le neposrednih trgovcev - prodajalcev - za mnenje le redki vprašajo. Seveda tudi kupcev ne. Za večino teh bi bil to večji»preskok« kot za prodajalce. Gledano v svetovnem merilu pa se je pri nas pozornost od kanadske Magne premaknila na Japonce. Niti ne toliko zaradi umikanja iz Gorenja, bolj zaradi njihove naložbe v tovarno robotov v Kočevju. Spet smo lahko videli našega premierja v družbi tujih imenitnežev z lopato v roki. Ko bi le globoko zasadil tudi pri splošnem poglabljanju našega razvoja. V Žalcu dobro uresničujejo turistični razvojni projekt. Zdaj, ko so na dan čarovnic za letos zaprli »svetovno znano«fontano piv in tudi letos zabeležili zelo dober obisk, že načrtujejo, kako naslednje leto dogajanje okoli fontane še bolj popestriti. In v dogajanje vključiti še druge v občini in regiji. Nekatere akterje je fontana že potegnila s sabo, tako predvsem hmeljarski muzej in še nekatere druge. Žalec je letos prejel tudi več pomembnih priznanj za urejenost kraja in razvoj turizma, kot zadnjega še Sejalca. Radi bi še čim prej uresničili načrt, da bi na najvišji stavbi, nekdanjem ponosu Hmezada, uredili razgledno ploščad. Manj sreče pa imajo pri zagotavljanju prostorov za starejše oziroma druge varstva potrebne. Že za to jesen so načrtovali gradnjo enote Doma Nine Pokorn Grmovje, in to v samem Žalcu. Zataknilo se je pri denarju. Zdaj načrtujejo, da bi nekaj mest lahko pridobili s širitvijo doma v Grmovju. Iz osnovne šole Žalcu sosednje občine, Prebolda, pa je po državi odmevala odločitev, da učencev ne bodo več vozili na sistematske zdravstvene preglede: ker da tako opravilo ni zakonsko obvezno. S tem so sprožili razpravo na državni ravni in šele ob tem so mnogi zvedeli, da niso edina šola, ki tega ne bi opravljali; ponekod tega že ne opravljajo. Eden od »banalnih« razlogov menda je, da učitelji te dejavnosti nimajo plačane, zdravniki pa. V večini po državi vendarle menijo, da so tovrstni pregledi tako pomembni, da bi jih v organizaciji šol morali nadaljevati še naprej. Vendar morda z nekaterimi popravki. Nekoliko pa bo zastala turistično-planinska dejavnost na Korošici. Požar, ki je povsem uničil Kocbekov dom, še vedno močno odmeva med planinci, predvsem med člani PD Celje Matica, ki upravljajo ta dom. Kako tudi ne, ko pa so po nekaj letih obnove, ko so tudi sami opravili veliko prostovoljnih ur, dom šele pred kratkim odprli. A začeli so že novo akcijo, saj njih požar ni uničil. Nejevoljni so tudi na Vranskem, kjer jih je doletela drugačna »nesreča«. Gradbena inšpekcija je na lepem ugotovila, da mrliška vežica na njihovem pokopališču, ki je bila sicer zgrajena že pred več kot 35 leti, nima uporabnega dovoljenja. Na občini menijo, da so ga že pridobili, pa naj bi ga »odnesla« poplava, zdaj pa seveda preverjajo, kako je v resnici s celotno zadevo, ki je letos najbolj odmevala prav pred praznikom spomina na pokojne. V vrhu občine pokoja ni bilo. V Podčetrtku, kjer se vse bolj ozirajo proti »novemu« Vonarskemu jezeru, pa se končno še bolj resno ozirajo navzgor. Že dolgo tudi tu načrtujejo, da bodo postavili razgledni stolp. Na Rudnici. Morda se bo prihodnje leto le začel »dvigati«. Pa še to: grafiti na pročeljih hiš ali kakem drugem mestu očitno vseh ne motijo. Celjska občina bo sicer lastnikom stavb še naprej namenjala denar za odstranjevanje grafitov. A lani sta se prijavila le dva. To pa ne pomeni, da celjski grafitarji raznih vrst niso aktivni; le vsi grafiti očitno za vse niso moteči. Po vsebini. • k ■ ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega Izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena Izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor In v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 9. 11. 2017, barve: CM K, stran 3 9. novembra 2017 AKTUALNO 3 Z dobrimi izhodišči v prihodnost Župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar ob občinskem prazniku: »Delamo s polno paro!« Tatjana Podgoršek V občini Šmartno ob Paki je že vse v znamenju letošnjega občinskega praznika, 11. novembra. To je priložnost za oceno opravljenega dela in snovanje novih ciljev, in prav to je tudi rdeča nit pogovora s tamkajšnjim županom Jankom Kopušarjem. Na vprašanja je takole odgovoril: Letošnji občinski praznik bo za vas peti po vrsti. Se je v tem času v lokalni skupnosti veliko spremenilo? »Čas je izjemno hitro minil, zgodilo se je veliko stvari, spremembe pa občutijo in jih ocenijo najbolje naši občani in občanke. Spremenile so se razmere v družbi, ki pomembno vplivajo na dogajanja, odražajo se tudi pri projektih. Menim, da v lokalni skupnosti sledimo dogajanjem in dosegamo tisto, kar smo si zadali. S sosednjimi občinami se dogovarjamo, dobro sodelujemo, »peljemo« projekte in na ta način skrbimo, da je življenje naših občanov na ravni, ki si jo zaslužijo. Kot župan čutim, da gredo stvari počasi navzgor. Krizne razmere smo dobro premostili in z optimizmom lahko zremo v prihodnost.« Na kaj ste najbolj ponosni? »Kar nekaj je bilo zadev, ki so se zgodile v zadnjih letih. Najbolj ponosni smo na izvedbo ko-hezijskega projekta vodooskrbe, veliko smo postorili v opremljanju območij s kanalizacijo. Ne manjka nam pridobitev na cestnem omrežju, poskrbeli smo za večjo varnost udeležencev v prometu. V zadnjem obdobju smo veliko postorili za sanacijo plazov. Imamo nastavke za naprej, pripravljene projekte na številnih področjih. Med drugim za energetsko sanacijo vrtca, obnovo kulturnega doma, baronije, obnove je potrebna Hiša mladih. Žal zanje izgledi v tem trenutku niso dobri. Z lastnim denarjem jih ne moremo uresničiti, državnega ali evropskega denarja pa tudi ni na voljo.« Kako pa bi označili minulo leto? »Kar nekaj se je dogajalo. Zelo uspešno smo končali izgradnjo kanalizacije v Gavcah, v naselju Šmartno ob Paki pa drugo fazo komunalne opremljenosti, čez poletje smo s pomočjo države odstranili tri plazove, jeseni pa po podpisu dogovora z državo odprli gradbišče na državni cesti Letuš-Gorenje. V sklopu tega obnavljamo most v Rečici ob Paki, na regionalni cesti od bivšega Vina do Paške vasi potekajo obnovitvena dela, v teh dneh načrtujemo začetek del pri ureditvi železniškega prehoda v Paški vasi. Urejamo hudourniški Hudi potok. Za izvajanje teh aktivnosti so bili potrebni številni dogovori, sporazumi z državo, priprava projektov, kar je zahtevalo precej naporov. V tem trenutku imamo odprtih veliko front, delamo s polno paro, imamo dobra izhodišča, ki napove- dujejo za prihodnje leto podoben trend.« Občani pogosto menijo, da je delovanje lokalne skupnosti odvisno predvsem od župana. »Res je župan najvišje na piramidi, to pa tvorijo še drugi - občinska uprava, občinski svet, odbori vaških skupnosti, društva, ki s svojo dejavnostjo prispevajo k utripu življenja v lokalni skupnosti. S pogovori, dialogom, konsenzom se lotevamo aktivnosti, mo delovna mesta z nizko dodano vrednostjo. Na drugi strani pa imamo relativno nizko brezposelnost in nekaj gospodarskih subjektov, ki dobro poslujejo, nekateri celo odlično, za kar jim čestitam. Če bi želeli v okolju preboj, bi bilo potrebnih več koraj-žnih posameznikov, ki bi se odločili za podjetniške izzive, več vlaganj. Na to vpliva splet okoliščin. Trudimo se po najboljših močeh za ustvarjanje čim boljših Janko Kopušar: »Nikakor si vseh zaslug za uspešne projekte ne morem lastiti, ti so plod prizadevanj vseh. za katere se tudi dogovorimo skupaj.« Razvoj okolja je v veliki meri odvisen od razvoja gospodarstva. »Študije kažejo, da občina ne sodi med gospodarsko razvita okolja. Skrbi, ker smo v regiji Saša na repu po višini bruto plače, kar pomeni, da nismo privlačno okolje za zaposlovanje, da ima- pogojev za razvoj gospodarstva.« Znate povedati, da si na eni strani občani razvoj želijo, po drugi pa takrat, ko se je potrebno čemu odpovedati, sprejemati kompromise, tega ni zaznati. »Na načelni ravni smo vsi za razvoj. Ko pa pride do izvedbe, se začnemo spraševati, kako, in ob tem reči: ja, a ne po mojem. Premalokrat se zavedamo, da je za napredek potrebnih nekaj žrtev. To je prepogosto cokla pri izvajanju naših projektov. To sicer ni posebnost le pri nas, to je težava povsod. V večini primerov nam uspe najti skupen jezik pri opravljanju ovir. Je pa za to potrebnega veliko truda, energije. Včasih pa je ta porabljena po nepotrebnem, ker nekateri stvari brez pravih razlogov le zavirajo. Zato sem tu in tam slabe volje in to povem glasno, kar gotovo ni nič narobe. Zaradi tega mi tudi volje do dela ne manjka. Bi pa lahko naredili več, če se s takimi stvarmi ne bi ukvarjali.« Kaj se bo dogajalo v lokalni skupnosti v prihodnje? »Imamo kar nekaj načrtov za prihodnje leto, tudi dobra izhodišča. Nadaljevali bomo zastavljene cilje v cestni infrastrukturi skupaj z državo, aktivnosti za ureditev kanalizacije in ostale komunalne infrastrukture. V Rečici ob Paki bomo poskušali izvesti četrto fazo. Žal pa novogradnje kanalizacije v takem obsegu, kot smo jo izvajali v preteklosti, nimamo v načrtu. Z občino Braslovče smo se dogovorili, da bomo počakali z izvedbo kanalizacije Rečica ob Paki desni breg. Nadaljevali bomo še s postavitvijo urbane opreme, za kar imamo projekte pripravljene. Še vedno si želimo energetsko prenoviti in razširiti vrtec, urediti kulturni dom, baro-nijo, pripraviti projekte za prenovo Hiše mladi ... V veliki meri bo izvedba vsega odvisna od dogajanj v regiji, razpisov.« Kolikšna vlaganja načrtujete? »Iz občinskega proračuna bomo tudi prihodnje leto namenili blizu 700 tisoč evrov in ta denar poskušali oplemenititi z državnimi sredstvi, iskati sinergijo, učinke, se prijavljati na razpise. Verjamem, da bo na terenu vidnega precej več kot samo tisto, kar namerava vlagati občina.« Vemo, da ste razmišljali o volitvah za državnega svetnika, nato pa od tega odstopili. Se boste prihodnje leto raje potegovali za nov županski mandat? Povsem do zadnjega sem razmišljal o kandidaturi za državnega svetnika, ker menim, da ta mora zastopati lokalne interese in te lahko najbolje zastopa župan. Menim, da bi bil dober kandidat in bi kot državni svetnik lahko bistveno pripomogel h koristim, ki bi jim imela občina od hitre ceste tretje razvojne osi. Če si v Ljubljani, si vsemu bliže. Odstopil sem od zamisli, ker sistem volitev za državni svet daje več možnosti kandidatom z močno podporo političnih strank. Te nimam. Tako mi ostaja možnost kandidature za županske volitve prihodnje leto, o čemer pa bom odločitev sprejel pravočasno.« Kakšno je vaše sporočilo, čestitka občanom ob prazniku? »Brez slabe vesti lahko tudi letos nazdravimo uspehom ob hkratnem zavedanju, da iz takšnih in drugačnih razlogov vsega nismo postorili, si sežemo v roke in si zaželimo vse dobro. Menim, da lahko rečemo, da živimo v okolju, ki je lepo, urejeno, ga imamo radi in si želimo, da se razvija tudi v prihodnje. Vsem iskreno čestitam, želim prijetno praznovanje in dobro sodelovanje tudi v prihodnje, naj veselo praznovanje v nas prebudi obilo optimizma in pozitivne energije.« ■ Jutri osrednja slovesnost ob prazniku Občine Šmartno ob Paki -Grb, dva prejemnika plakete in osem priznanj župana Tatjana Podgoršek Jutri (v petek) ob 18. uri bo v dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki osrednja slovesnost v počastitev praznika tamkajšnje občine. Na slavnostni seji tamkajšnjega občinskega sveta bodo podelili občinska priznanja in nagrade ter priznanja župana. Grb občine za izjemne dosežke pri projektnem delu Najvišje občinsko priznanje -grb občine - bo prejel kolektiv tamkajšnje osnovne šole, in sicer za izjemne dosežke pri projektnem delu. Za priznanje ga je predlagal Občinski odbor SDS Šmartno ob Paki. V obrazložitvi zanj so zapisali, da gre za kakovostno in učečo se šolo, ki se nenehno spreminja in razvija. Vključuje se v številne projekte na ravni lokalne skupnosti, regije in države. Že tretjič je pridobila naziv kulturna šola, pred dvema letoma je začela inovativen projekt Domovina zate, zame, za nas, že vrsto let organizira dobrodelna Miklavžev sejem in Sončkov tek, izkupiček pa namenja šolskemu skladu Z roko v roki, ki pomaga učencem iz socialno ogroženih družin. Prav tako se šola s projektom Pod eno streho dejavno povezuje z vrtcem Sonček. Projekt združuje številne dejavnosti učencev in vrtčevskih otrok z namenom spoznavanja življenja in dela v obeh omenjenih javnih zavodih. Potrebno znanje in veščine pridobivajo učenci še v pestrih interesnih dejavnostih, pri izdelovanju raziskovalnih nalog, na raznih tekmovanjih na različnih področjih. Vpetost učencev in zaposlenih šole v dogajanje v lokalni skupnosti pa se odraža s sodelovanjem na različnih prireditvah. Plaketa Občine Lukačevi in Glojeku Prejemnika plakete občine bosta dva, in sicer Avguština Lukač (predlagala jo je Krajevna orga- nizacija ZB za vrednote NOB Šmartno ob Paki) ter Cveto Glo-jek (predlagalo ga je Prostovoljno gasilsko društvo Paška vas). Lukačeva, ki bo prejela plaketo Občine za dolgoletno aktivno delo v borčevski organizaciji, je kljub 92 letom še vedno prizadevna članica organizacije. Kot 16-letno dekle jo je okupacijska vojska poslala na prisilno delo v Avstrijo, že septembra 1944 pa se je vključila v Šercerjevo brigado, kjer je bila kmalu sprejeta v SKOJ in opravljala dolžnost sekretarke, nato pa še v 3. bataljonu. Celo življenje je aktivna članica v družbenopolitičnih organizacijah in je tudi nosilka medalje zaslug za narod. Glojek pa prejme plaketo Občine za dolgoletno prizadevno delo v gasilskem društvu in vaški skupnosti. Predlagatelji so v obrazložitvi zapisali, da je povezan z dejavnostjo društva skoraj 68 let. V tem času je opravljal vrsto odgovornih nalog v operativi, organih društva, pri izvedbi naložb v društvu, danes je nepogrešljiv član desetine starejših gasilcev. Za aktivno in odgovorno delo je prejel že vrsto gasilskih priznanj, nazadnje pred 10 leti visoko gasilsko odlikovanje za posebne zasluge. Med drugim ga odlikuje pripravljenost za pomoč sokra-janom ter pri delovanju številnih SDS društev in organizacij v okolju. Štirje zlati maturanti, dva športnika ... Župan Janko Kopušar bo podelil tudi svoja priznanja sedmim občanom in podjetju. Dragica Lesnjak bo priznanje župana prejela za dolgoletno prizadevno humanitarno delo, podjetje Bralko pa za dosežke v podjetništvu. Med dobitniki bodo štirje zlati maturanti minulega šolskega leta, in sicer Andrej Kronovšek, Nejc Potočnik, Ivana Mazzoni ter Žiga Mežnar. Za izjemne dosežke v športu pa bosta priznanje župana prejela nogometaša Nik Omladič in Lara Prašnikar. Slovenska demokratska stranka Občinski odbor Šmartno ob Paki Naš čas, 9. 11. 2017, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO 9. novembra 2017 Kolikor daš, toliko dobiš Dr. Cvetko Tinauer na predsedniškem mestu Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice zamenjal dr. Blaž Nardin iz Gorenja - Med nalogami tudi povečanje števila članov Tatjana Podgoršek Velenje, 26. oktobra - Savinj-sko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) ima novega predsednika. Tako so odločili na volilni skupščini njeni člani. Dr. Cvetko Tinauer, ki je opravljala to nalogo 10 let, je zamenjal dr. Blaž Nardin, izvršni direktor za področje pomivalnih strojev v velenjskem Gorenju. Izvolili pa so še člane upravnega in nadzornega odbora SŠGZ. Največji dosežek preteklega mandata 3. razvojna os Tinauerjeva, ki ji je potekel mandat in se za ponovno kandidaturo ni odločila, je opravljeno delo zbornice v dveh mandatih ocenila za dobro. Njeno delovanje sta najbolj zaznamovali gospodarska kriza in prehod iz obveznega v prostovoljno članstvo. Očitno so se na oba izziva dobro pripravili, saj se zbornica ponaša z nekaj odmevnimi dosežki, med katerimi je na prvo mesto postavila umestitev 3. razvojne osi v prostor in skorajšnji začetek gradnje hitre ceste na relaciji Šentrupert-Slovenj Gradec. Izpostavila je tudi vpetost zbornice v okolje ter njena prizade- vanja v izobraževanju, v katerem si gospodarstvo prizadeva za večji vpliv na sestavo izobraževalnih programov z več uporabnega znanja. "Opravljenega dela je precej več, kot se zdi in vidi," je še menila Tinauerjeva. Čim bolj zastopati glas gospodarstva Nardin je bil edini kandidat za predsednika. Kot je dejal, mu delovanje v sistemu Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) ni tuje, saj je od leta 2007 do nedavnega predsedoval Združenju kovinske industrije pri GZS, bil pa je tudi podpredsednik upravnega odbora GZS, odgovoren za sodelovanje s panožnimi združenji. »Moje videnje je: kolikor daš, toliko dobiš.« V predstavitvi programa je napovedal nadaljevanje začrtanih aktivnosti SŠGZ, prizadevanj za izboljšanje infrastrukture, povečanje števila članov, predvsem pa čim bolj zastopati glas gospodarstva. Člani upravnega odbora SŠZG so se sešli na prvi seji v novi sestavi včeraj in na njej gostili novo generalno direktorico GZS mag. Sonjo Šmuc. GOSPODARSKE novice 150 milijonov evrov za naložbe Slovenija bo na predlog Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za spodbujanje naložb, domačih ali tujih, v treh letih namenila slabih 150 milijonov evrov, od tega prihodnje leto 25 milijonov, leta 2019 50,8 milijona in leta 2020 70,8 milijona evrov. Subvencije bo država delila na razpisih za manjše naložbe, torej tudi za naložbe malih in srednjih podjetij. 62,7 odstotka delavcev ne prejema povprečne plače V Sloveniji je imelo lani kar 62,7 odstotka zaposlenih povprečno mesečno neto plačo nižjo od splošnega slovenskega povprečja, ki je sicer znašalo 1.092 evrov. Če vemo, da so plače v družbenih dejavnostih v povprečju višje, je jasno, da so bili še posebej slabo plačani delavci v gospodarstvu. Najtežje pa je bilo delavcem, ki so zaposleni pri fizičnih osebah. Pri teh je velika večina, 92,3 odstotka, prejemala podpovprečno plačo. Okoljske dajatve za nagrobne sveče Sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami vključno s preprečevanjem odpadnih sveč oziroma zmanjševanjem porabe sveč v obdobju med januarjem 2015 in junijem letos ni bil dovolj učinkovit, je z revizijo ugotovilo Računsko sodišče. Učinkovitost sistema po ocenah sodišča dodatno zmanjšuje slab nadzor ministrstva nad evidencami. Glede na skromen znesek pobrane okoljske dajatve, ki povprečno znaša le 24.780 evrov za 6418 ton nagrobnih sveč v letih 2015 in 2016, pa Računsko sodišče ocenjuje, da okoljska dajatev za nagrobne sveče ni ekonomski oziroma finančni instrument, s katerim bi lahko pospeševali in spodbujali doseganje ciljev pri varstvu okolja. ■ mz ■ Treba je delati, in to s srcem Marko Medved iz Belih Vod delo strojnega tehnika zamenjal za delo na kmetiji Tatjana Podgoršek Na kmetiji Marka in Petre Medved, po domače Pergovniko-vih, v Belih Vodah je bilo minulo petkovo popoldne drugačno kot običajno. Drugačno zaradi šege kožuhanja, ki ga je v sodelovanju z mladima kmetova organiziralo Športno društvo Vulkan Bele Vode. »Pred štirimi leti smo ko-žuhanje organizirali prvič, in ker je odziv vsako leto boljši, šego ohranjamo pri življenju. Letos je bilo pod našim kozolcem že blizu 50 kožuhačev,« je z zadovoljstvom ob obisku ugotavljal mladi kmet Marko. Prenaporen delovnik Mladi prevzemnik na kmetiji je postal lani. Pred tem je bil osem let zaposlen v velenjskem Esotechu. In kaj je strojnega tehnika privedlo do tega, da je postal kmet? Prenaporen delavnik, izvemo. Ni se izšlo: v službi terensko delo, preostanek dneva pomoč na kmetiji. Treba se je bilo odločiti in odločil se je za zemljo. Čeprav kmetuje kratek čas, ugotavlja, da bi takšno odločitev moral sprejeti že prej. Zakaj? »Mladostna zagnanost, volja do dela, predvsem pa to, da si sam svoj šef in si sam razporejaš delo. Odgovornost je zaradi tega večja, a ostale prednosti odtehtajo vse drugo,« je razmišljal glasno. Vsaka spodbuda je dobrodošla Kmetijo je prevzel od strica, ki se je ukvarjal s prirejo govejih pitancev. To dejavnost nadaljujeta tudi Petra in Marko. Na gorski kmetiji z več omejitvenimi dejavniki menita, prav veliko izbire ni. V hlevu imata od 45 do 50 pitancev, na površinah raste predvsem krma zanje. »Cena mesa bi bila lahko višja glede na pogoje, ki jih imajo za kmetovanje gorske kmetije. Sicer pa moram priznati, da so spodbude države za mlade kmete primerne. Z denarjem, ki sem ga pridobil na razpisu za mladega prevzemnika kmetije, smo lahko posodobili kar nekaj strojnega parka in si s tem olaj- po teh bo na vrsti ureditev infrastrukture. Objekti, namenjeni za kmetijsko dejavnost, kličejo po obnovi, prav tako ureditev njihove okolice. Tudi površine bo treba povečati, saj jih je za obstoječo čredo premalo. Poleg omenjenega si mlada družina ureja še svojo streho nad glavo. »Če hočeš, ti dela nikoli ne zmanjka. "Če ne bi videl prihodnosti na kmetiji, se za kmetovanje ne bi odločil,"pravi Marko Medved. Petra pa upa, da bo po preteku porodniškega dopusta vsaj začasno našla službo v svojem poklicu. šali delo.« Daleč od tega, da bi bili lahko z vsem zadovoljni. Če bi bili, se Marko zagotovo ne bi ukvarjal še z dopolnilno dejavnostjo, kot je razrez lesa, ter uslugami v okviru strojnega krožka. »A vsaka spodbuda je dobrodošla, z vsako, če jo umno porabiš, si bližje zastavljenim ciljem,« pojasnita svoje razmišljanje sogovornika. Naložbi v stroje bo sledila ureditev infrastrukture Njuni cilji, povezani s kmetijo, so pogumni. Načrtujeta še nekaj vlaganj v posodobitev strojev, Človek mora biti optimist. Naša kmetija ima priložnost za razvoj. Povsod se je treba boriti iz dneva v dan, sšmo nič ne pade. Za razliko od drugih dejavnosti je morda na zemlji treba še bolj delati s srcem,« meni Marko, ki skupaj z ženo Petro, magistro zgodovine, pedagogike in andragogike, verjame, da jim je v družbi nekaj mesecev starega sina Lukca sedaj najlepše. Želijo biti dober sosed in dati dober zgled V Nivoju eko Žalec zavračajo namigovanja, da so kamnolom kupili le za zagotavljanje materiala za izgradnjo hite ceste Tatjana Podgoršek Poročali smo že, da ima kamnolom v Podgori v občini Šmartno ob Paki novega lastnika - to je družba Nivo eko - dejavnost v ekologiji iz Žalca. Letos poleti ga je kupila od Skupine Fori iz Velenja. Po informacijah naj bi ga skupina prodala zaradi dezinvestiranja, Nivo eko pa naj bi kamnolom kupilo predvsem za potrebe zagotavljanja materiala za načrtovano izgradnjo hitre ceste tretje razvojne osi. Material predvsem za svoje potrebe Direktor Kamteha GmbH v Podgori Klemen Semič je tovrstna namigovanja zavrnil: »Že pred časom smo si v okviru matične dejavnosti podjetja - program nizkih in vodnih gradenj - zastavili širše poslovne cilje in vizijo. Poleg znanja, izkušenj, potrebne tehnološke opreme in širokega nabora avtomobilske in strojne mehanizacije za izvedbo del sodi k viziji tudi zagotavljanje lastnih virov za izvajanje matične dejavnosti. Zato naložba v kamnolom predstavlja enega od strateških ciljev družbe, saj betonske mešanice, asfalti in kamniti proizvodi, ki nastajajo v kamnolomu, to tudi omogočajo,« pravi in dodaja, da je nakup kamnoloma dolgoročna naložba, katere cilj je dosegati ekonomičnost in dodano vrednost ter upravičiti vložek v kamnolom. Doslej navezali stik z najbližjimi sosedi ter občinama Dejavnost v kamnolomu je sicer že dolgo trn v peti krajanom Podgore in tudi okoliških vaških skupnosti. Tudi na sejah šmarškega občinskega sveta so dokaj pogosto poudarjene težave, predvsem zaradi hrupa, prahu in posledic miniranja. Ali novi lastniki načrtujejo aktivnosti, s katerimi bi prišli bolj naproti prizadetim krajanom? Kot pravi sogovornik, se poleg rasti in želje po razvoju iskanju najsodobnejših tehnologij in ma- terialov zavzemajo tudi za odgovornost družbe navzven, kar pomeni - tako Senič - odgovorno ravnanje z okoljem, v katerem delujejo, saj je to pomembno za nas vse, »predvsem pa za rodove, ki prihajajo za nami. Želimo jim dati dober zgled, ki odseva delo v našem času.« Čeprav se šele seznanjajo s poslovanjem odkupljene družbe, so že navezali stike z najbližjimi sosedi in obema Obči- Novi lastniki kamnoloma zagotavljajo, da je njegov prvi cilj oskrba primarne dejavnosti podjetja Nivo eko, in temu bodo podredili vse naslednje korake. nama (Šmartno ob Paki ter Polzela), jim na kratko predstavili družbo ter skupno vizijo. »Vsekakor nameravamo sodelovati z vsemi, na katere vpliva delovanje kamnoloma. V največji meri bomo poskusili prisluhniti željam ter jih uresničiti v okviru možnosti same družbe.« V ospredju oskrba primarne dejavnosti O nadaljnjih načrtih v zvezi s kamnolomom Klemen Semič za zdaj še težko pove kaj konkretnejšega, saj, kot pravi, je pred njimi še veliko neznank. Ostaja pa nespremenjeno dejstvo, da je prvi cilj kamnoloma oskrba primarne dejavnosti podjetja Nivo eko, in temu bodo podredili vse nadaljne korake. Osnovni cilj pa bo vsekakor ekonomska vzdržnost poslovanja. To nameravajo doseči s ponudbo produktov kamnoloma ter najboljšim razmerjem med njihovo ceno in kakovostjo. ■ ■ Naš čas, 26. 10. 2017, barve: CM K, stran 11 26. oktobra 2017 GOSPODARSTVO 5 Odlični prvi hackathon Skupine Gorenje Prejšnji vikend je v Tehnološkem parku Ljubljana potekal prvi mednarodni poslovni hackathon Skupine Gorenje. Na dogodku, ki ga je organizirala Korporativna univerza Gorenje v sodelovanju s podjetjema Cor-poHub in Microsoft Slovenija, je 63 udeležencev iz 10 držav iskalo rešitve za poslovne izzive digitalne prihodnosti. Zmagovalna ideja je upoštevala tako življenjske, razvojne in komunikacijske trende kot tudi razvoj nakupovanja v prihodnosti. Na poslovnem hackathonu so morali udeleženci v manj kot 48 urah razviti rešitev na področju digitalnih storitev in orodij za napredno digitalno uporabniško izkušnjo. V vlogi mentorjev so sodelovali strokovnjaki iz Skupine Gorenje, Microsofta Slovenije in CorpoHuba, ki so delili svoje izkušnje in znanje s področij, povezanih z naprednimi digitalnimi storitvami, izdelki, marketingom, razvojem aparatov, po- slovanjem itd. Udeleženci, razdeljeni v 13 ekip, so morali na koncu svojo idejo v le 5 minutah predstaviti strokovni žiriji, ki so jo sestavljali predstavniki omenjenih podjetij. Zmagovalna ekipa je prejela denarno nagrado v višini 5.000 evrov in bon za izdelke Gorenje v vrednosti 1.500 evrov, bogato nagrajene pa so bile tudi drugo-, tretje- in četrto uvrščene ekipe, saj je nagradni sklad hackathona znašal 17.000 evrov. Strokovnjaki iz Skupine Gorenje so med udeleženci opazili tudi nekaj izstopajočih posameznikov, ki imajo potencial za razvoj kariere v Skupini Gorenje. Svojevrstna nagrada je tudi spoznanje, kako zelo kreativni so lahko ljudje v okolju, ki spodbuja originalnost, kreativnost in pronicljivost. Več kot uspešen in navdušujoč hackathon Skupine Gorenje bodo zato gotovo še ponovili. Jutri poštna znamka Gorenja Pošta Slovenije bo jutri izdala posebno poštno znamko iz serije Slovensko industrijsko oblikovanje z motivom pralnega stroja Gorenje Simple & Logical. Gre za prvi gospodinjski aparat z upravljanjem na dotik, ki je bil inovacija v svetovnem merilu, v Gorenju pa je pomenil začetek k uporabniku usmerjenega dizajna, ki poudarja preprostost uporabe in ki mu v Gorenju sledijo še danes s sloganom Life Simplified. »Z inovativ-nim pralnim strojem, ki je plod slovenskega znanja in razvoja, je tudi ime Slovenije potovalo v svet. Tokrat bo ime Slovenije in pralnega stroja Gorenje v svet ponesla poštna znamka, ki jo izdajamo v seriji Slovensko industrijsko oblikovanje. Mesto na znamkah si zaslužijo le najpomembnejši dogodki, znamenitosti in dosežki. Pralni stroj Gorenje prav gotovo zasluženo sodi mednje, zato smo ponosni, da izdajamo sedmo znamko serije Slovensko industrijsko oblikovanje prav z motivom tega izjemnega slovenskega izdelka,« je v imenu Pošte Slovenije povedala direktorica Področja prodaje in razvoja Petra Mencigar Cvar. Poštno znamko z motivom pralnega stroja Gorenje Simple & Logical spremljata še ovitek prvega dne ter žig prvega dne, ki bo na voljo jutri na pošti Velenje. a mz Prihodnje leto odkup nepremičnin Velenje, 25. oktober - Konec oktobra je na sedežu Družbe za avtoceste DARS v Celju potekal delovni sestanek, na katerem so udeleženci pregledali aktualno dogajanje pri izvedbi tretje razvojne osi, torej hitre ceste od Šentruperta proti Velenju. Udeležili so se ga predstavniki DARS-a, Ministrstva za infrastrukturo in lokalnih skupnosti. Velenje je zastopal podžupan Peter Dermol. Prisoten je bil tudi predstavnik Mladinske iniciative za tretjo razvojno os Andrej Grobelnik. Trenutno so v teku javna naročila za izbor izvajalca za odkupe nepremičnin in postopki za pridobitev izvajalca za izvedbo parcelacij. Ko bodo ti postopki zaključeni, bodo izvajalci pristopili do lastnikov zemljišč in predvidoma v začetku leta 2018 začeli z razgovori z lastniki nepremičnin in zemljišč, ki so na trasi. Dermol je dal pobudo, da lastnike zemljišč obravnavajo posamično in da pred razgovori z njimi o tem obvestijo tudi posamezno lokalno skupnost. Izrazil je tudi pričakovanje, da bodo lastniki zemljišč obravnavani strokovno in pravično. Na pobudo lokalnih skupnosti je bila na DARS-ovi spletni strani vzpostavljena podstran, kjer so na voljo vse informacije o aktivnostih na področju izgradnje tretje razvojne osi. Varnost višja kot določajo standardi in predpisi Območje nasipa med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom v Premogovniku kontinuirano spremljajo in urejajo Milena Krstič - Planine Velenje, Šoštanj - V Premogovniku Velenje izkopavajo premog s podzemnim pridobivanjem debelega sloja lignita na globinah do 500 metrov pod površino. Prazne prostore, ki pri tem nastajajo, sproti zapolnijo, rečejo, da 'zaru-šijo' višje ležeče plasti. Pri tem pride do posedanja, ki se na površju, nad izkopanim delom, kaže v obliki ugreznin in razpok. Tako ravnanje, da ugreznine sproti zapolnjujejo z zemeljskimi materiali in jih vračajo v prvotno stanje in je z ekološkega in ekonomskega vidika najbolj primerno, je prisotno v večini primerov podzemnega pridobivanja premoga. Velenjski je poseben le v tem, da je volumen ugreznin tako velik, da bi za zasutje vseh potrebovali ogromne količine ustreznih materialov, kar pa ni mogoče. Tudi zato je večji del ugreznin v preteklosti zapolnila voda iz vodotokov, ki so prečkali območja ugrezanja. Tako so nastala tri ugrezninska jezera. Prelitje preprečuje nasip Velenjsko in Šoštanjsko jezero ločuje nasip, ki leži večinoma nad jamo Pesje in preprečuje prelitje prvega, katerega gladina je sedem metrov višja, v drugega. Pa je nasip dovolj trden, da bi zdržal tudi kakšne morebitne tektonske premike (potres)? Kako je s poroznostjo in pronicanjem vode skozenj, ki jo opažajo? Imajo v Premogovniku za vzdrževanje nasipa dovolj (primernega) materiala? To so vprašanja, ki jih zadnje čase precej pogosto postavljajo v Šoštanju. Gradijo ga po uveljavljeni metodi Nasip oziroma ugreznino med jezeroma sproti zapolnjujejo in izravnavajo s stabilizantom, mešanico sadre, pepela in vode iz Termoelektrarne Šoštanj ter zemeljskimi izkopi, pravi generalni direktor PV mag. Ludvik Golob. »Gradnja se izvaja po projektu skladno z veljavnimi predpisi, dovoljenji, načrti proizvodnje kjer se pojavljajo manjše razpoke. Te sproti strojno sanirajo, na zahodnem in vzhodnem robu pa gradijo tesnilni glineni nasip. Na zahodnem delu nasipa so zasnovali prestavljiv sistem zbiranja in prečrpavanja izcednih, precednih in dela meteornih voda v zaprt krog tehnoloških voda za Termoelektrarno Šoštanj in nazaj na nasip za močenje in zalivanje začasno rekultiviranih in skladno z uveljavljeno metodo napovedi posedanja terena, vključno z analizo stabilnosti za primer potresa po stopnji nevarnosti za to območje. Izračuni in analize varnosti so izdelani za predvideno končno širino krone nasipa, ki z upoštevanimi varnostnimi faktorji znaša najmanj 150 m. Trenutna najmanjša širina krone (širine) nasipa med jezeroma znaša približno 400 metrov. V analizi varnosti nasipa so upoštevane nekoliko višje varnosti, kot jih določajo standardi in predpisi.« Izcejanje tam, kjer se pojavljajo manjše razpoke Kljub slabo prepustnemu materialu, ki ga vgrajujejo v nasip, prihaja do izcejanja voda tam, površin. Sistem nenehno deluje z dvema črpalkama za primer povečanih količin voda, ko se mestoma odkopava pod območjem nasipa. Zaradi v zadnjem času vse pogostejših obdobij obilnih padavin pa namestijo dodatne zmogljivosti. Območje kontinuirano spremljajo »Tako kot celoten pridobivalni prostor tudi območje med obema jezeroma stalno spremljamo. Z vzpostavljenim ekološkim in gradbenim monitoringom kontroliramo skladnost z načrtom, planom, projektom, dovoljenji in predpisi. Osnova za načrtovanje gradnje nasipa je zelo zanesljiva in računalniško podprta z napovedjo posedanja površine nad odkopi na osnovi rudarskih pro- jektov in strateškega plana odko-pavanja lignita. Temu primerno načrtujemo potrebne količine in mesta vgradnje materiala ter samo gradnjo nasipa.« Ko ni odkopavanja, pogrezanj (skorajda) ni Lokacija pogrezanja terena je odvisna od lokacije odkopavanja lignita. Ta ni vedno pod nasipom. Pogrezanje je v obdobju intenzivnejšega odkopavanja pod nasipom seveda intenzivnejše, ko se pod njim ne odkopava, pa pogrezanja skorajda ni. »Ker imamo na letni ravni na voljo enako količino materiala za zapolnjevanje ugreznine, se v določenem obdobju lahko zgodi, da je potrebno prilagajanje. Ko pod nasipom ne odkopavamo, material 'prednasujemo' oziroma dvignemo teren na višjo višino nasipa.« Prihodnje leto bo nasip nekoliko znižan V letošnjem in prihodnjem letu bo odkopavanje potekalo na odkopu neposredno pod nasipom, zato bo nekoliko znižan tudi del nasipa - za toliko, kot po izračunih in analizah velja za varno, pravijo v Premogovniku. Potem ga bodo skladno s planom povišali nazaj na izhodiščno koto. Območja nastalih plitvih depresij izcednih in meteornih voda, ki se na območju med jezeroma kažejo kot vodno telo večje površine, bodo predvidoma do konca prihodnjega leta zapolnili. Če bo potrebno, tudi z vgradnjo dodatnih količin materiala, zagotavljajo na Premogovniku. Občina Šmartno ob Paki iCMi*'* a mz ■ Drage občanke in občani! Bodimo ponosni na pretekle dosežke in se veselimo novih izzivov v prihodnosti. Iskrene čestitke ob našem prazniku! Vabimo vas na skupna praznovanja. Župan Janko Kopušar, občinska uprava in občinski svet Občine Šmartno ob Paki a Naš čas, 9. 11. 2017, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA 9. novembra 2017 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 1. novembra Na dan spomina na mrtve smo se z obiski grobov, prinašanjem cvetja in prižiganjem sveč znova spomnili tistih, ki so nas zapustili. Na grobovih so znova zagorele sveče. Ob izbruhu mnogih afer o spolnem nadlegovanju se je na tnalu znašel tudi britanski obrambni minister Michael Fallon. Odločil se je za odstop, ob tem pa dejal, da je mogoče, da njegovo vedenje ni dosegalo standardov, ki jih britanska vojska pričakuje. Da bo odstopil, je sporočil tudi predsednik avstralskega senata Stephen Parry. Očitali so mu namreč, da ima poleg avstralskega še britansko državljanstvo, kar je sam tudi potrdil. Mediji so z javnostjo delili grozljivo zgodbo iz Italije: sicilijan-ski mafijski boter Pino Scaduto je tam iz zapora naročil umor svoje hčerke, ker se je zaljubila v policista. Za umor je pooblastil svojega sina, a se mu je ta uprl. Ameriške oblasti so sporočile, da je 29-letni Uzbekistanec Sayfullo Saipov, ki je dan pred tem na Manhattnu s poltovornja-kom do smrti povozil osem ljudi in jih 11 ranil, napad pripravljal več tednov, pri čemer je sledil navodilom Islamske države. Četrtek, 2. novembra Organizatorji ekološko-huma-nitarne akcije Manj svečk za manj grobov so zbrali nekaj preko 37 tisoč evrov. Ob Lipi sprave na ljubljanskih Žalah je potekala molitev za vse žrtve revolucije in vojne. Državna volilna komisija je po vseh preštetih glasovnicah objavila končni izid prvega kroga volitev za predsednika republike: največ volivcev je prepričal Borut Pahor, za katerega je glasovalo 355.117 volivcev oz. 47,21 odstotka udeležencev, za Marjana Šarca pa 186.235 volivcev oz. 24,76 odstotka udeležencev. Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da bo za novega guvernerja ameriške centralne banke imenoval Jeroma Powlla. lo izdajo evropskega pripornega naloga za odstavljenega katalonskega predsednika vlade Carlesa Puigdemonta. Petek, 3. novembra Poslanski skupini Levice je uspelo zbrati dovolj podpisov za sklic izredne seje Državnega zbora, na kateri bodo skušali rešiti težave okoli dva tisoč študentov, ki so ostali brez zdravstvenega zavarovanja in drugih pravic, ki izhajajo iz študentskega statusa. Kljub izdanemu evropskemu nalogu za aretacijo je nekdanji katalonski premier Carles Pu-igdemont v Bruslju napovedal kandidaturo na predčasnih parlamentarnih volitvah 21. decembra. Poljska je sporočila, da želi prepovedati vstop tistim Ukrajincem, ki izkazujejo »protipoljske nazore«. Papež Frančišek je zaprosil za razpravo o predlogu, da bi poročenim moškim v amazonski pokrajini Brazilije dovolili postati duhovniki. nih narodih od julija do septembra letos prejeli 31 prijav spolnih zlorab in izkoriščanja, ki naj bi jih zagrešili zaposleni v organizaciji po vsem svetu. Ker je na televiziji govorila o zanositvi zunaj zakona, egipčansko voditeljico za tri leta pošiljajo v zapor. Egiptovsko TV voditeljico so obsodili na tri leta zaporne kazni, ker je v svoji pogovorni oddaji govorila o načinih zanositve zunaj konvencionalnega zakona. Ameriški predsednik Donald Trump se je odpravil na azijsko turnejo. Sobota, 4. novembra Koalicija se je odločila, da morajo biti nagrade za poslovno uspešnost oproščene davka do višine povprečne plače, kar je mnogim vzbudilo upe o višji 13. plači. Izvedeli smo, da je Pravna fakulteta v Mariboru profesorjem za dodatno delo ob lanskem množičnem zaključevanju študija študentov po predbolonjskih programih izplačala dodaten honorar v skupnem znesku 200 tisoč evrov. V Bonnu se je dva dni pred začetkom svetovne podnebne konference na ulice zgrnilo več tisoč ljudi in zahtevalo okrepitev prizadevanj za izpolnjevanje ciljev pariškega podnebnega sporazuma. Predstavniki Francije in Nove Kaledonije so se dogovorili, da bo- Najvplivnejša ženska na svetu do v Novi Kaledoniji, na franco- Ameriška revija Forbes je nem- skem čezmorskem ozemlju vzho-ško kanclerko Angelo Merkel dno od Avstralije, prihodnje le-sedmič zapored imenovala za to izvedli referendum o neodvi-najvplivnejšo žensko na svetu. snosti. Sodišče v Madridu je odobri- Izvedeli smo, da so v Združe- Spolno nadlegovanje je očitno še vedno živo. Istega dne je zaradi obtožb spolnega nadlegovanja odstopil vodja avstrijske parlamentarne Liste Pilz - Peter Pilz. Nedelja, 5. novembra V Azerbajdžanu so odprli železnico čez Kavkaz, ki naj bi postala nov transportni koridor med Azijo in Evropo. Dobro leto po razkritju panamskih dokumentov je Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev objavil prve t. i. rajske dokumente, ki razkrivajo izogibanje plačila davkov in skrite posle bogatašev in politikov. V španski avtonomni pokrajini Baskiji na severu države se je v prestolnici na ulicah zbralo več kot 40 tisoč ljudi, ki so izrazili nezadovoljstvo s španskim uve-javljanjem 155. člena ustave oziroma v podporo samostojnosti Katalonije. Odstavljeni katalonski voditelj Carles Puigdemont se je prostovoljno predal belgijskim oblastem. Tako so storili tudi štirje odstavljeni ministri katalonske vlade. sporočil, da pobudnikom referenduma o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti ne bo uspelo zbrati dovolj podpisov za razpis referenduma. Pred preiskovalno bančno komisijo državnega zbora sta pričala nekdanja premier in pre-mierka Janez Janša ter Alenka Bratušek. V Bonnu se je začela svetovna podnebna konferenca. Svetovna meteorološka organizacija je istega dne objavila, da bo letošnje leto eno od treh najtoplejših, odkar obstajajo meritve. Tudi na severozahodu države je sneg pobelil nižine. Po obilnem deževju so se pod vodo znašle Benetke, o slabih vremenskih razmerah pa so poročali tudi iz drugih delov države: na Južnem Tirolskem je snežilo, na jugu Italije pa je divjalo močno neurje. Tudi ponekod v Avstriji in Nemčiji je sneg zapadel do nižin. Torek, 7. novembra Samostojni poslanec Andrej Čuš je začel javno zbiranje podpisov podpore noveli, ki predvideva zaprtje trgovin ob nedeljah. Carles Puigdemont se je predal belgijskim oblastem. V središču Moskve blizu Kre-mlja so zaradi udeležbe na nedovoljenem protestu proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu prejeli 263 ljudi. V Savdski Arabiji je protiko-rupcijska komisija pridržala enajst princev, štiri ministre in več deset nekdanjih ministrov. V ZDA je prišlo do še enega streljanja. V Teksasu je napadalec vstopil v cerkev in streljal na ljudi, ki so se udeležili nedeljske maše. Umrlo je 26 ljudi, vsaj še toliko je bilo ranjenih. Ponedeljek, 6. novembra Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je izrazil stališče, da ne vidi več smisla v pogajanjih s sindikati javnega sektorja - a koalicija ga je vsemu navkljub napotila k nadaljnjemu iskanju dogovora. Predsednik Društva za zdravje naroda Jožef Ivan Ocvirk je Smo blizu konca nedeljskega nakupovanja? Pred parlamentarno preiskovalno komisijo o prodaji in nakupu žilnih opornic sta pričala nekdanji generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin in sedanji generalni direktor zdravstvene blagajne Marjan Sušelj. Potem ko so v Veliki Britaniji prijeli nekdanjega prvega moža Agrokorja Ivico Todorica, je ta po plačilu 113 tisoč evrov varščine odšel na prostost. Todoricu so pri tem odvzeli potni list, v skladu z odločitvijo sodišča pa ne sme zapustiti niti Londona niti stanovanja, v katerem je prijavljen, razen če ga pozoveta policija ali sodišče. Francoski predsednik Emmanuel Macron je v okviru izvajanja pariškega podnebnega sporazuma za december sklical podnebno konferenco v Parizu, na kateri naj bi prvič sodelovala tudi Sirija. Le nekaj dni po odstavitvi zaradi obtožb o spolnem nadlegovanju je valižanski politik Carl Sargeant naredil samomor. Jure Trampuš Zimski dvorec Sto let po oktobrski revoluciji, tej eni od bolj krvavih epizod v zgodovini človeštva, ki je resda startala iz ideje o bolj pravičnem svetu, pa se je potem spremenila v despotski imperij, ki se je sesul zaradi lastnih neskladnosti, predvsem pa zaradi nesvobode, bi si bilo potrebno zastaviti vprašanje, ali je bilo vse zaman. Ali danes res živimo v svetu brez alternativ, brez prihodnosti, brez idej, ki bi vsaj načele to, čemur radi rečejo, da je najboljša med najslabšimi ureditvami funkcioniranja sveta. Ni dvoma, da je bila Sovjetska zveza in po boljševiško ukrojeni komunistični sistem, vključno z bolj mehko socialistično izpeljavo, ki smo jo poznali v naših krajih, oblika tiranije, še posebno v svinčenih letih. A hkrati tudi ni nobenega dvoma, da so tisti delavci in delavke iz tkalnic v Manchestru, ki so pred 150 in še nekaj leti pretresli sicer bogatega Frie-dricha Engelsa, podobni onim, ki danes za borne cente tkejo majice v velikih tovarnah daljne Azije. Da je nekdanji angleški delavski razred podoben svojim naslednikom, ki v strogo reguliranih delavskih kompleksih sestavljajo telefone, včasih pa zaradi obupa skačejo tudi s streh tovarniških hal, da lahko potem bogati Zahodnjaki kupujejo nesmiselno drage igračke. Med njimi so tudi Slovenci, ki so te dni od zgodnjih jutranjih ur v vrstah čakali, da so lahko kupili novi model iPhona, z novimi tehničnimi specifikacijami, ki jih ne bodo nikoli izkoristili, ker jih niti ne potrebujejo. Kajti, jasno, ne gre za uporabnost telefona ali avtomobila, silikonske spremljevalke, velike hiše, gre za statusni simbol, za zunanji videz bogastva in pomembnosti. Moč in družbeni vpliv se merita v teži bančnega računa. S tega stališča je današnja družba povsem podobna carski Rusiji, njihovim lačnim kmetom in premraženim ladjedelniškim delavcem. Ljudje danes resda ne umirajo od lakote, a to ne pomeni, da smo enakopravni. Nekateri mulci si brez težav kupijo telefon za 1300 evrov, druge družine pa komaj preživijo z eno minimalno plačo in majhnimi socialnimi prejemki. Eni skrivajo denar na rajskih otokih, da se ognejo solidarnosti - naj raje napišem v skladu z neoliberalnim novorekom, da torej »spretno optimizirajo davčne obveznosti« - drugi pa plačujejo davke, pa četudi komajda preživijo. In takoj, ko se kakšna država vsaj poskuša dotakniti tistega 1 % ljudi, ki ima v lasti toliko premoženja kot vsi ostali skupaj, se oglasijo dušebrižniki in govorijo o davčnih okovih. Živimo v razmerah skrajne družbene in ekonomske neenakosti. Kot je nedavno lepo zapisal sociolog ddr. Rudi Rizman, je eno najbolj bolečih političnih dejstev v Evropi to, da realno obstoječi neoliberalizem nima resne alternative. Socialdemokracija se je v Evropi umaknila na sredino, krepijo se avtoritarni sistemi, svoboda pa obstaja samo še na ravni finančnih tokov. Kaj nam torej preostane? Idealistično upanje na neizogibnost nove revolucije, upora proti krivični družbi, ki pa tokrat ne bo ustoličila »novega političnega razreda« z že videnimi despotskimi nagnjenji? Morebiti se je treba znova ozreti v preteklost, osnovni problem diktature proletariata je bil v tem, da je šlo za diktaturo, prisilo, nesvobodo, nepluralizem, avtoritarnost, birokratizacijo, vladavino oligarhije. Svoboda je res naporna, je nekoč dejal dr. Darko Suvin, a vprašajmo se, kaj je alternativa. Alternativa je, da drugi, vplivni in bogati, odločajo namesto vas, njihove odločitve pa pomenijo, da postajaš vse revnejši ter vedno bolj nemočen. Svet brez alternativ bo prej ko slej počil. Morebitne nasilne revolucije, ki bi v imenu lažjega vladanja zlorabile idejo o pravičnosti, pa bodo morale k izbrisu prihodnosti dodati tudi svojo odgovornost. Hitreje na zunanjih schengenskih mejah Evropski poslanci so podprli uvedbo enotnega elektronskega sistema, ki bo beležil vstop in izstop državljanov tretjih držav na zunanjih mejah schengenskega območja. Sistem vstopa in izstopa, za katerega je v Strassbourgu glasovalo 477 poslancev, 139 pa jih je bilo proti, bo nadomestil žigosanje potnih listov in pospešil prečkanje meje. Obenem bo z novim sistemom lažje odkriti osebe, ki nadaljujejo bivanje po izteku 90- ali 180-dnevnega dovoljenja za bivanje, ter zlorabe dokumentov ali identitete. Sistem vstopa in izstopa, znan tudi po kratici EES, bodo predvidoma začeli uporabljati leta 2020. Zveza potrošnikov bo tožila Volkswagen Zveza potrošnikov Slovenije je v imenu lastnikov Volkswagnovih vozil zbrala dovolj prijav za tožbo. Prijave k skupinski tožbi, ki jo pripravljajo v okviru kampanje preko Evropske potrošniške organizacije, bodo zbirali še naprej, predvidoma do sredine decembra. Oškodovancem lahko sodelovanje v akciji prinese le korist, saj ob neuspešnosti postopka ne bodo imeli nobenih obveznosti. a mz ■ ■ Naš čas, 26. 10. 2017, barve: CM K, stran 11 26. oktobra 2017 REPORTAŽA 7 »Jezik je bog« Nauki reformacije in protireformacije so aktualni še danes - Jan Škoberne: »Spremembe je treba začeti pri sebi« Bojana Špegel Velenje, 26 oktobra - Letošnja osrednja občinska slovesnost ob dnevu reformacije je bila v velenjski Mestni knjižnici tik pred jesenskimi počitnicami. Kulturni program so pripravili učenci in učitelji Osnovne šole Antona Aškerca. V zanimivi predstavi so opozorili, kako se odnos do slovenskega jezika spreminja, kako jezik spreminja svoja pravila in kako na to gledajo različne generacije. S pomočjo nekaj Velenjča-nov, ki so jih povabili pred kamero, so se vprašali, ali bo slovenščina kot jezik preživela naslednjih 500 let. Večina jih je bila skeptičnih, književnik Ivo Stropnik pa je ugotavljal. »Jezik je bog. Bogovi pa se rojevajo in izginjajo.« Slavnostni govornik je bil poslanec v Državnem zboru RS Jan Škoberne. Mnoge je navdušil s svojim razmišljanjem ob prazniku, ki še zdaleč ni le cerkveni. Poudaril je, da reformacijo živimo tudi danes. Opozoril je na številne nepravilnosti v današnji družbi in na premnoge socialne razlike. »Živimo v družbi, ki je tako zelo neenaka, da tudi znotraj naše države nekateri lahko vozijo najdražje avtomobile in se borijo za legalizacijo vil, na drugi strani pa imamo še vedno otroke, ki so lačni v šolah. Zato se moramo ob dnevu reformacije vprašati, če parafraziram Trubarja in Luthra, Kaj bo s Slovenci in slovenskim jezikom čez pol stoletja, so se ob 500-letnici reformacije vprašali nastopajoči in slavnostni govornik Jan Škoberne. kje moramo iskati hudiča v družbi, ki nam je sicer blizu in jo imamo radi,« je poudaril. Dodal je, da nikoli ne smemo čakati le na to, kaj bodo institucije in drugi naredili za nas. »Reformacija se začne pri vsakem od nas, pa naj gre za varčevanje z vodo, energi- jo ali hrano, ki je še vedno zavr-žemo preveč.« Ni se veliko oziral nazaj, gledal je predvsem v prihodnost hedonistične družbe. »Ni prav, da se v njej mnogi postavljajo nad bogove, nekateri počutijo odrinjene, spet drugi zapostavljene, tretji pa so zazidani za zidove »imperija«. Zato se vprašajmo, ali je to, kar živimo danes, sporočilo, kako želimo živeti v prihodnosti,« je še poudaril. 500 let po reformaciji, ki je predrugačila cerkev, miselni in socialni ustroj Evrope in omogočila, da so se jezik, izobraževanje, znanost in tu- di enakost vrnili na staro celino, se po mnenju Škoberneta zato danes pojavlja skoraj isto vprašanje kot pred pol stoletja: »Kaj je reformacija danes?« Odgovor ni enoznačen, zato je pogled v prihodnost velikokrat zamegljen. ■ Dan mrtvih je dan za spomine In dan zavedanja, da so zato, da živimo v svoji domovini in miru, mnogi dali življenja Velenje, 26. oktobra - Tik pred jesenskimi počitnicami je Mestna občina Velenje pri spomeniku Onemele puške na Titovem trgu pripravila slovesnost ob dnevu spomina na mrtve. kulturni program pa so pripravili učenci in učitelji Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. V njem so nanizali veliko misli o življenju in smrti, pesmi pa so bile Kajuhove, saj je eden tistih, ki je daroval življenje za svobodo. Slavnostni govornik je bil podpredsednik Združenja borcev za vrednote NOB Velenje dr. Franc Žerdin, Poudaril je, da nikoli ne smemo pozabiti na to, kaj so za to, da imamo danes svojo domovino, v kateri govorimo slovenski jezik, vložili borci v drugi in tudi slovenski osamosvojitveni vojni. »Da- vek, da imamo svojo domovino, je bil velik, a danes živimo v varni deželi. Prav je, da se vsaj enkrat letno spomnimo na vse, ki so nam v življenju veliko pomenili in smo jih imeli radi, a jih ni več med nami. 1. november je zato dan za spomine,« je poudaril. V okviru slovesnosti so cvetje v počastitev dneva spomina na mrtve položili velenjski župan in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Velenje Bojan Kontič, podpredsednik združenja dr. Franc Žerdin in članica združenja Lojzka Rihtar-šič. Mladi socialni demokrati so cvetje položili tudi k spomeniku Josipa Broza Tita. Obisk prireditve je bil velik, s svojo prisotnostjo so jo počastili tudi praporščaki borčevskih organizacij. a bš Praporščaki, svečke, cvetje na spomeniku in besede, polne spominov na tiste, kijih ni več med nami, so zaznamovali osrednjo občinsko komemoracijo. Razvitje prapora in razstava o Franju Malgaju Velenje, 14. novembra - Šaleško društvo »general Maister« bo v torek ob 18. uri pred vilo Bianca pri spomeniku dr. Karla Verstovška s priložnostnim kulturnim programom kvarteta saksofonistov velenjske Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega slavnostno razvilo prapor društva. Pol ure kasneje bo v dvorani vile Bianca predavanje dr. Dragana Potočnika o vlogi in pomenu generala Maistra, pred- vsem o zgodovinskih okoliščinah njegovega delovanja na Štajerskem, Koroškem in v Prekmur-ju. Ob 19.15 bodo v sodelovanju z Muzejem Velenje v galeriji vile odprli razstavo o Franju Malgaju, slovenskem častniku in borcu za severno slovensko mejo na Koroškem. Ti dogodki bodo obenem napoved in vabilo na osrednjo proslavo ob državnem prazniku - dnevu Rudolfa Maistra, ki jo bosta letos (dan pred praznikom 22. novembra) gostila in organizirala MO Velenje in velenjsko društvo. V prisotnosti visokih gostov bodo slovesnost, ki jo bo neposredno prenašala TV Slovenija, oblikovali priznani kulturni izvajalci iz Velenja. Poklonili so se spominu na žrtve fašizma in padle borce »Generacije, ki niso občutile vojnih strahot, jemljejo mir in svobodo kot nekaj povsem običajnega« Šoštanj, 27. oktobra - Osrednja komemoracija ob dnevu spomina na mrtve je bila v Šoštanju v petek dopoldne pred spomenikom žrtvam NOB na Trgu svobode. Pripravila sta jo Občina in Krajevna organizacija Zveze združenj borcev za vrednote NOB Šoštanj. Zbrane sta nagovorila župan Darko Menih in predstavnica krajevne organizacije Bojana Žnider. Župan je med drugim poudaril, da generacije, ki niso občutile vojnih strahot, jemljejo mir in svobodo kot nekaj povsem običajnega. »Številna vojna žarišča po svetu pa so dokaz, da ni tako. Zato je temeljno Žrtvam fašizma in padlim borcem so se poklonili pred spomenikom na Trgu svobode. sporočilo ob takih dogodkih, kot je današnji, ohranjanje spomina na žrtve in vojne grozote ter neomajno prizadevanje držav in vlad za mir in pravičnost.« Predstavnica krajevne organizacije pa je spomnila na grozote druge svetovne vojne in žrtve, ki jih je ta terjala, in poudarila, da tega (tudi) mlajše generacije ne smejo pozabiti. Na spominski svečanosti so sodelovali Pihalni orkester Zarja, recitatorji OŠ Karla Destovni-ka - Kajuha in Oktet Zavodnje. ■ mkp ■ Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 8 8 UTRIP Ugotovitve niso presenečenje Negativno mnenje Računskega sodišča za poslovanje Bolnišnice Topolšica za leto 2015 - Izvedli že potrebne ukrepe, razen dveh - Bolnišnica ni podala kazenske ovadbe, ampak prijavila sum kaznivega dejanja Tatjana Podgoršek Računsko sodišče je po opravljeni reviziji poslovanja za leto 2015 izdalo Bolnišnici Topolšica, ki jo je takrat vodil primarij Leopold Rezar, negativno mnenje. Kršili so več zakonov, uredb in predpisov Računsko sodišče je med drugim ugotovilo, da je bolnišnica pri nabavi blaga, materiala in storitev ter naročilu gradenj v skupnem znesku 1,8 milijona evrov ravnala v nasprotju s predpisi o javnem naročanju, računov za opravljene dobave in storitve pa ni plačevala v predpisanem roku. Poleg tega je Bolnišnica zaposlila javnega uslužbenca brez ustreznega soglasja, javno uslužbenko pa na delovno mesto, za katero ni izpolnjevala vseh predpisanih pogojev. Sodišče je ugotovilo tudi nepravilnosti pri nekaterih izplačilih - v nasprotju s predpisi so v Topolšici nekaterim zaposlenim izplačali za blizu 3.000 evrov previsoko osnovno plačo, previsok položajni dodatek v znesku dobrih 3.700 evrov ter nadurno delo direktorju v znesku nekaj več kot 2.300 evrov. Zaposlenim, ki do tega niso bili upravičeni, je bolnišnica plačala premije nezgodnega zavarovanja v skupnem znesku približno 900 evrov, drugim javnim uslužbencem pa prenizke premije v znesku dobrih 4.700 evrov. Računsko sodišče je nadalje ugotovilo, da v evidenco o sklenjenih podjemnih pogodbah niso vključili vseh izvajalcev, podjemne pogodbe so sklepali za več kot 12 mesecev in brez ustreznih soglasij, kar je v nasprotju z zakonom o zdravstveni dejavnosti. Bolnišnica je poslovala tudi v nasprotju z zakonom o računovodstvu, saj konec decembra 2015 ni popisala vseh nepremičnin in računovodskih evidenc ni imela usklajenih z zemljiškoknjižnim stanjem. Za organizacijsko enoto lekarna ni vodila evidence o oddaji javnih naročil, za katera glede na vrednost ni treba izvesti postopka javnega naročanja. Bolnišnica tudi ni določila minimalnega deleža ekoloških živil in teh živil ni nabavljala, kar je v nasprotju z uredbo o zelenem javnem naročanju. Večino nepravilnosti že odpravili »Ugotovitve Računskega sodišča niso presenečenje. Na nekatere nepravilnosti smo opozarjali že prej, večino smo odpravili že med revizijo, ostajata še dve nerešeni. Ena od teh je nepravilnost pri izplačilu nadur bivšemu direktorju, druga pa je razporeditev zaposlenih v plačne razrede, ki niso skladni z računskim sodiščem in ministrstvom za zdravje,« je povedal vršilec dolžnosti direktorja bolnišnice Jurij Šorli. Kot je pojasnil, večina nepravilnosti iz postavke razporeditve zaposlenih v različne finančne razrede oziroma na delovna mesta izhaja iz nedorečenosti sistema v javnem sektorju iz leta 2008. Urediti bi jih moralo pristojno ministrstvo v dodatnih zakonskih predpisih, a jih ni. Sedaj so - tako Šorli - v zelo nehvaležnem položaju, ko ne vedo, koga naj poslušajo: ustanovitelja (ministrstvo) ali Računsko sodišče. »Če pa se pogovarjamo o zneskih, gre za od 10 do 100 evrov oziroma za skupaj 4.000 evrov.« O nasprotju ravnanja s predpisi o javnem naročanju glede nabave blaga, materiala in storitev je Šorli dejal, da so šla mimo javnega naročanja le tista, katerih višina ni taka, da bi bilo potrebno javno naročilo, kar je ugotovi- lo tudi Računsko sodišče. »Je pa priporočilo, da je tudi taka naročila smiselno voditi, kar smo takoj naredili.« Računsko sodišče je od bolnišnice zahtevalo predložitev odzivnega poročila. Šorli je zagotovil, da bodo v 90 dneh, kot je predpisano, podali odzivno poročilo. V njem se bodo odzvali na ugotovljene nepravilnosti pri določanju in obračunavanju plač. Bolnišnica mora v odzivnem poročilu izkazati še, da je začela postopek za vračilo preveč izplačanih plač oziroma izplačanih nadur nekdanjemu direktorju. Delo za kriminaliste, tožilce Ugotovljene nepravilnosti Računskega sodišča v zvezi z izvedbo projekta energetske sanacije bolnišnice, zaradi katere se je ta znašla v velikih finančnih težavah, pa je Šorli komentiral: »Sanacija je bila potrebna. Ali je bila v skladu s prepisanimi pravili, bo ugotavljalo tožilstvo. Pogodba s Franjem Bartol-cem je bila sklenjena. Ali je bila sklenjena pravilno, bodo preiskovali kriminalisti. Bolnišnica ni kazensko ovadila prejšnjega direktorja, saj nismo podali poimenske kazenske ovadbe. Prijavili smo sum kaznivega dejanja pri postavki energetske sanacije.« Po ugotovitvah Računskega sodišča je bolnišnica za izvedbo projekta energetske sanacije sklenila z izbranim izvajalcem - družbo Esotech - pogodbo v vrednosti 5,9 milijona evrov. Postopek javnega naročila je bolnišnica začela, kljub temu da ni imela zagotovljenih štirih milijonov evrov lastnega denarja, ampak le 1,9 milijona evrov evropskih sredstev. Zato bi morala bolnišnica odstopiti od izvedbe javnega naročila. Sporna naj bi bila, po ugotovitvah Računskega sodišča, predaja vodenja projektne pisarne za potrebe energetske sanacije. Delo po pod-jemni pogodbi je dobil Franjo Bartolac. Na sporno pogodbo z njim so opozarjali v svetu zavoda, bolnišnica jo je prekinila in za vodenje naložbe sklenila pogodbo z družbo Galla BB, ki jo prav tako vodi Bartolac. ■ svojega Nihče ne bo ostal brez zobozdravnika V Zdravstvenem domu Velenje imajo interes, voljo in vso potrebo infrastrukturo, da lahko vsem prebivalcem omogočijo dostop do zobozdravstvenih storitev Milena Krstič - Planine Velenje - Nekateri zobozdravniki, ki so dejavnost opravljali s koncesijo, so se ali pa se še bodo, upokojili. Kaj to pomeni za njihove paciente? Te namreč skrbi, da bodo ostali brez izbranega zobozdravnika, ker nove koncesije menda ne bodo podeljene, v javnem zobozdravstvu, torej v Zdravstvenem domu Velenje, pa zobozdravnikov ne bo dovolj, da bi se lahko vpisali vsi. Po odgovor smo šli v Zobozdravstvo k vodji (tudi zobozdravnici) Renati Lamot. Je njihova bojazen na mestu, si skrbi povzročajo po nepotrebnem? ' »Bojazen in skrb sta odveč. Število zobozdravnikov bo ostalo enako. Podeljevanje koncesij in mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni določa in zagotavlja občina, v Velenju ima Zdravstveni dom prav tako in" teres, voljo in tudi vso potrebno infrastrukturo, da bo lahko vsem prebivalcem Velenja ■ zagotovil in omogočil dostop do zobozdravstvenih storitev.« Torej bodo lahko prišli in si izbrali drugega zobozdravnika? »Seveda. Vsak zavarovanec ima pravico, da se sam odloči, katerega zobozdravnika bo obiskoval. To mu omogočajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Omejitev je možna samo, če zobozdravnik, Renata Lamot: »Število zobozdravnikov ostaja enako.« h kateremu bi se občan želel vpisati, presega po pravilih ZZZS predpisano kvoto že vpisanih, opredeljenih pacientov.« Kako dolgo pa je po vpisu treba čakati, da prideš na vrsto za pregled, poseg... So čakalne vrste? »Te so odvisne od posameznega zobozdravnika in od vrste storitve. Natančen podatek o tem, kolikšna je čakalna doba pri konkretnem zobozdravniku, je dosegljiv na spletni strani zavarovalnice. Vse je javno objavljeno.« Pravijo, da je po vpisu treba čakati tudi pol leta, da prideš na vrsto. »Pol leta? To pa težko komentiram. Mogoče je to možno pri kakšnem zelo obremenjenem zobozdravniku, ki ima veliko število (prvo)vpisanih pacientov. Se pa vsi maksimalno trudimo, da bi čakalne dobe skrajšali na razumljivo raven.« Zgodi se, da kdo zaradi zobobola potrebuje pomoč dežurnega zobozdravnika. Zgodi pa se tudi, da je takrat dežuren prav njegov izbrani zobozdravnik. Zakaj mu v tem času ne sme popraviti zoba, ampak ga mora naročiti za kasneje, ko ni dežuren? »Zobozdravniki smo izvajalci pravil, ki jih postavlja zavarovalnica. V njih je točno določeno, katere vrste storitev sodijo v urgentno zobozdravstveno službo. To so stanja bolečine, ki zahtevajo izdiranje zoba (ekstrakcija), prerez ognojka (incizija abscesa) ali prevrta-nje zoba in izčiščenje odmrlega živca v njem (trepanacija zoba). To so storitve, ki jih lahko dežurni zobozdravnik opravi v breme zavarovalnice. Ko je to potrebno, pride pacient takoj na vrsto, v istem dnevu, nenaročen. Za druge storitve pa se je treba naročiti. Tega smo se zobozdravniki dolžni držati.« Ali obstajajo tudi pravila, kolikokrat na leto lahko brez plačila obiščeš zobozdravnika? »Po pravilih zavarovalnice imajo pacienti pravico (na lastno pobudo) do pregleda enkrat na leto. Vsak zobozdravnik pa za vsakega pacienta posebej načrtuje proces zdravljenja, tako da neke večje potrebe po lastni pobudi pacienta niti ni, saj je ta praktično nepretrgoma v terapiji pri svojem zobozdravniku.« 9. novembra 2017 Šest krajinskih arhitektk Šaleška dolina skozi oči priseljenke Verona Hajnrihar Ko sem pred dobrimi 13 leti zaključila študij krajinske arhitekture, se je začela bitka z iskanjem službe. Že takrat so bili v tem pogledu težki časi. Tako sem v osmih mesecih za svoje področje zasledila dva oglasa, in ker sem se zavedala, da za začetek nujno potrebujem pripravništvo, sem prošnje pošiljala po vsej Sloveniji. Tako se je zgodilo, da sem se iz Gorenjske preselila v Šoštanj. Za povprečnega Slovenca, ki ne živi v Šaleški dolini, je Šoštanj sinonim za termoelektrarno. Žive duše nisem poznala v teh krajih, in če povem po pravici, sem pred razgovorom morala na zemljevidu preveriti, kam sploh grem. Prvo najemniško stanovanje sem našla na vrhu hriba v Pesju in v prvih dneh raziskovala ulice, da sem sploh našla najosnovnejše stvari, kot je npr. trgovina s hrano. Počasi sem spoznala Šoštanj, kmalu za tem tudi Velenje in v teh krajih sem se od vsega začetka dobro počutila. Čeprav se sedaj zgodba žal spreminja, sem bila na začetku navdušena nad toplovodom, saj je bilo v objektih, kamorkoli sem prišla, vedno prijetno toplo. Poleg tega sem izvedela, da za ogrevanje v teh krajih uporabljajo odpadno energijo termoelektrarne, cena ogrevanja pa je bila v primerjavi z drugimi kraji po Sloveniji presenetljivo nizka. Večkrat sem pomislila, če se tukaj sploh zavedajo, koliko denarja v drugih slovenskih krajih vsako zimo porabijo za ogrevanje domov, da za ta namen varčujejo vnaprej in da hiše kljub temu marsikje ostajajo pozimi hladne!? V času mojega prihoda je zapadla debela odeja snega in skozi okno sem z vrha Pesja občudovala neskončno ravnino bele idile. Čudno se mi je zdelo, da ni nikjer nobenega drevesa. Šele čez čas sem ob preučevanju zemljevidov v službi ugotovila, da pravzaprav strmim v zaledenelo jezero. S tem odkritjem se mi je od-grnila tudi tančica osupljive zgodovine izkopavanja premoga v tej dolini, zaradi česar se je spremenila celotna podoba Šoštanja in Velenja, zaradi ugrezanja so bile pretrgane obstoječe ceste, prav tako so bile porušene hiše strnjenih naselij in ljudi so prisilno preselili v okolico. Zelo hitro sem tudi občutila razkol med Šoštanjem in Velenjem. Tako v smislu nepovezanosti delovanja obeh občin kot s stališča različnosti strukture samih mest in poselitve, pa tudi po nenaklonjenih mnenjih, ki so jih eni o drugih izražali občani. Ko sem se kasneje preselila v Šoštanj, potem pa čez leta kupila stanovanje v Velenju, si tega v službi skoraj nisem upala povedati. Ni me toliko motila vizualna prisotnost termoelektrarne kot močan smrad, ki sem ga zaznavala, kjerkoli sem bila. Spomnim se, kako sem spraševala sodelavce, od kod prihajajo vonjave, pa so me samo začudeno gledali in niso vedeli, o čem govorim. Šele kasneje sem ugotovila, da največ k temu prispevajo prezračevalni jaški Premogovnika Velenje in da je dimetilsulfid tudi nevaren za zdravje. Domačini žal, ali pa na srečo, tega vonja skoraj ne zaznavajo več. A zato tudi nikoli niso storili dovolj, da bi ga odpravili. Na splošno se je ogromno škode v okolju tu zgodilo ravno zaradi tega, ker je bil velik del politike prostorskega razvoja poleg države v rokah tukajšnjih industrijskih velikanov in ne stroke. Čeprav je pretekel že kak mesec mojega pripravništva v Šaleški dolini in sem se redno srečevala tudi z občani, pa še vedno nisem obvladala tukajšnjih jezikovnih posebnosti. Tako je nekoč do mene prišel starejši gospod, umirjen in uglajen, ki je kar na lepem nejevoljno in s povzdignjenim glasom začel poudarjati, da na tistem mestu »že stoji marof in da bo puval tudi sam«. Ojoj, pojma nisem imela, kaj bi v resnici rad, vprašati pa si ga v tistem trenutku tudi nisem upala. Do danes sem se s »puvarijo« seveda že dodobra seznanila in tudi razumem, da je poudarjen lokalpatriotizem tukaj nastal iz bolečine prebivalcev, ko so izginjale šoštanjske vasi in je na drugi strani raslo Velenje. Še vedno pa se trudim, da bi se prostor tukaj razvijal po strokovnih načelih, ki so edina garancija za uspešna in prijetna mesta. Da bi med drugim odpravili neprijetne vonjave premogovniških jaškov, da bi ohranili status »mesta v parku« in oživili propadajoča stara mestna jedra. In da bi se pri vsem tem Šoštanj in Velenje povezala, kajti skupaj bi bila lahko močnejša! Ker sta zgrajena tako blizu drug drugemu, imata skupno infrastrukturo in določene objekte, oba skupaj tvorita somestje. Ljudje vsak dan množično prehajajo iz enega v drugo zaradi služb, opravkov in zabave. Eno je bogato z zgodovino, drugo je moderno in funkcionalno. Zato se začnimo zavedati, da se mesti med seboj ne izključujeta, pač pa dopolnjujeta. In potegnimo iz tega najboljše! Naš čas, 26. 10. 2017, barve: CM K, stran 11 26. oktobra 2017 KULTURA 9 Rastemo ob Paki, rastemo po znanju in velikosti .. 40 let osnovne šole Livada Velenje - Pomembni so vsi: učenci, njihovi starši in učitelji Tatjana Podgoršek Šolsko leto 2017/2028 je jubilejno za osnovno šolo Livada Velenje. Praznuje namreč 40-letni-co delovanja. Je ena od šestih osnovnih šol v mestni občini Velenje, četrta po starosti in edina z dvema podružnicama v tukajšnjem okolju. V tem šolskem letu pouk na matični šoli in podružnicah (Škale ter Cirkovce) obiskuje 463 učencev. Poleg športne tudi kulturna šola Zaščitni znak šole je reka Pa-ka, pravi ravnateljica Tatjana Zafošnik Kanduti: »Rastemo ob njej, rastemo po znanju in velikosti ... Reka teče in prinaša s sabo kaj dobrega, drugič odnaša kaj slabega, včasih je turbulentna, drugič mirna. Skratka, je prava prispodoba za življenje in delo na naši šoli, na kateri še vedno gojimo vrednote, ki smo jih poznali nekoč. Za nas so brezčasne. Menim, da smo na pravi poti.« Se morda po tem razlikuje šola od preostalih petih osnovnih šol v lokalni skupnosti? Kot pravi Zafošnik Kan-dutijeva, vsaka šola daje prednost nekemu področju. Dolgo je veljalo, da je Livada športna šola, letos je pridobila še naziv kulturna šola, kar pomeni, pojasnjuje sogovornica, da so v zadnjih letih tudi v tej dejavnosti naredili opazen korak naprej. Ob tem seveda sledijo zastavljenim ciljem v športu. Za odlične dosežke učencev na slednjem je Športna zveza Velenje šolskemu športnemu društvu kar 16-krat podelila priznanje za najboljše osnovnošolsko športno društvo v lokalni skupnosti. V prihodnje - zagotavlja Tatjana Zafošnik Kanduti - bodo zagotovo te vse- Tatjana Zafošnik Kanduti: »Na šoli gojimo vrednote, ki so jih poznali nekoč. Za nas so brezčasne.« Ciljev ne manjka V prihodnost stopajo z optimizmom. Ob ohranjanju utečenih aktivnosti, med katerimi nameravajo nekatere še nadgraditi, jim ciljev ne manjka zlasti na področju mediacije, predvsem vrstniške. Snujejo dodatne aktivnosti v kulturnem udejstvovanju ... Sicer pa bodo sledili predmetniku, ki ga veleva zakonodaja, kar pomeni, da bodo nekoliko »ustavili konje« pri projektih, s katerimi jih zasipavajo z vseh strani, in več pozornosti namenili osnovnemu poslanstvu šole, za katero jim danes kar zmanjka časa. Posvetili se bodo programom, posameznikom znotraj šole, krepili njihova močna podro- ki jih rešujejo sproti, že nekaj let spreminjajo notranjo podobo šole, ki jo je načel zob časa. Zafošnik Kandutijeva je vesela, ker pri tem tvorno sodelujejo z Mestno občino Velenje. S skupnimi močmi v tem času poteka temeljita prenova telovadnice, ki jo vsi nestrpno pričakujejo, saj bodo po končani izvedbi del aktivnosti na športnem področju lahko znova izvajali kakovostno. Velikokrat pravijo, da je šola takšna, kot so njeni učitelji. »Drži, le da bi k temu dodala še učence in njihove starše. Brez sodelovanja med vsemi udeleženimi preprosto ne gre. Verjamemo, da bomo z roko v roki delovali tako, da bomo še naprej rasli ob S prireditev ob 40-letnici šole v kulturnem domu v Velenju bine nadgradili še z drugimi kakovostnimi dejavnostmi. »Tako kot v športu tudi na drugih področjih, tekmovanjih iz znanj gremo do konca, nikoli se ne predamo, radi tekmujemo, sodelujemo in zmagujemo.« čja. »S tem bodo učenci postali bolj samozavestni. Primer dobre prakse je bil skupen projekt ob kulturnem dnevu šole, ki nas je prepričal, da se zadev lotevamo pravilno.« Posebnih težav v tem trenutku nimajo. Nekaj disciplinskih, Paki, se razvijali in s tem pogumno stopali po življenjski poti,« je še dejala ravnateljica Zafošnik Kandutijeva. Glasbeni spektakel na Rečici ob Savinji Kulturno društvo Rečica ob Savinji je v sodelovanju s skupino Smooth band, katere frontman in vodja je Klemen Finkšt iz Rad-mirja, v soboto, 4. novembra, v tamkajšnji dvorani priredila izjemni koncert ALOHA Elvis, Live project with Smooth band! Obiskovalci - bila je polna dvorana - so zares uživali. Ker je popularna skupina sestavljena iz odličnih glasbenikov, je bilo pričakovanje sicer toliko večje. To, kar se je dogajalo na malem odru, pa je bilo izjemno in je ta pričakovanja gotovo izpolnilo. Skupina Smooth Band je projekt Aloha Elvis pripravila za turnejo po različnih slovenskih odrih in dvoranah. »Pripravili smo ga v spomin na kralja ro-kenrola Elvisa Presleyja in je na- menjen vsem oboževalcem Elvi-sovih hitov in ljubiteljem dobre in dopadljive glasbe. O nastopu in skupini je prvovrstni poznavalec glasbe, glasbeni producent in glasbenik Boštjan Podlesnik, dejal, da so Smooth Band prepričljivo izvedli poldrugo uro neprekinjenega programa največjih uspešnic Elvisa Preslyja iz 70. let. Osemčlanska zasedba je kljub mladosti zvenela zrelo in dovršeno. Glasbi so poznavalsko dodali svoj pečat, vokalna interpretacija Klemna Finkšta pa je prepričala že po prvem komadu. »Da, bili so res odlični!« a Jože Miklavc Demenca v poeziji in prozi Šoštanj, 27. oktobra - Forget-me-nots, Spominčice, je dvojezična zbirka poezije in proze izpod peresa Danijele Hliš, v Avstraliji živeče Slovenke, ki je knjigo namenila dandanes izredno zanimivi in skrb vzbujajoči tematiki - demenci. Sama je demenco najprej doživela pri svoji mami, se z njo seznanila v taki meri, da sedaj lahko pomaga tudi drugim. Tudi preko te knjige, v kateri je svoje izkušnje in spoznanja obdelala na literarni način. Preko pesmi in zgodb, ki so zbrane med platnicami, sporoča ljudem resnice, s katerimi se mora soočiti tako bolnik, kot zdravi svojci. Knjiga je na določen način tudi posvetilo ljubezni in strpnosti, Hliševa izredno tankočutno in ljubeče opisuje dogodke in ljudi iz svojega okolja, njihov strah, pogum in voljo. Dvojezična zbirka je izšla letošnjo jesen in je že med bralci. Hliševa je v Sloveniji knjigo predstavila v Slovenj Gradcu, Šoštanju in Ankaranu, brali jo bodo tudi v Avstraliji, kamor se je med tem že vrnila. Danijela Hliš je z osemnajstimi leti odšla v tujino in mladost preživela v nekaterih evropskih prestolnicah, kjer je delovala v diplomatskih službah. Po preselitvi je v Avstraliji vodila manjše letovišče in iz Slovenije k sebi povabila svoje ostarela starše. Ob delu je tudi pisala, v preteklosti je izdala dve zbirki, ter objavljala v zbornikih in antologijah. Že vrsto let deluje tudi kot prostovoljka. Na predstavitvi v Šoštanju je v pogovoru z mag. Milojko B. Kom-prej spregovorila tudi o svoji drobni radosti, izredno rada se potaplja med koralami. MBK Premiera plesne predstave Botr'ce Velenje, 9. novembra - Danes ob 18. uri bo v veliki dvorani velenjskega kulturnega doma premiera plesne predstave za odrasle Botr'ce. Predstava, ki je nastala pod okriljem festivala Velenje, ustvarili pa so jo v Plesnem teatru Velenje, izhaja iz rezijanske ljudske pravljice Tri botre lisičice. Gledalce bo skozi ljudsko pravljico popeljala v sedanjost, tistega, ki je danes skrit za lepo hišo in velikim avtom. Režiser predstave je Boštjan Oder, v njej pa so združene plesne ideje domačih koreografinj Polone Boruta, Lucije Boruta in Mateje Rožič, ki v njej tudi plešejo. Med ustvarjanjem predstave se je vsaka koreogra-finja na svoj način spoprijela s tematiko rojstva, ljubezni, življenja in smrti. Na odru se jim bosta pridružila še plesalca Marko Golubovic in Mojca Majcen. a bš V avli mestne hiše razstavlja Irena Kočevar Velenje, 7. novembra - V avli Mestne občine Velenje si lahko do 1. decembra ogledate slikarsko razstavo ljubiteljske ustvarjalke Irene Kočevar, članice Društva šaleških likovnikov. S slikarstvom se je začela intenzivneje ukvarjati leta 2005, ko se je pridružila Društvu šaleških likovnikov. Kasneje jo je želja po delu z akvarelno tehniko popeljala v likovno društvo Gal Rečica ob Savinji. Delovala je tudi v neformalni skupini ljubiteljskih slikark Ž art. Vsako leto se izobražuje pri različnih mentorjih - akademskih slikarjih in pedagogih Za svoja slikarska dela je prejela številna priznanja in certifikat kakovosti Zveze likovnih društev Slovenije. Svinčnik, oglje in preprosta risba jo spremljajo že vse življenje. V zadnjem desetletju pa je našla čas tudi za barve. Navdih za svoje ustvarjanje najde v naravi in življenju. Na številnih potovanjih se ji utrne nešteto idej, motivov in seveda želja prenesti videno in čutno na platno. V ustvarjanju najde svoj notranji mir in z nastalimi deli razveseljuje sebe in svojo družino. a Občankam in občanom Občine Šmartno ob Paki čestitamo za praznik. Župan Darko Menih, prof., Svet in uprava Občine Šoštanj Dogajanje na rečiškem odru ni zaostajalo za večjimi in bolj znanimi profesionalci rokenrola. ■ Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA 9. novembra 2017 Proučujejo zgodovino in sooblikujejo sedanjost treh občin Muzej Velenje šestdesetletnico praznuje že od konca lanskega leta - 10 enotam muzeja se bo kmalu pridružila vsaj še ena - Spominski center 91 Bojana Špegel Velenje, 3. novembra - V petek, na dan, ko je bil pred šestimi desetletji ustanovljen velenjski muzej, so na Velenjskem gradu pripravili dan odprtih vrat. Obiskovalci so ob brezplačnem ogledu 11 stalnih in 4 občasnih razstav dobili še prijazno darilo - kozarec marmelade, pripravljene iz sadja, ki je letos zraslo na grajskem hribu. Praznični dan so zaokrožili s Klepetom pod arkadami, na katerem gost sicer tradicionalne muzejske prireditve tokrat ni bil le en. Nanj so namreč povabili vse dosedanje vodje Muzeja Velenje. Nekaterih žal ni več med živimi, pogovora pa se jih je, kako simbolično, udeležilo šest: dr. Jurij Jug, dr. Jože Hudales, mag. Milena Koren Božiček, dr. Tone Ravnikar, Damijan Kljajič in Mojca Ževart. Spregovorili so o zgodovini muzeja in različnih obdobjih, skozi katera je ta potoval v teh šestih desetletjih. Ohranjajo in predstavljajo lokalno kulturno dediščino Ob obletnicah je seveda pomembna zgodovina, še bolj pa sedanjost in pogled v prihodnost. Zato smo na klepet povabili sedanjo direktorico Muzeja Velenje Mojco Ževart. V uvodu spomni, da so muzej, ki je svoj prvi dom dobil na enem najlepših slovenskih gradov, ustanovili na pobudo velenjske podružnice Društva rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov. »Muzej so ustanovili z namenom, da bi ohranjali tra- dicijo in predstavljali zgodovino vseh slovenskih premogovnikov. Skladno s tem je bilo tudi takratno ime muzeja - Muzej slovenskih premogovnikov. To, da je dobil sedež na Velenjskem gradu, je bila dobra poteza, saj se je s tem začela tudi temeljita obnova gradu, ki je bil takrat v precej slabem stanju.« Prva stalna muzejska postavitev, ki je bila kar nekaj let tudi 1971 dobili zbirko afriške umetnosti češkega kiparja, raziskovalca in pustolovca Františka Foita, ki še danes izjemno navdušuje obiskovalce. Potem je muzej počasi prevzel vlogo splošnega mestnega in tudi medobčinskega, lahko bi rekli regijskega muzeja. Tako so v muzeju začeli stalne razstave postavljati sistematično in danes se lahko v Muzeju Velenje sezna- Direktorica Mojca Ževart v Hiši mineralov, eni od enot Muzeja Velenje, ki ravno v teh dneh dobiva nekaj manjših posodobitev. njegova nosilna, paradna zbirka, je bila razstava o zgodovini slovenskih premogovnikov. Sčasoma so se ji pridruževale tudi druge. »Sledila je razstava o dogajanju v Šaleški dolini v času 2. svetovne vojne, nato se jima je pridružila zanimiva prazgodovinska najdba - zbirka ostankov mastodontov, ki so jih našli v Škalah pri Velenju. Po spletu okoliščin smo v Velenje leta nimo s celovitim pregledom zgodovine območja Šaleške doline in posameznimi podrobneje obdelanimi izbranimi poglavji. Muzej Velenje je danes javni zavod s pooblastilom države za opravljanje javne službe na območju treh občin: Velenja, Šoštanja in Šmartne-ga ob Paki. Vseh šest desetletij je muzej stalno rasel in se razvijal,« še doda sogovornica. Danes stal- Nocoj slovesnost »Teh 6 desetletij« Muzej Velenje je praznovanje jubileja začel že zadnje dni lanskega leta, ko so izdali koledar z naslovom Teh 6 desetletij Muzeja Velenje. V njem so že napovedali nekaj prazničnih aktivnosti, ki so jih zasnovali tako, da se celotno leto vse vrti okoli številke 6. Pripravili so sklop prireditev in razstav s tem nazivom. »Teh 6 desetletij« bo tudi naslov nocojšnje slovesnosti. Ta bo ob 19.30 v veliki dvorani velenjske glasbene šole tudi zato, ker bodo praznovali skupaj z njihovim Mladinskim pihalnim orkestrom, ki je to jesen prav tako »star« 60 let. Obe ustanovi veže dolgoletno sodelovanje, ki ga bodo zaznamovali s skupnim praznovanjem. To bo preplet glasbe in zgodovine, prijetno popotovanje po času in prostoru. no delujejo že na 11 lokacijah. V letu, ko praznujejo, so si želeli, da bi bil Spominski center 91, ki bo pripovedoval zgodbo osamosvajanja Slovenije v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, že končan. Zakaj še ni? Mojca Ževart nam pojasni: »S tem projektom se v Velenju ukvarjamo že nekaj let. Zdaj se bližamo zaključni fazi. Take vrste projekt ni enostavna stvar, ne vsebinsko, ne organizacijsko, ne izvedbeno. Mislim pa, da bomo nanj, ko bo ugledal luč sveta, lahko ponosni. Gre za poseben koncept. Pri nastajanju spominskega centra sodelujejo predstavniki vseh veteranskih organizacij, akterji osamosvojitvenih procesov. Oblikovali smo posebno komisijo za zbiranje gradiva in delovno skupino za pripravo vsebin. Opravljenega je bilo veliko dela. Ko se je pred leti porodila ideja o spominskem centru, je bilo v našem muzeju gradiva iz tega obdobja na voljo manj, kot je prstov na rokah. Danes imamo pred sabo zajeten katalog predmetov in dokumentov, zelo dragocena za nas so tudi pričevanja. Spominski center bo, tako kot je to muzej, živa institucija. To pomeni, da zbiranje gradiva in odkrivanje novih dejstev ni nikoli zaključeno. Najpomembnejše, kar nam je uspelo do danes, je to, da so vsebino, ki je nastala znotraj delovne skupine, pregledali številni, ki dobro poznajo obdobje in procese osamosvajanja, in so bili z videnim zadovoljni. Zdaj moramo v muzeju poskrbeti, da bomo to vsebino primerno pripravili za predstavitev javnosti.« Razlog, da Spominskega centra 91 v Velenju še ni, pa ni le v dolgotrajnem procesu pridobivanja in usklajevanja vsebin, ampak tudi v tem, da so se pojavili zapleti pri vlaganju v prostor. Spominski center bo umeščen v del nekdanjega Doma borcev in mladine na Kopališki cesti 3. Ko so dela stekla, so ugotovili, da bo potrebna temeljitejša obnova stavbe, kot je bilo sprva predvideno. ALTERNATOR Fidži Aleš Ojsteršek Ko ti kruh reže premog in ko sta srce in pamet na mestu, stati križem rok in čakati, ni ravno poza za današnji dan, ko se za isto mizo ponovno sestaja na tisoče zemljanov v skrbi za vendarle okolju prijaznejši jutri. Nad dolino bi v podporo ciljem podnebnega sporazuma morala plapolati modra zastava, na deponiji biti izvedena premiera eko drame in po njej wellness zabava, na čelu 400 metrov spodaj pa naj se, kot do sedaj, sliši kameradski Srečno; za varnost premogarjev in njihovih družin. Več kot 23 tisoč udeležencev iz skoraj dvesto držav se te dni v nemškem Bonnu pod pokroviteljstvom OZN spopada z izzivi za uresničenje pariškega podnebnega sporazuma. Premog je v osrčju težav pri skrbi za čistejše ozračje in ni nenavadno, da so udeležence pričakali tudi številni demonstranti, nekateri med njimi na dnevnem kopu rjavega premoga, kjer so razvili panoje z napisi: »Spremembe sistema, ne ozračja!« Občasno se na sončni strani Alp vendarle moramo počutiti, kot eden izmed literarnih junakov Čarovnika iz Oza. V iskanju poti domov jim enkrat zmanjka srca, drugič poguma, tretjič pa pameti. Bilo bi krivično naslavljati ta eko izziv samo na Šaleča-ne, čeravno se v luči zadnjih dogodkov resnično zdi, da na ladji sedmih potnikov vendarle nekje ždi še osmi. Srčno upam, da ne bo šele avtopsija ta, ki bo pokazala na sev in še bolj kot to, da ta ne bo del šaleškega genoma. Korenine podnebnih sprememb vendarle tičijo v industrijskem razvoju, znali bi jih tudi zamejiti, če bi ravnali hitro. Smo prva generacija v zgodovini človeštva, ki zelo jasno razume, kaj puščamo za prihodnost. Helmut Hartmeyer z dunajske univerze na tem mestu izpostavi našo ignoranco evolucijskega privilegija, da prilagodimo vzorce proizvodnje in porabe zdaj, preden nas kasneje radikalne razmere prisilijo v home-run, kot se športno izrazi. Ta teden objavljeni rezultati obsežne mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja, v kateri je sodelovalo tudi 120 slovenskih šol, učencev in ravnateljev, so med ostalim pokazali tudi odnos osmošolcev na okoljska vprašanja. Slovenski so se izkazali in znašli visoko nad povprečjem, visoko in nad povprečjem so tudi aktivnosti šol v povezavi z okoljskimi vprašanji in nagovarjanjem čuta mladih. Ne bi želel ustvarjati hitrih zaključkov, a vendarle se zdi, da bo vlak sedanje generacije odločevalcev še nekaj časa čakal na postaji, na pot pa ga bodo poslali zanamci. Šaleška dolina, ki tudi ve in hkrati noče vedeti, ne bo vodja, čeprav je pred desetletji zastor že bil dvignjen, po Družmirju nam zdaj preti nevarnost, da na isti konto dobimo sorazmerni del Fidžija. In to bi bilo od naše generacije vse. Vemo sicer, da Čarovnik iz Oza sploh ne zna čarati, ni strašen in je pravzaprav blefer, očitno pa nam manjka nekaj ženskega poguma tipa Sigourney Weaver. Ta bi pravzaprav lahko bila naslednja Pikina ambasadorka. ■ ■ Na odru več kot 70 glasbenikov Velenje, 28. oktobra - Zadnjo oktobrsko soboto je v domu krajanov na Konovem spet odmeval glas harmonik. Na tokrat že 11. srečanju harmonikarskih skupin se je letos predstavilo kar 7 skupin iz Velenja in okolice. Na odru se je zvrstilo več kot 70 glasbe- nikov. V KUD Lipa Konovo, kjer deluje več glasbenih sestavov, so zadovoljni, ker uspevajo ohranjati tradicijo, želijo pa si, da bi na njihove prireditve prišlo več ljubiteljev glasbe. Kot nam je povedal predsednik KUD Stane Ocepek, bodo letos prvič pripravili tudi bo- žično-novoletni koncert, na katerem se bodo predstavile vse njihove sekcije. Še naprej pa bodo sodelovali tudi na prireditvah v kraju in pri sosedih, saj se radi odzovejo vabilom na nastope po vsej Šaleški dolini. a bš Ob koncu 11. srečanja harmonikarskih skupin na Konovem je nastala tudi skupinska fotografija vseh nastopajočih. Odprt natečaj za grafično podobo Vzorčnega mesta Velenje - Do 15. novembra je odprt natečaj za izdelavo celostne grafične podobe Vzorčnega mesta, ki nastaja v izpraznjenih prostorih Nakupovalnega centra Velenje. Med prispelimi predlogi bo ocenjevalna komisija do 20. novembra izbrala tistega, s katerim bo sklenila pogodbo o sodelovanju za izdelavo celostne grafične podobe in ga nagradila z 800 evri (bruto). Vse podrobnosti razpisa najdete na spletni strani Mestne občine Velenje. a mkp Izjemne dosežke študentov bodo nagradili Šoštanj - Občina Šoštanj je objavila javni razpis za dodelitev nagrad za izjemne dosežke in uspehe študentov s stalnim bivališčem v občini v izobraževanju, umetnosti, športu ali na drugem strokovnem področju. Podeljenih bo največ šest nagrad. Višina nagrade za študente 1. letnika znaša 100 odstotkov minimalne plače, za študente višjih letnikov pa 110 odstotkov minimalne plače. Rok za oddajo prijav za dodelitev nagrade je 22. november. a mkp Naš čas, 16. 11. 2017, barve: CM K, stran 23 16. novembra 2017 ««WAS 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Lepo je, ko delimo srečo Kmetisjka zadruga Šaleška dolina je tudi v drugi polovici letošnjega leta pripravila bogato nagradno igro. Potekala je od 17. julija do 10. oktobra, javno žrebanje pa smo tudi tokrat izvedli v studiu Radia Velenje. V ponedeljek, 30. oktobra, nas je z dvema velikima škatlama, polnima nagradnih kuponov, obiskal direktor Ivo Drev, žrebali pa smo v jutranje-dopoldanski oddaji. Imeli smo srečo, oba prvonagrajenca smo po telefonu presenetili z novico, da bosta 5 dni preživela v Termah Olimia v Podčetrtku. In to ne sama, nagrada je kar za 4 osebe. Prejela sta jo Ivan Funtek iz Luč in Uroš Kumer iz Šmartnega ob Paki. Oba pogosto kupujeta v trgovinah KS ŠD, sedaj pa bosta tja hodila še z večjim veseljem. Uroš je nam in poslušalcem zaupal, da še nikoli ni bil izžreban ali kaj dobil »kar tako«, zato je bil toliko bolj srečen. Ker jih je v družini 5, bodo na zadrugi poskrbeli, da bodo brezplačne počitnice doživeli vsi družinski člani. Ivan Funtek pa je bil nagrade toliko bolj vesel, ker letos še ni bil na počitnicah, s seboj pa bo tudi on vzel družino. Ob tem smo tudi v studiu Radia Velenje ugotavljali, kako lepo je, ko koga resnično presenetiš in osrečiš. Ivo Drev nam je v oddaji povedal, da je bil odziv na nagradno igro dober v prav vseh poslovalnicah Kmetijske zadruge ŠD. Zbrali GLASBENE novice so več kot 2.500 kuponov. Tokrat so morali kupci ob izpolnitvi kupona odgovoriti na vprašanje, kdo je njihov najljubši prodajalec v trgovini. Ti so strokovno odlično podkovani, zato mnogi občani kupujejo prav v njihovih prodajalnah. »Tistim, ki so prejeli največ glasov, bomo izplačali denarno nagrado. V vsaki poslovalnici jo bo dobil najbolje ocenjeni trgovec,« nam je zaupal direktor in priznal, da je bilo med njegovimi zaposlenimi čutiti kar nekaj tekmovalnosti. Sicer pa je jesen čas, ko na police svojih trgovin položijo še več dobrot kot sicer. V njihovih ekoloških kotičkih »Dobrote izpod kozolca«, ki so jih kupci odlično sprejeli, ponujajo tudi svež jabolčni sok z aronijo, za katerega so na letošnjem sejmu AGRA v Gornji Radgoni prejeli zlato priznanje. Seveda pa lahko v njih izberejo tudi različne moke, jabolčne krhlje ali vse bolj cenjeno ekološko meso. Sedaj, ko prihaja čas kolin, bo ponudba še bolj pestra. Kmalu pa se bo začela tudi nova nagradna igra. V njej bo res dobro sodelovati. ■ bš Ivo Drev z nagradnimi kuponi, na katerih so kupci izbrali najboljše trgovce zadruge. Tudi ti bodo prejeli nagrado. V oddaji v živo smo med kupce podelili glavne tri nagrade, ostale smo izžrebali kasneje. One Direction blizu Epski album Chrisa rekorda Browna Britanska skupina One Direction je postala druga glasbena skupina v zgodovini, katere trije člani so se s samostojnimi albumi zavihteli na vrh Billboardo-ve lestvice najpriljubljenej-ših albumov. To je doslej uspelo le legendarnim Beatlom. Na vrh lestvice se je prejšnji teden zavihtel Niall Horan s svojim debitant-skim albumom Flicker, že pred njim pa sta se na prvo mesto prebila tudi Harry Styles z albumom Harry Styles in Zayn Malik z albumom Mind of Mine. Tako so fantje iz skupine One Direction sedaj izenačeni s člani li-verpoolske skupine The Beatles, ki so si ta rekord lastili vse od leta 1971. The Beatles so se kot skupina na vrhu lestvice pojavili 19-krat, kasneje je to uspelo tudi trem njenim članom s samostojnimi albumi. Leta 1970 je to prvič uspelo Pau-lu McCartneyju, ki je prvo mesto na lestvici osvojil še šestkrat. John Lennon ima tri uvrstitve na prvo mesto, George Harrison pa dve. Rekord Beatlov pa bi lahko kmalu bil tudi presežen. Dva člana skupine One Direction, Louis Tomlinson in Liam Payne, namreč še čakata na izdajo svojih solističnih albumov. One Diercti-on se je kot skupina sicer na vrhu Billboardove lestvice priljubljenih albumov znašla štirikrat. Odšel je Fats Domino Ameriški glasbenik Chris Brown je izdal svoj osmi studijski album, ki vzbuja pozornost že zaradi svoje dolžine - nanj je namreč vključil kar 45 pesmi. Album je izšel 3. novembra, in kot je povedal njegov avtor, album predstavlja to, kar je želela povedati njegova duša. Album nosi naslov Heartbreak on a Full Moon, Brown pa je pesmi zanj začel snemati že konec leta 2015, nekaj tednov pred izidom svojega prejšnjega albuma Royalty. Delo je nadaljeval tudi leta 2016 in 2017 ter si za snemanje omislil celo domači glasbeni studio. Na albumu, ki traja skoraj tri ure, se poleg Browna pojavi še devet drugih glasbenikov, med drugim tudi Usher, R. Kelly in Gucci Mane. 24. oktobra je v 90. letu starosti na svojem domu v New Or-leansu v ZDA umrl pionir rokenrola Fats Domino. Domino je bil eden najvplivnejših izvajalcev roke-nrola v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja. Najbolj znan je bil po uspešnicah Ain't That a Shame in Blueberry Hill, v karieri pa je prodal več kot 65 milijonov plošč. V 50. letih prejšnjega stoletja jih je več prodal le še Elvis Presley. Njegov prvenec The Fat Man, ki so ga prodali več kot milijon kopij, mnogi imenujejo prvo ploščo rokenrola. Domino je bil eden prvih izvajalec ritem in bluesa, ki je bil priljubljen tudi med belopoltimi, njegova glasba pa je pustila pečat tudi na mlajših izvajalcih tistega časa in še pozneje. Leta 1986 je bil eden prvih, ki so ga sprejeli v Dvorano slavnih rokenrola. Scorpions na enem mestu zbrali brezčasne balade Nemška rock skupina Scorpions bo novembra, pred koncertom 5. decembra v ljubljanskih Stožicah, izdala antologijski album svojih najlepših balad Born To Touch Your Feelings - Best Of Rock Ballads. Na albumu so se tako znašle balade, kot so Still Loving You, Send Me An Angel in Holiday. Dopolnile jih bodo tri nove skladbe, ki nosijo naslove Gypsy Life, Eye Of The Storm in When The Smoke Is Going Down. Nov album bo izšel 24. novembra, teden in pol pred koncertom v ljubljanski dvorani Stožice, kjer se bo zasedba, ki jo sestavljajo Rudolf Schenker, Klaus Meine, Matthias Jabs, Pawel Maciwoda in Mikkey Dee, ustavila v sklopu turneje Crazy World. Poimenovali so jo po albumu iz leta 1991, na katerem je njihova največja uspešnica Wind Of Change. Do danes so Scorpions izdali 18 stu- dijskih albumov, nazadnje so leta 2015, ob 50-letnici delovanja, izdali album Return to Forever. V karieri so prodali več kot 100 milijonov plošč. Bomb Shell so poleteli Po dveh festivalskih nastopih na Melodijah morja in sonca in Dnevih slovenske zabavne glasbe se skupina Bomb Shell predstavlja s svojo tretjo avtorsko skladbo z naslovom Poletim. Kdor ne pozna Bomb Shell, naj povemo, da so mlad energičen band, ki ga sestavlja pet članov, ki prihajajo iz različnih koncev Slovenije (Maribor, Koper, Metlika, Ljubno ob Savinji, Ljubljana). Na čelu skupine stoji z glasom in stasom prepoznavna pevka Petra Zore. Ta je tudi napisala besedilo za pesem Poletim, pod glasbo in aranžma pa se je podpisal bobnar in vodja skupine Brane Štubljar ml. Pesem nosi prijetno ljubezensko sporočilo, ki oznanja, da prava ljubezen traja in je neskončna, tako kot refren skladbe. Vsekakor pa s svojim značilnim refrenom skladba nosi simboliko, da ob pravi ljubezni kar poletimo. PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. HELENA BLAGNE - Ti boš vedno prvi 2. SAŠA LENDERO - Kam ste šli prijatelji 3. ALJA KRUŠIČ - Naju popelje Helena Blagne se z zvezdniško avtorsko zasedbo na sceno vrača z novo skladbo Ti boš vedno prvi. Besedilo je napisal Drago Mislej - Mef, glasbo pa Aleš Vovk - Raay, ki ni osvojil le slovenskega ampak tudi svetovne trge. Skladba, ki je premiero doživela na večeru Miss Universe, napoveduje težko pričakovani album, ki bo izšel naslednje leto. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Mladi korenjaki - Očetovo darilo 2. Ansambel Spev - Krka sanjava 3. Gregor Avsenik & Ansambel Saša Avsenika na Pariz 4. Krimski lisjaki - Najin čas 5. Ansambel Florjan - Dekleta in harmonika 6. Ansambel Naveza - Ko bova poročena 7. Ansambel Plus - Muzikant ni prevarant 8. Ansambel Vihar - Tebi verjela sem 9. Sekstakord - Ne igraj se, deklica 10. Topliška pomlad - Nasprotja se privlačijo www.radiovelenje.com Spomin MUZIKAL MAMMA MIA! PONOVNO V VELENJU! Slovenska različica svetovno znanega muzikala po več kot stotih uprizorjenih predstavah že tretje leto navdušuje gledalce po Sloveniji, decembra pa ponovno prihaja v Velenje. Mamma Mia! je romantična komedija o nasprotujočih si prizadevanjih in sanjah enega dekleta iz 70-ih in drugega iz 90-ih let, v kateri spoznamo Donno, neodvisno mater samohranilko, ki za izpolnjeno življenje ne potrebuje moškega, ter njeno dvajsetletno hčer Sophie, ki si želi romanco, otroke in veliko pravljično poroko. Duhovito in čustveno zgodbo spremlja prepoznavna glasba skupine Abba, izvajajo pa jo resnično odlični pevci, plesalci, igralci in glasbeniki: Simona Vodopivec Franko (Donna), Alenka Godec (Rosie), Damjana Golavšek (Tanya), Uroš Smolej/Jure Sešek (Sam), Gojmir Lešnjak - Gojc/Jaša Jamnik (Bill), Marjan Bunič (Harry), Lina Rahne/Veronika Kozamernik/Lea Bartha Pesek (Sophie), Matjaž Kumelj (Sky) ter mnogi drugi. Ob tem pa še domiselna scena in kostumi skupaj s privlačnimi skupinskimi plesnimi točkami in z razkošno osvetljavo poskrbijo tudi za vizualno podobo. Muzikal Mamma Mia! bo 8. decembra ob 19:30 v Rdeči dvorani v Velenju. S pravočasnim nakupom vstopnic si zagotovite najboljši pogled na oder. Jak RadíálSKl Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 12 12 »»^AS □3. a a Ivanu Kavniku iz Lajš ni nikoli dolg čas. Tistim, ki so ^^ z njim, pa tudi ne. Zadnja leta se na veliko posveča škulji, stari tradicionalni in športni igri, ki jo je v te kraje prenesel iz Primorske. Igrajo jo na travniku pri bistroju Kavnik. Ko ima čas, jo igra tudi sam. Vmes pa kaj natakne na raženj. Njegov zaščitni znak so rulade iz celega odoj-ka. Včeraj je Velenje uradno dobilo prvo pasjo fotomo-nografijo. Velika pasjeljubka in odlična fotografi-nja Ksenija Mikor je vanjo umestila portrete 150 velenjskih psov, dodala pa je tudi šaljive komentarje. Zanimiv je izbor tistih štirinožnih prijateljev, ki krasijo zadnjo stran monografije. Če drži, da so psi podobni svojim lastnikom, jih boste zagotovo prepoznali. Mi smo jih. Takoj. k k Ravnatelj osnovne šole Gorica Velenje Ivan Planinc in nekdanja direktorica Centra za socialno delo Velenje, danes pa aktivna članica velenjske univerze za tretje življenjsko obdobje Jelka Fužir, sta priložnostno srečanje izkoristila za pogovor o aktualnih temah. Planinc Fužirjevi: »Jelka, res drži, da bi bil primeren predsednik univerze, ker imam vodstvene sposobnosti, a se mi mandat ravnatelja in moj odhod v pokoj obetata šele čez dve leti.« ZANIMIVOSTI Šest dni dodatnega dopusta za nekadilce Na Japonskem so v podjetju, ki se ukvarja s spletnim poslovanjem in trženjem, sklenili, da vsem svojim zaposlenim, ki ne kadijo, namenijo šest dni dodatnega dopusta. Razlog ni nagrajevanje v moralnem smislu, temveč dejstvo, da v podjetju zapo- Votlina v piramidi Znanstveniki so z novo metodo raziskovanja v Keopsovi piramidi v Egiptu našli votlino, dolgo okoli 30 metrov, ki leži nad Veliko galerijo. Ker je votlina nedostopna, se strokovnjaki zdaj ukvarjajo predvsem z vprašanjem, zakaj je praznina sploh tam. Keopsovo piramido so sicer zgradili v letih med 2509 in 2483 pr. Kr., ko je vladal faraon Kufu, ki so ga Grki imenovali Keops. Visoka je 140 metrov in je največja med piramidami v Gizi. Vsebuje tri večje sobane in številne hodnike, najbolj znani je 47 metrov dolg in osem metrov visok da bi imela le namen sprostitve pritiska na preostale sobane. Riž, ki lahko raste tudi v slani vodi Kitajskim znanstvenikom je pred kratkim uspelo odkriti in tudi že »požeti« prvo letino vrste riža, ki raste tudi v slani vodi. Odkritje je pomembno, ker bi novo vrsto riža lahko gojili tudi na zemljiščih, ki doslej zaradi sleni kadilci preživijo bistveno več časa na odmorih. Vodstvo podjetja Piala je na to opomnil eden od zaposlenih, ki ga je motila izguba časa, ki jo s kajenjem povzročajo njegovi sodelavci. »Naši prostori so v 29. nadstropju, zato kadilcu vzame najmanj deset minut že samo odhod do kadilnice v kleti in vrnitev v pisarno,« je pritrdil tudi tiskovni predstavnik družbe, a obenem dodal, da se pogovori v kadilnici sicer vrtijo pretežno o delu, zato kadilci med svojimi odmori pogosto pridejo do novih idej in drug drugemu delijo nasvete. Temu navkljub pa so se v podjetju odločili, da bodo nekadilce raje spodbudili. Ko so septembra uvedli dodatnih šest dni dopusta, so prenehali kaditi tudi štirje kadilci. hodnik Velika galerija. Novo odkrita votlina naj bi bila podobna tej galeriji in naj bi ležala nad njo. »Ne vemo, ali je ta votlina vodoravna ali poševna, ne vemo, ali gre za eno samo strukturo ali več manjših. Zagotovo vemo le, da je tam velika praznina,« je povedal eden od raziskovalcev Me-hdi Tayoubi. Del strokovnjakov je prepričanih, da piramida vsebuje predele, za katere verjamejo, da so jih zgradili, da bi se izognili porušenju zaradi teže, ki so jo nalagali (nad kraljevo grobnico je pet takšnih prostorov). A nekateri drugi strokovnjaki opozarjajo, da je votlina prevelika, slanosti in alkalnosti zemlje niso prišla v poštev za kmetijsko uporabo. Tako bi lahko proizvedli tudi do 50 milijonov ton riža letno, s čimer bi lahko nahranili 200 milijonov ljudi. Doslej so vzgojili med 6,5 in 9,3 tone čistega pridelka, kar je celo bolje od pričakovanj, saj so znanstveniki prvotno upali, da bo hektar posajenega riža postregel s približno 4,5 tone pridelka. Sodeč po odzivih ljudi, ki so novo vrsto riža tudi poskusili, gre za okusen pridelek. Prav tako je bogat s kalcijem in drugimi mikrohranili, ki jih najdemo v slani vodi, zaradi rasti v takšnem okolju pa bolj odporen proti boleznim in napadom žuželk. Nekaj pa drži: kot kaže, bo cena omenjenega riža relativno visoka. Za kilogram te vrste riža bo namreč (zaenkrat) potrebno odšteti 6,41 evra, kar je osemkrat več kot za kilogram običajnega belega riža. A kupcev za zdaj očitno to ni odvrnilo, saj so samo avgusta prodali kar šest ton omenjenega živila. Tudi neandertalec je skrbel za telesa pokojnih članov skupnosti Izsledki najnovejše študije o neandertalcih dokazujejo, da ti naši predniki še zdaleč niso bili neumni divjaki. Raziskovalci so namreč potrdili, da je ta vrsta najšibkejšim članom svoje skupnosti izkazovala veliko skrb. Študija razkriva, da med v~ denjem neandertalca in homo sapiensa ni tako velikih razlik, kot se je domnevalo do sedaj. Ob ponovni analizi več kot 50 tisoč let stare lobanje neandertalca so raziskovalci ugotovili, da je kljub svoji invalidnosti neander-talec živel skoraj 50 let. To je za čas brez medicinske oskrbe in zdravil zelo visoka starost. Preučevano lobanjo neandertalca so skupaj z delom okostja našli leta 1957 v jami Šanidar v Kur-distanu. Takoj je bilo jasno, da gre za okostje neandertalca, ki je imel velike telesne deformacije. Arheologi na osnovi lobanjskih poškodb menijo, da je bil njegov vid zelo prizadet. Njegova desna podlaket je bila amputirana, raziskovalci pa menijo tudi, da je hodil z zelo veliko težavo, saj je imel poškodovano hrbtenico. Pri pregledu lobanje so v ušesnem kanalu našli nekakšne izrastke, zaradi katerih so prepričani, da je bil na eno uho skoraj, na drugo pa povsem gluh. Avtorja študije sta zato prepričana, da s takšnimi poškodbami brez pomoči pripadnikov svoje skupnosti nikakor ni mogel doseči tako visoke starosti. Piton si je zaželel papagaja V Singapurju se je pred kratkim v neko hišo priplazil piton. Posnetki domače kamere razkrivajo, da se je razgledal po sobi in ->ohištvu, nato pa so se mu i oči priklenile na kletko, v J kateri je žgolel papagaj Ni-kki. Lastnik hiše Melvin Yap je povedal, da je v ti-tem času dremal ter da so ga idili ženini kriki. Ko je pritekel v sobo, je na kletki opazil pitona, ki je iskal pot do prestrašenega papagaja - ki je nepremičen ždel na drugi strani kletke. Melvin si je vzel čas za fotografijo, nato pa je z dolgo palico spravil pitona v veliko plastično vrečo. Kačo so prevzeli lokalni pripadniki društva za zaščito živali, papagaju pa je povsem zamrla volja do klepetanja in živahnega poskakovanja. Strokovnjaki pravijo, da lahko travmo pozdravi le čas. 9. novembra 2017 frkanje » Levo & desno « Levi - desni Nekateri uveljavljeni pregovori očitno še vedno držijo. Nasprotja se še očitno res privlačijo. Kučan in Janša sta proti Pahorju. Zemlja in nebo Vse naj bi bilo pripravljeno za začetek odkupa zemljišč na trasi hitre ceste 3. razvojne osi. A nekateri še vedno pravijo, da je kljub pridobivanju zemljišč na tleh cesta še vedno v zraku. Kakor za koga Evropski podatki kažejo, da smo Slovenci med najbolj varčnimi na stari celini. Eni bi rekli, da so nekateri lahko, drugi, da morajo biti, tretji pa, da so po sili vendarle za drugimi v Evropi. Volilna Med dvema se je težje odločiti kot med devetimi. Ker bo zdaj eden naš predsednik. Napovedovanje Pri nas je že tako, da eni vedno radi napovedujejo. Pravijo, da se Japonci umikajo iz Gorenja. Pravijo tudi, da bo zaradi tega v Gorenju lahko še vroče. Naša družina Še vedno radi rečemo, da so občine pravi sinovi in hčere države. Le zakaj se potem, zaboga, država do njih vede kot mačeha. Brez domov Pri nas je mnogo brezdomcev. Preveč. A za to še zdaleč ni krivo le pomanjkanje stanovanj in hiš. (Ne)cepljenje Slovenci se še vedno v premajhnem številu cepimo proti gripi. In še proti kakšni drugi hudi bolezni. Mnogi so pač prepričani, da so odporni proti vsem. In vsakomur. Izgovarjanje Vsi pozabljivci raznih vrst se nikakor ne morejo za to svojo »sposobnost« izgovarjati na demenco. Vprašanje Mnogi pri nas še vedno sprašujejo, zakaj te jesenske počitnice šolarjev, kakršne so pravkar minile, imenujemo krompirjeve. Zadnji čas se je pokazal jasen odgovor: zato, ker so imela zdravilišča (in še kdo) pravi krompir, da te počitnice so. Naš čas, 9. 11. 2017, barve: CM K, stran 13 9. novembra 2017 REPORTAŽA 13 Bodo naše šole še vodile otroke na sistematske preglede? Potem ko je pred komaj minulimi počitnicami odjeknila vest, da je ravnatelj Osnovne šole Prebold tamkajšnjemu šolskemu dispanzerju sporočil, da šola otrok ne bo več vozila na sistematske preglede, se je v javnosti razvilo veliko diskusij. Takšnih in drugačnih. A četudi poplava komentarjev ne pomeni resnosti tematike, tokrat vsebina pomeni prav to: kako se bo razpletla zgodba, ki se je začela v Savinjski dolini, je prav zares pomembno za vse nas. Ravnatelj iz Prebolda namreč odgovor pričakuje od ministrstva, to pa neizogibno pomeni, da se bodo po izrečenem mnenju ravnali vsi slovenski ravnatelji. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) si je tako skupaj z Ministrstvom za zdravje vzelo nekaj časa, da situacijo preuči in poišče dobre rešitve. Te je vsekakor treba najti, saj za zdaj v resnici ni jasno, kaj je prav - nikjer ni jasno napisano, da šola otroke mora voditi na sistematske preglede, prav tako pa tudi ne, da jim tega ni treba početi. Pediatrinje, ki izvajajo preventivno zdravstveno varstvo na območju Šaleške doline, po besedah dr. Margarete Seher Zupančič iz Zdravstvenega doma Velenje z osnovnimi šolami dobro sodelujejo. Za zdaj. »Naša šola tudi v tem šolskem letu učence organizirano pelje na sistematske in zobozdravstvene preglede v okviru dni dejavnosti,« pravi Zdenko Gorišek, ravnatelj OŠ Anto- na Aškerca Velenje, in dodaja, da bodo - če se bo MIZŠ odločilo drugače, postopali v skladu z veljavno zakonodajo. Tako bodo seveda ravnali tudi na ostalih osnovnih šolah, kar potrjuje tudi ravnateljica Osnovne šole Livada Tatjana Zafošnik Kanduti: »Šola bo v bodoče ravnala po navodilih ministrstva in tudi v skladu z dogovori ravnateljev velenjskih osnovnih šol.« Ni pa skrivnost, da si bodo -če bo padla odločitev, da so sistematski zdravniški pregledi skrb in odgovornost staršev in ne šol - marsikateri učitelji in ravnatelji oddahnili. Preboldsko zgodbo o nemirnih učencih, učiteljih, ki se počutijo kot vozniki, težavah pri realizaciji učnega programa in še kakšni težavi, si je najbrž mogoče v živo predstavljati. »Na sistema-tiko že vrsto let peljemo učence sami. Po navadi jih spremlja razrednik, glede na normative pa mora v zdravstveni dom in nazaj učence spremljati še dodatni učitelj, kar zahteva nekaj usklajevanja. V času izvajanja pregledov je v čakalnici ves čas prisoten učitelj, prav tako vsi učenci, ki morajo počakati do konca ne glede na to, kdaj so pregled zaključili. Ker pregledi trajajo kar nekaj ur, je včasih težko zagotoviti pričakovani red in mir,« pripoveduje Zafošnik Kandutijeva. »Tudi na Osnovni šoli Šalek vodimo učence na sistematske zdravniške preglede organizirano v sklopu šole, razen prvošol- cev, ki jih v soglasju s starši peljejo na pregled starši sami. Težave imamo predvsem s spremstvi učencev, saj zaradi normativov in oddaljenosti šole potrebujemo najmanj tri učitelje spremljevalce, kar pa je v organizacijskem smislu pogosto težko,« pojasnjuje Irena Poljanšek Sivka, ravnateljica OŠ Šalek. Kot dodaja, skušajo z Zdravstvenim domom Velenje doseči dogovor, da bi lahko učenci opravili zdravstveno in tivne preglede vsaka po dva dneva v tednu, zdravnica, ki dela v polovičnem delovnem času, pa ima za preventivo en dan. Ordi-nacijski časi imenovanih zobozdravnic šole niso vedno usklajeni z ordinacijskimi časi zdravnic, vsako spreminjanje ustaljenih or-dinacijskih časov, ki jih potrjuje ZZZS, pa ne nazadnje pomenijo tudi težavo pri naročanju pacientov,« pojasnjuje Margareta Seher Zupančič in dodaja, da so letos v zobno sistematiko na isti dan, a jim za zdaj to še ni uspelo. »Ordi-nacijski časi zdravnic v šolskem dispanzerju so že več let enaki in omogočajo optimalno izrabo delovnega časa za izvedbo preventivnih programov in obravnavo bolnih oziroma poškodovanih pacientov. Zdravnici, ki delata poln delovni čas, imata preven- večini primerov datum pregleda pri zobozdravnici in zdravnici že uspeli uskladiti na isti dan. A naj bo le en dan ali dva, vprašanje, ki ostaja, je, ali so res osnovne šole tiste, ki so odgovorne za zdravstvene preglede otrok. Vendar pa praksa opozarja. »Po izkušnjah drugih držav, v katerih je udeležba na preventivnih pregledih vezana na odgovornost staršev, bi delež šolarjev, ki bi prišli na preventivne preglede, močno upadel, po nekaterih ocenah verjetno pod 50 odstotkov. Še posebej bi padel delež pregledanih šolarjev iz socialno-ekonom-sko ranljivih družin in družin z drugimi tveganji za otrokov oz. najstnikov normalni razvoj, kar seveda pomeni, da mnoge zdravstvene težave pri šolarjih ne bi bile pravočasno odkrite,« pravi Seher Zupančičeva. Opozarja, da bi se povečala neenakost v zdravju. »Tako kot drugje tudi pri nas narašča število otrok in mladostnikov z boleznimi, ki so posledica nezdravega življenjskega sloga (prekomerna prehranjenost in debelost, motnje duševnega zdravja idr.). Zamujena intervencija pri težavah v dinamičnem obdobju odraščanja pomeni dolgoročno več kroničnih bolezni v odrasli dobi, slabšo kakovost življenja bolnikov in večje finančno breme za državo,« še dodaja. Specialistka pediatrije meni, da bi nas moralo pri oceni organizacije preventivnih pregledov za šolarje najbolj zanimati predvsem to, kaj je dobro zanje. »Da je naš sedanji sistem dober, nam priznavajo mnogi strokovnjaki iz drugih držav, ki si želijo, da bi v svojih državah lahko dosegli nekaj podobnega,« pravi. Vsekakor je dobro, da so otroci zdravstveno pregledani. Toda včasih so prav pri pregledih, ki jih otrok opravi v okviru šole, dia- gnosticirana občutljiva zdravstvena stanja, s čimer pa šola naj ne bi bila seznanjena. »Prav zato menim, da bi morali starši prevzeti to odgovornost. Dolžnost staršev je, da skrbijo za otrokovo zdravje in vse preventivne preglede,« meni ravnateljica OŠ Šalek Irena Poljanšek Sivka, a dodaja, da so »sistematski zdravniški pregledi za naše otroke nujno potrebni in bo zato, dokler ne bo dogovorjeno drugače, skrb za to tudi v prihodnje prevzela šola.« Ministrstvi se sedaj usklajujeta in verjetno ne pozabljata, da se bo - če bosta zapisali, da naj se odgovornost zdravstvene sis-tematike v osnovni šoli bolj odločno prenese na starše, verjetno pojavila še nova težava, vezana za organizacijo zdravstvene službe. »Individualno naročanje na preventivne preglede bi pomenilo odsotnost staršev v službi, pogosto odpovedovanje že dogovorjenih terminov za pregled in zahteve po drugih terminih, kar je v praksi nemogoče - to bi pomenilo popolno sesutje šolske preventive, poleg tega pa manjšo dostopnost zdravnic šolarjem, takrat ko so bolni,« opozarja Margareta Seher Zupančič. Česa takšnega si seveda nihče ne želi, zato verjetno s tem vprašanjem ministrstvi nimata pretežkega dela. Niti za trenutek pač ne smeta pozabiti, da tokrat niso bistveni ne starši, ne učitelji, ne zdravniki, temveč le otroci. ■ Mojca Štruc Obisk potujočega centra spodbujanja radovednosti Ljubljanska Hiška eksperimentov na osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda navdušila učence in zunanje obiskovalce - Dodali še razstavo malih živali Bojana Špegel Velenje, 25. oktobra - Velenjska osnovna šola Miha Pintarja Toleda se je za en dan spremenila v Hiško eksperimentov. Učencem so namreč tik pred jesenskimi počitnicami pripravili čisto poseben naravoslovni dan, nanj pa so zgodaj popoldne povabili vse Velenjčane, ki jih zanima znanost. Hiška eksperimentov je potujoči center spodbujanja radovednosti, kritičnega razmišljanja in promocije raziskovanja. Velenje je tokrat obiskala prvič. »Od leta 2014, ko smo v Hiši eksperimentov začeli izvajati potujočo aktivnost, smo pogosto na poteh po Sloveniji. V Hiški eksperimentov imamo manjše eksperimente, ki so posebej pripravljeni, da gredo na pot, Hiša Andreja Perat iz Hiše eksperimentov pred kombijem, s katerim potujejo po Sloveniji tudi njihovi manjši eksperimenti. eksperimentov v Ljubljani pa ima večje eksperimente. Oboji so namenjeni vsem radovednim ljudem, ki se ne bojijo spodrsljajev in napak, ki so obvezni in dobrodošli sopotnik raziskovanja in poskušanja,« nam je sredi dopoldanskega živ-žava na šoli, ki je učilnice in telovadnico spremenila v svojstven laboratorij, povedala Andreja Perat iz Hiše eksperimentov. S seboj so tokrat pripeljali več kot 50 eksperimentov, poleg tega so pripravili dva znanstvena šova v telovadnici; za mlajše učence so izvedli »Jajč-kologijo«, za starejše pa »Plinolo-gijo. Naši obiski so vedno unikatni, vedno dodamo kaj novega.« Učenci so bili res navdušeni. Zadovoljen pa je bil tu- Več kot 50 različnih eksperimentov je navdušilo učence in učitelje. Ob tem, ko so se zabavali, so se tudi učili. di ravnatelj šole Sebastijan Kukovec: »Lahko rečem, da je bil današnji dan nekaj posebnega. Prinesel je nove izkušnje s področja kemije, biologije in fizike, zelo navdušili so kemijski eksperimenti Harryja Poterja, učenci pa so bili navdušeni tudi nad razstavo malih živali.« To sta nam potrdila tudi učenca Manca Svitlica Va-loh in Tim Meh. Obema je bilo vse, kar sta doživela, zelo všeč. Manca je dodala: »Najbolj sem bila navdušena nad živalmi, veliko je bilo plazilcev, insektov, ki jih ponavadi ob obisku živalskega vrta ne vidimo. Na roko so mi dali ščurka, občutek je bil zanimiv. Preizkusila sem tudi številne eksperimente. Všeč mi je bilo, ker smo jih delali skupaj, tako fantje kot dekleta.« Tim pa nam je zaupal. »Med ogledom živali mi je žaba skoraj skočila v obraz, kar si bom zagotovo zapomnil. Med eksperimenti pa so me najbolj navdušili tisti, ki so bili povezani z lučkami, in znanstveni šov, v katerem so uporabili tudi ogenj.« Namen je bil zagotovo dosežen. Učenci so doživeli dan sproščenega učenja in se ob tem še zabavali. ■ bš Popotnik, ustavi svoj korak Lom, Topolšica, 5. novembra - Nova kapelica krasi Sončno pot, pot, ki že nekaj desetletij poteka po sredini Loma in je priljubljeno sprehajališče domačinov in tudi hotelskih gostov. Pred letom 1963, ko so speljali cesto čez Lom je v neposredni bližini sedanje stala kapelica s križem, ki so jo zaradi gradnje ceste umaknili. Novo je postavil letos sedanji lastnik zemljišča Martin Volk in si tako izpolnil desetletja staro željo. Zato je večino del okoli gradnje na strmem terenu Loma naredil sam. S srčnostjo r i in posebno skrbjo jo je tudi opremil, v poseben ponos mu je, da je lahko v njo položil križ iz prvotne kapelice. Kapelica je sicer drugačne oblike, kot je bila prvotna, na Lomu stoji še ena podobna iz leta 1809, a razumljivo je, da jo je postavil po svojih željah. Kapelica stoji ob poti in je že med gradnjo vzbudila zanimanje, zato je bil obisk ob njenem blagoslovu, pričakovan. Blagoslov je opravil župnik mnsg. Jože Pribožič minulo nedeljo. Še posebej je zaželel lastniku Martinu, da ga spominja tudi na njegovega zavetnika sv. Martina. Družini Volk je zaželel vse dobro tudi šoštanjski župan Darko Menih, svoje je k dogodku prispevala še krajevna skupnost Topolšica, predsednica Petra Lipičnik. Posebej prisrčen je bil program ob dogodku, ki so ga sooblikovali najmlajši člani družine Volk, ki so tudi povabili vse, ki bodo hodili mimo, naj ob njej ustavijo svoj korak. ■ MBK Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 14 14 NAŠI KRAJI IN LJUDJE 9. novembra 2017 Proslavili letošnje pridobitve Ob prazniku KS Šentilj podelili tudi krajevna priznanja in predstavili načrte za prihodnje leto Šentilj, 27. oktobra - V počastitev krajevnega praznika so zadnji petek oktobra v šentilj-skem domu krajanov pripravili slavnostno sejo. Polno dvorano je najprej pozdravil predsednik KS Šentilj Janez Podbornik. Krajanom je v besedi predstavil dosežke letošnjega leta in načrte, ki jih imajo v kraju za leto 2018. S slavnostnim dogodkom so namreč zaključili tudi letošnje naložbe v Šentilju. Največ dela so opravili na krajevnem pokopališču, kjer so pridobili nova žar-na mesta v opornem zidu in s tem obnovili star oporni zid pokopališča. Pridobili so tudi 64 žarnih grobov. Zaradi velikega finančnega zalogaja je naložba potekala v dveh fazah, končana pa je bila konec septembra. Prihodnje leto želijo obnoviti še oporni zid na starem delu pokopališča ter pridobiti gradbeno in uporabo dovoljenje za že zgrajeno poslovilno vežico, zato obnova pokopališča še ni končana. Podžupan MO Velenje Srečko Korošec je pohvalil delo krajevne skupnosti. Za oporni zid in nova žarna mesta je občina prispevala skoraj 115 tisoč evrov, KS Šentilj pa je financirala dodatna dela v višini 4 tisoč evrov. Slavnostno sejo sveta KS so izkoristili tudi za podelitev zahval KS Šentilj za uspešno sodelovanje s krajevno skupnostjo. Zahvale so prejeli: Cilka in Milan Sitar, Marjan Hrusti, Valentin Dolinšek, Katarina in Mitja Podbornik, Leopol- Nova žarna stena na pokopališču je velika pridobitev za krajane Šentilja. Na slavnostni seji sveta so podelili tudi priznanja in grb krajevne skupnosti. dina Čas, Kegljaška sekcija Društva upokojencev Šentilj ter Turistično društvo Šentilj za 10 let delovanja. Posthumno je zahvalo prejel Jožef Krajnc. Najvišje priznanje - grba KS - sta prejela zakonca Slavica in Anton Krajnc iz Laz. Po končanem uradnem delu so si krajani ogledali novo žarno steno na pokopališču, sledilo pa je družabno srečanje. ■ bš Prijetno druženje starejših občanov Letošnje srečanje starejših občanov je bilo najbolj množično doslej. Šmartno ob Paki, 28. oktobra - Že vrsto let sodi v splet prireditev ob prazniku Občine Šmartno ob Paki tudi srečanje starejših občanov. Za razliko od minulih je bilo letošnje v dvorani šmarškega kulturnega doma, kar se je pokazalo za zelo dobro odločitev organizatorjev. Srečanja se je namreč udeležilo doslej največ občanov, starih 70 let in več. Nad 100 se jih je odzvalo povabilu. Najstarejši udeleženki sta bili 92-letni Avguština Lukač in Neža Šuster, med moškimi pa Ivan Gaberšek z 89 leti. Po besedah župana Občine Šmartno ob Paki Janka Kopušarja so starejši občani s svojim delom naložili mlajšim generacijam kar nekaj nalog za prihodnost. »Dali ste nam osnovo, na kateri gradimo naš skupni lepši jutri.« Ob tej priložnosti je omenil nekatere največje pridobitve v zadnjem letu in menil, da lahko z optimizmom zrejo v jutrišnji dan. Jože Kožar, predsednik Območnega združenja RK Velenje, je izrazil zadovoljstvo, ker so srečanja starejših v večini okolij v Šaleški dolini dobro obiskana. 30 let jih že krajevne organizacije RK v sodelovanju še z drugimi društvi v posameznih sredinah pripravijo in verjame, da bodo tradicijo nadaljevali tudi v prihodnje. PO njegovih besedah je za območnim združenjem še eno uspešno leto. Največ zaslug za to imajo pridni prostovoljci RK in občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ki jih pri opravljanju dejavnosti podpirajo. »Gospodarske krize naj bi bilo konec, a pomoči potrebnih je vse več. Pri RK jim bomo pomagali po najboljših močeh tudi v prihodnje,« je še dejal Jože Kožar. • Tp S kolesom do Term Obstoječa kolesarska steza, ki je doslej vodila iz Šoštanja le do objektov Zager, se zdaj nadaljuje vse do Topolšice Milena Krstič - Planine Topolšica, 28. oktober - »Na tole smo čakali kar nekaj časa, zato smo danes toliko bolj veseli,« je na slovesnosti, ki so jo v soboto ob otvoritvi kolesarske povezave Zager - Terme pripravili pred večnamenskim domom krajanov v Topolšici, dejal župan Darko Menih. Preden je skupaj s podžupanom Vikijem Drevom, predsednico Sveta Krajevne skupnosti Topolšica Petro Lipič-nik in predstavnikom izvajalca Mirkom Andrejcem vzel v roke škarjice in prerezal otvoritveni trak, se je po kolesarski stezi za- peljal na starodobnem kolesu, ki mu ga je za priložnost posodil sosed. Preveril pa je vsako, še tako majhno, stvar. »Pot je res lepa in lepo spelja- > Kolesarska steza od Šoštanja do Topolšice je dolga 3.014 metrov. na, vodi ob Toplici ob gozdu. Sprehajalci in kolesarji bodo uživali, ob njej posedeli na kakšni klopci in se odpočili.« Otvoritveni trak so prerezali Mirko Andrejc, Viki Drev, Petra Lipičnik in Darko Menih. Ta del naselja Topolšica s kolesarsko stezo doslej ni bil povezan. Obstoječa kolesarska steza, ki se začne pred mestom Šoštanj in je dolga 2,5 kilometra, se je končala v križišču z javno potjo pri objektu Zager. Središče To-polšice do turističnih objektov in institucij (Bolnišnica, Zimzelen, stanovanjski bloki) pa z njo ni bilo povezano. Na povezavo v razdalji 1.000 metrov so precej dolgo čakali ne samo zaradi denarja, ampak tudi zaradi težav, povezanih z zemljišči. »Naložba je stala 250.000 evrov, država jo je sofinancirala z blizu 100.000 evrov,« je povedal podžupan Viki Drev. Dela so bila izvedena v pogodbenem roku, pravočasno in kakovostno, pa so bili zadovoljni tisti, ki so prišli na otvoritev. Veliko jih je prišlo iz Term. »Ta povezava je za nas zelo pomembna, saj gostje veliko povprašujejo po tej vrsti mobilnosti, izposojajo si tudi kolesa ali pa k nam pridejo s svojimi,« je dejala direktorica Term Lidija Fijavž Špeh. Množično obiskana grajska avantura Ne najmlajših in ne starejših ni nič prestrašilo, uživali so v pestrem dogajanju na Šaleškem gradu. Foto: Maršnjak F. društvenega podmladka (v sodelovanju z OŠ Šalek imajo turistični krožek - Klub mladih turističnih vodnic) pripravile delavnice za poslikavo obraza, izdelovanje duhcev ter izrezovanje buč. Obisk je bil tako številen, da je bilo treba čakati tudi dobro uro za vstop na prizorišče. A zadovoljni obiskovalci so organizatorjem zatrdili, da je bilo vredno čakati in z veseljem še kdaj obiščejo Šaleški grad. Šalek, 28. oktobra - Za začetek jesenskih počitnic je Turistično društvo Šalek ovilo Šaleški grad v srhljivo podobo in za najmlajše pripravilo pustolovščino, na kateri so se jim z veseljem pridružili tudi starejši. Da bi grad odročili, so morali obiskovalci zbrati žige na sedmih postajah. Pomagal jim je grajski duh, na poti pa so jih čakale začarane stopnice, grajski stražar, pokopališče z okostnjaki, giljotina, tabor ravbarjev, tunel pajkov ter v grajskem stolpu dve čarovnici. Za prijetno druženje po opravljeni nalogi pa so poskrbeli s pečenim kostanjem, srečelovom, čarodejem in gostinsko ponudbo. Za vse nadobudne so članice M^ MPT ■ Naš čas, 9. 11. 2017, barve: CM K, stran 15 9. novembra 2017 NAŠI KRAJI IN LJUDJE 15 Sejem Numifil priljubljen med zbiratelji Srečanje numizmatikov in filatelistov letos tudi mednarodno obarvano - Dober obisk, pester izbor Bojana Špegel Velenje, 28. oktobra - Zadnjo oktobrsko soboto je v dvorani Centra Nova potekalo 8. srečanje Numifil, ki ga pripravlja Festival Velenje. Tudi termin je stalen, saj sejem vedno pripravijo ob začetku krompirjevih počitnic. Na numizmatičen, filateli-stičen in kartofilski sejem je tudi letos prišlo veliko obiskovalcev iz vseh koncev države, največ pa je bilo domačinov. Privabila jih je raznolika ponudba razsta-vljalcev iz vse Slovenije, največ iz Štajerske, dva sta prišla tudi iz sosednje Hrvaške. Napolnili so 16 miz, kar je, kot nam je povedal predstavnik organizatorjev Matjaž Šalej, toliko kot zadnja tri leta. Poznavalci so bili s ponudbo zadovoljni. Na sejmu so obiskovalci našli zanimive numizmatične in filate-listične primerke in tudi zbiratelj-ske pripomočke. »Datuma sejma ne prestavljamo tudi zato, ker se s tovrstno dejavnostjo ukvarjajo predvsem starejši. Veseli nas, da ohranjamo numizmatiko in fila-telijo kot dve kraljici zbirateljstva tudi v našem mestu. Opažamo, da je numizmatika bolj v vzponu kot filatelija, ki doživlja manjši zaton. Zbiranje denarja, kovancev in zlatnikov je pač nekoliko dražji hobi. Sicer pa naš sejem velja za enega bolje organiziranih med manjšimi tovrstnimi sejmi,« nam je povedal Šalej. Tudi zaradi Numifila in Pikinega festivala so v Velenju v zadnjih letih izdali kar nekaj osebnih poštnih znamk, ki so se v zbirateljstvu lepo prijele. Pri Pošti Velenje je letos izšel žig z datumom srečanja, izšla pa je tudi osebna znamka z motivom velenjskega Kristlovega bloka, arhitekturnega bisera iz 60. let arhitekta Stanka Kristla. Ta je zanj leta 1965 prejel tudi arhitekturno nagrado. »Vseh osem let smo v času sejma izdali osebno znamko, letošnja ima poštno numinalo A. Nanje vedno uvrstimo arhitekturne objekte Velenja, tako zgodovinske kot modernistične. Z letošnjo in lansko, na katero smo umestili velenjsko Matjaž Šalej: »Med manjšimi sejmi velja naš za najbolje organiziranega v državi.« Zbiratelj Igor Lesjak redno razstavlja na velenjskem Numifilu. Všeč mu je družba in to, da vedno kaj proda. promenado, smo izpostavili dva medijsko najbolj opazna objekta, ki sta bila zgrajena v povojnem, sodobnem Velenju,« je še dodal naš sogovornik. Sicer pa izdajo med 200 in 300 osebnih znamk, ki ostanejo aktualne še nekaj let. Poštni žig bo le še nekaj dni dostopen na pošti v Velenju, potem pa ga bodo shranili v arhiv Pošte Slovenije. Mariborčan Igor Lesar je upokojeni učitelj, ki se sedaj še bolj strastno predaja zbirateljstvu. Na velenjski Numifil prihaja vsa leta, od prvega dalje. Povedal nam je: »Tu je vedno dobra družba, prijetni ljudje, zanimivo je. Pa tudi Velenje je zame lepo mesto. Prihajam tudi zato, ker tukaj vedno kaj prodam. V moji zbirki je največ znamk, imam pa tudi nekaj kovancev, predvsem Sejem je obiskalo veliko zbirateljev iz vseh koncev države, celo iz Primorske. slovenskih in jugoslovanskih. Zbiram znamke iz določenih držav, od tematik pa me najbolj zanimajo metulji. Na Numifil prihaja največ filatelistov, najbolj jih zanimajo znamke, ki so bolj poceni.« Obiskuje tudi druge sejme v Sloveniji in Avstriji, pravi pa, da je to drag hobi le za tiste, ki hočejo imeti vse. On vsa leta dobro pozna svoje meje. »Denarnica je tista, ki določa, kaj lahko kupim,« nam za konec pove med smehom. In doda, da bo na Numifil še prihajal. * Prostovoljno gasilsko društvo» Šmartno ob Paki P v Članice in člani Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Pa ki iskreno čestitamo vsem občankam in občanom za občinski praznik! FORD AVTOCENTER KRBAVAC www.krbavac.si | Rečica ob Paki 45 | Tel.: 03/ 891 51 23 feplcis rogel Proizvodnja in storitve v kovinarstvu Hišniške storitve Igor Rogel s.p. Slatina 5e, 3327 Šmartno ob Paki T: 041 682 197 E: igor.rogel@gmail.com Vsem občankam in občanom iskreno čestitamo za praznik občine Šmartno ob Paki! A \i7C Janez Janže s.p. /II \m K LETUŠ 81 I ŠMARTNO OB PAKI AVTO SERVIS T: 03 891 50 61 | G: 041 707 287 | ¡anez.janze@siol.net VZDRŽEVANJE IN POPRAVILO MOTORNIH VOZIL, KLEPARSTVO, LIČARSTVO, REZERVNI DELI, VULKANIZERSTVO, AVTOPRALNICA IN AVTOKOZMETIKA, POSREDOVANJE ZAVAROVALNICE ADRIATIC SLOVENICA... Čestitamo za praznik občine! k*-"__ yVOtOHAKTA BifULOA Znanje delili med prebivalci Velenje - Društvo za boj proti raku Velenje je v zadnjih dneh minulega meseca zaznamovalo rožnati oktober z dejavnostmi na velenjski promenadi. Tretje leto so skupaj z Mestno občino Velenje, tukajšnjim zdravstve- hkrati pa opozarjati na pomen preventive in zdravega načina življenja. »Tega želimo razširjati med mladimi, zato smo povabili ambasadorje zdravja z OŠ Gorica, ki so edini in edinstveni v Sloveniji. Izobrazili smo men- Utrinek s sklepne prireditve na promenadi v Velenju nim domom, Šolo za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje in Osnovno šolo (OŠ) Gorica Velenje na svoj način opozarjali na potrebo po preventivi in skrbi za svoje zdravje. Tako so na stojnicah mimoidočim z modeli prikazovali pravilen način samopregledovanja dojk, učenke omenjene šole so predstavile del projekta Ambasadorji zdravja, ki poteka na šoli celo leto in temelji na 12 priporočilih Evropskega kodeksa proti raku. Tokrat so predstavile zdravo prehrano in prikazale zanimiv način jutranje telovadbe. Dijakinje Šole za storitvene dejavnosti so ponudile rožnati sladoled in popestrile dogodek s plesno točko, zaposlene zdravstvenega doma pa so mimoidočim izmerile krvni tlak in z analizatorjem Tanita opravile analizo sestave telesa. V aktivnost sta se vključila še Mlekarna Celeia s plastenkami jogurta ter Komunalno podjetje Velenje s plastenkami vode. Predsednica društva Branka Drk je med drugim dejala, da so s sklepno prireditvijo ob mesecu boja proti raku dojk želeli širšo javnost še enkrat opozoriti na številne aktivnosti, ki jih izvajajo za zgodnje odkrivanje bolezni, torje, ti nekatere svoje učence, ki sedaj svoje vrstnike celo leto učijo zdravega načina življenja.« Dr-kova je soglašala, da je preventivnih akcij društev veliko, zato tudi takšni učinki. Potrjujeta jih manjše število umrlih zaradi raka in večje število zgodaj odkritih bolezni. Zagotovila je, da se bodo pri društvu še naprej trudili in delili znanje med prebivalci Šaleške doline. Ravnatelj OŠ Gorica Velenje Ivan Planinc pa je dejal, da so na šoli ambasadorje zdravja uvedli že predlani. Njihove aktivnosti so se dobro prijele. »Učenci ambasadorji pripravljajo vsebinske teme s področja zdravja in jih posredujejo ostalim učencem, nam učiteljem, urejajo stenski časopis, tako da smo na tekočem z vsemi aktualnostmi s področja zdravja.« Dejal je še, da se njihovo delo vse bolj odraža tudi pri načinu življenja in dela v šoli in doma. »Velikokrat povedo to, kar odrasli in njihovi vrstniki radi pozabimo. Tako nas opozarjajo na posledice prevelikega izpostavljanja soncu, na pravilno prehrano, gibanje ... Ponosen sem nanje,« je še dejal Ivan Planinc. ■ tp Sobota, il november 1017 Martinova vas, Šmartno ob Paki ESE DOPOLDANSKI DEL: 7.00: PLANINSKI POHOD PO MARTINOVI POTI 9.00: MARTINOVA LIKOVNA KOLONIJA 9.00 do 12.00: MARTINOVA KMEČKA TRŽNICA 9.30 DO 12.00: OTROŠKO MARTINOVANJE POPOLDANSKI DEL: 14.00-19.00: > VOZOVI VAŠKIH SKUPNOSTI S PRIKAZI OBIČAJEV > MARTINOV KRST VINA ^ RAZGLASITEV "NAJKLETARJA" ^ POKUŠINA VZORCEV MLADEGA VINA 19.00-24.00: MARTINOVA ZABAVA Z ANSAMBLOM STIL Naš čas, 16. 11. 2017, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT 9. novembra 2017 Slovencem proti Hrvatom le točka Rokometaši Gorenja v 7. krogu lige prvakov izgubili s hrvaškim prvakom Zagrebom, Celjanom proti Nexeju le točka V 6. krogu regionalne lige Se-ha je bil v torek dvoboj hrvaških in slovenskih moštev. Naši prvaki so gostili podprvaka sosedov Nexe, podprvaki Velenjčani pa aktualnega prvaka Zagreb. Po končanih tekmah so bili veliko bolj zadovoljni naši južni sosedje. Celjani so bili gotovo favoriti proti moštvu iz Našic, a so si priigrali samo točko oziroma so jo izgubili, saj so se Našičani poraza rešili dobre pol minute pred koncem. Da je bila tekma za oboje v velenjski Rdeči dvorani zelo pomembna, kaže med drugim tudi že to, da so jo oboji začeli zelo neodločno. Prvi zadetek so gledalci videli šele na koncu druge minute, ko je z devetimi goli najboljši strelec tega dvoboja Žarko Markovic prvič premagal prvega vratarja Gorenja Klemna Ferlina. Na koncu četrte minute so gostje povedli z 2:0. Gol je dosegel Stipe Mandalic, z osmimi zadetki drugi strelec tekme. Šele po teh zadetkih so domači začeli igrati bolj odločno in do petnajste minute prvič izenačili (5:5), na odmor pa šli s prednostjo dveh zadetkov (14:12). V prvem polčasu sta bila strelsko pri domačih najbolj razpoložena Nejc Cehte, ki je do petnajste minute (5:5) dosegel kar štiri gole in Niko Medved. Medved je s tremi goli zaporedoma v 22. minuti popeljal Gorenje do prvega, a obenem njihovega edinega vodstva s prednostjo treh golov (10:7). Ob koncu tnika, zabili dva gola in izenačili na 14:14. Nekaj minut zatem so bile domače ose spet v prednosti za dva gola (16:14). Osem minut pred koncem pa so Hrvatje z golom Žarka Markovica prvič v drugem polčasu povedli (19:18). prvega dela pa je s svojim petim golom poskrbel, da so imeli domači solidno prednost dveh zadetkov po prvem polčasu. Zagrebčani so že po dveh minutah v drugem polčasu izkoristili premajhno zbranost naspro- Cehte je s svojim petim golom hitro izenačil, Medved, ki se je nekoliko pred tem vrnil s klopi, pa je s svojim šestim golom po nasprotnikovi izgubljeni žogi v 50. minuti poskrbel za popoln preobrat in vodstvo z 20:19. Žal pa je bilo to njihovo zadnje. Proti visoki in strnjeni ter zelo agresivni obrambi so težje prihajali do priložnosti za zadetek kot nasprotnik, tudi več grešili, poleg tega pa so jim začela pohajati moči. V 52. minuti je bil rezultat še izenačen (21:21). V iztekajočih se minutah so gostujoči igralci z dvema zaporednima goloma Mandalica in zadnjim (že devetim) Žarka Markovica ob koncu 57. minute prvič vodili s tremi goli razlike (24:21), kar je bilo dovolj za njihovo četrto zmago. S tekmo več od tretjega Meškova in četrtega Tatrana so se povzpeli na drugo mesto, Ve-lenjčani pa so s četrtega padli na šesto. Celjani so s točko več mesto pred njimi. Željko Babic, trener Gorenja Velenja: "Zagreb je zasluženo zmagal. Mi smo tekmo odigrali hrabro in prikazali dobro igro. V drugem polčasu so tekmeci odigrali resnično dobro v obrambi, v napadu pa bili izredno disciplinirani. Odločilna je bila tudi individualna kakovost igralcev v ključnih trenutkih. Iz poraza se moramo nekaj naučiti in popraviti napake." S. Vovk Foto Jurij Kodrun V drugem polčasu povsem potopili Skandinavce Rokometaši Gorenja so se z zmago s 30 : 21 obilno oddolžili Elverumu za poraz z golom razlike (28 : 29) v prejšnjem krogu Stane Vovk S 6. krogom so tudi v skupini C lige prvakov začeli drugo polovico tekmovanja. Velenjčani so si z visoko zmago nad norveškim prvakom zelo povečali možnosti za zagotovitev dodatnih kvalifikacij za uvrstitev v osmino finala tega najmočnejšega tekmovanja na stari celini. Trenutno so ob enakem številu točk z danskim Skernom, ki je v tem krogu premagal švicarskega prvaka celo z desetimi goli razlike (32 : 22), zaradi slabše razlike v golih drugi. Prav eno od prvih dveh mest pa si morajo priigrati v tem delu tekmovanja, da se bodo nato udarili s prvo- ali dru-gouvrščenim moštvom skupine D za napredovanje. Slovenski podprvaki so z igro proti norveškemu prvaku - kot pove rezultat - navdušili. Ne toliko v prvem polčasu kot v drugem, ko so dokazali, da so veliko kakovostnejše moštvo. Po uvodnih nekoliko nervoznih minutah, ko so jim Skandinavci še skušali vsiliti svoj stil hitre igre, so vajeti vzeli v svoje roke, vendar pa se kljub temu nasprotniku niso mogli odlepiti za več kot dva gola. To jim je preprečeval tudi prvi vratar Norvežanov Ve-gard Bakken Oeien (12 obramb). Tudi na začetku drugega polčasa so bili Norvežani zelo hitri in so se domačim približali le na gol razlike. To pa je bilo očitno dodatno opozorilo »osam«, da morajo več iztisniti iz sebe. Nenadoma so prevladali na igrišču in začel se je lov za čim večjo razliko. Rok Ovniček je trem golom v prvem polčasu dodal v drugem še štiri in je bil s sedmimi goli najboljši strelec. Dva zadetka manj od njega je zabil Alem Toskic, a je bil njegov učinek stoodstoten. Prvi ved zadel za +5 (19 : 14), pet minut pred koncem pa je Ovniček s svojim zadnjim golom povišal na +9 (29 : 20); to je bila do tedaj najvišja prednost. Navijači so upali, da bodo domači zmagali z dvoštevilčno razliko. Vendar so vratar Klemen Ferlin, ki je imel v prvem delu le tri obrambe, je v drugem zablestel z dodatnimi desetimi. Ob čvrsti oziroma izjemni igri - kot je ocenil po zmagi trener Željko Babic - v obrambi so gostje vse težje prihajali do priložnosti oziroma zadetkov. V 34. minuti je kapetan Niko Med- gostje na začetku zadnje minute zmanjšali zaostanek, dve sekundi pred zadnjim sodnikovim piskom pa je razliko devetih golov vrnil Gregor Potočnik. Rok Ovniček: »Zelo smo si želeli te zmage. Vedeli smo, kaj smo na Norveškem naredili napačno, zato smo se nanje dobro pripravili. Dogovora smo se kar dobro držali. Zmaga je zaslužena, z veliko razliko, ki bo morda zelo pomembna na koncu za uvrstitev na prvo ali drugo mesto. Pred nami je še precej tekem. Še naprej moramo delati na polno in bomo videli, kaj nam bo to prineslo. Verjamem, da napredovanje.« Niko Medved, kapetan: »»Po tekmi na Norveškem smo bili nekoliko jezni in žalostni. Imeli smo občutek, da domači niso bili toliko boljši, ampak smo mi imeli slab dan. Povratni dvoboj pa je pokazal, da smo vendarle boljši od njih. Naš načrt je bil, da si v prvem polčasu priigramo dva, tri gole razlike, v drugem pa dokončno odločimo tekmo v našo korist. Izteklo se je, tako kot smo želeli.« Tine Poklar (Elverum): »Nisem dočakal konca tekme. Po oceni sodnika sem preostro zaustavil Ovnička. Žal mi je. V Velenje smo seveda prišli po dve točki; to je športno želeti. Hkrati smo vedeli, da bo to zelo težak dvoboj. Kot na prvi tekmi smo tudi na tej želeli igrati svojo hitro igro, toda Gorenje se je dobro pripravilo na nas in žal se ni se ni izteklo po naših željah. Čestitam jim za zelo dobro igro.« Gorenjev naslednji nasprotnik (11. novembra) bo Adama v go-steh. Nato bosta sledila dvoboja na domačem parketu z Romuni (16. 11.) in Švicarji (25. 11.). V zadnjem, 10. krogu tega dela tekmovanja pa bodo gostovali na Danskem. Samo Olimpija in Maribor pred Rudarjem Velenjski nogometaši kljub porazu (0 : 1) na lokalnem derbiju zadržali tretje mesto Ljubljančani in Maribor razred zase Stane Vovk Nogometaši Rudarja v zadnjih dveh krogih niso dosegli želenega. Po neodločenem rezultatu (0 : 0) v predprejšnjem krogu ob jezeru s še vedno vodilno, a neprepričljivo Olimpijo, so se jim na uvodni tekmi 15. kroga v celjski Areni Z'dežele domači nogometaši oddolžili za po- za povišanje rezultata, a je Pridigar uspešno zmedel Luka Šušnjar-ja, da je domači napadalec žogo v visokem loku poslal čez okvir vrat. V drugem polčasu so gostje vse stavili v napad. Domači so jim prepustili sredino igrišča in obenem upali, da jim bo morda uspel še kakšen hiter nasprotni napad. Trener Pušnik je igro svojega moštva poživil z Edinom John Mary Uzuegbunam Honi, 24-letni Rudarjev napadalec in s sedmi zadetki trenutni najboljši Rudarjev igralec, bo zeleno-črni dres nosil še do konca sezone 2018/19. raz v 6. krogu. Takrat so rudarji ob jezeru zmagali z 2 : 1, v petek pa so se zmage z enakim rezultatom veselili domači grofje. Čeprav vsak poraz gotovo boli, pa tokratni najbrž ni tako boleč, saj ni poslabšal njihovega položaja na lestvici. Še vedno so na tretjem mestu. Zato je zaslužen tudi novinec Triglav, ki je presenetljivo premagal Gorico na njenem igrišču. Podobno kot proti Ljubljančanom se na tem savinjsko-ša-leškem derbiju Rudarjevi nogometaši niso izkazali z učinkovitostjo. Njihov najboljši strelec John Mary, ki je podaljšal zvestobo klubu do konca sezone 2017/18, je imel prvo veliko priložnost že po slabih desetih minutah, vendar se je ob njegovem udarcu z glavo izkazal vratar Metod Jurhat. Le nekaj minut za tem je Mary ušel domačim branilcem, a znova je zablestel domači vratar. V priložnosti se je znašel tudi visoki Milan Tucic, a je z udarcem z glavo zgrešil okvir vrat. V 22. minuti pa nova priložnost za Maryja po podaji Roberta Pušaverja, a je povsem neoviran slabo zadel žogo iz prve in jo namesto v mrežo poslal visoko pod nebo. Rudarji so pritiskali, igrali napadalno, a želenega niso dosegli. Kot da so bila domača vrata zanje zaklenjena. Celjani pa si nevarnih priložnosti prve pol ure niso priigrali. V 35. minuti pa se je udejanjilo ulično pravilo, če ne daš, dobiš. Domači so izvedli hiter napad, ki se je ob slabšem posredovanju gostujočih branilcev končal z golom, ki ga je z glavo dosegel Filip Dangubic. Tri minute za tem pa novo veselje Celjanov. Po ne-spretnosti dveh Rudarjevih branilcev je žoga priletela do nepokritega Dangubica, ta pa jo je z roba šestnajstmetrskega prostora še enkrat mojstrsko poslal za hrbet nemočnega Marka Pridigarja. Ob koncu prvega dela so imeli Celjani še eno veliko priložnost Junuzovicem in Darijem Vizinger-jem. Najprej Dominik Radic, nato Vizinger sta imela dobri priložnosti za znižanje rezultata, a je domači golman uspešno posredoval. Tudi ,bomba'Junuzovica je zletela nekaj centimetrov nad prečko. Slabih deset minut pred koncem tega zelo zanimivega dvoboja pa je po podaji kapeta-na Damijana Trifkovica z lepim udarcem z glavo Junuzovic s svojim prvim zadetkom le povzročil, da so domači trepetali za zmago. Vendar gostom kljub velikemu pritisku ni uspelo doseči vsaj izenačujočega zadetka. »Na srečo,« kot je po tekmi dejal trener gostiteljev Milan Kocic. Marijan Pušnik, Rudarjev trener, pa nekoliko potrto: »V prvih tridesetih minutah smo bili boljši nasprotnik. Zaradi prevelike neučakanosti in nestrpnosti pa tudi sebičnosti nismo zadeli, kar se nam je maščevalo. Prišlo je nekaj črnih minut in dva prejeta zadetka po velikih napakah naše ožje obrambe. V drugem polčasu so se fantje zelo trudili. Vseskozi smo pritiskali na domači gol, spet smo bili boljši nasprotnik, čeprav so tudi domači imeli svoje priložnosti v nasprotnih napadih. Žal nismo zadeli več kot enkrat. Škoda, nismo si zaslužili poraza glede na trud, ki so ga pokazali fantje. Pred nami je nova težka tekma. Na zadnjih dveh se strelci niso izkazali, prav ta element naše igre moramo izboljšati do tekme z Gorico. Pričakoval sem, da bodo Novogoričani premagali zadnji Ankaran - Hrvatini in nas prehiteli na lestvici. Na našo srečo se to ni zgodilo. Vsekakor pričakujem, da bodo skušali te izgubljene točke nadoknaditi proti nam. Mi pa se ne smemo zanašati na druge, ampak s svojo dobro igro zadržati sedanjo visoko uvrstitev.« ■ ■ Naš čas, 9. 11. 2017, barve: CM K, stran 17 9. novembra 2017 »»WAS ŠPORT 17 Na vrhu je tesno Koprčani trenutno prvi - V Slovanu Čotarja zamenjal Jovičic Rokometaši z Obale, ki so na praznični torek na prijateljski tekmi igrali neodločeno (24 : 24) v svoji dvorani z Gorenjem, so po 8. krogu znova na vrhu prvenstvene razpredelnice. Gostili so Šmarčane in jih premagali s tremi goli razlike (24 : 21) in s prvega mesta izrinili Novome-ščane. Zasavci so jih sicer zelo namučili. Po prvem polčasu so Koprčani zaostajali za dva gola (11 : 13), sredi drugega pa je bila prednost zadnjeuvrščenega moštva še za dva gola višja (16 : 20). Nato je moštva slovenskega selektorja Veselina Vujovica zaigralo na vse ali nič. Po petih golih zaporedoma so pet minut pred koncem tega razburljivega dvoboja prvič povedli v drugem polčasu (21 : 20) in si za tem z delnim izidom 3 : 1 prigarali peto prvenstveno zmago. Enako napet bil dolenjski dvoboj v Trebnjem med Trimom in Ribnico. Domači so imeli po prvem delu dva gola prednosti, po dobrih desetih minutah v nadaljevanju že štiri (22 : 18), a to ni bilo dovolj niti za točko. Do izteka tekme so gostje manj grešili in proti mlademu domačemu moštvu slavili minimalno zmago (30 : 31). Zanimivo je bilo tudi v Dobo-vi, kjer so Novomeščani gotovo upali na zmago, s katero bi zadržali vodilno mesto. A jim je spodletelo. Čeprav so prišli v ta zasavski kraj kot papirnati favoriti, tega niso pokazali na parketu in niti enkrat niso bili v rezultatski prednosti. Po prvem polčasu so Dobovčani vodili za dva zadetka. Takoj v nadaljevanju že za štiri (18 : 14). Po prepričljivem vodstvu pa so zaigrali preveč sproščeno. Gostje so se z zagrizeno igro povsem izvlekli iz prepada in v 46. minuti sploh prvič na tekmi povedli (20 : 21). No, domači se niso predali. Do konca tekme so bili za odtenek spre-tnejši in srečnejši in si priigrali drugo jesensko zmago ter v primerjavi s predprejšnjim krogom za dve mesti popravili uvrstitev na lestvici. Na štajerskem derbiju so Mariborčani klonili v Ormožu. Domači so se z njimi izenačili po točkah,Ločani pa so z zmago z desetimi goli razlike nad Slovanom gotovo vplivali na to, da je vodstvo Slovana dosedanjega trenerja Bojana Čotarja zamenjalo s prejšnjim trenerjem Kopra Zoranom Jovičicem. a vos Bo petnajstletni Bor Klemenc novi Rossi? Prvo sezono na prvenstvu Alpe Adria svojo prvo polno sezono v cestnohitrostnem motociklizmu zaključil na 4. mestu Milena Krstič - Planine Petnajstletni Velenjčan Bor Klemenc, član Yamaha Inotherm racing teama, je letos zaključil svojo prvo polno sezono v cestnohitrostnem motociklizmu. Nastopal je v novoustanovljenem razredu Stocksport 300. Dirkači v tem razredu so nastopili na petih dirkah. Bor se je udeležil vseh. Zmagovalne stopničke v skupnem seštevku mu > Svojo prvo sezono je zaključil na skupnem 4. mestu. je žal odnesla smola. »Na začetku sezone je bilo nekaj nepotrebnih padcev. Vsekakor pa smo za letos izpolnili cilj. Pred začetkom sezone smo si v moštvu želeli predvsem prvič nastopiti na pravih dirkah in se učiti,« pravi simpatičen dijak 1. letnika srednje šole predšolska vzgoja. Za motociklizem ga je navdušil oče Zoran, pove. Kaj pa mama? »Danes pravi, da je bila na tekmovanjih z manjšimi motorji, v panogi minimoto, bolj nervozna, kot je zdaj. Jaz pa sem že tudi malo bolj odrasel. Predvsem pa vem, kaj delam,« se nasmehne. Kaj dela, je pa moral vedeti že prvo leto, sicer ne bi že takrat postal slovenski podprvak. Motociklizem je šport, ki ni Bor Klemenc: »Cilj? Priti na svetovno prvenstvo in postati svetovni prvak.« poceni. »Zelo rad bi se ob koncu sezone zahvalil vsem, ki so mi stali ob strani. Podjetju Delta team iz Krškega za motocikel Yamaha R3, ki sem ga vozil, mojemu klubu Inotherm racing iz Ribnice, podjetju Akrapovič, v katerem so poskrbeli za odlične izpušne sisteme, in pa podjetju AS Domžale Moto center, v ka- terem so me opremili z zaščitnimi kombinezoni Macna, škor-nji Styl Martin in čeladami Sho-ei in vsem, čisto vsem, ki so me podpirali. Brez podpore družine, sorodnikov, prijateljev ne bi bilo nič.« Ima kakšne vzornike, ga še vprašam. Kot iz topa izstreli: »Maverick Vinales.» Potem malo pomisli in doda, »in seveda Valentino Rossi.« Ko dirka, ko starta, vidi pred seboj cilj: priti na svetovno prvenstvo in postati svetovni prvak. Zakaj pa ne? Nič ni nemogoče. Čeprav je letošnja sezona na prvenstvu Alpe Adria končana, imajo v njegovem timu do konca leta v načrtu še nastop na nekaterih dirkah. »Izkoristili jih bomo kot trening za sezono 2018, ki se nezadržno približuje.« Rekli so ) Oče Zoran Klemenc: »Prelomno je bilo lansko leto. Povabljen je bil na Red Bull Rookies Cup, ki velja za odskočno desko za mlade motoristične dirkače iz vsega sveta. Za slovenske razmere se je na tekmi odrezal zelo dobro. Med 113 povabljenimi se je uvrstil v zgornji del nastopajočih. Izberejo jih prvih deset, kar pomeni, da je Boru ušlo za las.« ■ TAKO so igrali Liga prvakov, 6. krog -skupina C Gorenje - Elverum 30 : 21 (14 : 12) Gorenje: Ferlin (13 obramb), Zapon-šek 1 (7 m), Cehte 3, Medved 2, Ha-seljic, Ovniček 7, Toskic 5, Drobež, Potočnik 2, Golčar, Markotic 2, Verdinek 2, Kleč 1, Tajnik, Brumen 2, Pejovic 4. Trener: Željko Babic. Sedemmetrovke: Gorenje 1 (0), Elverum 4 (2); izključitve: Gorenje 10 minut, Elverum 6. Druge tekme: Adermar - Dinamo Bukarešta 32 : 29, Skjern - Kadetten 32 : 22. Vrstni red: 1. Skjern 8, 2. Gorenje 8, 3. Kadetten 6, 4. Ademar 6, 5. Elverum 6, 6. Dinamo 2. 7. krog: Elverum - Kadetten (včeraj), Dinamo - Skjern (danes), Ademar -Gorenje (v soboto, 19.30). 7. krog (7. 11.): Gorenje Velenje - Zagreb 23:25 (14:12) Gorenje: Cehte 5, Medved 6 (1), Ha-seljic, Ovniček 2, Ferlin 6 obramb, Toskic 1, Drobež, Potočnik 1, Golčar 1, Markotic 1, Verdinek 2, Kleč, Zaponšek 5 obramb, J. Tajnik, Brumen 3 (2), Pejovic 1. Trener: Željko Babic. Sedemmetrovke: Gorenje 3(3), Zagreb 1(1); izključitve: Gorenje 4 minute, Zagreb 2. Celje Pivovarna Laško - Nexe 27:27 (12:12) Vrstni red: 1. Vardar 6 tekem - 18 točk, 2. Zagreb 7 - 13, 3. Meškov Brest 6 - 12, 4. Tatran Prešov 6 - 12, 5. Celje 7 - 11, 6. Gorenje 7 - 10, 7. Metalurg 6 - 6, 8. Nexe 7 - 5, 9. Dinamo Pančevo 6 - 3, 10. Vojvodina 6 - 3. Skupina B, 6. krog Flensburg - Celje Pivovarna Laško 33:28 (16:15) Vrstni red: 1. Veszprem 11, 2. PSG 10, 3. Flensburg - H. 8, 4. Meškov Brest 5, 5. Kiel 5, 6. Vive Kilece 4, 7. Celje 3, 8. Aalborg 2. 7. krog: Kiel - Celje (nedelja, 17.00) Liga NLB, 8. krog Izidi: LL Grosist Slovan - Urbanscape Loka 24:34 (12:16), Dobova - Krka 27:26 (16:14) Trimo Trebnje - Riko Ribnica 30:31 (16:14), Koper 2013 - Herz Šmartno 24:21 (11:13), Jeruzalem Ormož - Maribor Branik 24:21 (13:9). Vrstni red: 1. Koper 2013 12 točk, 2. Riko Ribnica 11, 3. Krka 10, 4. Urbanscape Loka 10, 5. Maribor Branik 9, 6. Jeruzalem Ormož 9, 7. Dobova 6, 8. Trimo Trebnje 5, 9. LL Grosist Slovan 4, 10. Herz Šmartno 4. Prva Liga Telekom Slovenije, 15. krog Celje - Rudar 2:1 (2:0) Strelci: Dangubic' 35., 38.; Junuzo-vic 82. Celje: Jurhar, Brecl, Džinic', Travner, Vidmajer, Žinko, J. Pišek (od 76 /Pre-dragovic'), Šušnjara (od 90. Križan), Dangubic', Požeg Vancaš, Lupeta (od 66. Cvek). Trener: Dušan Kosic. Rudar Velenje: Pridigar, Pušaver, Vukliševič, Vasilijevic (od 86. Al-Qura-ishi), A. Pišek, Antonov, Tucic (od 62. Junuzovic), Trifkovic, Novak, Radic (od 62. Vizinger), Mary. Trener: Marijan Pušnik. Drugi rezultati: Celje - Rudar 2:1 (2:0), Gorica - Triglav 0:3 (0:0), Aluminij - Domžale 0:1 (0:0), Krško - Maribor 0:5 (0:3), Olimpija -Ankaran Hrvatini 1:0 (1:0). Vrstni red: 1. Olimpija 37 (29:6), 2. Maribor 37 (28:8), 3. Rudar 23 (18:15), 4. Domžale 22 (30:16), 5. Gorica 22 (18:20), 6. Celje 18 (17:19), 7. Krško 16 (21:31), 8. Aluminij 13 (16:25), 9. Triglav 11 (14:27), 10: Ankaran - Hrvatini 7 (12:36). 16. krog (18. 11., 20.20): Rudar - Gorica ... Kegljanje, 2. liga - vzhod - 6. krog Špedicija RCM : Šoštanj 5,5 : 2,5 (3307 : 3292) Šoštanj: Sečki - 526 (0), Pintarič -557 (0), Kramer - 559 (1), Hasičič -549 (0,5), Petrovič - 547 (0), Arnuš - 554 (1). Kegljanje Poraženi v zadnjih lučajih Po tednu dni premora se je s 6. krogom nadaljevalo državno kegljaško prvenstvo. Šoštanjčani so gostovali na Pre-valjah, kjer je doma ekipa Špedicija RCM iz Črne na Koroškem. Srečanje je bilo za obe ekipi ze- Plavanje Uspešni mladi plavalci z downovim sindromom V francoskem glavnem mestu je med 28. oktobrom in 4. septembrom potekalo 4. evropsko prvenstvo v plavanju za osebe z downovim sindromom. Tekmovanja so se skupaj s trenerko Katarino Praznik udeležili štirje plavalci iz skupine Delfinčki: Tjaša Lenko, Urban Goltnik, Alen Šo-ster in Luka Temnikar. Z nasto- Ples Spinovke uspešne v Pragi Po izrednem uspehu na mednarodnem plesnem tekmovanju Dancestar v Poreču, kjer so plesalke skupine Power Kickz konec maja v svoji kategoriji premagale celotno konkurenco, je ponovno napočil čas, da se spopadejo z novimi izzivi. V nekoliko okrnjeni zasedbi so se 4. novembra pod vodstvom vodje plesne šole Spin Mojce Robič udeležile mednaro- lo pomembno, saj bi se z morebitno zmago lahko odlepili od zadnjeuvrščenih ekip. Začetek srečanja je napovedal trd boj za vsak kegelj in vsako točko. Prvi gostujoči par je začel zelo dobro, pozneje pa nekoliko popustila in dovolila domačim, da so povedli z 2 : 0 in prednostjo 64 kegljev. Ko so na steze stopili tekmovalci drugega kroga, je kazalo, da bodo Šoštanjčani zlahka izenačili. Odlična igra bivšega smučarske- pi so vsi plavalci zelo zadovoljni, saj so v zelo močni konkurenci vsi odplavali osebne rekorde in pridobili mnogo novih izkušenj. Katarina Praznik je povedala, da je sodelovalo 120 plavalcev iz 19 evropskih držav ter iz Brazilije in Južne Afrike. Po prvem tekmovalnem dnevu je bil najboljši Alen Šoster, in sicer na 200 m prosto, vsi plavalci pa so izboljšali svoje osebne rekorde. Večina bi tudi državne rekorde, a teh podatkov ne vodijo. »Za športnike z Downovim sindromom država ne namenja nič denarja. Zato je skrajni čas, da nekateri spregledajo in ugotovijo, da šport zanje ni nadstandard. ga asa Aleša Gorze pa je preprečila veselje gostom, ki so razliko znižali le na 8 kegljev, v tej igri pa osvojili le točko in pol. Pred igro zadnjega para so domačini vodili z 2,5 : 1,5. Že nič kolikokrat v tej sezoni je o zmagovalcu odločala igra tretjega para. Ekipi sta se menjavali v vodstvu, in ko je že kazalo, da bo zmaga odšla v Šoštanj, sta gostujoča igralca napravila napake, ki sta jih domačina pridno izkoristila in z osvo- jeno točko in razliko 15 kegljev zagotovila zmago domači ekipi. S tem porazom so Šoštanjčani na lestvici zdrsnili na sedmo mesto. V naslednjem 7. krogu bodo na domačih stezah gostili ekipo Ceršaka, ki je mesto pred Šoštanjčani. Srečanje se bo v soboto začelo ob 14. uri. Več statistike o srečanju si lahko bralci ogledajo na novi spletni strani www. kk-sostanj.si. Invalidske organizacije imajo dovolj sredstev le za socialne programe, jaz pa se ob tem sprašujem, mar šport ni aktivnost, v kateri je vključevanje še najbolj mogoče. Poleg tega šport krepi tudi zdravje in samozavest človeka. Da smo se lahko udeležili evrop- dnega plesnega tekmovanja v Pragi, imenovanega Prague Dance Open, na katerem so se pomerili predvsem plesalci iz držav južne, vzhodne in zahodne Evrope. Skupina štirih plesalk, ki jo zastopa- jo Velenjčanki Katarina Kumer in Zala Jerčič ter Žalčanki Lučka Robič in Anja Sadnik, je z odlično koreografijo njihovega trenerja in večkratnega svetovnega prvaka Tadeja Oprešnika v disciplini hip- skega prvenstva v Parizu, za katerega so morali naši udeleženci doseči norme in pred tem trdo delati, nekateri med njimi trenirajo že osem let, se lahko zahvalimo organizatorjem in udeležencem dobrodelnega teka Otrok otroku." -hop navdušila mednarodno žirijo, ki je plesalkam podelila prvo mesto v njihovi kategoriji, ob podelitvi pa jim podala neverjetno pohvalo za najbolj dodelan in usklajen nastop na celotnem tekmovanju. Najbolj navdušena je bila sodnica iz ZDA, ki je izrazila željo, da plesalke vidi tudi na odrih svoje države. Uspeh skupine Power Kickz so dopolnile še mlajše plesalke plesne šole Spin. V disciplini Open v kategoriji otroci duo/trio so navdušile tako gledalce kot tudi sodnike, ki so jim dodelili 2. mesto. ■ ■ ■ Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 18 18 KRONIKA «»^AS 9. novembra 2017 Brezplačno drsanje petič zapored Drsališče v Sončnem parku dobiva končno podobo - Abuh team napredoval v 1. državno kerling ligo Velenje, 28. oktobra - Člani hokejskega kluba Velenje komaj čakajo, da začnejo novo drsalno in tekmovalno sezono. Zato so že od konca oktobra veliko v Sončnem parku, kjer pomagajo pripravljati drsališče in led na njem. To bo vrata odprlo v soboto, 11. novembra, po 16. uri. Letos bo to že peta zima zapored, odkar deluje mestno drsališče, MO Velenje pa se je tudi letos odločila, da bo drsanje na njem brezplačno vse tja do 15. marca, ko se bo sezona predvidoma zaključila. Prejšnjo soboto je bila prva večja delovna akcija članov velenjskega hokejskega in kerling kluba. Iz stare Pekarne, kjer so imeli shranjeno opremno za drsališče, so to vozili na kotalkališče. Bilo jo je ogromno, zato imajo še eno skrb več. V pekarni je ne bodo več mogli hraniti, saj jo bo MO Velenje podprla. Upajo, da bodo do marca prihodnje leto našli nov prostor za shrambo drsališča in opreme. Predsednik kluba Matjaž Novak nam je povedal: »Urnik na drsališču bo tudi letos takšen kot lani. Ob torkih in petkih popoldne bo drsališče za občane zaprto, saj bodo takrat na njem trenirali naši najmlajši člani. Petkovi večeri bodo rezervirani za kerling, drugi večeri, po 20. uri, pa za treninge hokejskega kluba. Ves ostali čas, večino dni od 9. do 20. ure, bo drsališče odprto za vse, ki radi drsajo. Med Želi so policisti Topolšica, 24. oktobra - Ko so velenjski policisti pri domačinu v Topolšici opravili hišno preiskavo, so imeli kaj najti. Zasegli so nekaj sadik konoplje in okoli pol kilograma posušenih delcev le-te. Zoper domačina sledi kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. »Umetnik« povzročil 2.000 evrov škode Žalec, 24. oktobra - Na gradbišču v Vrbnem je neznanec s sprejem popisal delovni stroj, Pri postavljanju drsališča so pomagali tako hokejisti kot tisti, ki prisegajo na kerling. Tudi sami komaj čakajo, da bodo lahko začeli trenirati doma. njimi bo zagotovo tudi letos veliko šol, saj se pogosto odločajo, da del športnih dni preživijo na velenjskem drsališču.« Člani Hokejskega kluba Velenje bodo tudi letos upravljali drsališče in skrbeli, da bo na njem led vedno v dobrem stanju. Želijo si mrzle zime, če jim temperature ne bodo šle na roke, pa bodo led »delali« s pomočjo strojev. Manj kot bo takih dni, manjši bo strošek za elektriko, ki ga pokrije občina. Sicer pa člani kluba komaj čakajo, da bodo lahko začeli trenirati doma. Najbolj nestrpni za zdaj trenirajo na celjskem drsališču. Lanska sezona je bila zelo uspešna, število mladih članov kluba se še povečuje. Prvič bodo imeli tudi svojo ekipo - Abuh team - v prvi državni kerling ligi. a bš POLICIJSKA kronika Slovenija piha 0,0 Ljubljana, Velenje, 6. novembra - V ponedeljek se je v Sloveniji začela preventivna akcija z naslovom Slovenija piha 0,0. Potekala bo do nedelje, 12. novembra. V tem času bodo policisti po vsej Sloveniji preverjali, ali vozite pod vplivom alkohola. Bodite odgovorni vozniki, poskrbite za varno udeležbo v prometu, obenem pa si prislužite vstopnice za edinstveno glasbeno doživetje, skupni koncert Policijskega orkestra in skupine Tabu. V tej preventivni akciji bodo namreč tisti, ki vozijo trezni, nagrajeni. prenosne sanitarije in zabojnik za shranjevanje orodja. Lastnik ocenjuje škodo na 2.000 evrov. V Arji vasi pa je neznanec iz parkiranega vozila ukradel vse štiri pnevmatike s platišči in vozilo z ostrim predmetom poškodoval po obeh straneh. Ukradli transporterja Žalec, 27. oktobra - V petek v zgodnjih večernih urah je bil v Žalcu ukraden osebni avto znamke VW Transporter srebrne barve, registrskih oznak NM NZ -101. Neznanec je vozilo odtujil s parkirnega prostora ob Čopovi ulici. Podjetje, od kate- rega je imel uporabnik vozilo v najemu, ocenjuje škodo na okoli 25.000 evrov. Delovna nesreča v gozdu Šoštanj, 29. oktobra - V nedeljo okoli 16. ure so bili policisti obveščeni o nesreči pri delu v gozdu na območju Gaberk v občini Šoštanj. V gozdni grapi je tast našel 35-letnega zeta, ki je v sosedovem gozdu z motorno žago pripravljal drva. Med delom ga je po glavi močno udarila veja. Pri tem je utrpel zelo hude poškodbe glave. Trčil v drevo Velenje, 1. novembra - V sredo okoli 21. ure, je voznik osebnega avtomobila v križišču Tomšičeve in Kidričeve trčil v drevo. Policisti so ugotovili, da se je voznik, ki se je sprl z dekletom, napil in odločil, da se zaleti. Nasilnemu sinu prepovedali v mamino bližino Velenje, 1. novembra - V sredo so policisti obravnavali nov primer kaznivega dejanja nasilja v družini. Sin, ki se je sprl z Domačin se je »šel« nedovoljeno proizvodnjo. (foto: PU Celje) Kakšno srečo je imela! Zapeljala na železniški tir in na njem obstala Polzela, 26. oktobra - Kakšno srečo je imela voznica osebnega avtomobila, ki je zapeljala na železniški tir in tam obstala! V trčenju z vlakom ni bila poškodovana, doživela pa je šok, zaradi česar so jo odpeljali v Zdravstveni dom Žalec. 47-letna voznica osebnega avtomobila na železniškem prehodu na Polzeli ni upoštevala prometne signalizacije. Strojevodja vlaka je sicer poskušal trčenje preprečiti, vendar mu ni uspelo. mamo, je to prijel za vrat in jo začel daviti. Policisti so mu izrekli ukrep prepovedi približevanja. Čaka ga kazenska ovadba za kaznivo dejanje nasilja v družini, policisti pa so mu že napisali plačilni nalog, ker se je nesramno vedel do njih. Ukradli 200 litrov goriva Žalec, 3. novembra - V noči na petek je neznanec iz dveh odklenjenih rezervoarjev delovnih strojev, parkiranih na delovišču v Šeščah, ukradel več kot 200 litrov goriva. Odnesel električno orodje Velenje, 3. novembra - V Pod-kraju pri Velenju je bilo vlomljeno v poslovno-stanovanjski objekt. Storilec je skozi vhodna vrata vlomil v stanovanjski del, od koder ni odnesel ničesar. Iz poslovnega dela pa je ukradel več kosov različnega električnega orodja. Iz kolesarnice izginila štiri kolesa Velenje, 5. novembra - V nedeljo so si policisti na Goriški cesti ogledali kolesarnico, iz katere so izginila štiri kolesa. Policisti bodo zbrali še druga obvestila in o tem obvestili državnega tožilca. Na prehodu zadel peško Velenje, 6. novembra - V ponedeljek okoli 6. ure zjutraj je voznik osebnega avtomobila spregledal peško, ki je prečkala cesto na prehodu za pešce. V nesreči je utrpela lažje telesne poškodbe. Nesreči sta botrovala slaba vidljivost in nepazljivost voznika. Iz POLICISTOVE beležke Pred policisti mu ni bilo več slabo Velenje, 31. oktobra - V torek zvečer je v dežurno ambulanto Zdravstvenega doma Velenje poklical občan. Reševalcem je zabičal, da takoj pridejo pred OŠ Šalek, če bo še živ ... Potem je odložil. Ker so bili reševalci zasedeni, so na kraj odšli policisti in naleteli na vinjenega možakarja. Ta se je zaradi slabosti napotil po pomoč k zdravnikom. Ko so mu jo ponudili policisti, pa je gospodu naenkrat prenehalo biti slabo. Sosed sosedu Velenje, 2. in 4. novembra - V četrtek je policiste poklical krajan Šaleka. Povedal je, da je šel s psom mimo sosedove hiše, ko mu je ta z balkona zagrozil, da bo z njim obračunal. Policisti so zbrali obvestila o prekršku, o zadevi pa bo odločil prekrškovni organ. Zvečer jih je poklicala krajanka Gorice. Na Goriški cesti jo je napadel sosed. Najprej jo je ozmerjal, potem pa prijel za vrat. Tudi v to zadevo se bo poglobil prekrškovni organ. V soboto pa so se sosedi sprli zaradi uporabe ceste v Podkraju. V tem primeru so jih policisti napotili na zasebno tožbo. Sporov glede zemljišč (služnostnih pravic) in podobnih nesoglasij, povezanih z lastnino, policija namreč ne ureja. Kazenska ovadba za evro in pol? Velenje, 3. novembra - Tole bi sodilo bolj v kakšno rubriko 'Saj ni res, pa je' kot v policijsko kroniko. V petek so v trgovini Lidl pri kraji laka za lase, vrednega evro in pol, zalotili tatico. Prav je, da v takih primerih trgovina ukrepa, saj krasti po dolgem in počez res ne gre. A za evro in pol zahtevati kazenski pregon? Ta je pa močna. Pa še stane veliko. Policisti so tatico morali zasli-šati, napisati kazensko ovadbo in jo poslati na državno tožilstvo. Z ovadbo se bo najprej ukvarjal državni tožilec, potem pa, če bo ta ocenil, da je zadeva za pred sodnika, še ta. Pa verjemi, če moreš? Dan za tem, v soboto, so v isti trgovini zalotili tatu. Ta pa si je mislil, da če že krade, je bolje, da to naredi velikopotezno. Suniti je mislil 21 čokolad v skupni vrednosti 70 evrov, a se mu ni izšlo. Tudi z njim se bodo ukvarjali na državnem tožilstvu. Adil Huselja varnostno ogledalo Zimska oprema in nič alkohola Jesen se počasi poslavlja. Če že ne drugače, vsaj z vidika določb Zakona o pravilih v cestnem pometu, ki določa, da morajo biti motorna in priklopna vozila pozimi in v zimskih razmerah opremljena s predpisano zimsko opremo in da morajo imeti vozila na cestah v Sloveniji med 15. novembrom in 15. marcem naslednjega leta (pozimi) in tedaj, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledna deska) ali poledenelo (poledica) predpisano zimsko opremo. Ne glede na to, da ceste še niso zasnežene, se temperature v nočnem in jutranjem času vse bolj spuščajo proti »ničli in minusu«, kar je že zadosten razlog za namestitev zimskih pnevmatik in izboljšanje oprijema vašega vozila z asfaltno podlago. Pravilnik o delih in opremi vozil za zimsko opremo motornih vozil določa: 1. pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, kijih vlečejo: • zimske pnevmatike na vseh kolesih ali • poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki za pogonska kolesa. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Pogoji za uporabo snežnih verig so izpolnjeni takrat, ko je na vozišču toliko snega, da pnevmatika med vožnjo ne pride v stik s površino vozišča (za pnevmatiko ostaja snežena sled). 2. Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo: • zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali • poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovrednipri-pomočki za pogonska kolesa. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Poleg tega morajo imeti ta vozila v opremi še lopato. 3. Kanali dezena pnevmatik morajo biti globoki najmanj 3 mm. 4. Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo proizvajalčevo oznako "M+S" ali "M.S"ali "M&S". V tem obdobju se bomo vse pogosteje srečevali tudi z zamrzova-njem stekel in ogledal na avtomobilu, kar pomeni, da jih moramo pred začetkom vožnje očistiti, če želimo cesto in vse, kar je na njej, tudi videti. Za jasen pogled pa niso dovolj le očiščena stekla, potrebna je tudi treznost in dobro psihofizično stanje. Zato v tem (Martinovem) tednu policisti izvajajo poostren nadzor prometa v sklopu akcije Slovenija piha 0,0. Poostren nadzor bo potekal do 12. novembra in v tem času bodo v večjem obsegu kot ponavadi preverjali psihofizično stanje voznikov motornih vozil. Zoper kršitelje, ki bodo vozili pod vplivom alkohola, bodo ustrezno ukrepali, kar je odvisno od stopnje alkoholiziranosti. Voznike, ki bodo ob preizkusu alkoholiziranosti »napihali 0,0«, bodo skoraj zagotovo najprej pohvalili, v nadaljevanju pa se zahvalili za sodelovanje v postopku in spoštovanje prometnih predpisov. Ob tem jim bodo izročili še nagrado, in sicer kupon, s katerim si lahko zagotovijo brezplačne vstopnice za skupni koncert Policijskega orkestra in glasbene skupine Tabu, ki bo 28. novembra 2017 v festivalni dvorani v Ljubljani. Na ta način policisti želijo opozoriti na tragična dejstva, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Približno vsaka deseta prometna nesreča se zgodi zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Alkohol pa je glavni krivec pri vsaki tretji prometni nesreči s smrtnim izidom. Alkoholizirani udeleženci v prometu so lani (2016) povzročili 41 smrtnih prometnih nesreč in 1.009prometnih nesreč s telesnimi poškodbami. Če boste v naslednjih dneh za volanom in na cesti, bodite odgovorni do sebe in drugih udeležencev. Tokrat imate še priložnost, da si z vestno in odgovorno vožnjo prislužite vstopnice za vrhunsko glasbeno predstavo. Tudi tokrat je odločitev v vaših rokah. ■ www.nascas.si Naš čas, 9. 11. 2017, barve: CM K, stran 19 9. novembra 2017 UTRIP 19 Število gasilskih intervencij še vedno narašča HOROSKOP Več kot požarov je tehničnih intervencij -Letos na območju Šaleške doline že 311 intervencij, v oktobru vsak dan vsaj ena - Z vajami in prikazi zaznamovali tudi letošnji oktober Bojana Špegel Šaleška dolina, 27. oktobra - Tik pred iztekom oktobra, ki je vsako leto mesec, posvečen požarni varnosti, sta se v Šaleški dolini zgodili dve taktični vaji. Prvo, ki je bila bolj zanimiv prikaz sodelovanja Slovenske vojske in prostovoljnih gasilcev, so pripravili v šo-štanjskem poveljstvu, potekala pa je v Skor-nem. V njej je sodelovalo tudi vojaško letalo Pilatus. Največje prostovoljno gasilsko društvo v dolini PGD Velenje, ki ima tudi poklicno jedro, pa je vajo pripravilo sredi mesta, na in ob stavbi velenjske upravne enote. Ni naključje, da so jo izvedli v največji prometni konici, malo pred 15. uro. Tako so namreč preizkusili tudi, kaj se zgodi v prometu, če morajo zapreti celo ulico. Med vajo so namreč zaprli vedno prometno Rudarsko cesto in tako preizkusili tudi letošnje geslo meseca požarne varnosti »Ko se nesreča zgodi, naj bodo proste poti«. Bojan Brcar, poveljnik PGD Velenje, nam je po atraktivni vaji povedal, da so se načrtno odločili, da preizkusijo reševanje iz stavbe Upravne enote. »Ker je zagorelo v eni od pisarn, smo morali evakuirati zaposlene tudi s pomočjo naše lestve, stavbo pa smo izpraznili. Obenem smo na Rudarski cesti pomagali še pri odstranjevanju posledic prometne nesreče. Scenarij je bil povsem realističen, z vajo pa smo preizkusili ne le svojo pripravljenost, ampak tudi sodelovanje med udeleženci intervencije. Zato so se nam pridružili tudi gasilci iz PGD Šalek in Šentilj ter reševalci iz velenjskega Zdravstvenega doma.« Vaja je bila atraktivna tudi za opazovalce, ki jih ni bilo malo. »Naše društvo je odlično opremljeno, a tudi to opremo moramo večkrat preizkusiti. In prav to redno počnemo v mesecu požarne varnosti,« še izvemo. Naš drugi sogovornik, poveljnik gasilske zveze Šaleške doline Boris Lambizer, pa je spregovoril o aktivnosti gasilcev iz vse doline v mesecu požarne varnosti. Povedal nam je, da so izvedli več kot 40 aktivnosti, največ t. i. dnevov odprtih vrat v posameznih društvih, medse so povabili otroke iz vrtcev in šol. »Obe večji vaji sta bili dobro pripravljeni in izpeljani. Šoštanjska je bila zanimiva tudi, ker smo spoznali letalo Pilatus PC 6. To je pomagalo gasiti navidezni požar v gozdu, naši operativci pa so pomagali polniti 700-litrski rezervo- ar z vodo. Enako velja tudi za velenjsko vajo. Vsaka intervencija v resničnem življenju je drugačna, zato pripravljamo vaje, v katerih preizkusimo svojo usposobljenost v zelo različnih situacijah. Vedno pripravimo elaborat vaje, torej načrtujemo, kaj bomo delali, a se kljub temu zgodi, da nas kaj preseneti.« To drži tudi za resnične intervencije, ki so jih izvedli letos. Njihovo število še vedno ne upada. Do konca oktobra so letos društva, včlanjena v gasilsko zvezo ŠD, opravila že 311 intervencij, največ, skoraj 70 %, pa so jih opravili poklicni gasilci iz PGD Velenje, kjer je le 12 redno zaposlenih, zato brez pomoči operativcev iz društev ne gre. »Pogasili smo Uspešni na tekmovanjih in v izobraževanju Vse leto so gasilci veliko pozornosti posvečali tudi izobraževanju in usposabljanju. »Velik poudarek damo usposabljanju operativnih enot, a se zelo posvečamo tudi mladini, ženskam in veteranom. Letos smo tudi na tekmovanjih dosegli zavidljive rezultate. Prihodnje leto bo barve doline na državnem tekmovanju zastopalo kar šest desetin, pionirji in pionirke PGD Šoštanj, mladinci PGD Lokovica in Šoštanj ter mladinke PGD Šoštanj in Šmartno ob Paki. V orientaciji smo letos dobili državne prvake, to so mladinke iz PGD Škal in pripravnike iz PGD Kaj se zgodi, že v stavbi Upravne enote zagori v največji prometni konici, hkrati pa se zgodi še prometna nesreča? Točno to so preizkusili velenjski gasilci v letošnji vaji. > Trenutno je v Šaleški dolini 3152 gasilcev in gasilk, od tega 500 operativcev in kar 750 pionirjev in mladincev ter 450 veteranov in veterank. Kar 40 % je gasilk. 89 požarov, v nesrečah in reševanjih pa smo posredovali 222-krat. Tehnično pomoč smo nudili v kar 135 intervencijah,« doda Lambizer, ki še doda, da so imeli oktobra povprečno vsaj eno intervencijo na dan. K sreči pa letos narava še ni pokazala svoje moči, gasilci pa upajo, da bo tako tudi ostalo. Zgodilo se je... od 10. 11. do 16. 11. - 10. novembra 1995, ko so v Zdravstvenem domu Velenje svečano proslavili 50-letnico reševalne službe, so v Šoštanju v prisotnosti takratnega ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja uradno predali namenu razžvepljevalno napravo 4. bloka šoštanjske termoelektrarne; - 11. listopada je god sv. Martina; martinovo je star jesenski praznik z obloženo mizo, pitano gosjo in mladim vinom, ki dozori ravno na god sv. Martina; pri nas so zato v vinoro- dnih krajih s pokušino novega vina združene tudi pojedine in različne stare šege in navade; vse šege, ki so se ohranile okoli martinovega, se pač ujemajo z ljudskim rekom, da je martinovo "jesenski pust"; karkoli se ob martinovanju dogaja, je starejšega izvora, kot je svetnik sam, tako da je priljubljeni svetnik, čigar god je Cerkev postavila v primeren čas, moral prevzeti poganska praznovanja in šege, ki jih ni bilo mogoče zatre-ti; v naši neposredni bližini sta cerkvi, posvečeni sv. Martinu, v Velenju in v Šmartnem ob Paki, kjer danes praznujejo tudi svoj občinski praznik, zato velja vsem občanom občine Šmartno ob Paki iskrena čestitka; ■ 11. novembra 1914 se je v Šoštanju rodil Ivan Blaž Rock Biba, ki so ga Nemci 6. marca 1942 v Mariboru ustrelili kot talca; Blaž Rock (Foto Arhiv Muzeja Velenje) - 11. novembra 1927 se je v Slivnici pri Mariboru rodil ravnatelj in pedagog na šoštanjski osnovni šoli Karel Kordeš, ki je umrl v Velenju 12. avgusta 1991; - na slavnostni seji občinskega sveta Šmartnega ob Paki so ob občinskem prazniku 11. novem- Lokovica,« še pove. Kot tudi, da so se oktobra na državno tekmovanje leta 2018 uvrstili tudi veterani Šaleka in Šoštanja ter veteranke iz Gaberk in Šaleka. Osnovne izobraževalne tečaje za čine pripravljajo na zvezi, na državni in regijski ravni pa potekajo izobraževanja za gasilske čine in dodatne specialnosti. Zanimanje za izobraževanje je med operativnimi gasilci veliko, saj so intervencije vse bolj zahtevne, zato želijo slediti novostim. Velika težava pa je, da status gasilca še ni urejen, zato mnogi gasilci ne dobijo dovoljenja za odsotnost z dela za izobraževanje in tudi intervencije. Gre za vprašanje, ki se vleče že celo desetletje, gasilci pa vsako leto oktobra poudarijo, da računajo, da bo kmalu rešena. Morda pa le kmalu dočakajo ta dan. a bra leta 1998 Ivanu Atelšku podelili najvišje občinsko priznanje - naziv častni občan občine Šmartno ob Paki; - 12. novembra 1954 se je rodil velenjski podjetnik, menedžer in glasbenik Rajko Djordjevič; - 12. novembra 1964 je bila v Velenju ustanovljena Gimnazija Velenje v izgradnji, prvi ravnatelj je postal Bojan Glavač; - 15. novembra 2011 je umrl velenjski kulturnik, zbiratelj, pravnik, citrar in pisatelj Marjan Marinšek; - 16. novembra 1992 je v Domu učencev v Velenju steklo izobraževanje za 355 begunskih otrok iz Bosne in Hercegovine, ki so začasno živeli v občinah Velenje in Mozirje. a Damijan Kljajič V Oven od 21. 3. do 21. 4. Ta teden vas čaka veliko presenečenj, ki znajo vaše življenje precej spremeniti. In to že v kratkem. Sicer pa ste nekje v sebi že dolgo vedeli, da bo prišlo do tega, zato ne boste pretirano presenečeni. Zdravje? Kako dolgo boste še odlašali z obiskom pri zdravniku? Dobro veste, da tokrat ne bodo pomagali samo čajčki, a vas je strah resnice. Ne čakajte, da ne bo še slabše. Na finančnem področju pa ne boste imeli pripomb. Privarčevan denar boste skrbno obrnili in razporedili. Tokrat tudi za stvari, ki si jih že dolgo želite. Pri delu bodite bolj previdni, postali ste raztreseni. Bik od 22.4. do 20.5. November se je šele dobro začel, vas pa je že strah, kako bo mesec, ki ga nikoli niste marali, vplival na vaše počutje. Nič naj vas ne skrbi, dnevi vam bodo polzeli skozi prste, ker bodo tako polni, kot že dolgo ne. Dela boste imeli preveč, a ker bo večina takega, da ga boste z veseljem opravljali, vam nič ne bo težko. Želeli ga boste opraviti čim prej, zato boste hiteli. Niti neprespane noči vas ne bodo motile, saj boste imeli dobro motivacijo. Polni elana boste, tudi dobra volja se bo vrnila. To bo dobro vplivalo tudi na vse okoli vas, tudi na odnose s sodelavci. Radi vas vidijo nasmejane. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Zadnje čase ste veliko na cesti, zato si boste želeli, da zima še dolgo ne bi prišla. Ker vas vožnja vse bolj moti, morda ne bi bilo slabo, da obiščete okulista in preverite, ali je z vašim vidom vse tako kot mora biti. Ker se boste morali v naslednjih dneh spopasti z nevoščljivostjo sodelavcev, se boste začeli ozirati za novo službo. Poskusite narediti še korak več, ne glejte le razpisov, morda pa le ne bo tako težko. Spremenite navade, ki veste, da vam niso v čast, saj postajate naporni tudi za najbližje. Predvsem pa se večkrat ugriznite v jezik, ko vas bo prijelo, da bi koga običali z njim. Ne bo lahko, se vam bo pa hitro poplačalo. Tudi v ljubezni. G Rak od 22. 6. do 22. 7. Vaše reakcije na poslovnem področju bodo povsem pravilne. Zaradi njih boste naleteli na neodobravanje okolice, kar vas bo bolelo. Od torka dalje pa boste pripravljeni prav na vse. Tudi na lenarjenje, če se načrti resnično ne bodo izšli. K sreči ste poskrbeli, da vaszaradi tega ne bo bolela glava, saj ste pridno varčevali. Zato suše v denarnici še nekaj časa ne bo čutiti, bo pa treba poseči po zalogah. Potrebe boste tudi zato skrčili na minimum. Vzemite si čas za partnerja in mu pripravite kakšno lepo presenečenje. Sploh, ker veste, da sta že nekaj časa premalo skupaj. V dvoje vam bo lažje preživeti naporen teden. Lev od 23.7. do 23.8. Zvezde vam obljubljajo več pomoči na finančnem področju, pri odnosih z bližnjimi pa vam še ne bodo naklonjene. Pa ne le zaradi vaše trme, tokrat bodo vaši najbližji ostali še bolj trmasti kot vi. Prepričani so, da nimate prav, ko vztrajate pri odločitvi, ki bo vsem spremenila življenje. Ne bo vam vseeno, a tokrat ne boste znali najti hitre rešitve do razrešitve odnosov v vašem domu. Potrpežljivost in izogibanje novim konfliktnim situacijam sta najboljši možni poti do cilja. Vaše zdravje bo še naprej odlično, zato boste spoznali, da je življenje pravzaprav prijazno do vas. Ne zanašajte se na to, da lahko zato še naprej kršite pri nezdravih razvadah. Devica od 24. 8. do 23. 9. Pred vami je eno najbolj napornih obdobij v letu. Čeprav veste, da bo tako, se s tem skorajda ne upate sprijazniti. Tudi zato, ker se trenutno preveč dogaja tako na zasebnem kot službenem področju. Časa imate sicer v teh dneh še dovolj, vendar ni čisto nič prezgodaj, če začnete planirati že sedaj. Četudi veste, da se vse ne bo izšlo po planih, vam bo lažje, če boste v glavi naredili red. Med dvema velikima izzivoma za prihodnost bo eden lažji in na prvi pogled enostavnejši. Vas pa bo vse bolj mikala nekoliko težja pot. Ker boste čutili, da je prava. Časa za odločitev imate še nekaj, zato ne hitite. Trenutno bi vas pri odločitvi preveč vodila čustva, kar ni dobro. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Pazite, kako živite. Spet ste namreč popustili slabim navadam in zašli na stara pota. Čeprav dobro veste, da se vam to slej kot prej grdo maščuje, boste odločitev, da se spet vzamete v roke, iz dneva v dan prelagali na jutri. Dovolj počitka, pa tudi gibanja na svežem zraku, boste še kako potrebovali. Ne izgovarjajte se na kratke dneve, saj se lahko prestavite v zaprte prostore, kjer lahko prav tako veliko naredite zase in za svoje telo. Naredite načrt, ki ne bo le za nekaj dni vnaprej. Če vam bo pomagalo, poiščite koga, ki bo migal z vami. Če boste o tem prepričali partnerja, bodo vsi napori lažji. Vajin odnos pa bo dobil nove dimenzije. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Zavedate se, da nimate veliko možnosti. Ostati ali oditi, to sta edini možni poti. Strah vas je, da se odločite napačno, zato boste še vedno oklevali. Ob tem pa boste za partnerjevim hrbtom preizkušali, kako bi bilo, če bi odšli. Bodite pri tem ne le iskreni, ampaktudi realistični. Dokler je nekaj le prepovedan sad, ki je vedno dobre volje, je vse videti lepše, kot je, ko to ni več. Ne le, da na kocko postavljate vse, kar ste doslej v življenju ustvarili. Od vaše odločitve je odvisna sreča več ljudi. In med njimi so tudi taki, ki jih ne želite prizadeti. Nihče vas ne bo silil, da hitite, zato boste verjetno prepustili času čas. In čakali, če se še lahko zgodi čudež, ki se mu reče ponovno odkritje stare ljubezni. Strelec od 23. 11. do 21. 12. Pogrešali boste čase, ko sta s partnerjem nenehno iskala nove življenjske izzive, skupaj določala cilje in uživala v planiranju poti do njih. Že res, da nimate več toliko denarja kot nekoč, a to ni edini razlog, da ste s tem prenehali. Enostavno se vam neda. Tudizato, kerpartnerja vednotežje navdušite nad čim novim, razburljivim. Da, oba sta naveličana, kar že vpliva tudi na vajino zvezo. To je lahko nevarno, saj boste, če se bo tako stanje nadaljevalo, začeli iskati novo vznemirjenje v vašem življenju. Vezi s preteklostjo nikoli ni lahko prerezati, še manj lahko je to izpeljati na miren način. Odložite orožje, skušajte se pogovoriti. Kozorog od 22.12. do 20.1. Bolečine, ki jo čutite v teh dneh, ne boste mogli povsem skriti, a včasih je ta pomembna, da se začnete zavedati, da nič v življenju ni samoumevno. Tudi zato se boste odločili, da se boste v prihodnje veliko bolj ukvarjali le s svojimi zadevami, pri miru pa pustili vse, ki ne mislijo enako kot vi. Zdelo sevam bo, da so mnogi okoli vas postali zahrbtni. Ob tem se vprašajte, zakaj so se tako močno spremenili. Če boste ugotovili, da ste zato krivi tudi sami, jih ne sodite prestrogo. Predvsem pa jim že na daleč ne kažite, da so vas prizadeli. Eni bi znali v tem zelo uživati, saj je bil to tudi njihov namen. Dvignite glavo in stopajte v življenje po svojih načelih. Vodnar od 21.1. do 19.2. Štejete dneve do konca leta. Ne boste zadovoljni. Ne s tem, da vam je leto spet zbežalo in ne s stanjem na bančnem računu. Tudi zato boste prišli do zaključka, da imate marsičesa v življenju dovolj, celo vrh glave! Ko boste stvari poskušali postaviti na pravo mesto, ne bo lahko. Ne bodo vamverjeli,datokrat misliteresno. Celo življenje popuščate, vedno na račun lastne sreče. Da so le vsi okoli vas srečni. Sedaj bo drugače tudi zato, ker ste potisnjeni v kot. In zato veste, da nimate več česa izgubiti, lahko le veliko dobite. Zdravje bo občutljivo, saj boste ves čas napeti. Zato se ne čudite, če vas bodo boleli sklepi, tu in tam pa tudi glava. X Ribi od 20.2. do 20.3. Za okolico boste postali tako nezahtevni, da boste za vse, ki vas dobro poznajo, močno dolgočasni. Od vas bodo mnogi še vedno pričakovali več in bolje, saj ste jih doslej vedno razvajali. Vam pa bo v teh dneh povsem vseeno. Le vi veste, kje je vzrok takšnemu počutju. Če ste pametni, boste to tudi zadržali zase. Ne bo vam lahko molčati, a tokrat bo to najbolj modra odločitev. Bolelo vas bo tudi dejstvo, da ste v zadnjih tednih izgubili zaupanje v partnerja. Čeprav tega še ne ve, si ga bo težko povrnil. To, da ste ugotovili, da vam marsikaj prikriva, vam bo odprlo oči. In usta, saj ne boste več dolgo molčali. Povejte mu le toliko, da se bo zamislil. Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 20 Četrtek, 9. novembra TV SPORED »»^AS 9. novembra 2017 Petek, 10. novembra Sobota, 11. novembra Nedelja, 12. novembra Ponedeljek, 13. novembra Torek, 14. novembra Sreda, 15. novembra TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 6.05 Kultura 6.10 Odmevi 7.00 Dobrojutro 11.15 Vem!, kviz 11.45 Turbulenca: Kako zajeziti jezo?, 12.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Čarobna pšenica 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Šport 13.25 Vreme 13.30 Mož, ki je rešil Louvre, pon. 14.30 Slovenski utrinki 15.00 Pod drobnogledom - Nagyfto alatt, 15.50 Prava ideja: Sirarna Gorišek, pon. 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.20 Vreme 17.30 Ugriznimo znanost: Samo Teran je teran 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki 18.05 Zu: Zu in tatinska sraka, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.05 Volitve 2017 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.45 Vreme 22.50 Osmi dan 23.30 Češko stoletje:1992 - Kar naj grejo, češka nad. 1.00 Ugriznimo znanost: Samo Teran je teran, pon. I.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.00 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor, pon. 2.35 Dnevnik, pon. 3.00 Slovenska kronika, pon. 3.15 Šport, pon. 3.20 Vreme, pon. Z3.25 Info-kanal TV SLO T 6.30 Otroški kanal 7.00 Otroški program: Op! 7.00 Minka: Mehurčki, ris., pon. 7.05 Svet živali: Bober Boris, ris. 7.10 Telebajski: Bazenček, lutkovna nanizanka 7.30 Pri Slonovih: Težave z modo, ris., pon. 7.40 Dinotačke: Karje klicalo Vida, ris., pon. 7.50 Čarli in Mimo: Miši na podstrešju, ris., pon. 7.55 Vetrnica: Majhen kot miška, pon. 8.00 Zgodbe iz školjke: Zlatko Zakladko: Po ravnicah do Borla 8.20 Kače, dokumentarna oddaja 8.50 Na lepše 9.15 Kino Fokus 9.45 Slovenski magazin 10.25 Hišjcavpreriji (VI.), ameriška II.15 HaloTV 12.20 Dobro jutro 15.25 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja 16.20 Slovenski vodni krog: Sevnična, 17.00 Hišic a vpre r ij i (VI.), ameriška 18.00 Halo5V 18.55 Ribič Pepe: Kako je Pepe postal kuhar 19.15 Nagelj, japonska nad.,65/151 19.35 19.55 20.35 Nagelj, japonska nad.,66/151 Ambienti, pon. Nogomet - dodatne kvalifikacije za SP2018: Hrvaška : Grčija, prenos iz Zagreba 22.45 Slovenska jazz scena: Trenutki z Jožetom Privškom, Big band RTV Slovenija in Nina Strnad,1/2 23.40 Glasbeni spoti, pon. 0.55 Nogomet - dodatne kvalifikacije za SP2018: Hrvaška : Grčija, posnetek iz Zagreba 2.45 Zabavni kanal 5.20 Glasbeni spoti, pon. pop 6.00 24UR, pon. 7.00 OTO čira čara 7.01 Lena Lučka, ris. 7.10 Smrkci, ris. 7.25 Robocar Poli, ris. 7.40 Mala miška Mia, ris. 7.50 Lego prijateljice, ris. 8.15 TV prodaja 8.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 46. del 9.25 TV p 9.55 Padli angel, 1. sez., 10. del 10.55 TV prodaja 11.10 Gospodarica zlata, 1. sez., 34. del 12.10 TV prodaja 12.25 Gorski zdravnik, 9. sez., 6. del 13.30 Čista desetka, 1. sez., 6. del 14.30 Padli angel, 1. sez., 11. del 15.30 Gospodarica zlata, 1. sez., 35. del 16.30 24URpopoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 47. del 17.55 Gorski zdravnik, 9. sez., 7. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 1. sez., 44. del 21.00 Kmetija 22.00 24URzvečer 22.35 Klub srečnih ločenk, 1. sez., 12. del 23.30 Nikita, 3. sez., 2. del 0.25 Ljubke lažnivke, 5. sez., 18. del 1.20 24UR zvečer, pon. 1.55 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Pogovor v studiu 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2521. VTV magazin 17.20 Kultura, informativna oddaja 17.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš, Poglejmo v vesolje 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža: Veseli svatje, ans. Jureta Zajca 21.15 Regionalne novice 21.20 Romano them (Romski svet) 21.50 Spomini na preteklo dobo, Franc Rajšter 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.40 Videostrani, obvestila 6.05 Kultura 6.10 Odmevi 7.00 Dobrojutro 8.00 Poročila 11.15 Vem!, kviz 11.55 Ugriznimo znanost: Samo Teran je teran, oddaja o znanosti 12.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Izlet z jesensko sapico, 73/100 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Sport 13.25 Vreme 13.30 Volitve 2017, pon. 15.20 Mostovi - Hidak 16.05 Duhovni utrip 16.25 Profil: Joao Dumans 17.00 Poročila ob petih 17.15 Sport 17.20 Vreme 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade 18.10 Pujsa Pepa: Robidovje, ris., pon. 18.20 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Sport 19.55 Vreme 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.45 Sport 22.55 Vreme 23.10 Jerry Lewis - kdoje ta klovn?, francosko-ameriški film 0.15 Profil: Joao Dumans, pon. 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji I.20 Info-kanal TV SLO T 6.30 Otroški kanal 7.00 Otroški program: Op! 7.00 Minka: Kenguru, ris., pon. 7.05 Svet živali: Striga Eva, ris. 7.10 Telebajski: Živali - ribe, lutkovna nanizanka 7.30 Pri Slonovih: Si, kar ješ, ris., pon. 7.40 Dinotačke: Kar je posnemalo, ris., pon. 7.55 Čarli in Mimo: Čarli v restavraciji, ris., pon. 8.00 Vetrnica: Dobro jutro, pon. 8.05 Zgodbe iz školjke: Bine: Čutila, pon. 8.25 Svizec, dokumentarna oddaja 8.55 Bleščica, oddaja o modi 9.35 Na obisku: Fenomen Tomos 10.20 Hišica vperiji (VI.), ameriška II.05 nHaadlo.,T5/V24 12.10 Dobrojutro 14.40 Dober dan 15.45 O živalih in ljudeh 16.20 Na vrtu, 17.00 Hišjcavpreriji(VI.), ameriška 18.00 nHaadlo.,T6/V24 19.00 Otroški program: Op! 19.00 Male sive celice: OS Zreče in OS Janka Modra, Dol pri Ljubljani, kviz, pon. 19.40 Mulčki: Razglašeno, ris., pon. 20.00 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih 20.35 Nogomet - dodatne kvalifikacije za SP2018: Svedska : Italija, prenos iz Solne 22.45 Polnočni klub: Živeti tudi za druge 0.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon. 1.15 Popšop, pon. I.55 Glasbeni spoti 3.00 Nogomet - dodatne kvalifikacije za SP2018: Svedska : Italija, posnetek iz Solne 4.50 Glasbeni spoti, pon pop 6.00 24UR, pon. 7.00 OTO čira čara 7.01 Smrkci, ris. 7.25 Robocar Poli, ris. 7.40 Mala miška Mia, ris. 7.50 Lego prijateljice, ris. 8.15 TV prodaja 8.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 47. del 9.25 TV prodaja 9.55 Padli angel, 1. sez., 11. del 10.55 TV prodaja II.10 Gospodarica zlata, 1. sez., 35. del 12.10 TV prodaja 12.25 Gorski zdravnik, 9. sez., 7. del 13.30 Čista desetka, 1. sez., 7. del 14.30 Padli angel, 1. sez., 12. del 15.30 Gospodarica zlata, 1. sez., 36. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 48. del 17.55 Gorski zdravnik, 9. sez., 8. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 1. sez., 45. del 21.00 Predsedniške volitve 2017 22.30 24UR zvečer 23.05 Eurojackpot 23.10 Bodi moj Valentin, kanadski film 0.55 Adijo, ljubezen, ameriški film 3.00 Zvoki noči 08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 11.50 12.50 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža: Veseli svatje, ans. Jureta Zajca Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev 2520. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš: 10 izumov 19. stoletja Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Indonezija Regionalne novice 3 Kad bi bio Bijelo dugme Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Zgodbe iz školjke: Bukvožerček: Slovenske ljudske pravljice, pon. Biba se giba: Biba in Bimbom, isana nan., pon. (ljukec s strehe: Kljukec in Emilije Kozel kašameša, ris. nan., pon. Vetrnica: Hranjenje pujska Studio kriškraš: Tovarna oblakov Ribič Pepe: Kako je bil Pepe 7.00 7.05 7.25 7.50 7.55 8.20 8.40 Govoreči Tom in prijatelji: Angelčin šal, ris., pon. 8.50 Firbcologi: O nedokončanih makronih, glasbilih na dveh nogah in puljenju zob 9.20 Male sive celice: OŠ Ziri in OŠ Notranjski odred, Cerknica, kviz 10.00 Infodrom, _pon. _ 10.15 Osvežilna fronta: Študij v tujini, pon. 10.45 Srce sveta: Koloradski narodni parki: Voda, 2/3 Te 11.10 1,1. vožnja, prenos iz Levija Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Pozdravite telo z zdravimi okusi, 69/100 11.40 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Kulinarika in pridelovanje z mko v roki, ,70/100 12.25 Čarokuhinja pri atu: Angleška kuhinja 12.55 Alpsko smučanje - SP: slalom (Z),2. vožnja, prenos iz Levija 14.10 Nocoj v Palladiumu,1/8, pon. 15.00 Čarobna noč, koncert skupine Il Volo s Placidom Domingom 17.00 Nogomet - pokal Slovenije: Olimpija : Maribor, četrtfinale, prenos iz Ljubljane a fronta: S ddaja 20.00 Nesmrtni, oddaja o 19.35 Osvežilna fronta: Studij v tujini, oddaja za mladostnike, pon. športnih velikanih 20.35 Nogomet - dodatne kvalifikacije za SP2018: Danska : Irska, prenos iz Kobenhavna 22.45 Mef& N.O.B., posnetek koncerta iz leta 2006, pon. 23.55 Bleščica, oddaja o modi, pon. 0.35 Glasbeni spoti 1.45 Alpsko smučanje - SP: slalom (Z),1. vožnja 2.45 Alpsko smučanje - SP: slalom 4.00 (Z) Alpsl (Z),2. vožnja Nogomet - pokal Slovenije: Olimpija : Maribor, četrtfinale, posn. iz Ljubljane 5.50 Glasbeni spoti pop 6.00 OTO čira čara 6.01 Robocar Poli, ris. 6.15 Tačke na patrulji, ris. 6.40 Peter Pan, ris. 7.00 Mala miška Mia, ris. 7.25 Maša in medved, ris. 7.35 Sabrina, ris. 8.05 Mary-Kate in Ashley: V akciji, ris. 8.30 Grozni Gašper, ris. 8.45 Ninja želve, ris. 9.10 Ben 10, ris. 9.20 Beyblade, ris. 9.45 10.00 10.55 11.50 12.30 12.45 13.25 16.25 17.55 18.55 18.58 20.00 21.30 21.45 23.30 1.40 Ljubke lažnivke, 5. sez., 15. del Ljubke lažnivke, 5. sez., 16. del Zabeljeno po ameriško TV prodaja Londonska kuhinja Rachel Khoo Znan obraz ima svoj glas Bodi moj Valentin, kanadski film Preverjeno, pon. 24UR vreme 24UR Dan najlepših sanj Avto karaoke Božič na kvadrat, ameriški film Gloria, ameriški film Zvoki noči 08.25 08.55 09.00 09.40 09.45 10.50 11.50 12.15 15.30 15.55 17.10 17.55 18.00 18.40 19.00 19.55 20.00 20.20 20.25 22.05 23.30 00.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Miš maš, 10 izumov 19. stoletja Napovedujemo ANS Štrk, ponovitev 2. dela Popotniške razglednice: Indonezija Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Naj viža: Veseli svatje, ans. Jureta Zajca Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš map, Poglejmo v vesolje Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2522. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Večer z Banovški, posnetek koncerta Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 11.40 Tednik 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.15 Ambienti 15.05 Lutrov zločin - kako je Rim hotel zatreti reformacijo 16.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Sebastian Cavazza 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Slovenski vodni krog: Sopota 17.45 Taksi, kviz z Jožetom 18.00 Sladko življenje z Rachel Allen: Sladki zalogajčki 18.30 Ozare 18.40 Kalimero: Kmalu okrevaj, Petrček, ris., pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Zrcalo tedna 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz 21.20 Skrivnost jezera: kitajsko dekle: Surogat, koprodukcijska nad.,3/6 22.25 Poročila 22.40 Šport 22.55 Vreme 23.10 Lahko noč, mamica, avstrijski film 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.30 Dnevnik, pon. 1.55 Zrcalo tedna, pon. 2.10 Šport, pon. 2.20 Vreme, pon. 2.25 Info-kanal TV SLO T 6.00 10 domačih 6.30 Na lepše 7.00 Najboljše jutro 8.30 Hišica v preriji (VI.), ameriška nad., 6/24, pon. 9.15 Alpski magazin 9.55 Alpsko smučanje - SP: slalom 7.00 Telebajski: Milni mehurčki, pon. 7.25 Čarli in Mimo: Čarli na taborjenju, ris., pon. 7.30 Minka: Pero, ris., pon. 7.35 Penelopa: Daj mi roko, Penelopa, ris., pon. 7.40 Pujsek Bibi: Blatne potičke, pon. 7.50 Dinko pod krinko: Dinko pisani piskač, ris., pon. 7.55 Primer za prijatelje: Tuje dete, ris. 8.00 Niko: Niko leti, ris., pon. 8.05 Lili in Čarni zaliv: Na širnem morju, ris., pon. 8.15 Dinotačke: Kar je padlo gor, ris. 8.25 Leonardo: Začarani gozd, ris., pon. 8.40 Kalimero: Kralj origamija, ris. 8.50 Zmajči zmaj: Izginule barve, ris. 9.00 Božičkov vajenček: Odgovorna oseba, risana nan. 9.15 Božičkov vajenček: Največja Božičkova skrivnost, risana nan. 9.25 Tabaluga: Pametnejši ne popusti, risana nan., pon. 9.55 Otroški program: Op! 9.55 Govoreči Tom in prijatelji: Rokafon, ris., pon. 10.10 Džamila in Aladin: Berač za en dan, 12/52 10.20 Prisluhnimo tišini 11.00 Poročila - posebna 11.15 Ozare, pon. 11.20 Obzorja duha: Dan počitka 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Slovenski pozdrav, pon. 15.05 Nikostratos, fr.-grški film 16.45 Kino Fokus 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Zmajči zmaj: Polžja pot, ris. 17.30 Vikend paket: zakulisje podelitve Ježkove nagrade 18.05 Vreme 18.10 Volitve2017 18.50 Dnevnik, šport, vreme 19.50 Dnevnikov izbor 20.15 Volitve2017 21.35 Modna hiša Velvet (III.): Ne reci zbogom, španska nad., 10/15 23.00 Poročila, šport, vreme 23.30 Ko se zemlja zdi lahka 0.20 Za Lahko noč: Imago Sloveniae 2015: Kitarist M. Grgič (j. Albeniz, A. Barrios Mangore, E. Granados) 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji I.25 Dnevnik, šport, vreme, pon. 2.05 Info-kanal TV SLO T 6.55 Duhovni utrip, pon. 7.10 Glasbena matineja 7.10 31. tekmovanje slovenskih godb v 1. tež. stopnji: 2. del, 6/6, pon. 7.25 Simfonični orkester RTVS in Daniel Raiskin (A. Dvorak: Simfonija št. 7), pon. 8.25 Koda 9.15 Slovenski vodni krog: Sopota 9.55 Alpsko smučanje - SP: slalom (M),1. vožnja, prenos iz Levija II.05 Zogarija 11.35 Čudovita Japonska: spoznavanje specialitet v mestu Hačinohe, 71/100 12.15 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Čarobna pšenica, 72/100 12.55 Alpsko smučanje - SP: slalom (M),2. vožnja, prenos iz Levija 14.05 Čudovita Japonska: Izlet z jesensko sapico, 73/100 14.55 Avtomobilnost 15.25 Ambienti 16.15 New neighbours - Novi sosedje: Umazano stopnišče 16.55 Športno plezanje - finale SP 19.05 Z glasbo in s plesom 19.05 Zapojte z nami: B. Smetana, A. Dvorak (1969), Otroški zbor Glasbene šole Franca Šturma, J. Kuhar in S. Hrašovec, pon. 19.20 Cellofest Ljubljana, otvoritveni koncert: Cellofest ansambel, I. Mitrovič, M. Zlobko VajgJ, K. Pečar .. .iiiui i\_. r vi. i- iv m nv uu ui. i\. i (A. Stradella, M. Bruch/E. Lalo) 19.50 Žrebanje Lota 19.55 Avtomobilnost 20.35 Nogomet - dodatne kvalifikacije za SP2018: Grčija : Hrvaška, 22.40 Skrivnost, brit. nad., 4/4, pon. 23.40 Vikend paket: zakulisje podelitve Ježkove nagrade, pon. 0.15 Športno plezanje - finale SP 2.25 Glasbeni spoti 3.30 Zabavni kanal 5.25 Glasbeni spoti pop 6.00 24UR, pon. 7.00 OTO čira čara 7.01 Lena Lučka, ris. 7.05 Mala miška Mia, ris. 7.25 Maša in medved, ris. 7.35 Sabrina, ris. 8.05 Mary-Kate in Ashley: V akciji , ris. 8.30 Ninja želve, ris. 8.55 Beyblade, ris. 9.20 Čudežna ura Yo Kai, ris. 9.45 TV prodaja 10.00 Ljubke lažnivke, 5. sez., 17. del 10.55 Ljubke lažnivke, 5. sez., 18. del 11.50 Zabeljeno po ameriško 12.35 TV prodaja 12.50 Londonska kuhinja Rachel Khoo 13.25 Ženska džungla, 2. sez., 1. del 14.20 Ne čakaj na maj, slovenski film 16.30 Avto karaoke 16.45 Dan najlepših sanj 18.15 Štartaj; Slovenijar 18.55 24URvreme 18.58 24UR 20.00 Znan obraz ima svoj glas 22.45 Predsedniške volitve"2017 23.15 Štartaj, Slovenija! 0.00 Najdaljši teden, ameriški film 1.40 Zvoki noči © PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, Poglejmo v vesolje 09.40 2521. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja Pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje 2521. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Zupan z vami: Janko Kopušar Revija zmagovalcev narodnozab. glasbe v Vinski Gori, 1. del pomini na preteklo dobo, Franc 10.05 10.20 10.40 10.45 11.45 12.50 13.10 14.00 14.30 17.25 17.55 18.00 18.20 19.10 19.55 20.00 22.20 23.50 00.15 Rajšter Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (216), Morje, ujeto v kozarec Miš maš, vse o energijah Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža: Veseli svatje, ans. Jureta Zajca ovedujemo . _r corn: Bilbi, Viperstone,Nina Maurovič Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 6.10 Zrcalo tedna, pon. 7.00 Dobro jutro 8.00 Poročila 10.15 Sladko življenje z Rachel Allen: Sladki zalogajčki, pon. 10.45 10 domačih 11.20 Naj muzika igra; Edvin Fliser 12.05 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Jesenska umetnost., 74/100 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Šport 13.25 Vreme 13.30 Panoptikum: Književnost za mejo 14.25 Osmi dan 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Firbcologi: O nedokončanih makronih, glasbilih na dveh nogah in puljenju zob, pon. 15.55 Z glasbo in s plesom: Kitarski orkester GŠ Franc Šturm in Ljudmil Rus, popularna glasba, pon. 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.20 Vreme 17.30 Osvežilna fronta: Trans, oddaja za mladostnike 17.55 Novice 18.00 Young Village Folk: Sreča na kmetiji 18.10 Lili in Čarni zaliv: Piškotki, ris. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio city 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.50 Vreme 22.55 Pisave: Boris A. Novak: Vrata nepovrata 23.35 Glasbeni večer: Ob jubileju Tomaža Habeta: Koncert generacij: Policijski orkester,2/2 0.35 Profil, pon. 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji I.35 Dnevnik, pon. 2.05 Slovenska kronika, pon. 2.20 Šport, pon. 2.25 Vreme, pon. 2.30 Info-kanal TV SLO T 6.30 Otroški kanal 7.00 Otroški program: Op! 7.00 Minka: Lahko noč, ris., pon. 7.05 Svet živali: Pavijan Bibo, ris. 7.10 Telebajski: Janini lončki, lutkovna nan. 7.30 Pri Slonovih: Pokaži, kaj znaš, ris., pon. 7.40 Dinotačke: Kar ni moglo dol, ris., pon. 7.55 Čarli in Mimo: Čarli vrtnar, ris., pon. 8.00 Vetrnica: V gnezduje gneča, pon. 8.05 Zgodbe iz školjke: Sprehodi v naravo: Rastlinstveni pasovi 8.20 Sove, dokumentarna oddaja 9.10 Pogled v prihodnost, dokumentarni film 10.15 Halo TV II.20 Dobro jutro 14.10 Ljudje in zemlja 15.00 Polnočni klub: Živeti tudi za druge 16.25 Avtomobilnost 17.00 Hišica v preriji (VI.), ameriška nad. ,7/24 18.00 Halo TV 18.55 Studio kriškraš: Tovarna oblakov 19.20 Nagelj, 67/151 19.40 Nagelj,68/151 20.00 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih 20.35 Nogomet - dodatne kvalifikacije za SP2018: Italija : Švedska, prenos iz Milana 22.45 Goljufija (II.), danska nad., 9/10 23.55 Ljubezen in spolnost po japonsko, pon. 1.05 Glasbeni spoti 2.15 Nogomet - dodatne kvalifikacije za SP2018: Italija : Švedska, 5.45 Kultura 5.50 Odmevi 7.00 Dobrojutro 8.00 Poročila 11.15 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha: Dan počitka 12.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Jesenska zelenjava, 75/100 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Šport 13.25 Vreme 13.30 Studio city 14.40 Kino Fokus 15.00 Kanajie - Kanape 15.35 Otroški program: Op! 15.35 Studio kriškraš: Tovarna oblakov, pon. 15.55 Ribič Pepe: Kako je bil Pepe prepogumen, pon. 16.30 Po Sloveniji 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.20 Vreme 17.25 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja 17.55 Novice 18.05 Piknik s torto: Podganca Toni in Dani, ris., pon. 18.10 Niko: Orglice, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 Zaupaj mi, britanska nad., 2/4 21.05 Facebook - vohunjenje za uporabniki 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.50 Vreme 23.10 Pričevalci: Albina in Branko Kalc 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.15 Po Sloveniji, pon. 1.40 Dnevnik, pon. 2.05 Slovenska kronika, pon. 2.20 Šport, pon. 2.30 Vreme, pon. 2.35 Info-kanal TV SLO T 6.30 7.00 7.00 7.05 7.10 7.30 7.40 7.55 8.00 8.05 8.10 8.15 8.45 9.00 9.50 10.50 11.15 12.20 15.00 16.10 16.45 17.00 18.00 18.55 18.55 19.15 19.35 19.55 20.35 Otroški kanal Otroški program: Op! Minka: Lepi pozdravi, ris., pon. Svet živali: Bivol Bogo, ris. Telebajski: Peščeni gradovi, lutkovna nan. Pri Slonovih: Gremo, punce, ris., pon. Dinotačke: Kar je vedelo vse, ris., pon. Čarli in Mimo: Čarli v letalu, ris., pon. Hrček Miha: Vrabec in vrabec, ris., pon. 4.10 posnetek iz Milana Zabavni kanal 2.45 1.30 2.25 3.25 5.25 Glasbeni spoti Zgodbe iz školjke: Bukvožerček: Slovenske ljudske pravljice, pon. Zgodbe iz školjke: Martina in ptičje strašilo: Telovadba Polži, dokumentarna oddaja Village Folk - Ljudje podeželja: Mladi sirar Johannes Zgodovina arhitekture: Povojna arhitektura, dokumentarna serija Hišica v preriji (VI.), nad.,7/24 Vikend paket: zakulisje podelitve Ježkove nagrade Halo TV Dobro jutro Dober dan New neighbours - Novi sosedje: Jmazano stopnišče Čarokuhinja pri atu: Balkanska kuhinja lišjca^vpreriji (VI.), ameriška nHaadlo.,T8V/24 Tedenski izbor z popotne torbe: Igrajmo se Nagej,,69/151 Nagelj, ,70/151 'rava ideja: Andrej Mercina, arhitekt Nogomet - dodatne kvalifikacije za SP2018: Irska : Danska, prenos iz Dublina Človek iz železa, poljski film, pon. Nocoj v Palladiumu,2/8, pon. Glasbeni spoti Nogomet - dodatne kvalifikacije za SP2018: Irska : Danska, posnetek iz Dublina 5.25 Glasbeni spoti 6.00 7.00 7.01 7.10 7.25 7.40 7.50 8.15 8.30 9.25 9.55 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55 08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 19.05 19.30 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 22.45 23.45 00.10 pop pop 24UR, pon. OTO čira čara Lena Lučka, ris. Smrkci, ris. Robocar Poli, ris. Mala miška Mia, ris. Lego prijateljice, ris. TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 48. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 12. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 36. del TV prodaja Gorski zdravnik, 9. sez., 8. del Čista desetka, 1. sez., 8. del Padli angel, 1. sez., 13. del Gospodarica zlata, 1. sez., 37. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 49. del Gorski zdravnik, 9. sez., 9. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 46. del Kmetija 24UR zvečer Klub srečnih ločenk, 1. sez., 13. del Nikita, 3. sez., 3. del Ljubke lažnivke, 5. sez., 19. del 24UR zvečer, pon. Zvoki noči .00 7.00 7.01 7.10 7.25 7.40 7.50 8.15 8.30 9.25 9.55 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.25 2.00 24UR,, pon. OTO čira čara Lena Lučka, ris. Smrkci, ris. Robocar Poli, ris. Mala miška Mia, ris. Lego prijateljice, ris. TVprodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 49. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 13. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 37. del TV prodaja Gorski zdravnik, 9. sez., 9. del Čista desetka, 1. sez., 9. del Padli angel, 1. sez., 14. del Gospodarica zlata, 1. sez., 38. del 24UR popoldne Resnične ljubezni 1. sez., 50. del Gorski zdravnik, 9. sez., 10. del 24UR vreme 24UR ieka ljubezni, 1. sez., 47. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Nikita, 3. sez., 4. del Ljubke lažnivke, 5. sez., 20. del 24UR zvečer, pon. Zvoki noči